Razne stvari. Iz domačih krajev. (Osebne vesti.) Imenovan je dekan v Konjicah vlč. g. Jernej Voh za knezoškofijskega konzistorijalnega svetovalca. Župnik v Vitanju, drž. in dež. posl. vlč. g. Jožef Žičkar je imenovan kn.-šk. svetovalcem. Castitamo! — V pokoj sta stopila župnika gg. Ivan Trampuš in Andrej Fekonja. (Spremembe na srednjih šolah.) Dr. Rihard Schubert, dosedaj na mariborskem gimnaziju pride v Gorico, na njegovo mesto pride dr. Fr. Vogel iz Ogrskega Gradca. Prof. Bittner na realki v Mariboru je prestavljen na Dunaj, na njegovo mesto pride dr. Nikolaj Krasnig iz Dunaja. (C. kr. gimnazija v Mariborn.) V prvi razred (slovenski ia nemški oddelek) c. kr. gimnazije v Mariboru se bodo učenci sprejemali dne 15. t. m. od 2—5 ure popoldne v Solski sobi III. a. razreda. riprejemna skušnja se vrSi drugi dan ob 9. predpoldan. (Spremembe pri sodiščih.) Kot avskultanta prideta iz Gradca v Maribor k okrožnemu sodišču dr. Gustav Hodl in dr. Josef Partitzky; v Radgono pride kot avskultant dr. Gregor Krek. (Iz šole.) K Veliki Nedelji pride kot učitelj g. Ivan Žolnir, podučitelj v Framu, kot poduciteljica v Ptuj okolica gospica Jelica Milčinski, dosedaj v SrediSču, k Št. Pavlu pri Preboldu kot podučiteljica gospica Leopoldina Piano, dosedaj v Št. Lenartu nad Laškim. Učitelj na nemSki deški šoli v Ptuju g. Fr. Suher je imenovan vadniškim učiteljem na moškem učiteljišču v Ljubljani. (Nove sv. maše.) Dne 21. julija bodo vsprejeli novomašniki subdijakonat, 23. julija dijakonat, 25. julija presbiterat. Nove svete maše bodo imeli čč. gg.: Franc Bratušek pri Sv. Barbari v Halozah 20. avgusta, Alojzij Kramaršič v Litiji na Kranjskem 15. avg., Rudolf Krener v Laškem trgu 30. julija, Fr. Lovrenko pri Sv. Lenardu blizu Velike nedelje 15. avg., Karol Malajner v Hočah 20. avg., Alojzij Musi na Vranskem 6. avg., Alfonz Požar bo prejel radi mladoletnosti le prva dva višja reda, subdijakonat in dijakonat. Jakob Gašparič pri Sv. Antonu v Slov. gor. 20. avg., Anton Kociper v Ormožu 20. avg., Vincenc Lorenčič pri Sv. Jurju v Slov. gor. 15. avg., Ferdinand Pschunder pri Sv. Magdaleni v Mariboru 6 avg., Janez Vogrin v Negovi 27. avgusta. (Mariborski Nemci pred sodiščem.) V pivovarni Gotzevi je bil koncert. Udeležilo se ga je, kakor pri takih prilikah, obilo občinstva in raed mnogimi tudi dva Slovenca, katera sta trn v peti nekaterim tukajšnjim neraškim mladičem. Ko iu opazijo priGotzu, sklenejo oba zapoditi od veselice in če treba s siloj. Posebno so se izkazali junake: Jože Schwefer, mestni uradnik (!), Kunibert Steinlechner, pisač pri davkariji (!) in Otmar Korošec (!!) (čistokrvni Nemec) trgovca sin v gosposki ulici, kateri zel6 rad in uljudno spravlja slovenske groše v predalček. Ti trije so bili toženi od gospoda N—ka, ker so ga psovali, kakor: »Windisches Gesindel, Windische Brut, Pereat Windische!« Ker so bili trije, so ga zgrabili in vlekli do vrat — ter bacnili na prosto. Čudno! Tudi neki vojak (četovodja), dragonec, }e pomešal se vmes in pomagal vžigati te fantičke z besedami: »Heil und Sieg, Windischen den Strick, die Deutschen sollen leben, die Windischen krepieren; Pereat Windischec in konečno izrekel: »Wenn so ein Windischer in die Kaserne kommt, lass ich den ganzen Zug auf ihn kommandiren, und ihm den Kopf abschlagen.