^W^gSSb^ k- *• HofbibliotneK, Wien St. 41. V Gorici, 7. oktobra 1881. „Softa" izhajavsak petek in velja spaato prejemana nii v Gorici na dom tfoSUjana: Vse leto.....f. l..";0 Po! leta.....,. •':.«) Cetvrt leta ...... 1.20 Pri oznanilib.ill prav tako p>i ,./»>- lanicah" se placuje asa navadnu crisiup- no mto: 8 kr. *e »e tiaka I krat I » »» » » 2 „ » » U » it 3 » ZaveLe drke po proitoru. Tedaj XI Posamesne Stevilke se doblvajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go-spoaki ulici, Llizo „treh kron". na starem trgu; in nunski ulici; v Trstu y tobakaviiici: Via dcHa caserma fit. 3. in v AjdoviSoini pri trgoyou g. Dolencu. Dopisi naj se Magovoljno poSiflajo uredniStvu „SoLe" v Gorici t Hilarijanski tiskarni, naiocnina pa opravniStvu,,SoSo" w KorenjtvSticBa- ti MSi it. 10 II, - Rokopisi se se vraCajo; dopiii naj se Magovoljno frankujejo. — Delalcem hi dvugim ncpremoinim te naroBnlna wilt, akoie oglaie pri uredniitvu. Nafte sedanje razmere in „So6a". Bralcem veCih in tudi manjSih politiCnih listov je znaiiO, kakd delajo tuji diplomat! uac>te o avstrij* akth dezelab, in na prvem mestu tudi 0 slovenskih pokrajiuab. Geografska lega in zlasti neka luka na Jadranskem morii, kjer Slovenci prebivajo tern diplo-matoni toliko ugaja, da se Se /ineuijo ne, ali stanujn tukaj slovauski rod. Slovenes poStevajo nwuo toHko kakor da bi jih ne bilo, in tijth zetaljo podrejujejo svojim namenom, kakor delajajo v isti sedanji dobi s turskiini de^elaini na balkanskem polotoku. Eiiako se obnaSajo Neslovani v avstrijskih de-Man samih, Magjari nag ne omenjajo, ker njim zado-stuje za trgovinske in pomorske iuterese hrvaSkalte-ka. Avstrijski Nemci nas sodijo po tern, kakor nas sli-kajo iisti nemSkih nacijonalcev in onih judov, ki so v niastni njih sluzbi, Nemeeui smo vsled tega neko ni2e pleme, na ktero se ni treba ozirati pri ra&inih, ki sluiijo njih sebicoim namenom, Italijani, kjer sov nasi soseski, kakor na Primorskem, uampa oeituo in skrivno tla izpodkopujejo od due ,do dne. V svojim intereau hodijo v politiki lato pot, ktero so vedno hodili neraski ustavoverei, po tiovoin nemSki nacijo-natci ali klubovci. Med avstrijakimi Siovani live" Hr-vatje v onstranski polovici nasegacesarstva, in imajo v sedanji dobi prevefi opravil pod jarmom Uiugjartkim in v lattni sredi. Ptljaki no r^Cinoiua prnuobel in so zaLeli Se ie zdaj postopati skupno a Cehi in torej tudi a Blovenci; uli za nas se ni§o Se nikdar posebuo potegovali. Edi-ni Cebi povzdignejo stmih svoj krepki glas za nas in setudi ogledujejopo drugih razraerab nafic prerazkosane doinoviue. Cehi w pa prcdaleC, da bi nam mogli zdatno pomagati, materijalno Lq celo ne, iu ujiui delajo isti naeprotniki veCue nadlege, ki so tudi nas stisnili v toku stoletij na sedanje ozko in §e razdrobljeno o-zemlje. Povsera tern smo veL ali manj zares osamljeoi narodif, kteremu po najveL bi pripozuavali vaznost sosedni krvni bratje, kadar bi tudi njim pretila so-vra2na tuja siia. Zato se pa tudi vgakodobue vlade na nas malo ali ccl6 nit ne oztrajo. Vlade zajemajo svoje znauje o nas po virih in glasilih naSih nasprotuikov. Tedaj smo v oieh tudi prmcipijalno nenasprotnih vlad tolike vrednosti, kolikor nam je sovrazuiki naii pripoznavajo, in tako smo tedaj tudi vladain bistveno—niela. Bazu-meti je odtod tudi postopauje sedanje vlade proti Slovencem. Ona si misli, da tak narodiC (bo ze zado-voljen, ce se mu lo kaka mrvica potfcne.' V resoici, naj bo nam Taaffe prijazen kolikor bote, mi dozdaj nismo dosegli v uobeui slovenaki pokrajini bistveno uicesar. Principijaluo se za nas se ni ugoduo po* stopalottudi v zadujih dveh lutik ne. Mi Taulfeju ve-rujerao, da nam dobro hoLe, ker hofienarode spraviti na cesarjev zaukaz. Ali Taaife nima o nas ouega mue-nja, in nam ne daje one cene, ktero zasiu^imo kot avstrijski narod in kot va^en narod na vaioi ineji avstrijske drzave, Zato je za nas najprva potreba, da skupno o^ivirno, se skupno zavemo nafio vrednosti in skupno terjamo tako politiduo poloLjts kakorsno zub-lu2imo v interesu cele avstrijske dr^avc. Dokler ne bomo tako postopali tudi doma, kakor so mlali postopati hlov. noslanei tudi v diz. zbo-ru, ne dosezejo poslauci, tedaj tudi mi ne uicesar 1 Stajerski Slovenci se zastonj upirajopod grasko vlado, za KoroSko se brozvspesno oglaSajo slov. po* sianci nekoroikih volilcev, in na Primorskem bo-do nas tudi zauaprej tujiili v Soli in v uradu z neiu-6<5ino, oziromo itaiijansaino. Na Koroikem so Sloven-ce Ie tak6 potujeili, da Se narodnjakov ni ve6 zasle-diti med njimi, in tako se bo godila tudi nam, ako bo SBdauji sistem na Primorskem 3e nadalje s avojo mocjo nad nami vpllval. Sole nam fakti&io izpodmi-kajo v ljudskih kiogih; uradi so ostali, kakorsni so bili pred 20 leti, in sodnija je v Gorici italijanska, kakorsiia je bila pred Taaffejevo vlado. ^upanstva na&a se uklanjajo c. kr. okrajoim giavavjftm, tudi kjer ni potreba; da bi sene zamerili visokim gospodom, dopisujejo jim po nem§ki. ObCiu-ski tajniki v kme5ki ali gosposki suknji so takd pos-lu§ni, da besedice ne zinejo proti takim zabtevam I Misliti si moramo, da so mo^je iz stare Sole, kterira teCc bolj !iemsLina nego sloveug&na. Tako nas tedaj osrecujejo uradno z nem§Cino in italijanScmo, privatno