Kaj je Bismarck ra/odel? Poročali smo že v politit-nem ogledu, da je stari Bismarek le dni v svojem listu »Hamburger Nachrichten« razkril tajno zvezo, ki je bila med Neinčijo in Rusijo od lela 1880. do 1890. Vsled te zveze bi Nemčija ostala neutralna, ako bi prišlo takrat do vojske med Avstrijo in Rusijo. Ako bi Francija napadla Neračijo, bi mi morali pomagali Nemčiji, ako bi pa Rusija zaradi balkanskih homatij napadla naa, pa bi Nemčija roke križem držala. Ali bi pa res Nemčija o vojski med Avstrijo in Rusjo roke križem držala? Ne, nikakor ne! Ravno v onib desetih lctili je Bisrriarck vedno in vedno zahteval več vojakov. Gemu? Francije ae mu ni bilo bati, ker je trozveza že /.bsta.la^ in imajo Nemci več in boljših vojakov, kakor Francozi. Železni Bismarck je zato tirjal toliko vojakov, da bi jih sklical pod orožje, ako bi Avstrija bila od Rusov premagana, in bi z njirni raztegnil nemško mejo dol do Trsta! Avstrija je vsled trozveze Nemčiji popolnoma zaupala, knez Bismarck pa nas je tako varal! In tega figamoža neprenehoma v zvezde kujejo pri nas oni Nemci, ki slišijo na ime narodnjaki ali nacijonalci, tudi še zdaj, ko se je zvedelo, kake nsvarne spletkarije je delal proti naši državi! »Marburgerca« se je predrznila ravno te dni imenovati Bismarcka največjega poštenjaka. Daleč so že prišli ti veliki Nemci; kajti nobenih pravih pojmov nimajo ne o avstrijski domovini, pa tudi ne o poštenju. Pa še dalje gredo nemški narodnjaki. Neki neraškonarodni poslanec je to razkritje naravnost imenoval Bismarckovo oporoko ali testament. Bismarck je hotel nemško vlado in nemški narod opozoriti nato, kaj jima je v korist. • Nemčija se namreč ne more razširiti na zapad ali proti vshodu, temveč le na južno stran, do Jadranskega morja. Nemški narodnjaki bi torej radi, da razpade Avstrija, in da se vse one dežele, ki so nekdaj pripadale k nemškemu cesarstvu, pridružijo Nemčiji. Kdor ima le nekoliko bistre politične oči, je moral tudi to davno uvideti. Ali pa dunajska vlada to spozna ? Mislimo, da mora to spoznati, če dozdaj ni, pa vsaj zanaprej, in da ne bode pustila, da bi se Slovani »na steno pritiskali«. Zlasti mi Slovenci, ki smo vedni toli zvesti Avstrijci, pričakujemo, da se že vendar enkrat ustavi ponemčevanje naših otrok ob meji, po mestih in trgih ter da ae nastavijo pri nas slovenski uradniki. Sicer pa mora tudi vlada gledati nato, da se Avstrija prej ko prej odkriža take hinavske prijateljice, kakor je Nemčija, in si poišče drugp;*z;Vezo. Rusija nam v onih letih ni napovedala vojske, dasi.so k temu toli podpihavali mnogi nemški, ruski 'in ogerski, od Bismarcka podkupljeni listi. Ali torej Rusija ne bi bila dobra zavezniea? (iotovo! In kadar si bodeta prijateljsko Avstrija in Rusija podali roki, takrat bode začela pojemati neznosljiva nemško-narodna in ogerska ošabnost, in obstoj Avstrije bode zagotovljen še za stolelja in atoletja.