« Vse imenovane besede so dokazane bile s pričami!! 0 tem olikanem vojaku Se nismo zadnje besede izrekli, ker tudi on je naznanjen njemu pristojni oblasti. Prvo imenovani trije pa so imeli plačilni dan pretekli teden pred sodnikom. In kaj je bilo? Kakor vedno. Prosili so za odstop nadaljnega postopanja proti njim, kar je gospod N—k veledušno tudi storil s pogojem, da vkupno plačajo vse tri odvetnike za obe obravnavi, katere so imeli in da darujejo 10 gld. za slovensko dijaško kuhinjo. Gospod urednikovič! Drage volje so to storili — samo premalo je zahteval žaljeni gospod; pustil naj bi jih raje pihati kaSo po par dni, da se jim ohladi nemška kri. Zapomnijo pa naj si vsi tisti in tudi drugi izzivalci, da bomo vsi zelo oprezni v bodoče in osobito še ti in drugi že napadeni gospodje, da v bodoče ne bo več tako z lehkoma šlo s par petaki, ampak vsak izzivač bo moral iti v zasluženo »kajho«, a v slovenskih listih bo vsak pribit, da bo ljudstvo tudi vedelo se varovati takih prodajalnic, kjer strežejo zagrizenci, in pa da bodo uradni predstojniki zvedeli ter jih podučili, kako se je vesti med mirnimi ljudmf. Sicer pa bi priporočal premnogim nemčurjem kupiti in marljivo čitati knjigo, ki je nemška, in sicer: >Der Umgang mit den Menschen.« (Sprejemanje vc. inkr. ipfanterijsko kadetno šolo v Strassn na Štajarskem.) Začetkom šolskega leta 1899/1900 (16. septembra) vzprejtne se v I. tečaj infanterijske kadetne šole 30 do 50 gimnazijcev in realcev kot gojence. Sprejemni pogoji se dobivajo v knjigotržnici L. W. Seidel & sin (na Dunaju, Graben) izvod po 30 kr. tudi zapovedništvo imenovanega vojaškega vzgojevalnega in izobraževalnega zavoda je pripravlieno dajati ustno in pismeno potrebna pojasnila. (Hranilnica in posojilnica v Šmarju) pri Jelšah je imela v prvem poluletju denarnega prometa 99.926 gld. 28 kr. Posojil je bilo danih 20.269 gld., a vrnjenih 9331 gld.; hranilnih vlog je bilo vloženih 29.274 gld. 65 kr., a vzdignjenih 21.242 gld. 67 kr. Opravilnih deležev se je vplačalo 427 gld.; pristopilo je 52 novih zadružnikov. Posojila se dajajo proti 6°/o obrestovanju in sicer samo zadružnikom; hranilne vloge se obrestujejo po 5%. (nNaša straža".) Duhovščina zbrana v starotrškem župnišča je poslala po č. g. J. Rotnerju za «NaSo stražo» 23 kron; za ravno isto so darovali po č. g. Ant. Kocbeku p. n. gg. Jos. Jurčič, Ivan Pajtler ia A. Kocbek po 2 kroni, J. M., A. Majhen, Jos. Čuček, Janez Čuček, Fr. Dobaja po 1 krono; skupaj 11 K. (Za šolo na Mnti) je nabral 6. g. Jos. 20 K, katere so darovali p. n. čč. gg. Janez Vreže in A. Podvinski po 4 K, dr. Medved in Gregor Hrastl po 3 K, Sigl in Neimenovan po 2 K, Štefan in A. Jukret po 1 K. (Današnjemu listu) je dodano 2 strani priloge radi obilih dopisov. (V Radislavcih) pri Malinedelji se je vrSila dne 18. junija t. 1. volitev župana. Izvoljen je bil sedaj že v četrtokrat gospod Anton Božič. (Skoro bi se ntopil) včerai oddelek mariborskega veslarskega kluba «Drauhort», V čolnu so sedeli