# 22 Uporaba IKT pri pouku, uvajanje e-vsebin in e-storitev, razvoj digitalne pismenosti – to so dejstva, ki so zapisana med prednostnimi nalogami naše šole in sodijo tudi med ključ- ne vseživljenjske kompetence 21. stoletja. Da temu na naši šoli res dajemo velik poudarek, potrjuje tudi dejstvo, da smo vključeni v dve- letni projekt, ki so ga razpisali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo in Arnes. Razvoj informacijsko- -komunikacijske tehnologije je prinesel nove možnosti za učenje in poučevanje ter s tem omogočil še učinkovitejše načine pridobivanja novega znanja in kompetenc za zadovoljevanje potreb posameznika in izzivov sodobne druž- be. Informacijska pismenost je povezana z iz- obraževanjem – obsega znanje, kako pridobiti novo znanje (Wechtersbach, 2005). Na naši šoli izvajamo vsebine projekta na v sedmem razredu. Učenci uporabljajo tablične računalnike znamke iPad mini (Wi-Fi Cellular 32GB Black) pri različnih predmetih. Precej učencev izhaja iz social- no šibkih družin in z uporabo tabličnih računalnikov smo tudi njim omogočili razvoj IKT-veščin. Vodilna vprašanja projekta so: • ali uporaba e-učbenikov, e-vsebin in e-storitev pri- speva k boljšemu znanju učencev, • kako vpliva uporaba e-vsebin in e-metod na učenje učencev, • kako vpliva uporaba le-teh na poučevanje učitelja. Cilji projekta so: • učencem omogočiti delo s tablicami v šoli in doma, • nadgraditi njihove e-kompetence, digitalno pisme- nost in IKT-veščine, • doseči večjo motivacijo za delo učencev pri pouku in za učenje doma, • spodbujati njihove miselne procese na višjih kogni- tivnih stopnjah, • pridobiti nova e-znanja (iz e-učbenikov in drugih e-virov), • povečati individualizacijo in notranjo diferenciacijo, • ovrednotiti kakovost e-učbenikov in analizirati nji- hove vsebine. Kot učiteljica naravoslovja vključujem uporabo ta- bličnih računalnikov v različne makrokomponente učnih ur. Skrivnost uspešnega poučevanja je na vi- dez dokaj preprosta: vedeti moramo, kaj spodbuja učence k učenju, in to znati narediti (Kiriacou, 1997). Učenci s pomočjo tablic berejo, iščejo podatke, obli- kujejo miselne vzorce, pojmovne mape, fotografirajo, delajo s QR-kodami, rešujejo naloge, pišejo teste itd. Zanimivo jim je delo z glasovalnim sistemom Kliker (ustreza jim anonimnost odgovorov), ki ga pri nara- voslovju dopolnimo npr. s PowerPoint predstavitvijo, saj uporabljamo veliko slik. iPadi v rokah naravoslovcev Manja Kokalj, Osnovna šola Selnica ob Dravi Slika 1: To so bili naši začetki. učiteljev glas { Iz prakse … } # 23 Preizkusili smo se tudi v metodi »obrnjenega učenja«, ki je bila učencem zelo všeč. Primer: v spletno učilni- co sem dala posnetek (razlaga nove snovi ob uporabi Slika 2: Kaj se skriva pod QR-kodo? Slika 3: Radi oblikujemo miselne vzorce. PowerPoint-predstavitve). Učenci so morali vsebino doma pregledati, narediti povzetek v zvezek in zapi- sati vprašanja oz. nejasnosti, povezane s to snovjo. Slika 4: Primer posnetka o trdoti vode { Iz prakse … } učiteljev glas » # 24 Učenci s tablicami zelo radi tudi snemajo. Primer: so- šolci imajo govorne nastope ali izvajajo eksperimen- te, določeni učenci jih ob tem snemajo. Nato morajo doma po dogovorjenih navodilih narediti analizo po- snetega in sošolce »oceniti«. Dodana vrednost pri delu s tablicami je zagotovo v večpredstavnosti določenih vsebin – videoposnetki, animacije, simulacije, predstavitve submikroskopskih nivojev itd. Pri urah uporabljamo različne e-vsebine, e-storitve, e-vire in mobilne aplikacije. Učenci znanje pridobivajo s so- dobnimi aktivnimi e-metodami dela, preverjajo ga samostojno, v parih ali skupinah. Slika 6: Snemanje sošolcev pri izvedbi eksperimentalnega dela – ločevanje zmesi Določene ure izvajam tudi v tandemu s knjižničarko, kjer se prepletajo vsebine naravoslovja, uporabe tablic, knjižničnih informacijskih znanj in bralno-učnih strategij. Slike 7: Delo s tablicami učiteljev glas { Iz prakse … } Slika 5: Snemanje sošolke – govorni nastop o gozdnih zeliščih # 25 Uporabljamo tudi vsebine iz e-učbenika, zato sem vrednotila prednosti in slabosti reševanja nalog v e-učbeniku za naravoslovje (kemijske vsebine). Ugotovila sem, da prevladujejo naloge nižjih takso- nomskih stopenj (glede na Bloomovo taksonomijo): 53,9 % je nalog izbirnega tipa, 25 % nalog dopolnje- vanja, 10,2 % nalog alternativnega tipa, 6,4 % nalog povezovanja, 3,2 % kombiniranih nalog in 1,3 % nalog urejanja. Slika 9: Timsko poučevanje Slika10: Včasih sodeluje pri urah tudi računalnikar. Slabost je tudi ta, da so v e-učbeniku rešitve nalog, ki jih učenci prehitro uporabljajo, brez vloženega truda. Za pomanjkljivosti smo našli ustrezne re- šitve v obliki preverjanja znanja v naši spletni učil- nici, ki smo ga izdelali v izobraževalnem e-okolju Moodle. Vprašanja pri preverjanju so različnih ti- pov, vsebujejo pestre oblikovne elemente in obse- gajo vseh šest taksonomskih stopenj po Bloomu. Slika 8: Pouk v knjižnici Aktivno delamo v spletni učilnici, spletna stran: http://eucilnica.os-selnica.si/ (30. 