OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE C AVI Celje - skladišče D-Per III 5/1992 5000000233,9 GOBISS s Leto XIV - številka 9 - september 1992 Postopek teče, vendar... Novembra 1991 je bil v Uradnem listu objavljen zakon o denacionalizaciji, ki omogoča povojnim razlaščencem in drugim fizičnim osebam, da ponovno pridobijo v last odvzeta zemljišča, stanovanja, stavbe, gospodarska poslopja in podobno. Tudi v občini Žalec so se srečali s takšnimi zahtevami, zato so se na delo dokaj dobro pripravili. Lani sta bili ustanovljeni dve komisiji, ki obravnavata zahteve za vrnitev odvzetega premoženja. Prva komisija se ukvarja z denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in zasebnih gospodarskih podjetij, druga komisija pa se ukvarja z denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb in prostorov ter stavbnih zemljišč. Za medsebojno usklajevanje dela in za lažje ter hitrejše delovanje pa so pri občinskem izvršnem svetu ustanovili tudi koordinacijsko telo. Da so se problema lotili resno, dokazuje tudi podatek, da so že pred sprejemom zakona o denacionalizaciji sprejemali evidenčne zahtevke za povrnitev odvzetega premoženja. Evidenčnih zahtevkov je bito okoli 500, zato so svoje delo tudi organizirali v dveh komisijah. Organizacijsko je bilo delo dobro pripravljeno, vendar lahko danes ugotovimo, da postopki tečejo počasi, saj je bilo izdanih šele okoli 10% odločb. Kje so vzroki? Komisija, ki se ukvarja s kmetijskimi zemljišči, je do sedaj izdala okoli 20 odločb od približno 250 vlog, komisija za denacionalizacijo stanovanjskih površin pa 3 odločbe od 40 vlog. Težava se pojavlja takrat, ko premoženja ni mogoče vrniti in bi prosilec moral dobiti denarno nadomestilo. Vendar v Republiki Sloveniji še ni bil formiran odškodninski sklad, tako da ni naslova, kjer bi bilo mogoče pridobiti obveznice in delnice Republike Slovenije, s katerimi bi izplačali nadomestilo za odvzeto premoženje. V obeh komisijah na občini zagotavljajo, da bodo postopki stekli hitreje, ko bo končno ustanovljen ta tako težko pričakovan sklad. Pri vračanju kmetijskih zemljišč pa se pojavlja tudi drug problem. Zavezanci sicer ne nasprotujejo vračanju posameznih zemljišč, kjer se parcelno in katastrsko stanje ni spremenilo, težave pa se pojavijo takoj, ko gre za vračanje zemljišč iz tako imenovanega funkcionalnega kompleksa. Pri nasadih, kot je npr. sadni nasad Mirosan, se pojavlja vprašanje, ali je določeno zemljišče, ki je le del funkcionalnega kompleksa, moč vrniti v last in posest, ali samo v last ali solastnino, potem pa se pojavlja še vprašanje deleža, ki pripada posameznemu upravičencu, vprašanje naložb v ta zemljišča, stroškov delitve oz. ponovne odmere in problem dostopa do teh zemljišč. Omenjena sta bila samo dva, verjetno največja problema pri reševanju vračanja odvzetega premoženja. V Savinjski dolini je namreč kar vsaka druga vloga vezana na prejšnji aron-dacijski postopek, kar sproži vsa zgoraj omenjena vprašanja. Vendar na občini pravijo, da se z vsemi primeri intenzivno ukvarjajo, čakajo pa tudi na nove zahtevke, saj lahko oddajo zahteve po vrnitvi odvzetega premoženja še do sredine leta 1993. Do tedaj pa bodo hitro, kolikor je pač v njihovi moči, poskušali reševati že prispele zahteve. B. Lobnikar Sladkarije za male begunce Kaj pomenijo otroku »sladke zadeve« vemo zlasti mi, mlajši. Ni pa prav, da bi se sladkali samo nekateri. Zato smo se na naši šoli odločili, da se odpovemo enodnevnim sladkarijam in jih namenimo za begunce. Ker se nekateri niso mogli odločiti, kateri dan ne bodo pojedli lučke, lizike ali česa drugega, je akcija potekala več dni. Ampak, splačalo se je. Velik zaboj se je napolnil. Po sproščenem pogovoru z begunskimi otroci, smo darila razdelili. V pogledih je bilo čutiti, da si otroci takšnih obiskov še želijo. In veste česa si še želijo!? Čisto prave šole! Uh, kakšne čudne misli! Blanka Pantner, predsednica šolske skupnosti Griže >vv%%vvvvvvvvvvvvvvvvvvv Trgovina M. A. J. Matke 32/a, Prebold Telefon: 063/723-081 Najcenejša krmila v dolini! • BEK 2 1.348 SIT • NSK, 25 kg 789 SIT • koruza/kg 17,90 SIT • olje, 11 99,90 SIT • prašek LIND, 3 kg 399 SIT Se priporočamo! V Med novimi doktorji tudi Zalčan Pretekli teden je rektor Uni- niških znanosti, med njimi tu-verze v Mariboru, dr. Alojz di Janeza Zupanca s Hmeljar-Križman slovesno 'razglasil skega inštituta v Žalcu. Naše petnajst novih doktorjev teh- iskrene čestitke. Občinski odbor ZB NOV in Občinska organizacija zveze časnikov Žalec vabita na srečanje občanov v spomin na prvo frontalno bitko Štajerskega bataljona z nemško policijo leta 1941, ki bo v soboto, 10. oktobra 1992, ob 10. uri na Čreti. čudeži narave Letošnje leto je resnično muhasto in polno naravnih čudežev. Čeprav je septembra vročina nekoliko popustila, pa nas je suša še kar naprej pestila. Toliko posebnih primerov, ki jih je natrosila narava, ne pomnimo. Tudi Ivan Košan iz Čmove še ni videl tako obložene veje z debelimi hruškami. Našteli smo jih kar osemdeset. Nepovratnih sredstev ne bo več Klub direktorjev pri Liberalno demokratski stranki je pripravil razgovor z ministrom za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Jožetom Protnerjem. Minister je najprej obiskal Hmezad Export import, nato pa se je v prostorih Hmezad banke sestal s člani kluba direktorjev, upravniki in predsedniki zadrug. Vlado Kralj, predsednik kluba, je ministra seznanil s stališči stranke o razmerah in perspektivi kmetijstva v občini. V razpravi je minister govoril o razvojni strategiji kmetijstva, gozdarstva in proizvodnje hrane v Sloveniji. Srečko Čater je opozoril na posledice denacionalizacije in škodi po suši v družbenem sektorju, ki je pri pomoči izločen. Božko Žolnir je zanimala usoda vlog za pridobitev sredstev za demografsko nerazvita območja. Namestnik ministra je odgovoril da bo v bodoče nepovratnih sredstev zelo malo in več v obliki kreditov. Zaradi suše bodo več sredstev namenjali za namakalne sisteme, za program Tmava-Brije so sredstva že odobrena. jk Jubilej Lastovke Pri cerkyi sv. Miklavža nad Polzelo bo v nedeljo 27. t.m. ob 15. uri ob 10-letnici delovanja samostojni koncert kvinteta Lastovka, 3. oktobra pa bo na Polzeli likovna kolonija Polzela ’92. Obe prireditvi sodita v okvir praznovanja krajevnega praznika na Polzeli. ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC VABI dosedanje in nove abonente k vpisu v GLEDALIŠKI ABONMA 92/93 PROGRAM oktober 92, A. Čehov: TRI SESTRE, Slovensko Mladinsko gledališče Ljubljana november 92, R. Vitranc: VICTOR ALI OTROCI NA OBLASTI, Slovensko ljudsko gledališče Celje december 92, G. Feydeau: POSKRBI ZA AMELIJO, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica februar 93, M. Frayn: HRUP ZA ODROM, Mestno gledališče ljubljansko Pnarec 93, J- B. Moliere: LJUBEZEN - ZDRAVNIK PO SILI, SNG Drama in predstava v Mariboru ali v Ljubljani (s pokrovitelji). Cena abonmajske karte je od 2.000,00 do 2.400,00 SIT. Dijaki, študentje, upokojenci, in nezaposleni imajo 20%-ni popust; (plačilo je možno v dveh obrokih). ■ Vpisovanje: do 15. oktobra 92 ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC - Občinska matična knjižnica, vsak dan od 7. do 14. ure ponedeljek, sreda, petek od 7. do 18. ure - Sprejemna pisarna Zavoda, vsak dan od 8. do 13. ure Občinski praznik občine Žaiec Podelitev grbov, priznanj in značk občine Žalec V počastitev obletnice drugega slovenskega tabora, ki je bil leta 1868 v Žalcu, vsako leto v enem izmed krajev občine praznujemo občinski praznik. Tako so letos slavnostno sejo parlamenta občinske skupščine pripravili v Matkah, kraju v krajevni skupnosti Šešče. Kot vsako leto so ob tej deklamirala slovenske narečne pesmi. Po končanem kulturnem programu je župan občine prof. Milan Dobnik podelil grbe občine Žalec, ki so jih prejeli Slavko Šketa za dolgoletno aktivno delo in razvoj krajevne skupnosti Braslovče, Janko Šoštarič za skrb za či- Predsednik občinske skupščine Milan Dobnik izroča grb občine predsedniku Gasilskega društva Matke Ivanu Lebarju. priložnosti podelili grbe, priznanja in značke občine Žalec za izjemne dosežke na raznih področjih delovanja v preteklem letu, prav tako pa so letos podelili tudi priznanje najbolj uspešnim inovatorjem občine Žalec. Profesor Milan Dobnik, župan občine Žalec, je v slavnostnem nagovoru zbrano občinstvo pozdravil v res lepo urejenem kraju pod Homom. Govor objavljamo posebej v celoti. V kulturnem programu so nastopili pevci moškega pevskega zbora Svoboda iz Prebolda, duo citrarjev s spremljavo ter Jožica Ocvirk, ki je sto, zdravo in urejeno šolo in šolsko okolico na Osnovni šoli Braslovče, Delavsko prosvetno društvo Svoboda Polzela za dolgoletno širjenje kulture v krajevni skupnosti ter gasilski društvi iz Matk in Šešč za dolgoletno plodno delovanje na območju krajevne skupnosti. Plakete občine Žalec pa so prejeli Silvester Marič za dolgoletno požrtvovalno, organizacijsko in pedagoško delo v Karate klubu Žalec, Tra-ugott Biedermann za zasluge za povezovanje in uveljavljanje naših ljudi, ki živijo in delujejo v Švici, ter za njihovo sodelovanje z matično državo Boris Krajnc, predsednik izvršnega sveta, izroča priznanje Otu Rovšniku. in kot pobudnik ter ustanovitelj slovensko-švicarske konfederacije Slovica. Plaketo občine Žalec je dobila tudi Marinka Marovt za aktivno delo in razvoj Osnovne šole Polzela. Predsednik občinskega izvršnega sveta Boris Krajnc pa je podelil značke občine Žalec, ki so jo dobili Zlatko Frelih iz Pongraca ter Anica Janžovnik in Oto Rovšnik iz Dobrovelj. Vsem trem so značke podelili za izjemen prispevek pri obrambi. Dobitnika značke občine Žalec sta postala tudi Franc Pesjak iz kulturno športnega društva Oton Župančič iz Salzburga, ki je priznanje dobil za humanitarno pomoč beguncem, ter Mihael Goličnik, direktor Hmezad banke Žalec, za uspešno vodenje in za prispevek k razvoju bančništva v občini. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja in nagrade Inovator 1991, ki so jih prejeli Ivo Kreča, Janko Drča, Maijan Remic in Franc Železnik iz podjetja KIV Vransko za inova- bitnike priznanja iz podjetja KIV Vransko, kjer so z inovacijama posegli v sam svetovni kakovostni razred. Peč za sežiganje odpadkov tako po vseh do sedaj opravljenih izračunih pomeni dokončno rešitev pri problemu odpadkov posebne vrste (zdravila, laki, strupene snovi), saj ne onesnažuje okolja, poleg tega pa bi bilo moč energijo, ki se ustvari pri, sežiganju, koristno uporabiti za ogrevanje prostorov. Prav tako pomeni velik napredek inovacija pri kurilnem kotlu za toplotno ogrevanje, ki v primerjavi s pečmi, ki jih uporabljamo za ogrevanje prostorov v tem trenutku, pomeni višji kakovostni razred, saj ima veliko večji izkoristek energije, posebej pomembno pa je, da je veliko bolj prijazna okolju kakor naprave, ki so sedaj vgrajene v poslopja. V KIV Vransko delujejo povezano in samo takšno delo jim omogoča, da dosegajo zavidanja vredne rezultate. Čez nekaj tednov bodo za svoje inovacije pridobili tudi certifikat v Nemčiji, to pa Na posnetku preboldski pevski zbor, citrarja in pevke iz Griž. cijo »incinerator za sežig posebnega odpadka v Emteks Žalec«. Navedenim je bila podeljena tudi nagrada v višini 40.000 SIT. Priznanje in nagrado v višini 20.000 SIT pa so dobili Jure Ljubič in Dušan Ribič iz KTV Vransko za izum »nizkotemperatumi kotel s sestavljeno dvoplaščno grelno površino, litina-jeklo« ter Sonja Zajc in Milica Mogu iz Osnovne šole Vera Šlander Polzela za inovacijo »akcijsko raziskovanje fleksibilne diferenciacije v osnovni šoli«. Priznanja pomenijo nagrado za delo v preteklosti in spodbudo pri nadaljnjem delu. Slednje velja še posebej za do- pomeni odprto pot tudi na zahodna tržišča in velik korak prednosti pred konkurenco. Po končani slovesnosti so poslanci, povabljenci in nagrajenci odšli na športno igrišče v Matkah, kjer so jih domačini