pa na nevarnih krajih ali skraj-nih mejah pa tudi s samo italijansYino. Poleg vsega hudega, ktero nam nakladajo tujci in na vec stopioj podrejena vlada, Se sami zabrede-mo, kjer bi si utegtiili pomagati. Kedar izvedeci mo-2je in rodoljubi priporodajo sposobne mczake za na §c zastopuike, se zaLnemo med seboj prepirati: v SoSki dolini izbirajo druga^c, kakor na Krasu, in Go* riika okolica voli zopet po svoje. Kolobocija je neiz-ogibna; nasledek pa je, da se nam tujci sraejejo za hrbtom, stovenske druge pokrajine nas pa pomitujejo, da smo takd neslolni. Najvece hudo je pa fie to, da LISTEK. Leto dni med Slovaki. Najprej je potreba, da si pojasnirao sedanje po-liti&ne razmere in narodnostno borbo na Ogerskem. Po tern takem bodemo videli, kakd so Magjari dospeli do vlade, do prvenstva nad drugimi narodi. Ni ga ua sveti tako domoyubnega in ponosnega narcda, kakor je narod magjarski. Magjar ljnbi do-movmo z vsem sreem svojim, z vso duso svojo; on jo Ijubi strastno, idejalno. Od tod izvirajo vse pie-menite in neplemenite strani magjarskega zna&aja. Piemenito je, da si Magjar prizadeva na vse pretege osreciti svojo domovino, da se bojuje za svobodo svo-jega naroda; neplemenito je, da zafira jezik iu na-xodne institucije svojih slovanskih in drugih drzav-ljanov. Kdor ni Magjar, mora njemu sluiiti. Tu ni enakopravnosti; magjarski jezik oblastuje drugim je-zikom. Tako je resmena od konca do kraja znana pri-slovica: RExtra Hungarian! non est vita, si est vita, son est ita\ In po pravici ljubi Magjar svojo domovino, o-gersko deMo, katera je tako lepa. Na severji, kjer prebivajo Siovani, to je Slovaki in Busini, moll nebu pod oblake krasna Tatra, tisto veltatno pogorje, ka- tcrc tudi vidimo na magjar skem grbu. Tu, kjer se razprostirajo Karpati, so bogati rudniki, ki dajejo dr-iavi ieleza, srebra, zlata itd.l) Proti jugu pa Be raz-prostira nedogledna ravan, po kateri lahko hodimopo vec dni, in ne bomo videli ne gore ne brega. Tu rase pSenica in urugi, razni poljski pridelki v toliki obi-lici2), da se Magjarju za ostali svet se zmeniti ni trebu, ker ima vsega dosti doma. To bogastvo in le-pota de2ele izpodbuja ga, da je ponosen na svojo domovino. Za veCi del kulture ima se Magjar zahvaliti Neuicu, s katerim je Le zgodaj priSel v dotiko. Z Nemcem se Magjar ni nikedar dobro pogajal. Tran-silvanski Nemci so mogocni v materijalnem in urn-stvenem (jziru; ljubijo svoj jezik, deielo in vero (pro-testanti) ter so se vedno branili zoper magjarsko -pr-venstvo.3) Avstrija jih je vedno podpirala v borbi proti magjariznui, da bi jim ukrepila in zagotovila prven-stvo vsaj na SedmograSkem.*) Ooi so si ustvarili BSachsische NationsUniversitat*. Med njimi in Oger-sko je vladala unija; njej na Lelu je bil kralj. Osno-vali so si bogato narodno zaklado (fond). Vse te in druge narodne naprave so jim uniCHi Magjari, zaklado zasegli (konflskovali). Lansko leto so jim tndi jezik iz uradov pregnali in magjarSCino usilili. Tako ugo-nabljajo vse, kar je nem&ega ali slovanskega, ker oblastujejo. Te razmere smo zato pojasnili, da se vidi, kak6 %Q 8i Magjari v DajnovejScm Casi nrizadevali priboriti so tudi easuiki nejedini; in da zarad tega ne H ljudstvo, kop bi posltiSalo. To so nude razmere, kte-re je treba premisljevati. Pretresati pa raoramo skup* ne bolezni na Primorakem ne pojuduici, ampak vsl skupno. Vec ofii veC vidi, in vsak kraj ima svoje po-trebe, ktere dovajajo do poaebnih pomotkov. Za skupna in posamna prasanja pa moramo imeti sredifice, kamor nam je zahajati, in kjer se nam je dobrohotno in domoljubno posvetovati. Tako srediSCe, za ktero ni treba velike popotnine potrositi, so pa javna glasila ali dasniki. HSoCau si je postavila in nekdaj nalogo, postopati in posredovati m Oorlfiko, za razmere in potrebe Slovoticov na GoriSkom, Ker pa je ona v tesni zvezl r. vplivi in silami, kl delujejo na Slovence vsega Primorskega, ozirati se mora v prvt vrsti na vse kraja, kjer bivajo na Primorskem slovenci. V tern zmislu, v tej obaeinosti In podreje-nosti hota „SocV delovati tudi vbodofinoBti. Zato pa danes „SoCa" naie obCe in poiebne rwmero pov-darja in so rodoljuboui, ki vpllvajo na narod toplo priporoda. „SoCau tedaj ieli, da bi itopili rodoljubi na Goriikent v tesno zvezo, da bi torej po ivojem glasilu razglaSali in razpravljali vse tcitavo in brcme-na, ktera moramo noaiti, kterih pa imamo vsled kri* vega sistema od vladne strani prevcC, V ozki zvezi pa bomo, ako si povemo manjSe in vefe nadloge. Zato prosimo W. bralco BSoCoM, naj nas blagovoljno podpirajo s tern, da naSe rane razkazujejo in z nam! colijo. Vsaka notica ali mala novica nam pride prav, da se zavemo natanko o nafiem poloiji v iivotu in udih naSega javnega ^ivljenja. UredniStvo ni v zadregi zarad gradiva, ker po-nujajo in kopiLejo se mn prasanja in odgovori od vseh stranij iz naSega in tujegasveta. Ali uredniStvo bi vender bilo zadovoljnise, ko bi videlo narodnjake neposredno delujoce tudi prilistu. Caatita duhovSCina, uCitelji in drugi rodoljubi zive med narodom, kjer se jim izcimi neposilno mnogotero prasaoje in njega re* Sitev. Takih preraiSljevanj bi mi ne odvracali, radi bi jih sprejemali in tako tudi sami novo moSin krepost v sebi pomno2ili. Za ta del so na8 rodoljubi