dr. Cebul, Alwies, Stark, Schonherr, Berger-Henderson itd. Zadeli so s čolnom ob most ter vsi popadali v vodo. Nekateri so se rešili sami, nekatere v bližini kopajoči se vojaki. (Misteriozna dogodba.) Nek liberalni list je prinesel iz Studenic novico o misteriozni dogodbi v tamošnjemu samostanu. Poročevalec pa ni zanesljiv, ker ne ve niti, da v tem samostanu ni «Elizabetink», niti da \e bil prej ondi spovednik Poljak, ne pa Nemec. Po tem pa lahfco sodi vsakdo, koliko je na poročilu v ostalem še resnice. (Zakonsko zvezo) sta sklenila dne 2. julija pri Sv. Jedrti nad Laškim trgom 80 let stari Jakob Sivc in 641etna Terezija Dobovšek. (Stajarsko-kranjska meja) za izvoz prašičev je zaprta, ker je bila nekdaj v celjskem okraja kuga. Svinjerejci na Štajarskem imajo vsled tega ranogo škode, ker je sedaj ravno ugoden čas za izvoz. Bolj nerodno se ie ne more postopati, kakor postopajo naše oblasti pri kužnih boleznih. Če je le v enem dvoriSču kuga, zapre se celi okraj, in če je tudi kuga ponehala, se mora dolgo čakati, predno se prepoved izvoza prekliče. (Toča je padala) pretečeni ponedeljek po Poberžu pri Mariboru ter naredila veliko Skodo. Ali je tudi drugod bilo tako hudourje, se nam ne poroča. (Z modrico ovenčan orožnik v službeni zadevi pri žnpann.) Dne 3. julija 1.1. je stopil orožnik z modrico za ušesom v gostilno pri Zepuhu v Ginžati, kjer ga je navzoci gost znani Tiljen kot svojega Genosse spoštljivo in prijazno v pristni svoji nemščini pozdravil. Orožnik je imel pri tej priliki poizvedovati tukajšnje navade o razglasovanju oziroma vabljenju k volitvam občinskega od- bora v Činžatu, z ozirom na predloženi ugovor nasprotne stranke zoper dne 23. majnika 1.1. zvršeno volitev novega narodnega občinskega odbora v Činžati. Orožnik je pri tej priliki tudi znanega Tiljena popraševal o tej zadevi, koji mu je kot ud ugovorne stranke seveda za ugovor ugodno razjasneval, četudi ne dejstvom primerno. No, se bo že še videlo, kakšna bo rešitev! Na svidenje! (Na Hajdini) priredi se v nedeljo 9. t. m. po večernicah pri cerkvi Ciril-Metodova slavnost z zanimivim vsporedom. (Zgnbila se je) dvanajstletna mutasta deklica Marija Tevž p. d. Šimonova na božji pot od Sv. Valentinana Kranjskem v Šmartno pri Gornjemgradu. (Potres bode!) V Ptuju bode dne 13. avgusta potres. Hiše se bodo tresle vsled silnega »hailanja^, katero bode ondi prouzročila velika »nemška« slavnost. (Sneg.) Po tirolskih, koroških in zgornještajarskih gorah je pala dne 2. julija med hudo nevihto obilo snega. (V Rihtarovce) pri Radgoni bodo letošnje počitnice romale cele trume slovenskih in nemških jezikoslovcev, kajti zasledili so tarakaj čuden, iako čuden napis, kojega še ne znajo razvozljati. Cita se: «Kestl. Nr. 4. Peter Kajdičh, Flaišhšhaer.