pogostili z hrano in pijačo. Ob cesti v Matke pa so potem še ves dan potekale prireditve, ki so prikazovale stare slovenske običaje od žganjekuhe, te-sanja tramov, kuhanja apna in žganja oglja. V Matkah je bilo res lepo! Brane Lobnikar OB PRAZNIKU! Leto je naokrog in spet smo se zbrali na slavnostni seji skupščine ob občinskem prazniku. Lani smo bili ob praznovanju razpeti med ponosom zaradi sijajne zmage nad JLA in strahom, če bo to zadoščalo za to, da se bodo izpolnile naše želje. Nato je šlo vse kot po tekočem traku. Odšla je JLA, dobili smo svoj denar, sprejeli novo ustavo, v januarju smo dočakali mednarodno priznanje in sprejem v OZN, doživeli smo spremembo vlade in sedaj še sprejetje volilnega zakona. Tako bo mogoče izvesti volitve v z ustavo določenem roku. Vse to veselje nam sicer kalijo pojavi ekstremizma, v smislu poziva Zaustavite desnico, uboj Ivana Krambergerja, nastopanje Zmaga Jelinčiča, ki mu mediji posvečajo na žalost več pozornosti kot vsem demokratičnim strankam skupaj. Demokratično usmerjeni politiki se ob tem počutimo nelagodno, da ne rečem, da nas je strah. Inflacija je z uvedbo tolarja začela strmo padati. Padanje je bilo z nastopom nove vlade sicer začasno prekinjeno. Vendar je nova vlada kmalu uvidela, da ne bo mogla poceni kupovati navdušenja pri ljudeh in se je kmalu vrnila v okvire trezne politike prejšnje vlade. Tako imamo sedaj tako nizko inflacijo, kot je že desetletja nismo imeli. Tolar je praktično konvertibilen, saj lahko v vsaki banki kupimo devize. Kdor je šel na dopust na Hrvaško, se je tam že počutil kot pravi Evropejec, ko je lahko kar razkošno živel s svojo plačo. V Žalcu smo asfaltirali običajne kilometre cest, izboljšali oskrbo z vodo, če nam to ni preprečila suša, priključili nove telefonske naročnike itd.. Še posebej bi rad poudaril, da je žalska osnovna šola po dvanajstih letih končno dobila nepremočljivo streho, uredili smo galerijo Doreta Klemenčiča in s tem nakazali pot, kako bi tudi drugi naši slikarji sčasoma našli prostor za svoja dela v Žalcu. Po več kot desetletnih prizadevanjih smo sprejeli ZN za obrtno cono in s tem po mnenju mnogih ustvarili pogoje za gospodarski vzpon naše občine v prihodnjih letih. Ob vseh teh uspehih pa moram na žalost ugotoviti, da nas tarejo podobne težave kot vse postsocialistične države. Se vedno nam okrog vratu visi kamen družbene lastnine, ker je zbor združenega dela več kot eno leto preprečeval sprejetje zakona o lastninjenju. Ljudje so navajeni, da za svoje težave krivijo predvsem druge, da bi se sami potrudili in jih odpravili, pa se ne spomnijo. Med več kot 1500 ljudmi, ki so na spisku brezposelnih, smo komaj dobili 10 takšnih, ki so pripravljeni opravljati javna dela. Za sezonska dela na hmeljiščih smo zopet morali iskati delovno silo na Hrvaškem. Stvar, ki mene zelo moti in o kateri se stranke med sabo najbolj razlikujejo, pa je odnos do naše kulture, do naše preteklosti. Cankar je svoj čas zapisal, da je pravega Ilirca sram, ker stanuje v Ljubljani in ne v Sabcu ali vsaj v Zagrebu. Danes je menda naše liberalne svobodnjake sram, ker živijo v Sloveniji oz. v Ljubljani, ne pa v bližini Pompi-doujevega centra ali na Broadwayu. Vse, kar je slovenskega, označujejo kot zaplankanost in zatohlost. Če pogle-dano napise na naših barčkih in trgovinicah, vidimo imena kot White Horse, Black and White, Country Market in podobno. Kot da ti ljudje nimajo svojih imen in priimkov, ki bi jih dali tudi lokalu, v katerem sprejemajo svoje goste. Gredo se nekakšen uniformiram kozmopolitizem. Milan Kundera, letošnji nagrajenec Vilenice, pa pravi, da bi morali mali narodi, stisnjeni med dva velikana - Nemce in Ruse - poskrbeti za kozmopolitizem različnosti. Vsak se mora potruditi, da ohrani svoje posebnosti in jih ponuditi tudi drugim, nekako tako, kot je dejal Cankar: »Da ne bomo hodih k drugim prosit miloščine, ampak da jim prinesemo darov.« In mi jim imamo kaj ponuditi, samo zavedati in veseliti se moramo tega. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Izvršni svet naj pokrije izgubo Kdo bo žalski Komunah pokril izgubo za preteklo kurilno sezono, še ni znano. Stanovalci so se namreč pritožili na republiški tržni inšpektorat, ta pa je poslal občinskemu tržnemu inšpektorju odgovor, da je poračun nezakonit. Zahteval je tudi kontrolo stroškov ogrevanja in oblikovanja cen za leto 1992. »Izvršni svet yztraja pri odločitvi, ki jo je sprejel tudi parlament, da morajo stroške plačati koristniki ogrevanja. Če pa bo pristojno republiško ministrstvo odločilo drugače, bomo obveznost do Komunale odstopili republiški vladi, tistim, ki so plačah, pa denar vrnili,« je na sestanku predsednikov zborov lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov dejal Vinko Debelak, član občinskega izvršnega sveta. Sestanek, ki ga je sklical izvršni svet, je potekal v napetem vzdušju, številne kritike in jezo pa so povzročile položnice Komunale za pokritje izgube v pretekli kurilni sezoni. Predstavniki zborov lastnikov so predstavnikom Komunale natresh vrsto očitkov. Očitali so jim, da je obračunski sistem nerazumljiv in počasen in da daje vtis izsiljevanja. Kurilna sezona se je zaključila že maja, o izgubi pa so zvedeli, ko so prejeli položnice. Spraševali so se, zakaj sestanka niso sklicali prej, ko je bil še čas za ukrepanje. Pojasnilo, da se je v pretekli sezoni trikrat menjal sistem oblikovanja cen, nasprotne strani ni prepričal. Zato so predstavniki zborov stanovalcev zahtevah, da izgubo plača občinski izvršni svet, ki je določal cene ogrevanja. Po dolgotrajni in razburljivi razpravi, v kateri je vsaka stran vztrajala na svojih stališčih, so se razšli brez dokončnega dogovora. Kdo bo moral plačati izgubo, bo znano konec meseca. Dogovorih pa so se, da ustanovijo kurilni odbor, ki so ga v Žalcu pred leti že imeli, ta pa naj bi skupaj s Komunalo sproti reševal vsa vprašanja. Komunala je obljubila, da bo dolžnike predala sodišču, seznami dolžnikov pa so obešeni na oglasnih deskah v blokih. Lotih se bodo tudi skupne akcije nameščanja merilcev porabe toplotne energije. Stanovalcem, ki imajo vgrajene merilce znamke Shinzel, bo prihranjen strošek tisoč DEM, kohkor bo stal vgrajen merilec Komunale. Direktor Komunale Tone Bratuša je zbranim še pojasnil, da so cisterne za olje trenutno res prazne, opraviti morajo namreč tehnične preglede, da pa bodo pravočasno poskrbeli za gorivo in nemoten pričetek kurilne sezone. Za pomoč bodo zaprosili izvršni svet. jk Kot že nekaj let so tudi letos gasilci žalske občine ob praznovanju občinskega praznika praznovali dan gasilca. Tokrat so se zbrali v Šeščah. Najprej je bila velika gasilska parada, v kateri je sodelovalo približno 500 gasilcev, nato je govoril predsednik občinske gasilske zveze Rudi Herman, sledilo je podeljevanje priznanj in odlikovanj in krst ter blagoslov nove motorne brizgalne (na sliki). T.T. Dan gasilcev Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Pomanjkanje financ pesti tudi gasilce Gasilci ne bi preživeli brez pomoči podpornih članov Pogovor z Rudijem Hermanom, predsednikom OGZ Letošnja poletna suša je pokazala svoje zobe tudi v Savinjski dolini. Kmetje bodo še leta čutili posledice vročih poletnih dni, mnogi pa so takrat ostali tudi brez vode, saj so usahnili izviri, ki pomenijo za prenekatero gospodinjstvo vir pitne vode. V takih primerih so priskočila na pomoč gasilska društva, ki so s cisternami dovažala vodo. O tem in še o marsičem drugem smo se pogovarjali z Rudijem Hermanom, predsednikom Občinske gasilske zveze. Kako ste oskrbovali gospodinjstva s pitno vodo? V občini deluje 40 prostovoljnih gasilskih društev in šest industrijskih gasilskih društev. Med sušo smo vodo razvažali z desetimi cisternami, ki jih imamo pripravljene tudi za te namene. Tako smo v zadnjih mesecih gasilci na domove pripeljali prek 100.000 litrov vode, ki je ponekod še vedno primanjkuje.« Vendar so se pri tem pojavile tudi določene težave? . »Težava je pri zaračunavanju storitev. Gasilci smo ljudem računali le svojo uslugo, kako pa bo s plačilom vode, pa še ne vemo. Vodo smo namreč vozili gospodinstvom, ki niso priključena na komunalni vod za oskrbo s pitno vodo. Tovrstna gospodinjstva imajo navadi svoja vodna zajetja, ki pa so letos zaradi močne suše usahnila. Ljudje so nujno potrebovali vodo, gasilci pa svojega dela le nismo mogli opraviti brezplačno, saj moramo vzdrževati že nekoliko zastarel vozni park. Glede plačila vode pa se bodo po mojem mnenju morali zganiti tudi na občini, kjer imajo pripravljena sredstva za primer naravnih nesreč. Vsekakor se bo rešitev morala kaj hitro najti.« Kot kaže, gasilska društva pestijo hude finančne težave? Finance so postale akutni problem celotnega gasilstva v žalski občini. Posamezna gasilska društva so letos od Občinske gasilske zveze prejela samo po 8.000 SIT, prioritetna društva pa po 20.000 SIT. Nakazana sredstva so dovolj samo za enkratno polnjenje goriva, ostala sredstva pa gasilska društva dobijo od svojih podpornikov, ki jih na našo srečo še ni zmanjkalo. Brez prispevkov ljudi, ki jim gasilstvo nekaj pomeni, gasilska društva ne bi mogla več delovati. Težave pa nam povzroča tudi vzdrževanje vozil, ki jih uporabljajo gasilska društva. Vozila se starajo, zato so potrebna večkratna popravila in vzdrževanja, da lahko ob požarih hitro in učinkovito ukrepamo. Na občinski zvezi pa nas pesti tudi problem ogrevanja. Prvega junija smo zaradi nezmožnosti plačevanja računov morali odpovedati ogrevanje prostorov, kar bo imelo svoje posledice šele sedaj v jeseni. Pri tem je potrebno vedeti, da so v gasilskem domu v Žalcu tudi stanovanja in uredništvo Savinjčana, ki pa bodo sedaj ostala brez ogrevanja, če ne bomo mogli v kratkem rešiti nastale situacije. Rešitev vidim predvsem v rebalansu občinskega proračuna, saj so se cene med letom večkrat dvignile, sredstva iz proračuna pa so ostala enako visoka.« Kot kaže, bo potrebna reorganizacija delovanja gasilstva? »Reorganizacija bo, vendar šele takrat, ko bodo v skupščini Slovenije sprejeli dva zakonska akta, ki bosta na novo urejala delovanje na področju gasilstva. Gre za zakon o požarni varnosti ter zakon o gasilstvu, ki bosta sestavljena po zgledu gasilskega delovanja v Zahodni Evropi. Na OGZ bi želeli zaposliti vsaj enega strokovnega delavca, sej v tem trenutku delamo popolnoma prostovoljno, pred leti pa smo imeli celo tri zaposlene. Osebno mislim, da bi bil en redno zaposlen strokovni delavec nujen za usklajevanje dela prek 3000 gasilcev v 40 gasilskih enotah v občini Žalec.« Za dobro delovanje morate imeti tudi usposobljene ljudi. »Moram povedati, da je kader pri OGZ zelo dober in strokovno kvalificiran. Seveda pa se najdejo tudi posamezniki, ki samo nergajo, naredijo pa bolj malo.« Kakšno pa bo vaše delo v naslednjih mesecih? »Oktober bo mesec požarne varnosti. Tako se bomo še posebej posvetili preventivnemu delu, prirejali bomo predavanja po osnovnih šolah in organizirali različna izobraževanja. Naslednje leto pa bomo pripravili proslavo ob 120-let-rtici delovanja industrijskega gasilskega društva v Tekstilni tovarni Prebold, udeležili se bomo tudi prvega gasilskega kongresa v samostojni Sloveniji, ki bo v Slovenj Gradcu. Spomladi bodo tudi občni zbori in volitve. Dela nam vsekakor ne bo zmanjkalo.