vsaj za casa naSega 1 letnega uredniStva prevefizauemarjali, kakor to neradi naglasamo. Upamo torej, da bodo rodoljubi odslejnam, Se bolj pa narodu intenzivoiSe in bolj na Siroko ustre-zali. Za obstoj se „Sofiia ni bati, kolikor sedanje uredniStvo Bprevidi, ker materijalno podporo po poti prvenBtvo svojemu jeziku in narodnosti. Ni dolgo tega, ko se Se o njih ni nic znalo in sliSalo. Ni dolgo tega, ko se Se Magjari niso zavedali svoje narodnosti. Do Jbzefa II. je bila na Ogerskem latinSGina sloiben jezik (oficijalni). Ali Jozef II. je hotel Iatinski jezik za* meniti „kulturnim" nemSkim jezikom. In sedaj so se pokazali zgodovinarji, kateri so ozivili magjarski jezik. Ne omenjaje velikih mo2 Szecs6nya in Deaka, magjarski jezik si je z velikim trudom priboril vstop v salone boljarstva (aristokracije), odgojenega na Dunaji in v Parizi. Leta 1848. je dobila magjarScina znaSaj sluibenega jezika; pa ne za trdno, kajti Se pred dve-ma desetletjima so predavali profesorji na vseuciliSci zdaj v nemSkem zdaj v magjarskem jeziku, [kakor Je mo5aeje pihala sapa zdaj nemSka zdaj magjarska. Se ie Bustavu je odpravil to zmeSnjavo. Magjarski „Na-tioaalitatengesetz, Art. LIV." od 1. 1868. potrjuje magjarS6iuo za dr^avni jezik. Avstrija je tako ravnala, da je Magjare vender po grebenu potipala, kader jim je bil preveC narosel, dokler se je dalo; zato je dajala mnogo pravic Sak-som in Srbom, da bi omogotila ravnopravnost, bolje rekaC ravuotezje med ogerskimi narodi. Nemce, Slo-vane, Magjare, Bumune, vse je bilo (treba usliSati» vender tako, da se ne bi komu prevec" dalo. Ukrenilo ae je, da je samo tako moci zruSiti magjarizem, ako se Ogersko razdeli na pokrajine. Vojvodino naj bi detail Srbi, Transihrantja naj bi spadala k Avstrijj; go* Bnostvo m Se4mo|raSkem naj bi iraeli Sak^i, naroSevaaja. dobiv* bajj-inbolj tudi zone strani, kjer so ,Sofi* Se pred kratkim rr *protovali. Ako bi mi vedeli, da ^Soca* naroda Skoduje, bili bi mi prvi, ki bi neposredno in pearedDO delovali na to, da bi jo izpodkopaH, Ear ja gnjilega, naj ne hire datfe med namh Do tega prepricanja panismopriSli, da Jg-jiS0: ca* narod zbegavala; ako je res, kar nam va^arta narodnjaki in rodojjubi privatno povdarjajo, potejh se bomo z veseljem drzali tndi za naprej on* pm> a* ktero smo jo ktenili takoj zacetkom. GledeV na j*wte napade v nekem glasilu ravno takaj pona^ao, da-bomo nepreatraSeno se potegovali tudi odjgg samo za resnico in pravico, po kteri mora narod dosoci boljSe poloije po naravnem zakonu, Uklaijiti se di-swmo nlkomar, kakor edino pravici, zajft iff soft neodviani gotovo toliko, kolikor vsak lis* * «& m vsak bIot. list poaebe. Urednistvo ,SoJi* se aim* bati zamere pri viSih uradniklh, ker n« aidi na no-benem uradnem stolo, in se nima bati pribodojih za dreg zarad neustraSenega postopanja, ker ne aspiruja doseti kakoranih koli stuib, kjer bi raoralo zatajiti avcje prepricaoje. Tudi javno pove\ da ni odvisno od kruha, ktero mu „8©cV dajezanjegovtrud; lastoifa ,Soie\ vedd najbolje, v kakih razmerah je urednistvo proti liata. In kedar bi imelo bit! ttredaiStvo strahovauo od lastoikov „Soce« aft od kogar si bodi, da naj bi de-lovaio proti svojemu prepricanju, ati kedar koli bi, dokasano, zabredlo pri nredovanji lista na narodovo Skodo, tedaj ono vsak© aro odstopi od javnega gla-sila zaGoriSko. Se nikdar nam nno otitali, dasebicoopri ,So6" poatopamo; pae pa so nam prej in tudi ravno zadnje dot od vseh atrmnij poalaii priznanje, da se poteguje-mo oeustraSeno za blagor narodov. Zatorej in po svo-ji testi vsak oapad, kakor da bi mi neposteno ali kakor koli sebicao postopaJi, javno odbijamo, in smo rado-vedni, kje bo nam — sedanjeura uredii§tvu — tri. ,Edinost" dokazala, da mi ne govorimoposvo-jem preprifianji. Kar ae dostaje nezrelosti, ktero nam .Edioost" ociU, naj sodijo oni, kteri so nam oblast daii, avojo nezrelostaveto javno razglaSati. Si-car pa naa ta .aezrclost" ne bo zadrzevala, neustra-tato zavracati, kar bi se narapokazalo za nas narod alt nezrelega ali prezrelega v dragth listih, najsi izbajajo t nalem oblizji ali dragod. Zaupno se torej obracamo do uaroda na GoriSkem, da nas podpira po geslu tu ntfttetih izjav, ker smo prepricaai, da po taki poti se obudimo do potrebne discipline in vece zavesti o naSih pravicah in potrebah in pomockih, s kterirai nam jib je dosezati. Slovenske dole na Primorskem. Slovenci smo zares pravi revezl; bojujemo se za boljSe stanje desetletje za desetletjem brezvspeSno: konec vseh borb nam ne ostane kakor to, kar imamo od nekdaj kljubu krivicam in ravno zarad krivic — optimizem za boljSo prihodnjost nas ne zapusti. Vsaka aprememba nas navdaja z novim upanjem, z novim navduSenjem. NajveCi sloveitski (rnoglednik se je pred 2 letoma zibal y veseli nadi, da bodo kazale na§e razmere nieaeca oktobra 1881 i spoStavanje, ktero so si zdaj a priorno pridobili, in konLno bo Sola trpela, narod pa najveC, ker bo krivi sistrm poducevanja zamenjaval s pravim podukora, in bo tedaj Solo nize cenil, nego je vredna, ako je prav in naravno osoovana. Mi u&teljem nocemo delati krivice, ker sistema Solskega ne vstvarjajo oni; ali vendar je mnogo tudi v njih rokab, in na to stran so oni odgovorni sebi, svojim naslednikom, dobroti