* Mi se ne bomo pridružili jezikoslovcem, kajti v s svojo bistroumnostjo nam je že urednikovič razložil napis, ki bi se imel glasiti v pravilni nemški pisavi: Kesselbesitzer. Peter Kajdič, Fleischhauer. (Sv. Jurij ob Šdavnici.) Prostovoljno gasilno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici priredi v gostilni g. M. Slane dne 17. meseca julija veselico s sledečim sporedom: Pozdrav. Tamburanje. Petje. Šaljiva licitacija. Kolo. Šaljiva pošta. Prosta zabava. Novo prerojeno gasilno druStvo se bori z velikimi težavami. Nasprotniki pritiskajo od vseh strani. Potrebno pa je tudi gmotne podpore, in zategadelj pričakuje odbor, da bodo okoličani kakor tujci s svojo navzočnostjo pokazali, s kakim veseljem so pozdravili prerojenje zaspalega «Feuerwehra». Začetek ob pol 4. uri popoldne. (Katoliško bralno drnštvo na Polzeli) se ustanovi v nedeljo dne 9. julija ob 3 uri popoldan. Sodelnje domači možki pevski zbor. K obilni udeležbi vljudno vabi začasni odbor. (Gornjeradgonski tamburaši) priredč 9. t. m. po večernicah na vrtu g. Osojnika veselico. Vstopnina 10 kr., čisti dohodek je namenjen Ciril-Metodovemu društvu in Šentpeterskim siromakom. V ta namen se bodo vsaka preplačila hvaležno sprejemala. Ako bi bilo slabo vreme, se preloži na 16. t. m. (Vabilo v Lehn) k zborovanju in veselici podružnice sv. Cirila in Metoda v Lehnu, okraj Maribor, ki se vrSi pri Brnku v Janževem vrhu dne 6. avgusta 1899 ob 4. uri popoldne. Vspored: 1. Pozdrav po predsedniku. 2. Obicajna poročila. 3. Volitev novega odbora. 4. Vplačevanje letnine. 5. Govor (g. dr. Gregorič, RibniSki). 6. Petje in tamburanje. Rodoljubi v okolici! Prav veselilo nas bo, ako bomo imeli čast, Vas ta dan v obilnem Stevilu imeti v naši sredini. Predsednik: Jernej Pavlič. (Vabilo na Ciril-Metodovo slavnost), katero priredi v nedeljo dne 9. julija kmečko bralno društvo v Jarenini v prostorih g. M. Cvilaka. Na vsporedu so: slavnostni govor vlč. g. prof. dr. Ant. Medveda iz Maribora, deklamacije mladeničev in deklet in petje domačega pevskega zbora. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Ljudstvo jareninsko, pridi polnoštevilno na to versko-narodno slavnost, da se še bolj utrdiš v Ciril-Metodovem duhu. Tudi sosedje so vsi prijazno vablieni. (Na Španjskem) vladajo veliki nemiri. Ministerstvo namerava namreč zviSati davke, a liudstvo, ki niti dosedanjih davkov ne more redno plačevati, se temu upira. (Ali bo vojska?) Razmerje med južnoafrikansko republiko Transval in Angležko Se je vedno zelo napeto. Transvalci nočejo privandranim Angležem dovoliti volilne pravice, a tudi vrhovne oblasti od strani Angležke ne priznavajo. (Eminenca kardinal Missia) se je dne 5. julija vrnil z Dunaju v Gorico. Na kolodvoru so ga čakali duhovščina, dostojanstveniki civilnih in vojaških oblasti ter velika množica ljudstva. Okoli 50 vozov je spremljalo kardinala, ko se je peljal v svoje bivališče. (Sešito srce.) V »Edinosti« se opisuje nenavadna operacija, katero je dr. Pamoni izvršil na nekem 231etnem mladeniču. Istega so bili zločinci napali ter ga z bodalci ranili v srce na dveh mestih. Malo živega so ga spravili v bolnišnico. Dr. Pamoni je prerezal prostor med tretjim in petim rebrom ter opazoval rano v srcu. Na osrčniku je videl ubodnino, katero je razširil na šest centimetrov. V prednji steni srčnega prekata sta bili rani, po en centimeter dolgi. Iz istih je bruhala kri curkoma. Dasi sti bili rani nevarni, vendar je poskusil zdravnik sredstvo, ki se v takih slučajih še ni rabilo: zašil je