« Brane Lobnikar Ali se splača prijaviti na zavodu za zaposlovanje? Da, splača se, in to čim prej! Zakaj? Zato, ker na zavodu za zaposlovanje dobite tudi informacije o možnosti zaposlitve in uveljavite pravice zaradi nezaposlenosti. To so pravice brezposelnih, ki so izgubili delo brez svoje krivde ali volje (denarno nadomestilo in pomoč), pravica do priprave na zaposlitev in pravica iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot na primer subvencioniranje pripravništva, vključitev v javna dela, podjetniško delavnico... Čimprejšnja prijava na zavodu za zaposlovanje pa je pomembna tudi zaradi čakalne dobe, to je čas prijave na zavodu kot iskalec zaposlitve. Čakalna doba za subvencioniranje pripravništva je npr. tri mesece, za pripravo na zaposlitev in za sofinanciranje izobraževanja (za zaključni letnik) traja šest mesecev, v vseh primerih imajo prednost iskalci zaposlitve z daljšo čakalno dobo. Subvencioniranje pripravništva je namenjeno kritju dela stroškov v zvezi z zaposlitvijo iskalca prve zaposlitve, ki sklene delovno razmerje in prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela. Subvencijo lahko pridobi delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti delavca in delodajalca, potek pripravništva, delovni čas, osebni dohodek, povrnitev drugih stroškov v zvezi s pri- pravništvom in podobno. Zavod za zaposlovanje subvencionira del osebnega dohodka in prevozne stroške. Od septembra 1992 pa zavod ne subvencionira več stroškov zdravniškega pregleda pred zaposlitvijo in prehrane. Že podpisane pogodbe ostanejo v veljavi do izteka. Osebni dohodek se subvencionira v višini II. bruto zajamčenega OD, in sicer 60 odstotkov do V. stopnje strokovne usposobljenosti; 70 odstotkov za VI. in 80 odstotkov za VII. stopnjo strokovne usposobljenosti. Delodajalcu se lahko subvencionira le en pripravnik na tri že zaposlene delavce. Če delodajalec po uspešno opravljenem pripravništvu takoj (brez prekinitve delovnega razmerja) zaposli istega delavca pripravnika za določen čas, lahko uveljavi stimulativni znesek subvencije zaposlitve delavca v višini sedmih bruto zajamčenih osebnih dohodkov. Če prekine delovno razmerje pred potekom enega leta po pridobitvi stimulativnih sredstev pa je delodajalec dolžan vrniti sredstva s pripadajočimi obrestmi. Možno je tudi, da delodajalec v dogovoru z zavodom za zaposlovanje nadomestno zaposli za nedoločen čas drugo brezposelno osebo brez dodatne subvencije. Pregled prijavljenih iskalcev zaposlitve na izpostavi Zavoda za zaposlovanje v Žalcu, na dan 31. 8. 1992. V mesecu avgustu 1992 je bilo v delo vključenih 30 pripravnikov in 71 delavcev - skupaj 101 iskalec zaposlitve; iz evidence iskalcev zaposlitve je bilo črtanih 18 oseb. Fač Zakaj nazaduje gospodarstvo? Izvršni svet je na torkovi seji med drugim obravnaval poslovanje pravnih oseb iz gospodarstva v letošnjem polletju. Ker je tudi za žalsko gospodarstvo značilno nazadovanje je Izvršni svet sklenil, da mora komite za družbeno ekonomski razvoj pripraviti temeljitejšo analizo. V razpravi so člani IS ugotavljali, da je sedanje stanje rezultat finančne nediscipline, nereda na področju delovne in lastninske zakonodaje. Zato so sprejeli priporočilo, ki ga naj republiški poslanci prenesejo v parlament, da je treba omenjeno zakonodajo čimprej sprejeti. Ker je izguba trga za gospodarstvo tudi elementarna nesreča, novega namreč ni mogoče pridobiti čez noč, bi pomoč morali nuditi tudi iz solidarnostnih sredstev. Sicer pa podatki kažejo, da so finančni rezultati v žalski občini najslabši v regiji. Odhodki so se .večali hitreje kot prihodki. Izgube so bile večje od bruto dobička. Z izgubo je poslovalo 58 podjetij v katerih je zaposlenih 994 delavcev, med njimi je največ zasebnih. Rast osebnih dohodkov je b,ila največja v kmetijstvu, prometu, trgovini, gostinstvu in turizmu. jk Infobanking in Activa Poslovnim partnerjem, predvsem zasebnim podjetnikom, je Ljubljanska banka Splošna banka Celje, predstavila nekatere novosti v poslovanju. To so avtomatski informacijski servis, imenovan Infobanking, plačilna kartica Activa, poslovanje z lombardnimi in hipotekarnimi krediti. Lastniki tekočih in žiro računov bodo odslej lahko s pomočjo telefona, telefaksa ali piskača z Info-bankingom dobili najbolj ažurne podatke finančnega stanja. Ta sistem bo nudil tudi informacije z borze vrednostnih papirjev, tečaje tujih valut in še marsikaj drugega. S plačilno kartico Activa bodo lahko imetniki brezgotovinsko kupovali doma in v tujini. Stroške bo banka zaračunavala trikrat na mesec. Poslovanje z lombardnimi in hipotekarnimi krediti je namenjeno predvsem zasebnim podjetnikom, bankam pa bo nudila sredstva v obsegu in rokih, ki so sprejemljivi za podjetnike, banki pa zagotavljajo varno naložbo. jk Zaposlovanje tujcev Tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji le na podlagi DELOVNEGA DOVOLJENJA, ki ga izda zavod za zaposlovanje, in sicer pod pogojem, da med prijavljenimi brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata. Delovno dovoljenje se izda na vlogo delodajalca, in sicer le za določen čas, ki ne more biti daljši od enega leta in velja le za delo pri določenem delodajalcu, izjemoma se lahko izda tildi na vlogo tujca. Državljani nekdanje SFRJ pridobijo osebno delovno dovoljenje za eno leto, če so bili na dan uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev, to je 18. julija letos, v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo manj kot deset let delovne dobe v Sloveniji; so bili v delovnem razmerju za določen čas; lahko pa tudi za določen in nedoločen čas kot delovni emigranti in ali so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo denarne prejemke za brezposelne. Vsi tisti državljani bivše SFRJ, razen dnevnih delovnih migrantov, ki so bili na dan sprejetja tega zakona v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo vsaj deset let delovne dobe v Sloveniji, pridobijo osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. To delovno dovoljenje pa lahko pridobi tudi tujec, ki biva v Sloveniji več kot deset let na podlagi dovoljenja za stalno bivanje. Nekdanji državljani SFRJ lahko pridobijo osebno delovno dovoljenje, če zanj zaprosijo najkasneje do 15. oktobra 1992, daljši rok je le za osebe, ki so vložile vlogo za sprejem državljanstva Republike Slovenije po 1. odstavku 40. čl. zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Delovno dovoljenje preneha s pretekom časa, za katerega je bilo izdano; s prenehanjem delovnega razmerja, če gre za delovno dovoljenje na vlogo delodajalca; z vrnitvijo dovoljenja, če gre za osebno delovno dovoljenje, in z odvzemom dovoljenja. Fač Ocenjena škoda suše Komisije v krajevnih skupnostih in občinska komisija so ocenile škodo, ki je nastala po dolgotrajni suši. Skoda je ocenjena na prek tri milijarde SIT. Največ škode je bilo na hmeljiščih, kljub namakalnim sistemom, travnikih in koruz- nih poljih. Izvršni svet je republiški vladi že posredoval potrebe za ublažitev posledic suše. Potrebno bi bilo zagotoviti zadostne količine koruze, semena strniščnih posevkov, umetna gnojila, najbolj priza-«tetim pa tudi davčne olajšave. jk & Adriatic zavarovalna družba d.d. VSE VRSTE ZAVAROVANJ SPREJMITE NASVET NAŠIH ZASTOPNIKOV assicurazioru s.p.a. POOBLAŠČENE AGENCIJE IN ZASTOPNIKI; . AZUR d.o.o., Bevkova 6, Žalec, tel.: 712-181, 711-223 delovni čas: od 8. do 12., sreda do 17. ure VRANSKO: Romuald PAVLIČ, Brode 24, Vransko TABOR, GOMILSKO, TRNAVA: Viktor DROLC, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 BRASLOVČE, LETUŠ: Renata ROTER-KRAU, Rakovlje 49 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej POTOČNIK, Polzela 86, tel.: 721 -128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICIJA, VINSKA GORA: Marija STUDNIČKA, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PONIKVA: Bojan PUSTINEK, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 PREBOLD: Dragica šON, Migojnice 122, Griže, tel.: 714-418 GRIŽE, ŠEŠČE: Alida VODEB, Pongrac 100/a, Griže, tel.: 713-887 LIBOJE, PETROVČE: Marjana TOPOLOVEC, Podvin 232, Žalec, tel.: 714-479 ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447 SIPRO d.o.o., Stanovanjsko podjetje Žalec Najemnine za stanovanja in poslovne prostore so se od 1. septembra 1992 povečale za 7,3 odstotke. Če bi hoteli doseči za stanovanja neprofitne najemnine, bi se morate le-te povečati za 52,2 odstotka. Povprečna najemnina za stanovanje v septembru tako znaša 2.262,30 tolarjev in je 44,28 sit za m2. Povprečna najemnina za m2 poslovnega prostora znaša za september 267,43 tolarjev in se je s 1. septembrom povečala za 7,3 odstotke. Resnic je več V Matkah so se ob praznovanju občinskega praznika zbrali udeleženci NOV. Zbrane je najprej pozdravil predsednik krajevnega odbora Prebold Viktor Užmah. »V drugi svetovni smo se borili za osvoboditev Slovenije, v javnosti pa se po prvih demokratičnih volitvah naš boj prikazuje predvsem popačeno in neobjektivno. Zgodovina pa je jasno povedala, kdo je bil na strani okupatorja. Med številne primere oskrunjenja našega osvobodilnega boja sodi tudi oskrunitev Slandrovega spomenika v Mariboru. Obsojamo tudi preimenovanja javnih ustanov in ulic. Tudi Matke so dale svoj krvni davek, zato nam ni vseeno, kako se sedaj prikazuje naš boj,« je med drugim dejal Viktor Užmah. »Matke tudi danes dajejo videz partizanskega kraja, saj sem se težko prebil prek razkopanih cest do tega srečanja borcev. Ne le pri nas, tudi v svetu se širi ideologija fašizma in sovraštva. Borci smo zaskrbljeni, saj dobro vemo, kakšne so posledice širjenja sovraštva med ljudmi. Primeri v Hrvatski in sedaj v Bosni nas niso še nič naučili. Borci NOV bomo zato pri naslednjih volitvah dobro premislili, komu bomo dali glas, tisti, ki širijo sovraštvo, naj ne pričakujejo naših glasov. V programskih usmeritvah naše organizacije smo zapisali, da bomo skrbeli za socialno in zdravstveno varstvo bbrcev, objektivno prikazovanje NOB, povrnitev vojne škode in vključitev v mednarodno združenje. Ustavnemu sodišču smo dali v presojo nov zakon o zdravstvenem varstvu in pričakujemo ugodno rešitev. Če se sedaj vrača povojna škoda, se mora tudi vojna. Zavzemali se bomo Grajske stavbe v Savinjski dolini Pri založbi Park v Ljubljani je izšla knjiga Ivana Stoparja Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji; Spodnja Savinjska dolina. Ne glede na to, da smo v Savinjčanu že pred leti objavili opise gradov in graščin, ki so sedaj objavljeni v razširjeni obliki v knjigi, je prav, da opozorimo tudi na knjigo. Že iz uvoda razberemo, da je večina gradov na našem območju nastala v drugi polovici 12. in v prvi polovici 13. stoletja. Ti gradovi so se nam, razen (Komende Heilenstein) na Polzeli, ohranili samo v razvalinah. Ivan Stopar piše, da dajejo pečat dolini renesančni, baročni in klasicistični dvorci. Te grajske stavbe delijo usodo grajskih stavb drugod po Sloveniji. Le malo je stavb, ki jih ustezno obnavljajo, druge so prepuščene počasnemu propadanju. Znani so načrti, da bi ob svetovnem kongresu hmeljarstva odprli obnovljeni dvorec v Novem Celju. Svetovni kongres je za nami, kaj je z Novim Celjem? Včasih se pokaže zasebna iniciativa (Vransko, Komenda) potem pa usahne. Graščine propadajo in počasi pozabljamo nanje. Tako je z Gorico pri Preboldu, staro ojstriško pristavo, klasicističnim Zalogom, kmalu bodo propadle ostale zgradbe, če ne bomo pazili nanje, če jih ne bomo obnavljali, če ne bomo popravljali streh. Z avtoceste lahko vidimo, kje je stala graščina Zalog, sedaj pa počasi, a vztrajno propada še gospodarsko poslopje. Uvodoma avtor opozarja na brezbrižen odnos do okolja grajskih stavb, ki je skoraj povsod do kraja razvrednoteno. Tam, kjer so bili nekoč urejeni, negovani parki, se danes košati razdivjana gošča. Nikjer ni več sledu o urejenem prostoru, ribniki so osušeni, redko drevje se utaplja v nevredni gošči. Tudi pri obnov- ljenih graščinah so pozabili na okolico, takšen primer je Grmovje. Avtor piše, da povsod niso pozabili na parke. Kot primer navaja Senek pri Polzeli, ki se ponaša z izjemno zbirko različnih vrst redke tise. Domača srenja pred leti ni prisluhnila predlogu spomeniške službe, da bi park obnovili, raje je naročila veličasten načrt za posaditev novega parka tik ob starem. Posajena drevesa naj bi pokazala obrise nekdanje Jugoslavije, pozabili so le na to, da se lahko obris Jugoslavije vidi samo iz helikopterja. Uvodu sledijo opisi posameznih dvorcev in graščin. Avtor opozarja