Sole in nasemu narodu. Ta stavek naj prevdarjajo dobro oni uCitelji, ki radi prijemujo postranske ilarove od vlade za nemSki po* duk. Na Ln*t naStm uLiteljem nioramo refif, da so na Primorskem dobro drz6, in da muogi nu-d njimi po-gumno odbijajo ponudbe darov, za kteri bi imeli za-uemarjati pravi poduk otrok na ko.ist brezvSpeSnega poduCevanja v ncmSCini, Politicna siia pritiska tudi pri nas na ufiitelje; naj se krepko ustavljajo v zdruleoosti vsemu, kar ni pedagogicnega, in pridobe si s tern srea najpleme-nitcjSih in zavedniSib rodoljubov, narodnjakov in prn-vih pedagogov. V zdruzenosti seutegncjo ustaviti, ker konetno brez utiteljev ne more naroda pustiti §e tak6 nasprotaa vlada. Po vsem tedaj mi v sedan je in neu-godnem stanji Soistva edino upamo v narodne u-Citelje ljudskih Sol. Njim zakMe*no v prvi vrsti za^etkom sedanjega Solskega leta: Prijatelji mladinel ostanete pravi prijatelji narodovi, In gotovo boste vz-gojevali mladino kot pravi pedagogi. Pogum, prijatelji tudi naSi 1 , Bopisi. V TORiinU, 5, okt. (Izv. dop.) (Blagoslovljaajfl novega Solakega poslopja.) VeCletni prepiri zastran prostora za zidanje prepotrebne nove Solske blse v Tominti so potihnili, razburjeni duhovi so se pomirili; pred naini stoji lepo, prostorno in okusno zidano, od-goji Solske mladine nanienjebo poslopje, ki je bilo B. t. m. fiovesno blagoslovljeno in svojemu namena iz-roC'eno. Dovolite, da to svefanost ob kratkem opiSem. Ob 81/2 Je biIa vforai eerkvi slovesna sv. maSa, ktere so se udelezili razen Solske mladine in utite-ljev tudi c. kr. okraj. Solski nadzornik g. Fr. Vodo» pivec, obcinski zastop, krajni Solski svet, tukajSnji' veterani in mnogo obcinstva. Po sv. maSi je Sla mladina med pritrkovanjera lep6 ubranih zvonov in pokanjem moinarjev (topicev) V novo se zastavami bogato olepSano Solsko poslopje in se je postavila v hodniku pri tleh v vrsto. Ko je bilo vse iiwjcno, nastane mir in slovesno blagoslov-Jjanje poduku in odgoji namenjenega hrama se prifine. Nazofih je brio 6 duhovnikov. Sodelovali so tudi po-hvalno dom.tdi pevci in pevkinje. Po dovrSenem cer-kvenem opravilu pi edd vsi v Solsko sobo za to nala§6 olepSano. G. nnrlzorotk stopi na odor ter prebere pi* smo, s kteriiu izroCuje po- uradnih opravilih zadrzani predsednik c. kr. okrajnega Solskega sf eta, naraestn. svetovaleL g. Ateks. Schemed novo Solsko poslopje krajnemu §. svetn v varstvo in skrb. Na to sprego-vori preJsednik kraj. S. sveta. Cestital je obcinskemu zastopu k lept'imi prostornemu poslopju, iz kterega priraste, kakor je upati, mnogo razuranih gospodarjev in gospodinj. Obrnil se je tudi do uCiteljev. Rekel jim je, naj bodo v dosego tega namena raladini ne le marljivi ufitelji, marve& tudi vestni gojitelji. Mladini govorjene besede naslanjale so se na ceremoaije, s kterimi se je blagoslovilo poslopje. Cerkvenih alu2ab-nikov sodelovaoje pri otvorjenji nove Sole kaze, da poduku in odgoji namenjen kraj je loCen od drugib svvtnih prostorov. V Soli naj bo mlade2 pokorna u-Citeljem, naj se tavna po njih naukih in naj se va-ruje vsega, kar bi utegnllo biti Soli na kvar. V imenu u^iteljev zahvalil se je g. nadu^telj c. kr. okraj. S. svetn in vsem onim, ki so pripomogli, da je dobil Tomin tako lepo Soto, ter je obljubii z uCitelji vred na to meriti, da se dosefe poducevanja in vzobraievauja blagi naraen. H koncu povzame zo-pet besedo g. nadzornik Vodopivec. V daljSem govoru pripoveduje, da so merodajni moije ^e davno mislili postaviti v srediSde okraja Solo, ki bi bHadrugimvzor. Kar pojedinci niso dosegli, dosegto se je sedaj z zdtu-zeuirai moCmi. Sklenil je svoj govor s trikratnim sla-voklicem na presvetlega cesaija. Trikratni Bzivio* za-donel je tudi iz grl mladine in navzoce mnoiice. Sla-voklicu sledila je navduSeno zapeta cesarska peseii. Pred odhodoin iz Sole dobila je mladina tud ne-kaj za zobe. Razdeljenih je bilo med njo 309 kolatfev, Zvefer je bilo poslopje lepo razsvetljeno. "-JU....U1 11.1...................,. ... ¦¦ ,ri . ! Iz Tomtoa. Prosim, draga nSoca" dovoli mi nekoliko prostorCka, da dostavim k dopisu iz Pod-melca v zadnji Srevilki Se te vrstice. Oraenjcuo sv. maSo za ranjcega vrtcrana Zima je uainrec* Ural ca-stiti gospod Pencil, kaplan v pokoji iz Tumi tin. kateri se je prostovoljno in brezplacno v ta namvn v Pod-melec potrudil. Te sv. mus>, se je razuu lecenib 30 veterauov udeleftl tudi g. D;vetak, zupan in deZelni posianec iz Toiniua kot feistni ud ttga druStva. Po bv. ma&i se je bratu umrlega vroCHo 5 gold, kot po-BO& za pokopaltefint1 stro&ke iz druStwne denarnice, in gospod Devetak je podaril nazoLim raauj premoL-aim veteranoui 3 gld. Konec;io pa ue morem zamolcati, da je zadnja opazka g. dopisaika glede „godbeu nepotrebua, ker o tern aikdor uit ne ve. Eden veteranov. It Kobarida, 27. sept. Kobaridska Sitalnica je na zgornjera GwtiSkem gotovo ena najbolj zlvih in de-laveih. Ona nam priredi mnogo besed, mnogo veseiic v dulevno omiko in razveseljevanje domacumu obCin-stvo. Imtd Bern priliko in Cast biti v Kobarida pri raznih besedah, in s ponosoin Iahko recem, da so se vse veselice kaj povoljno, da, izvrstno iztekle, da malo kje tako, Cuduo so mi vendar zdi, da se 0 njib nie*) ue porofia, nid ne si 1st. Tudi 0 zadnji veselici 