rani. In glej, čez 49 dni je mladi mož zapustil ozdravljen bolnišnico. (Sprevodnik pal z vlaka.) Na vlaku, ki je prišel dne 3. julija iz Kormina v Trst, se je zgodila huda nesreča. Sprevodnik Viljem Lange je pregledoval vožne listke ter hodil po pragih pred vozovi od enega kupeja do drugega. Kake tri kilometre od postaje Zagrad se mu je spodrsnila ena noga in revež je pal čez železnični nasip. V prihodnji postaji so zapazili, da je Lange zginil, ter so brzojavili v Zagrad. Od todi so ga šli iskat ter ga našli, kako je ves pobit ležal ob železničnem nasipu. Spravili so ga na postajo in s prihodnjim vlakom v Trst, kjer so ga sprejeli v bolnišnico. (Kapitan Dreyfus), ki je bil na Vražjem otoku prognan, je že na Francoskem v mestu Rennes, kjer bodo zopet sodili o njegovi krivdi ali nekrivdi, da je izdal važne vojniške tajnosti. Ker je kapitan žid, opisujejo židovski listi z judovsko gostobesednostjo prestano trpljenje kapitanovo, da bi tako že zanaprej omehčali sodnike. (Stradajoč bolnik.) Nekaj časa je tega, kar se je prijavil deželnemu sodišču v Zadru bolnik, ki se je Ie s težavo še držal na nogah, češ, da je v okolici zaderski ukral več kosov živine. Prijeli so ga. A tekom preiskave se je pokazalo, da mož ni kradel nikdar, in tudi žandarmeriji ni bilo znano, da bi kje zmanjkalo živine. Na smrtni postelji je priznal jetnik, da si je tatvine le izmislil z namenom, da dobi v ječi zavetja. Nekoliko dni je tega, kar je siromak umrl. (Kako živi Lncheni.) Težki zločin ga je spravil v kaznilnico v Genevi, kjer se sedaj postopa ž njim kakor z drugimi kaznenci. Prve tri mesece je bil osamljen v celici ter je moral delati tam, kar se mu je dalo* v dotiko z drugimi kaznenci ni prišel. Sedaj ga porabljajo za knjigoveške posle, ker v teh je izurjen. Ako noče delati, kar se mu odloči, tedaj ga kaznujejo s postom. Duhovnik in zdravnik ga smeta obiskati vsaki hip, kakor tudi predsedniki raznih društev, ki se zanimajo za kaznence, ali govoriti ž njim smeta samo duhovnik in zdravnik. Lucheni je miren ter se je sprijaznil s svoiim položajem; drži se torej tistih besed, katere je rekel v prvih dneh guvernerju: Jaz, gospod ravnatelj, Vam ne bom napravljal mnogo skrbij. (Katoličani v Rimu) so si priborili pri raestnih volitvah od 40 mandatov 17 socialisti 7 in ostale glasove so dobili liberalci. (Od Sv. Jurija ob Sčavnici.) — Zaloga za zidanje nove farne cerkve je v sedmem upravnem letu narastla za 3265 gld. 26 kr. Vsa svota dozdaj nabranega denarja znada 15.732 gld. 09 kr. Največi prispevek v minolem letu smo dobili kot drugi del legata po pok. č. g. župniku Francu Klobasa, namreč 1589 gld. 51 kr., in prej že 1332 gld. 47 kr. Moramo jim pač biti Jurijevčani hvaležni! Drugi legati so znašali okoli 100 gld. Posebnih dobrotnikov — razun omenjenega — to leto žalibog nimamo zaznamovati. Farmani so zložili 1022 gld. 19 kr.; obresti se je nabralo 519 gld. 91 kr., vse skup je toraj zdaj 15.732 gld. 09 kr. To je že nekaj, pa še vse premalo. Kadar bomo imeli 25.000 gld., takrat bomo začeli pripravljati. Res, da med liudstvom ni denarja v obilnosti, pa res je tudi, da se še marsikateri