na prvotne gradove iz 12. in 13. stoletja, za katere so značilna visoka in masivna obzidja, ki so postavljena na težko dostopnih vzpetinah (Žovnek, Ojstrica na Ku-kenbergu itd.). Sledijo renesančni gradovi in graščine, nastale v obdobju baroka in neo-klasicizma, ki so že postavljeni v nižino in namesto visokega Slovenija zdaj! S tem geslom je Socialno demokratska prenova Slovenije pričela svojo volilno aktivnost. Na priložnostnih, organiziranih srečanjih predstavlja svoja programska izhodišča, ki so sestavljena na osnovi programskih usmeritev stranke socialne demokracije in drugačnega urejanja odnosov v družbi, kot pa smo jih doživljali v zadnjem času. Program SLOVENIJA ZDAJ! predstavlja na kratko praktično vsa področja našega življenja s cilji, ki jih stranka načrtuje. doseči. Program, ki na zanimiv način prikazuje te cilje, je možno dobiti tudi na sedežu občinske organizacije v Žalcu. Sicer pa ga stranka rada ponudi na podobnih srečanjih, kot je bilo 17. septembra v Žalcu, ko je predstavitev programa spremljala tudi Godba na pihala Zabukovica s koncertnim in zabavnim programom. Socialno demokratska prenova se zaveda, da prenova še ni končana, vendar pa je z vsem svojim ravnanjem in usmeritvijo že dokazala, da smo po odhodu konjukturi-stov iz naše pravne predhodnice ostali zdravo, trezno jedro socialnih demokratov. V dobrih dveh letih našega dela so to spoznali in nam to priznavajo tudi druge levosredinske stranke. Zato ne čudi povezovanje za uresničitev skupnih ciljev za: - okrepitev prizadevanj za razvoj Republike Slovenije in socialno blagostanje njenih državljank in državljanov, - socialno pravičnost in partnerstvo, uveljavljanje interesov delojemalcev, brezposelnih, upokojencev, invalidov in povezovanje sil dela, znanja in ustvarjalnosti, - regionalizem in razvijanje lokalne samouprave, - enakopravnost žensk, razvoj manjšinskih narodnih skupnosti, zaščito marginalnih slojev in posameznikov, - krepitev skupnih moči levosredinskih sil. Programska izhodišča so še odprta, še je možno razpravljati o ciljih in nalogah, zato ste vabljeni, da to storite! GRE ZA MLADO IN PRENOVLJENO SLOVENIJO. Franci TRATAR za objektivno prikazovanje NOB na osnovi zgodovinskih dejstev, bolj kot preteklost pa nas zanima prihodnost,« je dejal predsednik republiškega odbora Ivan Dolničar. »Velikokrat sem razmišljal, kaj nas povezuje. Ugotovil sem, da je to ljubezen do slovenskega naroda in domovine. Ko je padel berlinski zid, smo ugotovili, da za nas ni več prihodnosti v Jugoslaviji. Dobili smo zgodovinsko bitko. Sedaj prihaja do nesporazumov. Borci NOV, vedite, da vas cenimo in spoštujemo. Vi ste položili temelje sedanji suvereni Sloveniji. Besede, ki jih izrekamo, morajo biti dobro pre-- mišljene. Poslušajte tiste, ki trikrat premislimo, preden kaj izrečemo. Želimo si prijateljskih srečanj in odnosov,« je v pozdravnem govoru dejal predsednik občinske skupščine Milan Dobnik. jk Dejavnost regionalnega in občinskega odbora SKD Celje V Celju je bil ustanovljen regionalni odbor Slovenskih krščanskih demokratov, ki zajema osem občinskih odborov celjske regije. Za predsednika je bil soglasno izvoljen nekdanji celjski atlet Stanko Lorger, dipl. prof., za podpredsednika pa Franc Žolnir, dipl. ekon. iz občinskega odbora Žalec. Regionalni in občinski odbor SKD Celje sta na ločenih sejah ugotovila, da živimo v izredno kritičnem obdobju, ko se pripadniki in privrženci bivšega režima z vsemi sredstvi, tudi z ustanavljanjem novih »demokratičnih« političnih strank, prizadevajo za restavracijo realsocializma na temelju marksizma in leninizma. Slovenski krščanski demokrati smo pred slovenskim narodom še posebej odgovorni, da do tega ne pride in se ne ponovi napaka, ki jo je naredil Edvard Kocbek, ko je brezmejno zaupal pripadnikom boljševistične revolucije na Slovenskem. obzidja jih obdajajo parki z eksotičnimi rastlinami, je-zerci in vodometi: Senek, Štrovsenek, Novo Celje, Grmovje.. . Kot primer navedimo Štrovsenek, dvorec v Šmatevžu pri Gomilskem. Stoji v ravnini, sredi angleškega parka z redkimi drevesi. V knjigi je objavljena slika dvorca, objavljeni sta dekorativni freski, ki sta na stropih v stavbi, in slika grajskega ribnika, ki kaže kaj žalostno podobo. Naj omenimo še dvorec Prebold, saj sta v knjigi objavljena dva mitološka prizora, ki sta na stropu svečane dvorane. Danes so v stavbi stanovanja in skladiščni prostori tekstilne tovarne Prebold. Ali ne moremo dati svečani dvorani druge vsebine? Naveden je Zalog, objavljeni sta sliki, kako je žalostno propadel. Smo na pragu zgodovinske odločitve in kot pomembna politična stranka po prvih demokratičnih volitvah v letu 1990 moramo biti neomajen branik demokracije v borbi zoper karkšnokoli restavracijo realsocializma in boljševizma na Slovenskem. Ne smemo dovoliti, da bi naši potomci kazali na nas kot na omahljivce ali celo izdajalce komaj priborjene demokracije v mladi slovenski državi. Zato sta oba odbora predlagala svetu Slovenskih krščanskih demokratov, da zadolži vse poslance SKD v vseh zborih skupščine Republike Slovenije, da svoj glas za sprejem zakona o volitvah v državni zbor vežejo na sprejem UDBO-vskega amandmaja. Poleg tega sta še predlagala, da se od kandidatov za poslanca v državni zbor na listi SKD brezpogojno zahteva izjava, da niso sodelovali z UDBO, in izjava, da nikoli niso bili člani komunistične partije. Janez Lampret Gregor Vovk je zmagovalcema podelil pokal in praktične nagrade. Tenis bil je živ Liberalno-demokratska stranka Žalec je na tenis igriščih Rudija Zupanca v Šeščah priredila turnir v dvojicah. Modri tenis se je razgrel ne samo zaradi hude vročine, ampak tudi zaradi tekmovalnega vzdušja. Kar 78 mojstrov tenisa se je krčevito borilo za zmagovalni pokal. Tisti, ki so izpadli že v prvih kolih, so se posvetili pijači in jedači, v pogovoru pa ni manjkalo tudi političnih tem. Bolj kot slednjemu pa je bil turnir namenjen rekreaciji in medsebojnemu spoznavanju. jk GlGlDNEVI ši in vsi, ki želite aktivno sodelovati v teh dogajanjih, sporočite to vzgojiteljicam ali vodjem vrtcev. Veseli bodo vašega sodelovanja. Če boste z njimi, kar si tudi želijo, bodo CICIDNEVI tudi vaši. -ka VVZ Žalec pripravlja v dneh od 5. do 9. oktobra v vseh vrtcih v občini CI-CIDNEVE, in sicer za vse predšolske otroke in njihove starše in vse, ki imajo radi otroke in bi zanje radi kaj storili. Zakaj? Zato, da bo otrokom lepo ter da se povežejo otroci, starši, vrtec in drugi. Spoznavanje, razumevanje, skupni cilji, priznavanje drugačnih vrednot in načinov življenja doma in v vrtcu so temelj dobrega medsebojnega sodelovanja. Vse to pa je hkrati tudi osnova za razumevanje potreb otrok, razvijanje njihovih sposobnosti in s tem učinkovito pripravo na bodoče življenje. VVZ ŽALEC vas vabi, da se jim na CICIDNEVIH pridružite in skupaj z otrokom in vzgojiteljicami preživite nekaj uric v vrtcu, se srečate s starši drugih otrok in z nji- mi pokramljate o tem in onem. Na CICIDNEVE vabijo tudi predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca! In kaj pripravljajo v teh dneh? Vsak dan od 5. do 9. oktobra bodo med 9. in 11. uro potekali DNEVI ODPRTIH VRAT v vrtcih. Popeljali vas bodo V SVET BARV (igre z barvami, oblikovanja z glino in naravnimi materiali, slikanja). Pod geslom DOBRA VOLJA JE NAJBO-LJA (Kekčeva) boste skupaj zapeli, zaigrali in zaplesali. Tudi LONČEK KUHAJ bo pripravil namaze, napitke... Starši in otroci bodo skupaj telovadili, listali po slikanicah, enciklopedijah, se igrali, pripravili jesenski sejem in počenjali vrsto drugih stvari. V posameznih vrtcih vas bodo z vabili opozarjali, kaj se bo pri njih dogajalo. Star- MINI MARKET VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold telefon: 063/723-325 • sladkor 62,50 • sveče že od 30,00 sit dalje • WC papir 10/1 189,40 Na zalogi je zadostna količina pesnih rezancev po ugodni ceni! Odprto: delavnik od 8. do 19., sobota od 8. do 15., nedelja od 8. do 11. ure. KIV Vransko na poti v Evropo Sežigalna naprava odpira vrata v svet Pred kratkim so se v Emtek-su na Ložnici mudili nemški strokovnjaki, ki so opravljali meritve na novi sežigalni napravi za sežiganje posebnih odpadkov, ki nastajajo pri izdelavi avtomobilskih oblog. V tem času so sklicali tudi novinarsko konferenco, na kateri ni manjkalo vprašanj, saj gre za uresničen projekt delavcev in vodstva KIV, ki temu kolektivu na široko odpira vrata v svet. Zeleno luč za to bodo Rekla sta: i Ivo Kreča, direktor KIV Vransko: »Izjemno sem vesel, da so naši napori in odrekanja tako rekoč poplačani. Čeprav bodo meritve nemških strokovnjakov, ki potekajo po nemških DIN normah, ki so tudi najstrožje glede dovoljenih emisijskih vrednosti v Evropi, dokončno znane šele oktobra, smo prepričani v uspeh našega projekta. Vsekakor pa bi želeli, da končno tudi v ministrstvu za varstvo okolja rečejo Ml kakšno besedo. Kakorkoli že, v Kivu nameravamo nadaljevati razvoj in proizvodnjo. Naši interesi so usmerjeni tako na slovenski prostor kot tudi na tuje. Glede na zanimanje, ki so ga pokazali v firmi EMPE, pa verjetno ta korak ni daleč. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni reali- _ zaciji tega ekološkega projekta, pa velja iskrena zahvala ...« Klaus Mickel, predstavnik firme EMPE: »Moram reči, da sem zelo presenečen nad tem, kar sem videl. Naprava in njena izdelava po mojem mnenju odgovarjata vsem evropskim standardom. Glede na velikost in zmogljivost sežiganja ter na podlagi pozitivnih meritev emisijskih vrednosti, ki jih sedaj opravlja naš inštitut iz Niimberga, pa bomo naročili še več takšnih naprav za svoje firme. Kivu, ki je sicer majhna, vendar prav zato tudi veliko bolj mobilna firma, velja izreči pohvalo za dosežen in uresničen projekt. V tako kratkem času, kot so napravo izdelali Kivovi strokovnjaki, v Nemčiji ne bi nihče uspel. Tudi za to jim velja čestitati. Prav tako pa je to velika pridobitev za EM-TEKS, saj bodo tako povsem rešeni odpadkov, hkrati pa bodo visoko kalorično vrednost odpadkov izkoristili za pridobivanje lastne energije...« dale zadnje meritve nemških strokovnjakov z inštituta v Niirnbergu, ki bodo znane čez kakšen mesec. O dosežku Kivovih delavcev in strokovnjakov smo že pisali v majski številki Savinjčana, vendar takrat nekatere stvari še niso bile povsem jasne. Razvoj naprav za termično predelavo posebnih odpadkov traja v Kivu že nekaj let, ko so na osnovi prvih izračunov in idej z risalne deske sprojektirali prvo napravo za sežiganje posebnih odpadkov. Leto so nato izdelali in s pomočjo ljubljanskega Smelta leta 1990 tudi montirali v tovarni Radonja v Sisku. Glede na to, da so na trgu zaželene naprave, ki bi bile sposobne uničevati oziroma termično predelati posebne odpadke brez nevarnosti in negativnih stranskih vplivov na življenjsko okolje, so se v Kivu odločili, da razvoj nadaljujejo. Rezultat je omenjena sežigalna naprava v žalskem Emteksu, katerega večinski lastnik je nemška firma EMPE. Prav ta naj bi, če bodo meritve ugodne, to Kivovo se-žigalno napravo namestila v svojih tovarnah. S tem pa se lahko začne za Kiv zahtevno, vendar finančno uspešno in zanimivo trgovanje z Evropo. Še do nedavnega so bili vsi zaposleni v Kivu zaskrbljeni za usodo svojega projekta, ki bi lahko ob neuspehu pomenil tudi njihov propad. Prav to jim je vlivalo novih moči, da so vložili v napravo ves trud, znanje, odrekanja, neplačane delovne ure in tudi ves zanos. Že prve meritve so jih navdale z optimizmom in poplačale vse napore. Sedaj, ko naprava deluje in uspešno sežiga odpadke v Emteksu, pa je dana njihovemu delu pika na »i«. Sežigalna naprava, ki deluje na zemeljski plin, doseže od 800 do 1200 stopinj, kar omogoča sežig raznih odpadkov. Povedati velja, da so med poskusnim obratovanjem seži-galne naprave v soglasju z Emteksom in ob nadzoru Inštituta za varstvo okolja Maribor opravili preizkusne sežige in hkrati tudi meritve emisij