18. t. ra. ni nihce niti beiedice cVhnil. Naj mi bode torcj dovoljeno, da spregovorrm jaz par besedic 0 ti besedi, daairavno je ze nekoliko pozno, % iahko vestjo reeeip, da se je beueda izvrstno iz*rLila. Saj tudi drugate ni moglo biti, ker vse je Vo|il nioU*, in Sesar se on loti, mora dobro obnesti bc, Zgauova dvorana je bila kaj okusno olepSana, prav tridna obiiih odUCnih gostov iz Tomina, Bovca, Sr-ptnice in okolice. Tudi domtCe ljudstvo se je udele-2ilo veselice v obiluem Stevilu. V Kobaridu sino vajeni lepega petja, saj koba-ridski pevci slujejopozgornjem GoriSkera kotizvrstni pevci. Da je bilo petje dobro, ni mi tedaj treba go-voriti. Samospev „Danici", pela je zuana pevkinja Mi* mica Pagliaruzz^eva tako dobro, da nas je kar oea-rata. Tudi abort „H«rcegovBk*# in „Venfiek narodnih Eesuij" je obcinstvo pohvaloo sprejelo. Posebno po-valno moram tukaj omeniti mludcga pevovodja, kate-rega nadarjenost nam obeta lepo bodotaost. Govor vam je bil kaj posebnega. Govornik ^ofte* je res roojster v tacih n'tch. Tako tisto in gladko je raz-kladal obLinstvu korist bcrila, da ga je to kar zamak-neno poslu^alo. Iz globoCiue srca mu ;> izvirala vsaka beseda, zato »e je tudi srca prijela. Da bi ojegova b" • seda le dober sad obrodilal Tudi deklamovalecjepo-svetit svoji nalogi vse moil, zato je izvrSil svojo na-logo v obcno zadovoljuost, za kar je prijel zasluleno pobvalo. nNajbolje pride §e!e na koncu*, dcjal je Joie v svojem govoru. In res! Vesela igra ,gospod Capek", vzbudila je mnogo smeba. Igrala se je tudi tako dobro da bi jo igralci Iahko predstavljali z dobrim vspebom v meatnem gledi§Li. Vsak je svojo nalogo umel in tudi dobro izvrSil. Toiiko iu takih mo^i, kakor v Kobaridu se redko kje v kakem trgu dobi. Dela, truda in pozrtovalnosti se tudi ne ustraSijof kjer gre za narodovo cast. Hi se tedaj cuditi, da so bili z izidoin besede zadovoljni i$. gostje, kakor tudi doiaafini. Da bi nam vrlt Koba-ridci pripravili Se vei takih zabav. V jq2ni Dalmaciji so se bali, da se bodo uprii novadenju, zdaj uvedenemu; pa yideti je, da se udajo. Nekaj mladenifiev pa da je pobeg-niio y Crnogoro. Zarad judov so se za^eli gibati boljmbolj tudi na Ogerskem, v Galiciji pa zahteva 1 posianec, da naj se judom vzamejo neke pravice, ki so predpravice in drugim na §kodo, ter da naj se denejo jiidje w vse strani pod ustavue zakojie. Oasniki govore 0 nafiertu, ki se je neki potrdil na shodu v Gdanskem ined nemSkim in ruskim eesarjem, Po tern sklepu naj bi se Tur-fiija razdelila, Avstrija naj bi vzela && nekaj balkanskih pukrajin, zato pa naj bi odstopila NemCiji avstrijske nemske de^ele. NemCija bi se raztegnila do Adrije in bi ljubeznjivo obljela tudi Slovenee, v prvi vrsti primorske, in to zarad Trsta. Takih na&rtov nf bilo trebi» snovati, ker so v Nem^iji ze davno osuovaui, samo da niso §e dozoreli za izvrSbo. Zatoje skrajni^as, da Slovenci o2ivimo, da pore6e Se kdo drug kako besedo za nas proti nemikim naklepom. Bismarck se pogaja z Vatikauom, pa stvari so se na mestu, kakor stoje leta in leta. Nekaj se utcgne vendar udati tudi mogo(ni kancler. Na Turskem se roparji tako inno2e{ da ni vefi varnosti ne premolenju, ne iivenju, Albanc? se hotfejo tudi odtrgati od turfike driave. Najved zaupanja imajo do Rusov. Na F r a ne 0.9 k e ui Imajo v \hvl\iih krogili veliko opravka z Gatnbetto, ki hrepeni po mini-sterskem stolu. I tal. kralj je ukazat dva nova vojaska oddelka sestaviti, 90.000 mob. Vse te priprave kaLcjo na prijateijstvo s soscdnimi dr&ivamil Kaj ne da ? — Papez je podaljial bv. leto do 8. decembra. V Arabiji, Siriji in v Egiptuvre* na dalje. Atiglezi Boercev vju^ni Afriki niso iespo-korili po svoji volji. PolitiCni pregled. Se vedno ugibljejo, ali prideta letos kod skupaj tudi nas in rnski cesar. 0 tem se ravno tako malo ve, kakor 0 shodti nasega cesarja z laskim kralj em. Neraski nacijonalci so se zdaj se o^itnise razdvojili, nego v prej§njih mesecih. Plener mlajSi, kterega postavjja njegov organ BW. Allg. Z.u za ministrfl} trdi, da ni potreba nemskega kluba, v kterega bi ne hoteli prestopiti uemski veliki po-sestniki, on bi pa rad vse zdruiii. Nemskih na-cijonalcev listi govore tudi 0 bli^nji krizi v mi-nisterstvu Taaffejevem; pa s tem se samo tola-iijo, ker teiko dakajo, da bi se sami posedli na ministerske stole. V dez. zborih nima Taaffe srete s predlogi 0 upravni reformi; tudi v galiskem del. zboru ptej ko ne ne prodere, da si se Dunajewski sam poteguje za sprejem,, VhrvaSkem saboru odgovore v 2 adresah na kr. reskript. Starcevicevci ne odgovore* nicesar. VseufciliSki prof. P. Stadler je imenovan 2a nadskofa v Serajevu. *> Dopisniki se boj6, ker jih prete6 pregaiyajo za n^j ^dolintid TMti inporo5il«. Preairehopetni to vendar 5 saj mo-tty T«4»U, da. ut«4tti4tra dopieniko? ni kakor no izdajo! Telegram,, So6i." BOVEC, 7 oktobra Novo sUreainstvo bov-sko je v .svojij pervi seji z gromovitim iivio euoglasno izvolilo ministra Njth ek^cidencijo baron Pinota za castucga obecaua. Zivilil Doma6e stvari Danainjo St ,SoceB smo odposlali mnogim rodoljubom po dezeli, ki niso bili doslej Se uarocuiki, s priporoC.lom da se naroL6 in uas blagovoljno pod-pirajo. „Sofia" stane za Cetrt leta samo 1 gl. 20 kr. Kakd koristeu in potreben je