12. 2014). { Iz prakse … } učiteljev glas » # 26 učiteljev glas { Iz prakse … } Slika 11: Naša e-učilnica Vključene so tudi naloge odprtega ali esejskega tipa, ki zahtevajo zahtevnejše miselne procese. Te naloge mora učitelj pozneje prebrati in jih vrednotiti tako, da sam vpiše točke. Vključen je tudi diferenciran pristop – vsi učenci najprej rešujejo isti test (npr. 15 vprašanj), nato pa jih računalnik avtomatsko usmeri na dva različna testa (lažjega ali težjega) glede na nji- hov rezultat v prvem delu. Diferenciacija omogoča, da učenci pridobljeno znanje pokažejo tako, da so poudarjena njihova močna področja. Dodano vred- nost vidim tudi v takojšnji povratni informaciji za učenca in učitelja. Slika 12: Primeri nalog iz e-učbenika # 27 { Iz prakse … } učiteljev glas Slika 13: Naloge višjih kognitivnih stopenj v spletni učilnici Ob koncu ur izvedem evalvacijo, da dobim povratno informacijo od učencev: njihovo oceno, predloge ali mnenje o poteku ure, metodah, oblikah, doseženih ciljih, kaj jim je bilo všeč oz. kaj bi spremenili … Izvedli smo veliko hospitacij z evalvacijami v živo ali na daljavo (za svetovalce Zavoda RS za šol- stvo, ravnatelje drugih šol, študen- te, učitelje tima, druge sodelavce, ravnateljico). Sliki 14–15: Različni načini izražanja mnenj učencev Med učenci, ki uporabljajo tablice, smo izvedli anketo. Rezultati ankete: • tablice redno prinašajo v šolo (le redki so jo do zdaj pozabili enkrat ali dvakrat), • 80 % jih meni, da bi morali tablice pri pouku upo- rabljati še pogosteje, » • 67 % jih domačo nalogo opravlja vedno, zanimive so jim naloge iz spletne učilnice, • pri hospitacijah: 66 % je vseeno, če je kdo navzoč, delajo enako; preostalim je to všeč, saj lahko poka- žejo, kaj vse znajo, # 28 učiteljev glas { Iz prakse … } Slika 16: Gostje pri naših urah • 54 % se jih še vedno raje uči iz klasičnega učbenika (v primerjavi z e-učbenikom), • 60 % jih raje piše teste na klasični način (ne prek tablic), • doma uporabljajo tablico v šolske namene približ- no eno uro na dan, za druge zadeve eno do dve uri (samo eden je napisal tri ure), • težav pri delu s tablicami nimajo, le eden ima doma težave z internetno povezavo, • katere tipe nalog najraje rešujejo (odgovori so raz- vrščeni po številu izbranih – od največkrat do naj- manjkrat): 1. izbira DA/NE 2. izbira med več ponujenimi odgovori 3. povezovanje različnih pojmov 4. tiste, kjer sam/-a prosto zapišem odgovor 5. dopolnjevanje povedi z besedami 6. tiste, kjer razlagam ali pojasnjujem ob slikah, posnetkih, dogodkih, reakcijah … Sklep Svoje delo smo sproti evalvirali na sestankih tima. Evalvacije učnih ur smo izvedli neposredno po opra- vljenih hospitacijah. Svetovalci Zavoda RS za šolstvo so z nami opravili fokusne intervjuje (o evalvaciji dela pri posameznih predmetih). Izvedli smo anke- te za učence, starše sedmošolcev ter učitelje. Posneli smo promocijski videoposnetek, v katerem smo zajeli poglavitne trenutke našega dela s tabličnimi računal- niki v razredu (objavili smo ga na spletni strani naše šole in na Arnesovi spletni strani). Ugotovili smo, da so učenci, ki uporabljajo tablice, bolj motivirani za učenje, izboljšali so digitalno pismenost, omogočeno jim je več diferenciacije in individualnega pristopa. S takim načinom dela bolj spodbujamo njihove misel- ne procese na višjih kognitivnih stopnjah. Večjih raz- lik v znanju (v primerjavi z drugimi učenci) za zdaj še ni, pokazale pa bi se verjetno po daljšem obdobju uporabe tabličnih računalnikov pri pouku. Vemo, da informacijska tehnologija ne more nado- mestiti učitelja. Za uspešno poučevanje je zagotovo potrebna moč in energija posameznega učitelja, nje- gova sposobnost sprejemanja novih preizkušenj ter prenos reševanja problemov na učence. Z dobrim sodelovanjem učencev, učiteljev, staršev in vodstva projekta iz Ljubljane je uspeh zagotovljen! Gremo novim izzivom naproti … Dajmo učencem priložnost, da se učijo, ne pa da so poučevani. (Smith, 2010) Literatura Kiriacou, C. (1997). Vse učiteljeve spretnosti. Radovljica: Regionalni izobraževalni center. Krašna, M. (2010). Multimedija v izobraževanju. Nova Gorica: Založba Educa. Smith, J. (2010). Iznajdljivi učitelj. Ljubljana: Rokus Klett. Wechtersbach, R. (2005). Računalnik in izobraževanje. V: Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.