za nekatere znane slovenske firme, ki imajo težave s posebnimi odpadki: 1MV Novo mesto, LEK Ljubljana in Bolnišnico Celje. Dobri rezultati sežiga in meritev pa še dodatno potrjujejo primernost tega postopka. Skratka, to pomeni, da bo napravo z morebitnimi dodatki za nevtralizacijo in napravo za pranje dimnih plinov mogoče uporabljati tako rekoč povsod. V Kivu so že navezali stike z Inštitutom Jožefa Štefana v Ljubljani za nadgradnjo svoje naprave za pranje dimnih plinov. V Emteksu ta postopek ni potreben, saj lahko polivre-tanske smole in juto glede na meritve sežigajo brez dodatnih naprav. Meritve Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor so namreč pokazale, da so emisijske vrednosti iz sežigalnice daleč pod vrednostmi, ki jih predpisuje zakon, pepei pa je možno odlagati kot komunalni odpadek. V Emteksu so z učinki seži-galne naprave nadvse zadovoljni, ugotavljajo pa, da potrebujejo večjo sežigalno napravo, saj so s sežiganjem v zaostanku. S Kivom se zato že dogovarjajo za napravo večjih zmogljivosti, sedanjo pa bodo prodali eni izmed firm EMPE. Po vsej verjetnosti bodo svojo drugo napravo v Kivu prej prodali in montirali v Nemčiji, saj Slovenija še nima rešitve za ravnanje s posebnimi odpadki. Znano je, da v ministrstvu za varstvo okolja že dalj časa govorijo o potrebi po nabavi sežigalne naprave, vendar do konkretnejšega dogovarjanja s Kivom še ni prišlo, čeprav so z doseženimi rezultati tega kolektiva v ministrstvu seznanjeni. Zato se zastavlja vprašanje, ali bodo takšno napravo uvozili in ob tem prezrli domače dosežke? D. Naraglav Gozdno gospodarstvo Celje TOK VRANSKO-ŽALEC OBVEŠČA lastnike gozdov V letošnjem letu se je nevarno razširil lubadar in povzročil v kratkem času sušenje velikega števila smrekovih dreves. Ker je učinkovito zatiranje odvisno predvsem od pravočasnega pospravila napadenih dreves, vas pozivamo, da pregledate svoje gozdove in v primeru, da opazite sušenje, takoj ukrepate v skladu z navodili, ki vam jih bo posredoval gozdar, zadolžen za vaše območje. Istočasno sporočamo, da odkupujemo gozdne Sortimente vseh drevesnih vrst po naslednjih cenah: Gozdni Sortiment Kakovost Cena SIT/m3 Hlodi smreka, F 7.500 jelka 1 5.500 II 4.500 III 3.500 Hlodi bor F 9.000 L 7.000 | 5.500 II 4.500 lil 3.000 Drogovi do 7,5 m 4.000 iglavcev 8,0 m 4.500 9,0 m 5.000 Celulozni les | 2.800 smreke, jelke II 2.000 Hlodi bukev F 9.500 L 8.000 | 5.500 II 4.500 III 3.500 Hlodi javor F 11.500 L 8.500 1 4.500 II 3.500 Hlodi jesen F 12.000 | 6.000 II 4.000 Hlodi hrast F 1 15.000 F II 12.000 1 8.500 II 7.000 lil 4.000 Hlodi kostanj 1 6.000 Hlodi češnja F 10.700 1 5.000 II 4.000 Hlodi oreh F 1 20.000 F II 15.000 | 6.500 II 4.000 Drogovi kostanj 9 m 4.500 10-12 m 5.000 nad 12 m 5.500 Taninski les v goleh 1.910 kostanja razrezan 2.135 Vse cene so neto, obračunan je 10% prometni davek in stroški prevoza, to so torej zneski, ki jih dobi lastnik lesa. Plačilo je zagotovljeno v 7 dneh po prevzemu lesa. Dodatne informacije lahko dobite v pisarni TOK na Vranskem ali Polzeli in po telefonu: 063/725-020 in 721-266. 65 let TN POLZELA . Nove naložbe, Du Pont na Polzeli Razvojni denar za Arnovski gozd Komisija za razvoj občine je na tretji natečaj prejela kar 28 prošenj. Prosilci so zaprosili za 45 milijonov SIT, razpisanih sredstev pa je bilo 6 milijonov SIT. Po temeljitem pregledu je komisija predlagala izvršnemu svetu, da sedmim prosilcem, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, dodeli 3.300.000 SIT. Z razvoj nem denarjem naj bi dobili 41 novih delovnih mest. Izvršni svet je tudi naročil tržni inšpekciji, naj preveri nove zaposlitve pri prosilcih, ki so dobili sredstva po prvih dveh natečajih. jk SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) In menjava izolacij na podu. Servis vršimo hitro in strokovno. TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406 V tem naj večjem slovenskem kolektivu, ki proizvaja ženske hlačne nogavice, moške in otroške nogavice, so kolektivni dopust letos izrabili za montažo novih pletilnih strojev z elektronskim krmiljenjem za proizvodnjo moških športnih nogavic. Začeli pa so tudi proizvodnjo na novi avtomatski šivalni liniji ženskih hlačnih nogavic. Oprema je uvožena iz Italije in Japonske, vredna je 1,5 milijona DEM, namenjena pa je za proizvodnjo najkvalitetnejših nogavic. S to tehnološko posodobitvijo bodo lahko iz- polnili izvozne pogodbe za partnerje iz Nizozemske, Švice in Nemčije. Kljub izredno težkemu gospodarskemu položaju je to skromen, pa vendarle pomemben prispevek k 65-let-nici ustanovitve Tovarne nogavic Polzela. Ob prazniku pa so v sodelovanju z ameriško firmo Du pont pripravili strokovno posvetovanje o izdelavi in uporabi hlačnih nogavic iz zelo elastične niti lycra. Predavanje o lastnostih in uporabni vrednosti takih hlačnih nogavic so vodili strokovnjaki firme Du pont. Zelo zanimivo je bilo predavanje o marketinškem pristopu, ki ga uporabljajo v Evropi. Prednosti hlačnih nogavic iz lycre so izjemna prožnost, gladkost in se zato lepo prilegajo vsaki nogi. Tudi pogosta pranja jih ne spremenijo in se ne gubajo. Na tem posvetu so sodelovali tudi kupci iz vse Slovenije. Na modni reviji so prikupne manekenke Modne scene Mavrin iz Maribora prikazale nove izdelke iz lycre, izdelane v Polzeli. Trenutno TN Polzela že prodaja izdelke iz lycre pod imenom Fler, nov program izdelkov različnih oblik in barv pa bodo na domačem trgu prodajali pod imenom Glamour. Kolekcija je seveda namenjena tudi za prodajo na zahodni evropski trg. Besedilo: TONE TAVČAR Jubilej, 65-let obstoja podjetja, je prav gotovo pomemben in spoštovanja vreden dogodek. Sam čas pa ni najbolj primeren za veselje in trošenje, zato so v tovarniški jedilnici pripravili le krajšo proslavo in skromno pogostitev za delovne ljubilante, ki so v obdobju od lanskega do letošnjega praznika dopolnili ljubilejna leta v podjetju - zlati, srebrni in bronasti delovni jubilej, in za tiste najzaslužnejše, ki so s svojim vestnim in prizadevnim delom še posebej prispevali k razvoju uspešnosti podjetja. Zlate plakete so prejeli Angela Divjak, Anton Lešnik, Hermnina Stepišnik, Marija Šketa, Jožica Zmrzlak, srebrne Jože Dobrišek, Jože Hribernik, Biserka Mešiček, Ivan Ožir, Marinka Trebše, Danilo Vilč, Marija Vabič, bronaste pa Slavica Brečko, Jožica Kosič in Niko Žgank. © AKUPI »URA BIOENERGIJA in REFLEKSNA MASAŽA Stjepan Šepat zopet v HOTELU Žalec, vsak četrtek od 15. do 19. ure. Telefon: 063/714-211 ali 041/795-513 Turizem so ljudje Turistična vrtnica Po sledeh osata Črna ovca v kraju Na dovoljenje čakajo osem let Domačija Dolinarjevih oziroma Oplotnikovih je na osnovi mnenja posebne komisije, ki deluje v občini, prejela bodeči osat za neurejeno okolje v prejšnji številki našega časo-piasa. Odpravili smo se po sledeh tega osata in ob tem spoznali skorajda nerazumljivo, žalostno in nikoli dorečeno zgodbo kmeta samotarja, Draga Oplotnika iz Šešč. Kdo je kriv za stanje, kakršno je, ve najbolje sam. Ni bil naš namen, biti sodnik in razsodnik, čeprav so Dragu sodne poti dobro znane, saj je stari znanec sodišč, kjer je precejkrat iskal svojo pravico. Njegov dosje na sodišču je namreč kar zajeten. Je zaradi tega črna ovca v kraju? Korenine nesporazumov Priznati moram, da sem z mešanimi občutki stopil na dvorišče Dolinarjeve domačije, ki je kot nekakšen osamljen otok sredi morja v vasi, čeprav jo z vseh strani obdajajo sosedje, vaščani Šešč. Izoliranost gospodarja Draga in njegove družine pa ni od včeraj. Sega namreč daleč v preteklost, že v čas po vojni, ko so njihovo kmetijo mnogo bolj obdavčili kot ostale, čeravno so imeli približno enako veliko parcele. Vse se je še bolj iapletlo, ko SETVENI KOLEDAR ZA MESEC OKTOBER DATUM DEL RASTLINE IN URA 1. četrtek — 2. petek list do 6. in od 10. do 14., od 15. plod 3. sobota plod 4. nedelja plod do 12., od 13. do 20. korenina 5. ponedeljek korenina 6. torek korenina 7. sreda cvet 8. četrtek cvet 9. petek plod do 13., od 14. list 10. sobota list 11. nedelja list 12. ponedeljek list do 14., od 15. plod 13. torek plod 14. sreda plod do 11., od 12. korenina 15. četrtek korenina 16. petek korenina do 17. in od 21. ure * začetek časa za sajenje' 17. sobota korenina do 5., od 6. cvet 18. nedelja cvet 19. ponedeljek cvet do 6., od 7. list 20. torek list do 10., od 11. do 17. cvet 21. sreda plod 22. četrtek plod do 17. ure 23. petek -—— do 17. korenina 24. sobota korenina 25. nedelja korenina 26. ponedeljek korenina do 7., od 8. cvet 27. torek cvet do 14., od 15. list 28. sreda list * konec časa za sajenje 29. četrtek list do 11., od 15. cvet 30. petek plod 31. sobota plod so očeta zaradi »premajhne obvezne oddaje« dvakrat zaprli, drugi, ki so bili pod »nekakšno zaščito«, pa teh težav niso imeli. Drago Oplotnik je povedal, da so se takšne krivice nadaljevale in silile očeta, da je iskal pravico na sodišču. Bolelo jih je, ko so osem let kasneje kot vsi ostali dobili vodovod, kljub temu da gre največ cevi po njihovi zemlji. Vse to je globoko sedlo v njihovo zavest in jih naredilo nezaupljive in samotarske, čeprav so ves čas želeli biti drugačni. »Ko je bil še oče gospodar, sem se zaradi odnosov s sosedi kar močno sporekel z njim. Trdil sem, da vsi vaščani le niso tako slabi in da mora biti z njim nekaj narobe, da je tako. Sedaj pa mi je žal, da sem razmišljal tako, saj sem po njegovi smrti sam postal gospodar. Pred tem sem se razumel z vsemi vaščani, mislil sem, da bom zgladil nesoglasja iz preteklosti in da bo tako, kot mora biti. Žal sem se uštel in zgodba se nadaljuje. Ob vseh nagajanjih in kratenjih pravic sem tudi sam začel vračati z enako mero. Vem, da to ni prav, vendar ko bodo drugi mene pustili pri miru, mi omogočili gradnjo in izpolnitev mojih načrtov, bom tudi jaz postal drugačen, čeprav je težko pozabiti preteklost.« Osem let čakanja na gradbeno dovoljenje Moj zagovornik zapleta svojo zgodbo. Pripoveduje podrobnosti in dodaja: »Lahko mi verjamete, da je res tako. Nikomur ne želim slabo, meni ne verjamejo, drugim vse!« Kje je resnica? najbrž nekje na sredi, saj je težko verjeti, da bi imel prav samo eden, drugi vse narobe. Naj bo kakorkoli že, postavlja se vprašanje, zakaj Dolinarjevi že polnih osem let čakajo na dovoljenje za gradnjo gospodarskega poslopja? »Pred osmimi leti sem zaprosil za dovoljenje za gradnjo ute, da bi lahko imel stroje pod streho. Tega dovoljenja še danes nisem prejel, zato imam stroje razpostavljene tam, kjer pač so. Vem, da daje to videz neurejenosti in da mi zaradi tega tudi stroji hitreje propadajo, zato sem še kako zainte- Kakovost ni naključje! Zgledno urejen bencinski servis v Šentrupertu Včasih smo bili navajeni, da smo na bencinskem servisu samo polnili gorivo. Če so nam pomili vetrobransko steklo, se nam je zdelo kar nenavadno in posebno imenitno. Taki borni časi so postali daljna preteklost, kar še posebej velja za šestčlanski kolektiv bencinskega servisa v Šentrupertu. Bencinski servis stoji ob magistralni cesti Ljubljana--Celje med Vranskim in Šempetrom, kjer je mogoče tudi polniti gorivo v jeklene konjičke. Vendar je postanek na bencinskem servisu v Šentrupertu prijetno doživetje, saj vas sprejmejo prijazni prodajalci, ki jim ni vseeno, kako in s čim boste postreženi. Zaradi tega so bencinski servis kakovostno založili in tako lahko poleg osnovnih uslug izbirate med neverjetno veliko ponudbo različnih visokokvalitetnih motornih olj, raznovrstnih avtomobilskih plaščev ter med ostalo opremo za avtomobile, od okrasnih letvic do prevlek za sedeže. Na bencinskem servisu, kjer imajo urejene cvetlične grede in zgledne sanitarne prostore, boste lahko kupili tudi rezervne dele, od svečk, verig, filtrov vseh vrst in kar je še podobnega materiala. Vendar so poskrbeli tudi za lastnike avtomobilov, saj vam nudijo brezalkoholne pijače in mnogo sladkarij, mogoče je kupiti več vrst kave ali buteljčno vino za darilo. Da imajo dobro izbiro domačih in uvoženih cigaret, se razume samo po sebi. Če pa vam doma zmanjka toalet- nega papirja ali podobnih artiklov, vsam bodo na bencinskem servisu v Šentrupertu postregli tudi s tem. Vendar pa sama založenost servisa še ne pomeni kvalitete. Le to ustvarjajo ljudje, ki so vam na bencinskem servisu v Šentrupertu vedno na voljo. Pri nakupu vam bodo radi svetovali in domov se boste odpeljali prepričani, da se boste v Šentrupert še vrnili. L.B. V Čmovi na hribčku ponosno stoji hiša, ki je obdana s cvetjem in zelenjem. Okolico pa krasi velik sadovnjak, ki je krepko obložen z jesenskimi sadeži. Za tiste, ki v ta prijeten kotiček še niste zašli, povejmo, da je to pri Košanovih. Če je Ivan lahko ponosen na sadovnjak, je njegova žena Micika lahko na lepo cvetje. Zato ji komisija podeljuje turistično vrtnico. resiran, da bi lahko stroje spravil pod streho. Hiša, v kateri sedaj živimo, je sestrina, zato moram sebi in svoji družini zgraditi novo. Zanjo imam že ves material, in ker je tega povsod polno, je seveda podoba domačije precej neurejena. Se vam zdi to hudo narobe?