slovensk list na Gori-6kem, je govor na prvi strani danaSnjc „So5eM. Slov. rodoljubi, ki ne uiislijo se narofiiti, prosimo nam to Stevilko nazaj (retur) puslati; drugafie jih bode-mo priftevaJi svojim narofinikom. nSocaH se odslej prodaja po 8 soldov ena Stevilka v naslednjih krajih: V Gorici v tobakarnici v gosposki ulici blizu Btieh kron", na starem trgu in v muiski ulici; v Trstu v tobakaruici: Via della caserma St. 3, in v AjdovSCiui pri trgovcu g. Doleucu. OpravniStvo „SoCe.u Presvitiega cesarja god se je v Gorici pra-znovai a svecano veliko maso, katero je mil. g. knez in nadSkoi goriSki sam slu2il v prvostolni cerkvi. Ci-vilne gosposke, castaistvo, veterauci z zastavo in veliko druzega obfiinstva so se udele&li svetega opravila. Nj. E. grof France Cforonini izvoljen je zopet euoglasno za dr2avnega poalanca. Cast volilcem 1 Glasila ueraskih nacijonalcev upajo z ene strani, da Coroniui se kar pridruii nemsk«mu klubu, z druge strani se pa vendar boje\ da bi mu ta klub ne oil po vsem po uyslili. Kakor smo razmere zadnjiC po-jasnili, je upanj« nemfikih nacijonalcev brezvspeSno, toliko bolj pa strab opravi5en. Zaalu^eni driavnik ima blagor Avstrije pred o6mi, in bo gotovo deioval ^.a to, da se v ce&arjevem zmialu narodi sporazumejo in pomirijo, ne pa da bi sp ua dalje sovrastvo netilo proti Slovanom, kakor nemSki nacijonalci Se te dni odloCuo odbijajo vsuko sporazumljenje s Slovani. Ze-limo torej Nj. E. grofu Corouinija z novim vstopom v drz. zbor sreduih vspehov oa sreCo vseh avstrijskili narodnostij. Zahvala ministra Pino-ta. Za podcljeoo mu castuo obcanstvo od struui kanalske obCiue je od-yoslai minister bw. Pino nasledojo teiegm&k9 za* 1 iiValQ; Puuaj, due 30. seut. 1891. Zupanu Franc Malntf-u v Kanalu. Blagovolite si. stareSinstvu izrc6i mojo srCno zahvalo za podelje-no ir. {astno obSanBtvo, ki je meni v cast, in ktero zarad tnga po tej poti sprejraem, z zagotovilom, da se za VaS kraj v daljavi zanimam ravno takd, ko ta-krat. ko sem bival v VaSem oblizji, kakor tudi, da se bom trudil po moSi delovati za razvoj YaSega kraju. Pino. Na goriSko gimnazijo je priSel drd. Fr. K o s, iz Side na Gorenjskem, profesor zgodavine, za suplen-ta. Nek Nussbaumer, Nemec, neveSC slov. jezika, je tudi imenovan za goriSko gimnaziJQt na ktero pa men-pa dojde Se le v 2. Sol. poluletji.' C. g. France Tomsig, dozdaj kooperator pri sv. Roku, pride za takega v jezuitsko cerkev na Travnik. NagoriSkigimnazijiBosprejeH letos v I. razr, na Blovenski oddelek 34 ufiencev izraed 46 vpisanih, na ital. oddelek pa 54 ucencev. Na goriSkl viSi real-ki jib jo ostalo v prvem razredu 43 izmed 52 vpisanih. Na realki je v vsek razrudih samo 162 uceocev. Izobra^evalna Sola za rokodeleo se odpre v prviC n, t. m. v Gorici. Letos se bodo ufienui za njo samo priprav^ali in sicer, v vseh predmetih Barao v ital. jeziku. Dei. zbor je bil letqi naproSen zapod-poro tej Soli. V 39. St. HSoceH smo povedali, da je de2. odboru naroCouo, kak6 uaj ue pogovarja za usta-novitev Sole. Sola bo dobivala, kakor je edino pra-viCno, podporo od dezele Bamo tedaj, ako bo zado-stovala potrebam obeh narodnostij, t. j. ako se bodo podutavali predmeti tudi v sloveuskem, jeziku. Sinovi slov. starlev na GotiSkem zahajajo v muogem Stevilu in vecinoma v Gorico. Oai so potre-bni »ioveuskei;a poduka, in vsak obrtnik, kakor trgo* vec goriSki, mora pripoznati, da mu Je v Gorici bIo-venSeina ravno tak6 potrebna, kakor ItatijanSttna. Ro-kodelska Sola v Gorici mora tedaj podi'ievati ufieuce v obeh dot jezikih, Cesar pa ietoj Se ne bo. Osepnioe bo bo bile letos prik* »le tu pa tarn v goriSkem mestu. Bolnike so prenaSali v vofie po* slopje tikouia konec vast wPod Turuoni" (pri bv, Bo* ku). Tunm so se ubUvljuh od mnogib fitranij tudi z viSega meat*. Ali v Gorici so bill dolgo casa gluul, iu so pustili doticuo bolniSnico tarn, kamor so jo s prva odlocili ue gled6 na to, da to osepnioe novbrno uulezljivc. Iu zares je bilo vec ljudij pod Turnom dobilo to bolezeu, iu uasclilu se je bila ccl6 v kme* tijsko Solo na ital. oddelek. Sila kola lomi, in vedue prito2be so toliko izdale, da pride ona bolnifiuica 9. t. m. zad za Grad (goriski). Sicer so osepnice zdaj prenehale, bolni ste samo Se 2 osebi, pa tudi tenia se boljaa. Bendimo je veter zadnjo dni zel6 poSkodoval po ipavski dolini. Skoda je zadela one obCine, ki so zarad umnega vinorejstva obrok za trgatev podalj-Sale. Ob tej priliki so priSli v nesreco oui, ki se rav-najo po naprednem razumu v gospodarstvu. Vabilo. ULit. druStvo za sefonsko - komenski okraj bode zborovalo due 13. okt. (cetrtek) t. 1. ob 9. urt predpoludne na Nabre^ini.—K obilni udelezitvi vljuduo vabi odbor. Hilda burja je grozdju in ajdi naredila veliko Skode tudi po Krasu. Knjige druStva sv. Mohora so druStveni-kom veCiuoma Lq doSle v roke. Vsak jih je Zeljno priCakoval posebno zayoljo zauimajofie pesmaricu, knjige, ktera je bila za letos odloCno in nepogojno na-povedana (glej str. 150vkoledarja za 1. 