nahajajo, ki bi določen prispevek (trikratno direktno dačo v treh letih) lahko naenkrat dali, in tako pripomogli, da pridemo prej do cilja. Čudno pa je govorjenje tistih, ki pravijo, tedaj bom dal, ko se bo začelo zidati; taki naj spremene svoje načelo v to: kakor brž mi bo mogoče, bom dal, da se bo prej zidalo! (Celjski mestni urad in slovenščina) Županstvo celjske okolice je mestnemu uradu v Celju poslalo slovenski dopis. Mestni urad pa je odgovoril, da v stvareh, ki se tičejo lastnega področja, vsprejema le nemške dopise. Županstvo celjske okolice se je pritožilo na okr. glavarstvo, a to je pritožbo odstopilo ces. namestništvu v Gradcu, katero je akt vrnilo celjskemu mestnemu uradu z nalogom, da o stvari poroča. Mestni urad je to stvar izročil pravnemu od-eku, v čegar imenu je v zadnji seji poročal obč. zastopnik dr. Schurbi ter nasvetoval, da mestni urad vse agende lastnega področja vsprejema in rešuje samo v nemškem jeziku. Radovedni smo, kaj sedaj poreče ces. namestništvo. (Drznost celjskih mestnih očetov.) Že večkrat smo ravno mi omenjali, kako surova in slabo vzgojena je nemška šolska mladma v Celju. To so gotovo začeli spoznavati v zadnjem času tudi mestni očetje v Celju. Kajti v zadnjem občinskem zborovanju so izrekli svoje začudenje nad razposajenostjo šolske mladine. Toda mestni očetje so premalo pogledali deco, katn hodi v šolo, kajti drznili so se reči, da je to deca deške okoliške šole. Poglejte še enkrat, mestni očetje, razposajeno deco po ulicah nekoliko natančneje in spoznali boste, da je to samo Vaša deca. (Zrelostni izpiti) vršili so se na celjski gimnaziji 25. in 26. t. m. Skušnjo so prestali vsi, izmed teh štiri Slovenci (Cukala, Ozvatič, Skrbinšek, Trofl) z odliko. (Slovenska gimnazija v Celju.) Učenci, kateri hočejo vstopiti v prvi c. kr. samostojni gimnazijski razred z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju, vpisujejo se v prvem obroku dn6 15. julija 1.1. od 9.—10. ure predpoldne v vodjevi pisarni v šolski ulici št. 21. Dotičniki naj pridejo spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in morajo plačati pri oglasitvi 3 gld. 10 kr. sprejemnine in učnega prispevka. Morajo dopolniti 10. leto vsaj tekom koledarskega leta 1899 ali biti stareji. Prinesti morajo seboj krstni list in spričevalo Ijudske šole, napravljeno izrečno za vsprejem v kako srednjo šolo, ali navadno šolsko naznanilo. Sprejemni izpiti vrš jo se isti dan in v isti hiši (šolska ulica 21) ob dveh popoldan v učni sobi prvega razreda. (Samomor.) Dne 26. junija zvečer skočila je pri Sannhofu nad Celjem v Savinjo in utonila Roza Staudinger, doma iz Gelja. Truplo nesrečnice se še ni našlo. (Deželna gimnazija v Ptnju.) Napoved učencev za I. razred vrši se dvakrat, in sicer: ali 15. julija od 11.—12. ure, ali pa 16. septembra od 10.