« Hmelj, glavni dohodek kmetije Domačija Draga Oplotnika sodi med najveeje v dolini. Glavni vir dohodka je hmelj, ki zavzema štiri hektarje obdelovalne zemlje. Približno toliko je ostalih njiv, travnikov in sadovnjaka. Tudi gozda je od šest do osem hektarjev, tako da nudi kmetija dobre možnosti preživljanja. To dokazujejo tudi številni stroji in naprave, ki jih lahko opazi obiskovalec, res pa je, da je vse skupaj videti precej zastarelo in iztrošeno. Verjetno bi lahko bilo marsikaj bolje, če bi .bili kooperanti, vendar, kot pravi Drago, so ga enkrat speljali na led, zato jim ne zaupa več in od takrat dalje je vse vzel v svoje roke in kupuje oziroma prodaja tam, kjer hoče. Po njegovem je vse to krivo tudi za zavlačevanje pri pridobivanju dovoljenja za gradnjo. Kdo ve? Tisti, ki razmere dobro poznajo, bodo do njegovih izjav kritični, drugi, ki bodo njegovo zgodbo prvič slišali, bodo bolj prizanesljivi. Verjetno bi bila slika povsem drugačna, če bi zapisali še izjave vaščanov. Ker zadeve ne želimo še bolj razburkati, naj ostane le pri tem zapisu, ki ga je sprožil podeljen osat. Dejstvo je, da je namen komisije le spodbuditi prejemnike te nepriljubljene rastline, da stanje uredijo in izboljšajo, nikakoir pa podelitev bodečega osata ni zlonamerna, kot je mislil Drago Oplotnik. D. Naraglav Zadovoljni z obiskom Turistični delavci v Šempetru, ki skrbijo za Jamo Pekel in Nekropolo v Šempetru, so z obiskom do konca avgusta zadovoljni. Jamo Pekel je obiskalo 21 tisoč obiskovalcev, Nekropolo pa okrog 11 tisoč obiskovalcev. Med temi je bilo nekaj več kot tisoč tujcev, od tega največ Avstrijcev in Italijanov. V tem mesecu bo število obiskovalcev še večje, saj se bodo pričeli izleti šol. T. T. WUJC1ALU, IVI &UJJ1 MCU1 A bodečo nežo, sedaj pa je končno dobil novo obleko. Štefan Fijavž se je lotil zahtevne naloge. Obnovil in posodobil je objekt in v njem uredil trgovino, ki je obogatila tudi ponudbo v kraju. Zato komisija Štefanu Fijavžu podeljuje turistično vrtnico. Bodeči osat Hmeljska sušilnica na Ložnici pri Žalcu že nekaj let kvari videz vasi, številni popotniki pa tako lahko spoznavajo našo znamenitost iz preteklosti. V objektu sta dobila prostore zasebnika, ki sicer plačujeta najemnino, ta pa se žal ne uporablja za vzdrževanje objekta. Spomenik časa tako stoje propada in ni v ponos ne kraju še manj pa lastniku. Zato kmetijski zadrugi Gotovolje komisija podeljuje bodeči osat. Konkurenca na trgu je vedno hujša. Reklama postaja vedno bolj pomembna. V Žalcu in še kje bi takšnih primerov, kot je ta na posnetku, lahko našli še več. Za vse in tudi tega pa velja, da presega mero dobrega okusa. Reklamni pano, prislonjen na drevo in napisan s precej neveščo roko (pri mnogih pa je sporno tudi izrazoslovje) gotovo ne krasi podobe kraja. Zato komisija trgovini Spektra v Žalcu namenja bodeči osat. Telefon je prepoceni V Žalcu ni več prostih številk Z razvojem podjetništva in malega gospodarstva je v žalski občini vedno več potreb po telefonskih priključkih. Ker pa že nekaj časa ni prostih številk, brez telefona pa si razvoja ni mogoče predstavljati, smo skušali odgovor najti pri namestniku glavnega direktorja PTT Celje Ivanu Slamniku. »Problem telefonije ni samo v Žalcu, je tudi v Preboldu, na Polzeli, v Šempetru in Galiciji. Največji pa je seveda v Žalcu. V našem programu za letošnje leto smo sicer načrtovali novo centralo v Žalcu in Šempetru, vendar je sedaj že jasno, da so načrti neuresničljivi. Žalča-nom smo že pred leti obljubili novo pošto, pa se tudi ta odmika. Ko smo pred leti predlagali občinam sporazum za združevanje sredstev, se žalska občina ni odločila za to akcijo. Zaradi zamrznitve cen poštnih storitev so se razmere v PTT zelo poslabšale. Sredstev za razvoj ni. Pri redni dejavnosti iščemo notranje rezerve, ki gotovo so, čeprav se lahko po številu pošiljk in razvejanosti teritorija primerjamo z Evropo. Očitek, da smo monopolisti, ni primeren, saj nam država že dolgo določa cene. Če bi bile cene naših storitev ekonom- ske, tako kot so v Evropi, potem bi telefonski priključek ne stal toliko, kot stane. Sedaj stane 2700 DEM. Vendar ta cena velja za zgrajeno omrežje, tam pa, kjer omrežja ni, je cena seveda odvisna od dejanskih stroškov. Cena impulza je pri nas bistveno manjša kot v tujini in je prepoceni. Nova pošta v Žalcu je nujno potrebna, sedanji prostori niso več ustrezni. Imamo že načrte in lokacijo, kdaj pa bomo imeli sredstva za izgradnjo, pa ne morem reči. Čakamo na lastninski zakon, ki bo telefonijo in poštni promet ločil, priča- kujemo tudi tuj kapital. Pošta bo najbrž državna, telekomunikacije pa delniška družba. Problem pošte, centrale in povezave s Šempetrom moramo reševati skupaj z občino, pogovor smo sicer imeli pred meseci, do konkretnejšega dogovora pa še nismo prišli. Če bodo v Žalcu zbrali polovico potrebnih sredstev, bo PTT zagotovil drugi del. Predračunska vrednost centrale v Žalcu in Šempetru pa je štiri milijone DEM. Številne prošnje, ki prihajajo, bodo torej zavrnjene,« pravi Ivan Slamnik. jk Proti južni varianti Na Polzeli je bil sestanek'odbora KS Šempeter, Polzela in Trnava za izgradnjo avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem. Udeležili so se ga predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti, poleg tega pa še Vane Gošnik, podpredsednik skupščine in drugi. Po daljši razpravi, v kateri so predstavniki KS nasprotovali južni trasi avtoceste, so sprejeli naslednji sklep: »Južna varianta prihodnje avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem je nesprejemljiva in jo kategorično odklanjajo. Izvršni svet občine Žalec je dal v javno razpravo obe varianti, to je prvotno, osnovno traso, in južno traso (skozi Ločico pri Polzeli). Ker pa je bila v razpravi po KS le južna trasa, menimo da razprava ni bila veljavna.« Za predsednika odbora so izbrali Janija Marovta. Samo odbor s predsednikom je pristojen za pogovore z občinskimi in republiškimi organi za gradnjo avtoceste Arja vas-Ločica pri Vranskem. T. T. Prebold praznuje 600-letnico Obnovili kapelo Drugo nedeljo v septembru so ob prisotnosti številnih Pol-zelanov v središču Polzele blagoslovili obnovljeno Cimper-manovo kapelo in kip sv. Marjete, kateri je kapela posvečena in ki je tudi polzelski farni patron. Najprej je v imenu krščanskih demokratov zbrane pozdravil dr. Janez Cukjati, o kapeli je spregovoril Peter Pungartnik, med verskim TARA trgovina Podlog 11/c, Šempeter telefon: 063/701-475 WEISER RIESER 599,90 belo vino « NAŠ PAJDAŠ 62,90 ŠUM 1,51 WC rolce/4 76,70 za eno 20,00 sladkor 50 kg/za kg 65,00 NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH: KRMILA VSEH VRST, PESNI REZANCI, BAVALIT, CE- MENT, APNO Izredna priložnost . za dober nakup: VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA pri železniški postaj' v Šempetru tel.: 063/701-685 NEKAJ IZ NAŠE PONUDBE: • kabel PPR 3x1,5 59 SIT • kabel PGP 3x1,5 59 SIT • cev poc. 1/2",6m 1.340 SIT • cev črna 1/2",6m 844 SIT Ob prazniku veliko prireditev obredom pa jo je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec. Kip, ki je kapelo krasil dolga desetletja, so 1965. leta ukradli in kapela je bila vse do nedelje prazna. Nova sv. Marjeta, ki sedaj domuje tukaj, pa je delo Anton Veneka iz Rečice. Slikarsko je kapelo opremil Peter Bizjak. Na sliki: med govorom dr. Janeza Cukjatija. T. T. Upokojenci imajo nov bife Prizadevni člani društva polzelskih upokojencev so v svojem domu s prostovoljnim delom uredili sodoben bife. Z njim želijo popestriti in obogatiti društveno dejavnost. Zaenkrat v njem obiskovalce postrežejo le z vsemi vrstami alkoholnih in brezalkoholnih pijač in s kavico, po želji pa pripravijo tudi kaj za pod zob. Ob otvoritvi bifeja so pripravili tudi piknik. Naj povemo, da so cene pijače »upokojenske«, se pravi zelo nizke, zato vabijo vse, da se oglasijo pri njih v bifeju, ki je odprt vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 20. ure. j. p. Baslovče med najlepšimi v Evropi Včeraj so' v vasici Mihael-'bauem pri Salzburgu podelili letošnja priznanja za najlepšo obnovljeno vas v Evropi. Slovenijo so na tem tekmovanju zastopale Braslovče. Predstavniki krajevne skupnosti, turističnega društva in Hmezad inženiringa, ki je strokovno pripravil projekt, so se po prejetju priznanja udeležili tudi posveta, ki je bil namenjen prizadevanjem za razvoj vasi. Priznanje, ki ga podeljuje Evropsko združenje za razvoj in obnovo vasi, je hkrati priznanje lepi Savinjski dolini in Sloveniji, je dejal predsednik združenja dr. Erwin Pröl. Več o tem pomembnem dogodku pa v naslednji številki. jk Krajevna skupnost Prebold, ki je svoj praznik praznovala doslej v spomin na veliko tekstilno stavko slovenskih in preboldskih tekstilcev, je svoje praznovanje pomaknila v oktober, s spominom na prve zapise v župnijski kroniki iz leta 1392. Letos praznujejo 600-letnico, zato so se odločili praznovanje že obogatiti. Pripravljajo tudi monografijo kraja, ki naj bi v spomin na to obletnico zagledala luč sveta nekje v prvi polovici nasled- njega leta. Od 3. do 11. oktobra bo v kraju veliko športnih in kulturnih prireditev. Iz bogatega programa velja omeniti nekaj akcij in prireditev. Že prvi dan praznovanja bo krajevni pohod na Raduho z ogledalom Snežne jame, katero upravljajo preboldski jamarji. V nedeljo bo medvaški nogometni turnir, v petek bo vaja preboldskih gasilcev, v sredo bo športno popoldne upokojencev, petek bo v znamenju tenisa, v soboto se bodo Hvala za pomoč v nesreči Oh zadnjem neurju nam je veter odnesel ostrešje s kritino, porušil pa je tudi del zidovja na gospodarskem poslopju. Škoda je bila ocenjena na 800 tisoč SIT. Za hitro in nesebično pomoč se zahvaljujemo vodstvu krajevne skupnosti, civilni zaščiti, občini in krajanom Vinske Gore. družina Marjana Špeglja Plemenilna postaja za vzrejo matic Na povabilo okrajne glavar-ske čebelarske zveze Velikovec smo se čebelarji žalske in mozirske čebelarske zveze udeležili odprtja plemenilne postaje za vzrejo matic na Hochrindlu v pogorju Gurktaleralpen. Okoli petdeset nas je bilo, ki smo se kot gostje udeležili te otvoritve in bili prijetno presenečeni pri prehodu čez mejo, ko so nas avstrijski obmejni organi pozdravili v slovenskem jeziku. Med potjo smo si ogledali tudi celovško letališče, nato pa so nas g. Lackner, šmihelski čebelarji in tajnica društva ga. Jožica Pečnik odpeljali mimo Bele cerkve na 1400 metrov visok Hochrindl. 