1881); mesto te knjige pa so doSle nSmarniceu pod naslovom: „Ho-ja za Marijo", ki ue obsegajo druzega, kot raznapre-miSijevanja. Naj bo, da je tudi la knjiSica vse Eva-levredna, vendar narocnikom, zlaati mladini, nevstre-za, ker jej ne more sluftti za molitveuik. Nekteri so tudi priloSUi potrebni znesek za ve-zilo namenjene „Cecilje" in so sedaj (dobili se ve* da vezane „Sniarnic<,", pa tak6 slabo, da slabeje niti ni mogote. DruStvo se po taki poti nikakor ne priporoCuje ob5instvu. K. BSpisje v IjndsM Soli", episal Praprotnik je nauino ministerstvo potrdilo. Edor se hoce nauCiti kak6 se delajo razuotea pisma zaraznaopravila, naj se2e po tej knjiftci. Velja 32 kr. V I^jubljanskem Zvonu", 10. St. je zanimi-vo in kaj poducno brati nada^nji odstavek Levstikove kritike, ki ka2e v diastiCuih zgledih, kako smo pri uas vajeui prelagati tujSdno v slovenSCino, in kakd uepremiSljeuo mi paCirao duh slovenSCine s tem, da kar na vrat na nos prelagamo element za elementom nemSkih besed v sloveu§Ciuy, kakor bi naS jezik ne iinel tiuejSih pripouioCkov v pomenljivih iu muegoSte-vilnih Se zivih nalih slovarskih obiaziiihl Nekaj eaa-kega je bilo brati nekdaj v duuajskem 9Zvonutt pod jicenom „o prevodib." PredUaka ^eleanica. Y „rEco del Litoraleu od v«craj p;»Sa ojk fo^i «M % w ?j!° ^">^da bi se zgenili tudi na Goriskem, da bi skupno prosili vlado za BPredelsko zeleznico", ali cene drogace, za ZTezo Rudolfove zeleznice s Trstom prek Idrije, sv. Lncije, Gorice. ;,Eco* odgovarja, da bi bilo 1 ali pa tisoC proSenj brez ?sakega vspeha gled6 na Predelsko zeleznico. Prav iraa; kajti to progo so nam zapravili ustavoverci s Herbstom na tela, ko se je dovolilafe-leznica cez Pontebo. FmL bar. Schdnfeld je imenovan za poveljni-ka 7. krdelnega oddelka in vojaSkega poveljuika v Trstu. Nadlogar Jan. Heberling vGorici gre v po-koj, in je dobil zarad zaslug zlati zasluzai kri2ec. Dr. Jos. Ulaga, nadznpnik in dekan konjiSki, umrl je vtorek za plucno vr.ctico v Konjicah naSta-jarskem. Stajerski Slovenci so izgubili v njeui odliene-ga duhovniki, pravega narodnjaka. Castenmu spomin. Bar. Lftttermann, predsednikgiaSkenadsodoi-je, prednik Waserjev, orarl je preSH teden v Gradcn. BU je Slowncem pov. eni pravicen in je cenil, znal in tudi pisal slofenakijewk. Ostalmubo blag spomin. Mfetijft Stojanarid, velezasluzen pisatelj in Solski nadzornik, ki je spisal Hrvatom mnogo izvrst-nib del, je nmrl. Huda izgnba! G. Jak. Merkl, ki je bil Sel ? pokoj z gorii-ke realke, vzel si je v pouedeljek z revolverjem sam zivljeuje, in sicer v Trstu v nainestniStvenem poslo-pji, potem ko je bil oddal na namestnistvo pismo, da isstopi iz drz. sluibe, da se torej odreka pokoj niui. Pra>ijo, da je ie dalje casa bolehal na dutau, in da jemordata bolezen uagoila nesrecnika do onegasklepa. Za kranjski dei. ibor je cesarpotrdil odstop dr. Jan. Bleiweisa viteza TisteniSkega kot glavarjeve-ga uaincstnikn in je ob encm poslanca g. Petra Grassellija iraenoval z* namestuika del glavarja. Posl. dr. tit. Bleiweis je dobil zarad oCesne bolezni za 14 dni odpusta, posl. Dollhof z nova za teden dni odpusta. Kranjski in trL. det. zbor sta doslej takd malo ie obravnavala, da veca poiocila laliko odlozinto za prih. list, ko priobCimo vee o del zborih. Na JjubJj. gimnaziji se je dovolila delitev I. razr. alov. oddelka v 2 oddelka, ker je slov. ucencev ˇ 1, razr. 98. G. dr. Jolij Fr&nzl vit Vesteneck, okr. gla-var za grnSko okolico, je prestavljen k okr glavarstvu v Lon6 (DeutschLandsberg). Pravijo,dasejevladiza-meri!, ker je po znani obsodbi vendar §e piiSel v dei. zbor kranjski. nSlovensM pisatelj Valentin Mandelc, po-rojen v Krauju 16. februarja 1837., umrl kr. gtmn. profesor v Karlovcu 12. maja 1872. leta. Postavil hva-leM narod slovenski.* Takd bo brati na sponieniku, ki se Slovencu Mandelcu postavi v hrvaSkem Karlovcu, kjer je pokopao. Spomenik je izdelal po krasnem nafirtu domacega uinetnika, g. shkarja.Jan. Wolfa v jLjutdjaui iz sezauskega kamena g. V. Camernik. nil Modrinjaku, slovenskemu narodne-mu pesuiku v spomin napravili so bili Stajerski ro-doljobi 25. sept, lep narodni prazoik v SrediSft, roj-stnem kraji pesnikovem. Zbralo se je bilo okoli 1500 ljudij. SrediSce se odl:kuje po razmerno vehkem Ste-vilu narodnjakov, ki ob volitvab mest in trgov vselej narodno cast relijo. G. Boz. Ra;c, ki je ta dan imel izvrsteu govor tudi v polit. pomenu, ie v pohvalneui znuslu vrle SrediSeane ozoaeeval. Tri. kmetijsko dmStvo zna Slovencem dobro Streett Da bi se slovenski okoii6ani poduCe* vali v vinarstvu, poSiljajo se jim ufitelji, ki raz-Iagajo dotiCne naoke v la§6ini. OkoliCani pa kar posluM ne piidejo. E Cemu bi tudi hodili podplate trgat? ? tern oziru,— rekli bi skoro edino v tem — smo na GoriSkem vendar na boljem, nego na Ti-zaSkem. Bavniharjev gtipesdij s 100 gl je razpisac gimnazijalcem, ki so rojeiii v trzaiko-koprskem okraji, in se Solajo na Primort=kera, Kranjskeni ali KoroSkem, ter se iele posvetiti duhovskemu stanu. ProSnje naj se vloze do konca t. m. pri Skofijskem ordinarjatu v Trstu. .Edinosti" smo da nes n a L e 1 u o odgovorili na prvi strani; pravtli so nam uarodujaki, ki delavce pii wIdinosti* bolje poznajn, da so tu nekteri nepobolj-Sljivi, da jih torej sSe takd pravicno grajo v narodov prid ne spreobrnemo. Odobravauje naSega postopanja nam je doslo od toliko veljavnih stranij, da „Edino-sti" priljubljcne taktike ne bomo dalje zavracali brez posebne sile. Povedali smo jt predzadnjift, kake po-goje zahtevamo za spiavo, ktero