—12. ure. Sprejemna skuSnja začenja se vsakokrat ob dveh. V II., III., IV., V. in VI. razred se bodo sprejemali in vpisovali učenci 17. septembra od 3. do 6. ure. Ptuj, dne 1. julija 1899. Tschanet, ravnatelj. (Od Sv. Križa pri Ljutomeru) nam pišejo: Gosp. Lapajne v «Slov. zadrugi* pravi o naSi posojilniei, da «ni dokaj potrebna.» Mi g. Lapajnetu odvračamo, da tudi ta njegova opazka ni «dokaj» potrebna. Kadar je posojilnica enkrat ustanovfjena, moral bi g. Lapajne biti vsaj toliko takten, da molci v javnosti o potrebnosti ali nepotrebnosti posojilnice, ker z nepovoljnimi opazkami posojilnici le škoduje. Sicer pa je gosp. Lapajne lahko popolnoma miren, kajti ljudje, ki imajo vsaj toliko razsodnosti v posojilniški organizaciji kakor g. Lapajne, izpovedali so, da je posojilnica pri Sv. Križu pri Ljutomeru popolnoma na svojem mestu. (Iz Zdol pri Kozjem.) Grozna noč je bila od 2. do 3. julija. Prihrumel je iz južnozahodne strani tak piš, da smo mislili, da bode vse narobe preobrnil. Deževalo je, kakor bi kdo iz škafa zlival in tako je bila primorana Sotla izstopiti prag svoje meje in se razlila po travnikih in njivah ter naredila precejšno škodo. Grmelo in bliskalo je tudi. (Velike vojaške vaje) se vršijo letos, kakor znano, na KoroSkem, in sicer po tem vsporedu. Dne 31. julija odide 4. batalijon 7. pešpolka iz Celovca v Gradec. Dne 10. avgusta ziutraj pride 2. batalijon 17. polka iz Ljubljane v Celovec. — Od 10. do 25. avgusta ima vaje 8., 9. in 20. lovski batalijon okrog Št. Vida. — 11. brigada (t. j, 7. pešpolk, 2. bošnjaški polk in 7. batalijon lovcev) ima vaje na črti Gradec - VolšberkŠt. Andraž-Celovec. — 12. brigada (t. j. 17. polk in 8., 9. in 20. batalijon loveev) ima od 26. avgusta do 2. septembra vaje okrog Celovca. — 6. divizija (t. j. združena 11. in 12. brigada) ima vaje od 3. do 10. septembra na črti Celovec-Beljak-Trg. — 28. divizija, obstoječa iz 55. in 56. brigade (t. j. peSpolki 27., 47., 87. in 97.) lma vaje od 1. do 10. septembra na črti KraDJ - Tržič, prekorači Ljubelj in gre dalje preko Bistrice in Rožeka do Beljaka. — Dne 11. septembra se združi celi 3. voj (obstoječ iz 6. in 28. divizije in 22. divizije brambovcev) in vaje se vršijo po tajnih načrtih med 3. in 14. vojem. Končajo vaje dne ly. septembra. Cesar pride k njim dne 17. septembra. (Dar bisknpa Strossmayera) eerkvi Sv. Križa tik Slatine. Biskup Strossmayer je poslal svetokrižkemu nadžupniku sledeče pismo: — Častni moj gospodine župniče! Šaljem Vam pet stotina forinti za Vašu erkvu, napose pako za prozor, koji u bojama predstavlja svetoga Josipa, poočima našeg Gospodina Isusa, Boga našega i Spasitelja našega, glavu svete obitelji i pokrovitelja svete crkve božje. Dajem ja drage volje taj dar, uspomenom na to, da sam u kiselici Rogatačkoj trideset i više godina i po svečenstvu i po puku pravovjernom uviek i uviek ljubezno primljen i pozdravljen bio. Bog Vas obilno blagoslovio! Svečenstvo slovensko je čisto, učeno i revno, puk je pako slovenski dobar, pobožan i pun svete vjere i ljubavi božje. Bog dao, da tako uviek ostane; to če mu sigurni zalog biti, da sve ono poluči, što po Bogu i po pravu svome želi, to jest mir božji, slobodu, napredak i svaku sreču božju i na ovomu i na onomu svietu. Preporučujem se Vašoj bratskoj Ijubavi, Vašoj miloj uspomeni i Vašoj pobožnoj molitvi. Pozdrav i blagoslov svima, koji se na mene sječaju. — U Djakovu, dne 13. lipnja 1899. J. J. Strossmayer, biskup. Na to pismo in za dar se