235 Krvodajalcev na Polzeli Krajevna organizacija Rdečega križa na Polzeli, ki jo uspešno vodi Marjan Palir, je pripravila krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Akcija je uspela, saj je kri darovalo kar 235 občanov. Največ, kar 133, jih je prišlo iz Tovarne nogavic Polzela. Naslednja krovodajalska akcija bo 6. novembra v Šempetru. T. T. srečali veterani, stari nad 80 let itd. Zaključna slovesnost praznovanja pa bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 10. uri v kinodvorani Prebold. Predstavili pa se bodo tudi domači kulturniki in solistka ljubljanske opere Dragica Čarman. Velja še opozoriti na gledališko predstavo Moloha, ki jo postavlja na oder znani režiser in igralec Bogomir Veras. Obeta se torej zanimivo, kulturno bogato in razgibano oktobrsko jesensko življenje kraja. D. N. Tukaj je imel domači župnik mašo, nato pa smo bili prisotni pri blagoslovitvi plemenilne postaje, ki je precejšnjega pomena za vzrejo camiške čebele in medsebojno sodelovanje koroških in slovenskih čebelarjev. Na svečanosti se je zbralo veliko čebelarjev in predstavnikov avstrijskih čebelarskih organizacij, na njej pa so predstavniku čebelarske zveze Slovenije, Marjanu Skoku, predali zlati znak čebele in umetniško izrezljano planinsko palico. Predno smo se vrnili, smo bili še gostje šmihelskih čebelarjev. A. Rozman HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC p.o. Žalskega tabora 1, telefon: 063/714-141, fax: 714-309 VAŠA PRAVA HRANILNICA Postati želimo vaša prava hranilnica, zato dovolite, da se vam predstavimo. Na področju Savinjske doline nadaljujemo tradicijo nekdanje zadružne posojilnice in hranilnice ter ohranjamo navezanost na slovensko zemljo. Naša ponudba je obsežna, predvsem pa konkurenčna, zanesljiva in kakovostna. Pod najugodnejšimi pogoji vam nudimo vse oblike tolarskega varčevanja. To so hranilne vloge na vpogled, vezane vloge in novost, tekoči računi - čeki občanov, ki vam nudijo vrsto ugodnosti, in sicer brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev, koriščenje dovoljenega negativnega salda, plačilo obveznosti po vašem nalogu... Opravljamo tudi vse posle plačilnega prometa za občane, vodimo žiro račune za kmete in obrtnike, najemamo in dajemo kredite varčevalcem in ustanoviteljicam. Posebno ugodno kreditiramo razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pospešujemo razvoj kmetijstva in podeželja. Nudimo kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnjo nasadov, stanovanjsko gradnjo. Kmetom upokojencem in drugim omogočamo prejem pokojnin na hranilne knjižice ali na tekoče račune pri hranilno kreditni službi. Ob razmišljanju, kako varčevalcu nuditi uresničitev investicijskih načrtov ali rešitev trenutnih likvidnostnih težav, smo uvedli tudi finančno svetovanje, kjer vam bomo predstavili vse možnosti, ki vam jih nudi naša hranilno kreditna služba. Denar je vendarle denar in dober nasvet finančnih delavcev je nekaj vreden, zato naj bo naša hranilno-kreditna služba res vaša prava Hranilnica. Vabimo vas, da nas obiščete v eni izmed naših poslovnih enot po Savinjski dolini, kjer vam nudimo najugodnejše pogoje varčevanja, in sicer 15,70 odstotno letno obrestno mero za hranilne vloge na vpogled (1,20 odstotkov mesečno), 25,80 odstotno letno obrestno mero za vezane vloge nad 31 dni (1,90 odstotkov mesečno) 28,90 odstotno letno obrestno mero za vezane vloge nad 90 dni (2,10 odstotkov mesečno). Obresti pripisujemo mesečno! OHRANJAMO TRADICIJO, SKRBIMO ZA RAZVOJ. Gostišče Zeleni gaj Idej in načrtov ne manjka V naši dolini ni veliko gostišč, ki se po urejenosti in ponudbi lahko primerjajo z Zelenim gajem, Štefana Simončiča z Ložnice pri Žalcu. To gostišče deluje že 14 let in je iz majhnega lokala prerasel v nekakšen družinski hotel, saj bodo v prihodnje razvijali stacionarni in seminarski turizem. Ta ima kar precejšnje možnosti, žal pa so te slabo izkoriščene. Z gostinci, kot so Štorman, Novak, Matjaž in še nekaterimi bi lahko bilo kmalu povsem drugače. Pa ni naš namen govoriti o gostinstvu in turizmu na splošno, predstaviti želimo delo in načrte Stefana Simončiča in njegovo gostišče. Od kmeta do gostinca Štefan Simončič je v svojem življenju opravljal več poklicev, nazadnje je bil direktor Delavske univerze Žalec. O tem pravi: »Življenje nosi človeka levo in desno in ko sem razmišljal, kaj naj napravim s svojo domačijo, ki mi je ostala potem, ko so mi .porezali1 - za potrebe usmerjene gradnje - skoraj vso zemljo, sem se odlo- čil, 'da jo spremenim v gostinski lokal. S tem sem se zapisal gostinstvu, čeprav sem sprva še hodil v službo.« Kot pravi, je rojen kmet, ki ljubi zemljo in naravo, zato je delček vsega tega vnesel tudi v svoje gostišče, ki tako upravičeno nosi ime Zeleni gaj, saj zelenja resnično ne manjka. S tem pa je verjetno potešena tudi nostalgija po zelenju, zemlji in kmečkem življenju, ki je oblikovalo Štefanovo osebnost in njegovo skrb za otroke. Z gostiščem je namreč tudi njim zagotovil ustrezno preživetje, saj so vsi otroci zaposleni doma, prav tako pa pomagajo še snahi in zet, tako da gre za nekakšen družinski obrat, ki vse bolj prerašča v podeželski družinski hotel. Specialitete balkanske kuhinje Gostišče Zeleni gaj je Štefan dal za tri leta v najem gostincu, ki je prišel v Žalec, ko so postavili hotel Rubin. Z njim je gostišče zaslovelo s specialitetami balkanske kuhinje, ki jo je Štefan na željo gostov obdržal do danes. Ponudba vključuje tudi bogato izbiro rib in v zadnjem času tudi pizz, saj so ugotovili, da nobena od pizzerij ni odprta ob nedeljah. Tako sedaj prav ob nedeljah prodajo največ pizz. Gostišče je dobro založeno tudi s kakovostnimi pijačami, ko bo dokončana klet, bodo prišla mizo tudi kakovostna odprta vina. Vsestranska ponudba Gostišča, ki so ob prometnih poteh, kjer se ustavljajo tranzitni gostje, imajo precejšnjo prednost. Za ostale, ki so stran od prometnih poti, pa je precej težje, saj morajo gosta privabiti s posebnostmi in kakovostno postrežbo. Simončiči so to že zdavnaj spoznali, zato jim gostov resnično ne manjka. »Otroci so naša prihodnost, zato tudi njim prilagajamo našo ponudbo, saj se zavedamo, da bodo nekoč tudi oni naši gostje. V ta namen smo prilagodili ponudbo sadnih kup, slaščic, pizz. Zanje pa smo pripravili tudi prostor za igranje, kamor lahko odidejo, da ne motijo kramljanja staršev in ostalih gostov. Za deževne in zimske dni načrtujemo še posebno sobo z raznimi igrami, da se bodo otroci lahko zamotili...« Gostišče je primemo za manjše in večje skupine in najrazličnejše priložnosti. Je veliko, saj premore šest prostorov. Največji je za sedemdeset gostov, najmanjši za osem. Ob petkih in sobotah imajo živo glasbo in kar težko je ob koncu tedna dobiti prostor, če se prej ne najavite. Stacionarni in seminarski turizem Načrtov Štefanu Simončiču ne manjka. Veliko jih je že uresničil, pred zaključkom pa je tudi tako imenovani stacionarni del njegove ponudbe. V ta namen ima opremljenih že pet sob in apartma. Prestaviti želi še točilnico in tako avlo spremeniti v prireditveni prostor. Tu je še recepcija, tako da bo lokal imel resnično podobo podeželskega družinskega hotela. Gradi še šest sob, tako bo v hotelu lahko bivalo 30 gostov. Vse to naj bi bilo dokončano do konca leta. Kot pravi Štefan, bo potem svoje delo preusmeril v nekdanji glino-kop, kjer bo po končanem moratoriju na prodajo družbenega zemljišča začel graditi športno-rekreativni center. »Ugotovitev liberalcev in drugih gostov je, da je Žalec primeren za kongresni ali seminarski turizem. Sam imam s tem že kar precej izkušenj, zato bom temu posvetil vso pozornost in bom zlasti prve tri dni v tednu, ko ni veliko gostov, namenil tej dejavnosti.« D. Naraglav Sedaj se ozira po tujem trgu Na 25. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so podelili tudi številna priznanja. Med njimi najdemo tudi nekaj nagrajencev iz naše občine. Eden od njih je Anton Je-žovnik, ki ima ključavničarstvo v Žalcu. V obrazložitvi ob podelitvi je zapisano, da je predstavil več izvedb štedilnikov na trda goriva. Primerki so skrbno izdelani in so po tehnični izvedbi, opremi in obliki na vrhuncu tovrstnih izdelkov. Štedilnik je konstrukcijsko zasnovan tako, da je prilagodljiv zahtevam kupca, ne da bi bila spremenjena funkcionalnost. Po številu osvojenih točk je na tretjem mestu in zaostaja le pet točk za najboljšim. Obiskali smo ga v njegovi delavnici na Kardeljevi ulici in povedal nam je, da je pred dvajsetimi leti prevzel obrt od očeta, ki je bil že znan po proizvodnji štedilnikov, saj se z njimi ukvarja od 1938, ko se je družina naselila v Žalec. Že od tedaj izdelujejo štedilnike, ki so vsi unikati, zato njihovi izdelki tudi spadajo v višji cenovni razred. Vse izdeluje iz nerjaveče pločevine, loteva pa se tudi drugih proizvodov. Doslej je delal le za domači trg, želi pa se uveljaviti tudi v tujini. Sicer je že dobil ponudbe, vendar čaka, da bo dosegel tudi ustrezno ceno. Sam računa, da bi se lahko uveljavil na avstrijskem in nemškem trgu, saj so pri njih takšni proizvodi cenjeni in iskani. Materiale zaenkrat sam uvaža, uporablja pa tudi domače, ki so ustrezne kakovosti. Pričakuje, da bo to visoko priznanje pomagalo, da bo zaslužil več denarja, tedaj pa bi se bil pripravljen spoprijeti z zahtevnim tujim trgom. Na sejmu so se že zanimali za njegove izdelke, poslovnež iz Bavarske se je ponudil, da bi bil izključni uvoznik za Nemčijo. Anton Ježovnik je ponosen na visoko priznanje, ki se ga ni nadejal, mi pa mu za visoko priznanje tudi iskreno čestitamo. I. Jurhar POHODNIKOV IN TEKAČEV Žalskemu obrtniku Zla ceh MOS 92 Maratonec z dušo in srcem 42-kilometrskega klasičnega maratona v Italiji, drugo leto pa militari teka na sto kilometrov v švicarskepi Bielu. Kot posamezniki bi radi tekmovali tudi na dunajskem maratonu, na katerega so že povabljeni, želeli pa bi nastopiti tudi na Atena maratonu, pozneje pa še na najbolj množičnem maratonu na svetu, na znamenitem New York city maratonu. Dušanu in vsem njegovim tekaškim prijatlejem želimo, da bi še naprej dosegali dobre rezultate, da bi dobili ustrezno finančno pomoč in s tem tudi uresničili svoje želje in načrte. D. Naraglav Kljub hladnemu vremenu, vse do štarta je močno deževalo, sneg je celo pobelil vrhove in del Logarske doline, se je ob 1. uri zjutraj na pot iz Celja v Logarsko dolino podalo 518 tekačev, tekačic in pohodnikov. Med njimi so bili poleg gostiteljev Slovencev še Italijani, Čehi, Slovaki in Avstrijci, a tudi 153 pripadnikov teritorialne obrambe in zaščitnih enot. Prvi je, po 75 km, prišel na cilj znani celjski atlet Stane Rozman, drugi pa je bil lanski zmagovalec Stanko Berber iz Velenja. V tekmovanju vojaških trojk so zmagali zastopniki Postojne pred Žalcem. T. TAVČAR Vse več je tistih, ki jim tek pomeni način življenja. Temu posvečajo ves svoj prosti čas in zanj navdušujejo tudi družinske člane. V takšnem sožitju pa se pokažejo tudi uspehi, saj k dobrim rezultatom pripomore vsa družina. Dušan Kuser-banj brez dvoma sodi med zelo uspešne dolgoprogaše - maratonce, kar dokazujejo tudi njegove uvrstitve na mratonih v Sloveniji in Hrvaški. Svoj zadnji veliki uspeh je kot član ekipe 81. območja OŠ TO Ža- lec dosegel na letošnjem mar-tonskem pohodu Celje-Logar-ska dolina. Dušan Kuserbanj je zaposlen v TT Prebold kot mehanik v tkalnici. Živi v Žalcu, je oče dveh otrok, ki ga skupaj z ženo spodbujata pri teku ter se veselita njegovih,uspehov. S tekom se je začel ukvarjati pred sedmimi leti, njegov vzornik pa je Dušan Mravlje. Za sabo ima že veliko tekmovanj in vrsto odličnih rezultatov. Tako je leta 1987 dosegel 11. mesto na maratonu v Zagrebu, leta 1988 10. mesto na sto kilometrov v Varaždinu, leto kasneje 4. mesto na maratonskem pohodu Celje- Logarska dolina (čas 6 ur, 15 minut), pa 1. mesto na 42-kilp-metrskem maratonu v Štatenbergu, 5. mesto na maratonu v Radencih in letos 8. mesto na državnem prvenstvu. Kot že rečeno, pa je njegov zadnji letošnji uspeh ekipni nastop in osvojeno 2. mesto med ekipami na 75-kilometr-ski progi Celje-Logarska dolina. V ekipi sta z njim tekla še Franc Turšič in Zoran Štok, spremljala pa sta jih Bojan Lenart in Jožica Štok. Dušana Kuserbanja vabijo na vse več maratonov, vendar zanj in za njegove tekaške