nam je pouujala. Naj se teh poprime, pa bo mir na narodovo korist. Avstrijski notarji imajo obtai zbor v Pragi. Zbralo se jih je 852 in so si izvolile za podpredseri-iiika ipavskega notarja,- naSega rojaka dr. Voka. ; |iv<( l)....lj^li.iii..uiw)Ji ¦ -i---------------------------------------------------- V Moskvi se imenuje skupiaa magazioov Ea u f-hof; ˇ tem je nastal 28. sept, ogenj in je Ypepelil 20 magaziuov. Skode jesad 2 in polmilijona rubljev. Stari desetaJri avst. narodne banke so v pro-metu veljavni samo do koncu oktobra, pri bankah pa 9e do novega leta. ! V zalogi imamo mnogo masnih knjig, brevirjev raznega tiska in vclikosti, molitvenikov; podob in po-dobic, ro2nih vencev, krizicev itd. MaroLik na razne katol. tasopise, knjige bogoslovske in drnge se vedno sprejeraajo in po mo€i uaglo izYi§njejo. Z besedo: Katoliaka bukvariivi iz^rinje vsa naroitla, da le niso katoliskeinu staliscu nasprotoa. Katoliika bukvarna \ Ljubljani. Zabvala! Podpisano vodstvo naznanja s tem, da se je due 3. oktobra »lmesno priLelo novo iolsko leto. 0 tej pnliki se je izrofiilo novo prav lepo in prostorno lolsko poslopje svojemn namemi. Vodstvo si Steje tedaj v iast in dolinost, to veselo dogodbo svetu objaviti, in ob enem izrefii najiskrenejio zahva-lo v prvi vrsti slavnemu c. kr. okrajnemu lolskema svetu in castiti dubov^ini, potem eastitemn krajuemu Solskemu svetu, slavnemu lupanstvu in tuksjinjim ve-teranom, kakor tudi v.sera onim, kateri so koliCkaj k temu pripomogli, da so se nam priredili tako lepi Solski prostori in voditelju tako lepo stanovanje. Sla-va jim t V Tominu, doe 4. okt. 1881. IVAN GEBZEU, __________________________vodittflj « nadugitelj. GLASOVIRJI! Glasovirji, ze rabljeni: od St-hott-a po 180 do 230 gold, od Kiedl-n po 250 do 300 „ 2 Boesendorfer-jeta po 450 „ C'uto novi: KutHchora, 1. vrste ozdravlja pfsmeno speeijnlni zdravnik d.r». XOllisoli. v Draidanih (Dresden, Sch( sen) Za velike vspehe (80a00 velike raedalje znanst. druSt-v Parizn. NAJBOLJA IN NAJCENEJA ¦ILZlflfflE dedke in otroke, suknje za gospe, waterproof \i iksld phsci [dolmi] dobivajo so zmerom v najve6era izboru 16. STE1MR-J1V GORICI poleg §kofijske palace. Ondi tudi vseh vrst obleka za p. ' n. duhov§6ino, raznovrstne naprave, ka- i kor plasci za dez, kterih voda ne pre-moci, najboljsi izdelek, goma§e, popotni kozuhi, lovske suknje, mufi za dame, po-potne kape itd. | Narocbe se po meri takoj in elegatno ' izvr§ujejo. Mustri franko, kdor jih Mi. Kazfliis. Dne 3. oktobra t. 1. zafine se podufievanje na tukajSnji pripravljavnici za c. kr. uLiteljska izobrazevaii^Ca. Sprejmejo se dcLki in deklice pod znanimi pogoji do 15. oktobra. V Kobaridu, 28. septembra 1881. VODSTVO. Hoveje sodbe zdrav. veljakov o FMc-Juzeiovem piku sMbm FRANZ JOSEF' rRITTERQIJEllEl najuspesnt.jsi grenki vodi: Prof. dr. Ifiiesiadccki, Lembergr. c„Tu0^ iclni z.Irnv»tvoiii rai'erent. L'tinja, ce se je le malo ˇ**««, T.-k» pa. i-roz bolt'cin; pri ,t»U*i r»bj na xgubl W&5J la aa za>ir2ujc! {ir^iMvijuTir.i. V I.vutu ,'l. no». 1879. Prof. dr. C. pi. llraun-Fernwald, Duuaj. Pr»v- m:i«lirat »« »i- aie preprical o znanem n»s:«m in *»n»|. pivitm u^niWa J« jrrc.j' .- rode; *»t<> prlporaa*» najtoplejo |o TOdo Mfl. UII1UIJ IIWO. j0»«fowg« fr.nkCK. .Udfnoa r-l.il»»,: jti nujbu.j.im vipehom t. tuk»j5nji et• bias neprgetnosti tudi najiibkejiega bolnika. V TridBBtu, it. m«rc« 1881. Dr. Kleiinvjichter prof, klinike za ien-ske bolezni v Insbrucku. $?L$L ft^w pltTBJofa, ne da W imela kak drugi neprUeini uciuek kakor drag* grenkc Tode z» to saalaii, da so ˇ kropu kDlegov in ob4ln»tva ror-ku priporui-a.______ C. kr. obena bolnica, »ch«-ja „Vri xeiodecnctn in crevesncm kataru, habii'xaprtjl, brerteL-no»ti, krrenem iffoiceaji, hcmoridah, jeternih boicttih in ienikih boleznih ao ae doaegli izyr»tni u^pehi.* KS78. Ulavns icaioga za Uorioo in Jeielo auaj pri U. CUISTOFO-LErTI y iekarnici .pri crnem mcdvedu* na Trarnikut kaxor naj ve posiljajo narocbe z» vcce mnozice. l>obira se tudi t Seppenhofw jeTi dcogeriji unstran ikoftja. Po yjemajofiili se sodbah velike vrste imenitnih SVicarskih, nemskih in avstrij-aMh prak. zdravnikov in niiiog.li Q3.6dioixi.sKib. stroiiovnilx listov sc se po 1©« Va"4 Rihardu Brandtu v Schaffhauseaa ill svicarskih. medicinakbiih zeliid izdelane gricarske kngyice po STojej sre«5nej sestavi, brer ysacih, teto po§kodovajoSih tTa-rin v vseh slaSajih, kjer treba nedrazestao odpr^je narediti, nabran sless in zol6 odstraniti, toi ofiistiti, kakor tudi ves prebavljalni aparat novo o^iviti in okre-piti, kot reelea, gotov, neboiestno vplivajod, cea zdravilen. pripomodek, ki se more vaakemu priporofiati. Zahtevati se morajo izreino le lekarja Bih. Brandta svicarske kugljice, ki se dobijo Ie t koaitrenih dozah s 50 kugljicaini a m. I.— in r manjiih dozah po 15 kugljic 4 3u pf. mr* Vsakik Jtkatljica prarih ivicarskia kaglic mora imeti gornji etiket, beli Sri-caraki krii na rudeiem dnu prcdstavIjajo6 in podpis izdelorateljer. Prospekti, ki med drugim obaezajo tudi mnoge sodbe iz atrokoTnjaSkih krogor o njihoTem Tpliva, se dobiio t doii naznanjenia lekarnah zastonj. V GOBICI: 1 karnar J. CBISTOFOLETTI. fe^J*^ in o%o?oroi urewik: F. POOGOHNXE. — Tiska; fHiIwQansk# ^arfta* v Gorici,