je zahvalil veleč. g. nadžupnik Korošec s sledečim listom: Vaša ekscelenca! Prevzvišeni gospod biskup! Pokorno podpisani se s tem prav ponižno zahvaljuje v svojem in imenu vseh župljanov za milostno poslani dar 500 forintov za našo nadžupno cerkev Sv. Križa. Podpisani v duhu udano poljublja roko Vaše Prevzvišenosti, ki je že toliko žrtvovala v cerkvene in narodne namene, milo proseč večnega Boga, da Vaši Ekscelenci to dobroto obilno poplati na tem in onem svetu! Vaše Preuzvišenosti udani sluga.^Sv. Križ tik Slatine, dne 23. junija 1899. Fr. Korošec, nadžupnik. (Občni zbor pevskega društva ,,Maribor") se je vršil v soboto dne 1.1. ra. Ob 7^9 uri ga otvori predsednik dr. Pipuš s primernim nagovorom, v katerem je izrekel nado, da je to zadnji občni zbor kateregakoli slovenskega društva, ker odslej ne bomo beračili prostorov, ampak bomo v svojem «Narodnem dorau». Pozival je ude> naj bodo marljiveji, ter da bi vsak agitoval, da se društvo pomnoži. Nadalje je povedal, da je imelo društvo dve veselici, kateri sta v moralnem oziru imeli vspeh. Tainikovega poročila ne bom omenjal. Blagajnik je prebral svoje poročilo, katero se }e vzelo na znanje. Pri točki: Volitev odbora, priporoča slikar g. Gosar, naj se z vzklikom voli predsednikom dr. R. Pipuš. Predsednik je izvoljen in se zahvali, poudarjaje, da bo delal, posebno v letošnjem letu, kar bo v njegovih močeh. Priporoča, da bi se tudi z vzklikom volil odbor, katerega on zboru predlaga. Se zgodi. Občni zbor predsednik s kratkimi stavki zaključi in pevski zbor otvori domačo zabavo. Popevale so se krasne pesmice ia vse je bilo tako nekako domače, neprisiljenoveselo. Vlč. g. prof. dr. Medved, burno pozdravljen, je imel slavnostni govor, poudarjajfr zasluge odhajajočega pevovodje g. A. Skrbinšeka in g. Skvarče, kateri pa ostane še v Mariboru. Napilo se je tudi narodnemu ženstvu in izrekla nada, da bi se še večkrat sešli tako skupaj ter se zabavali. Ko konča, zaorijo burni živio-klici in pevci zapojo: «Na zdar!» in «Slovenec sem!» Slikar g. Gosar je kazal senčne podobe, kar }e vzbudilo obilo smeha. O pozni uri razšli smo se zadovoljno na dom z zaupanjem, da se bomo v »Narodnem domu» pogosteje sešli k domači zabavi na jezo nemčurjev. (Bralno in pevsko društvo ,Maribor!) si je v prvi seji sestavilo odbor, voljen pri občnem zboru tako-le: predsed. g. dr. R. Pipuš, podpredsednik g. Ivan Gosar, tajnik g. Franc Košar, blagajnik g. Ivan Poseb, odborniki gg. A. Rebol, Franc Perme in Jakob Gantar, namestnika gg. Avg. Janša in Ivan Koroša, računska preglednika gg. J. Gospodarič in Vinko Vauda. — Kdor še ni ud tega koristnega društva, se vpiše lahko v pripravljeno knjigo v društveni sobi »Narodnega doma.» (Železnica Radgona-Ljutomer.) Dne 30. junija je bil na Dunaju redni občni zbor lokalne železnice Radgona Ljutomer. Računski zaključek izkaže dohodkov 25.919 gld.r stroškov 14.172 gld., prebitka 11.747 gld. S tem je treba najpreje pokriti primanikljaj iz prejšnega leta v skupnem znesku 9480 gld. (Nova knjigotržnica.) V Gosposki ulici odprl je gosp. Karol Scheidbach v W61flingovi hiši št. 28 knjigotržnico. Več r ogtasu in na lepakih.