prijatelje pomeni največji problem denar za udeležbo na takšnih tekmovanjih, saj ne prejemajo nobene finančne pomoči. Problem predstavljajo že copati, saj brez primerne obutve ni dobrih rezultatov. Pričakujejo, da bodo našli pokrovitelja, ki jim bo omogočal udeležbo na večjih tekmovanjih. Še letos bi se radi udeležili Preboldsko društvo upokojencev velja za eno izmed najaktivnejših organizacij v KS, pa tudi v občini. Velik poudarek pa dajejo zlasti rekreativnemu življenju svojih članov, tako da športno-rekreativnih akcij nikoli ne manjka. Znani so njihovi izleti s kolesi, pohodi v Marijo Reko, na Hom, k Šmiglovi zidanici... Veselja in zabave na njihovih akcijah ne manjka, zato so vse akcije zelo množične. V minulem tednu pa so organizirali tudi svoj športni teden, ki je zajemal vrsto športnih tekmovanj in izletov. Zaključili pa so ga s piknikom v gaju pri bazenu, kjer se tudi sicer največ zadržujejo. Ob takšnih aktivnostih je jesen življenja mnogo prijetnejša. Kot kaže, se preboldski upokojenci tega dobro zavedajo, zato so nepogrešljivi člen življenjskega utripa kraja. V marsičem pa bi jih veljalo posnemati. jj Na fotografiji: Člani DU Prebold na enem izmed planinskih izletov na Homu. Športni teden upokojencev Sprejem za dr. Parina v Novem Kloštru Vojna je in mi gremo tja Prvo soboto v mesecu septembru je bilo srečanje z dr. Paulom Parinom in soprogo Goldi v Novem Kloštru v Založah pri Polzeli. Dr. Parin je sin nekdanjega lastnika graščine Novi Klošter, kjer je, kot sam pravi, preživel brezkrbno mladost, vse do odhoda na medicinski študij v Gradec. Sobotno srečanje je bilo posvečeno predstavitvi njegove najnovejše knjige Vojna je in mi gremo tja. Uradni del je vodil Sandi Čolnik, v središču pozornosti pa je bila Parinova knjiga, psihoanalitična biografija s pomenljivim naslovom Vojna je in mi gremo tja, ki je pred kratkim v Švici doživela tretji natis. V tej knjigi Parin opisuje svojo partizansko izkušnjo v Črni gori in razmišlja o človeku v vojni. Leta 1944 se je avtor s še petimi švicarskimi kirurgi pridružil črnogorskim partizanom in od bliže spoznal vso tragiko in diaboličnost vojne, polne človeških stisk in trpljenja, kajti srečeval se je z vojnimi žrtvami, z ranjenci. Takrat se je poleg kiruga v njem začel oblikovati psihoanalitik. Ena njegovih najbolj vznemirljivih ugotovitev je bila, da se v vojni spreminja značaj ljudi do te mere, da tudi v miru ne znajo več živeti normalnega življe- Dr. Parimi so postavili več vprašanj. Eno od zanimivih je bilo: »Kakšno usodo je doživelo posestvo, ki je bilo v tem koncu Savinjske doline eno največjih?« »Med vojno je Novi Klošter dvakrat zgorel. Leta 1942 in 1943, kajti v njem sta se nastanila gestapo in nemška vojska, po vojni pa je zaradi znanih razlogov ideološke narave graščina nezadržno propadala. Morda je sedaj prišel čas za obnovo, toda to je stvar vaših oblasti. Ko sem nekoč vprašal očeta, mimogrede, umrl je leta 1971, star 96 let, če kaj žaluje za tem posestvom, mi je odgovoril, da za nečem, česar ne moreš imeti, nima smisla žalovati.« Žalski župan Milan Dobnik nazdravlja gostoma ob sprejemu. Med pogovorom v obnovljeni dvorani, ki je bila polna do zadnjega kotička. nja, niso sposobni normalnega čustvovanja. Sobotno srečanje je bilo organizirano v okviru Taborskih kulturnih dni. Na začetku srečanja je dr. Parina in njegovo soprogo Goldi pozdravil in jima prvič po vojni zaželel dobrodošlico predsednik KS Polzela Stanko Novak, v kulturnem programu je nastopil oktet Adoramus s Polzele, srečanje je snemala švicarska televizija, ki bo o tem pripravila posebno enourno oddajo. V graščini Novi Klošter, ki je v zelo slabem stanju, so obnovili eno od dvoran graščine in v njej pripravili srečanje. V prihodnje naj bi bil tu sedež slovensko-švi-carske konfederacije Slo-vica. Besedilo in sliki: TONE TAVČAR Traugot Bidermann občinski nagrajenec Za uspešno delo SLOVICE, občinska plaketa__________________ Na slovesni seji občinske skupščine v Matkah so podelili priznanje tudi g. Traugotu Bi-dermannu, novinarju in profesorju, velikemu prijatelju Slovenije in predsedniku švicarskega dela Zveze za prijateljsko sodelovanje med Slovenijo in Švico. Kmalu po lanski vojni je skupaj z našim rojakom dr. Paulom Parinom iz Ziiricha prišel k nam v Žalec in ponudil pomoč. Takrat sta v občinski matični knjižnici organizirala srečanje z naslovom Kako lahko Švica pomaga Sloveniji. K sodelovanju sta povabila tudi naše delavce, zaposlene v Švici, in tako so se stkale vezi med obema državama. Obiskali so nas njihovi učitelji, ki so bili navdušeni nad lepotami Slovenije, sedaj pa tudi oni širijo tam dober glas o nas. Teden dni pred sejo sem se pogovarjal z njim in nastal je ta zapis. Omenil sem mu priznanje in bil je zelo presenečen, vendar ni mogel skriti zadovoljstva. Povedal je, da vsak mesec prihaja v Slovenijo in vedno je to nekaj posebnega. Ljudje ga spoznavajo in vabijo, da mu je včasih kar nerodno. Tako je z veseljem obiskal tudi mnoge naše prireditve, navdušen pa je bil zlasti nad prireditvijo Zlate citre v Grižah in koncertom v Taboru. G. Bidermann je dober prijatelj dr. Parina, zato se tudi zavzema za obnovitev njegove rojstne hiše Novega Kloštra. Tudi sam je pomagal pri urejanju zapuščene kapele, zanjo pa je z našimi ljudmi kupil tudi nov zvon, ki bo v njej visel, ko bo prenovljeno ostrešje. O Novem Kloštru je govoril tudi v Švici in švicarska televizija je posnela pogovor s Parinom, ki je bil septembra v graščini Novi Klošter. Sedaj pa naš švicarski prijatelj zbira pomoč za begunce iz Bosne. Pravi, da je 400 beguncev, kolikor jih je v naši občini za nas veliko breme. Predlaga, naj bi se povezali s švicarskimi občinami. Občina, ki sta jo obiskala naš predsednik prof. Dobnik in Slavko Košenina, je že poslala pomoč. Učitelji, ki so bili pri nas v začetku junija, so svojim učencem govorili o stiski begunskih otrok in otroci so sami pričeli zbirati za njih igrače, ki jih je g. Bidermann pripeljal v Slovenijo. Vsakič, ko pride k nam, prinese igrače, čokolade in bonbone, ki mu jih prinesejo ljudje z naročilom, naj to odnese v Slovenijo in tako pomaga. Zavzema pa se tudi za to, da bi Švicarji vlagali v Slovenijo, jo spremenili v turistično deželo, saj ima za to vse naravne pogoje. Planine, reke, gozdovi, predvsem pa kraji, kjer je narava še neokrnjena, so primerni za razvoj zdravstvenega turizma. Prepričal je tudi svoje novinarske kolege, da pišejo o Sloveniji in Slovencih. Sprva je šlo to bolj težko, danes je že povsem drugače. Počasi se jim odpirajo obzorja, da je tudi na sončni strani Alp dežela, ki je lepa in gostoljubna. Povedal je, da je sam pri povprečnih ljudeh priljubljen, to pa ne bi mogel reči za politike. Rekel je, da so preveč negotovi. Ne vedo, kaj počne SLOVICA in kaj bi rada. Preveč se ozirajo po velikih silah, kot so Anglija, Nemčija in Francija. Slovenija, ki je mala, bi se morala zgledovati po Koroški, Švici in tako bi videli, kaj je doma narobe. Tako naj bi ravnale tudi stranke, ki bi se morale otresti blokad in podtikanj. Tako sva kramljala in vidi se, da je g. Bidermann poln idej in energije ter pripravljen storiti veliko dobrega za Žalec in Slovenijo. I. Jurhar 60 let Adija Arzenška »Če se ozremo na celoten opus umetniških del Adija Arzenška, vidimo, da je ostal zvest svoji preciznosti in po svoje tudi previdnosti. A tisto, kar je spremenil, je naredil temeljito. V umetnosti ni nujno, da so vse dobre stvari nastale s preudarkom. Nasprotno, mnogo jih je nastalo v trenutku navdiha, vprašanje je le, kakšna je bila tehnologija dela, ah je omogočala tudi hipno izražanje. Tudi v življenju včasih naredimo kaj iracionalnega, pa ima to dobre posledice. Najnovejši Adijev izziv je nastal pred dobrim mesecem, ko ga je srčni infarkt priklenil na bolniško posteljo. Nastala je serija alegoričnih risb z mejnimi prizori med življenjem in smrtjo,« je v Petici, ki jo je Novi tednik posvetil slikarjevi obletnici, zapisal Drago Medved. V galeriji Mozaik v Celju je Adi Arzenšek predstavil svoj življenjski opus. V njegovem delu in ustvarjanju je veliko simbolike, ki je povezana s Celjem, njegova razstava pa je obogatila jubilejni mednarodni obrtni sejem. »V tujini me ni nikoli nihče vprašal za akademski naslov, pri nas pa še donedavna nisi mogel samostojno razstavljati v uradnih galerijah. Vztrajal sem in čas je potrdil moje delo. Čeprav sem po srcu Savinjčan, pa sem moral jubilej proslaviti v Celju. To me boli. Srečen pa sem, da imam mnogo prijateljev, ki sem jih hvaležen za prijateljstvo,« je na odprtju razstave med drugim dejal jubilant Adi Arzenšek. Ob prazniku mu nazdravljamo tudi mi v imenu bralcev Savinjčana in mu želimo zdravja ter še veliko plodnega dela. jk Adi Arzenšek z najnovejšimi deli na steklu V gostišču Savinja se dobro je!_____________ Mnogi že poznate gostišče Savinja v Latkovi vasi. Plev-čakovi so ga postavili tik ob magistralni cesti Ljubljana— Celje, pri mostu čez Savinjo v Latkovi vasi. Do gostišča se da pripeljati po urejenem asfaltiranem podvozu, tako da vam ni potrebno zavijati prek nasprotnega vozišča. Slabih petdeset metrov s ceste boste lahko parkirali na parkirnem prostoru, ki je dovolj velik za nekaj, deset avtomobilov pa tudi za avtobuse. In preden si boste privoščili res okusno kosilo ali večerjo, se boste lahko sprehodili po kampu ali pa ob reki Savinji, saj je gostišče Savinja - Plevčak postavljeno v urejeno naravno okolje, kar mu daje še poseben čar. kakor ne boste odšli, saj so vam poleg vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač pripravili še prav posebno izbiro domačih in buteljčnih vin vseh sort. Vendar pa s tem še ni končana ponudba v gostišču ob reki Savinji. Nudijo vam namreč tudi dnevne ribiške karte in ugoden ribolov v bližnji reki, ljubiteljem kampiranja bodo ustregli že v začetku naslednje turistične sezone, saj so Plev-čakovi ponovno uredili zgledno opremljen avtokamp. Tako so obnovili zelenice in poti, ponovno nasadili živo mejo in pomagali urediti nasip reke Savinje, kajti poplava novembra 1990 jim je takrat že urejen kamp popolnoma uničila. Danes o takratnem razdejanju Če se odpravimo v gostišče, pričakujemo da bomo dobro jedli in pili. Kdor se bo odločil priti k Plevčakovim, mu ne bo žal. Še posebej, če ste ljubitelj morske hrane. Na jedilniku lahko izbirate med lignji, zobatcem, morskim listom, morskim psom, sladokusci pa si lahko naročijo ocvrte školjke ali pa repe morskih rakov - gambere. Če ste slučajno ljubitelj sladkovodnih rib, se ne ustrašiti, da boste ostali brez jedače. Postregli vam bodo s postrvjo na tržaški način ah s kuhano postrvjo, kakor si pač zaželite. Poleg naštetih ribjih specialitet vam bodo postregli tudi z vsemi jedmi z žara, z zrezki iz svinjine, puranjega fileja in teletine, na koncu pa se boste po želji posladkali s sadno kupo, belo damo, banano split ali palačinkami. Žejni iz gostišča Savinja vse- ni več sledu. Gostišče Savinja predstavlja tudi idealno izhodiščno točko za izlete v okoliške kraje, saj sta Jama Pekel^n Rimska nekropola v bližini, planincem pa priporočajo vzpon na Reško kočo v Mariji Reki, izlet na Golavo ah pa ogled cerkve na Gori Oljki. V gostišču Savinja vam bodo postregli vsak dan, razen ponedeljka in druge nedelje v mesecu, od 13. ure do 22. ure, ob nedeljah pa od 14. do 22. ure. Veseli bodo, če jih boste obiskali; pridete lahko tudi v večjih skupinah, saj bodo vsaki organizirani skupini izletnikov ah ob poroki prisluhnili željam in vam postregli, da se boste z veseljem vračali. Tisti, ki so kdaj že jedli pri Plevčakovih, vedo, da so vredni zaupanja. LB. Slovenija v barvah V petek, 11. septembra, so v prostorih Salona Risto Savin slovesno odprli razstavo barvnih fotografij priznanega slovenskega fotografskega mojstra Joca Žnidaršiča. Trideset barvnih fotografij prikazuje slovensko pokrajino, kakor jo vidi svetovno znani umetnik, ki je med drugim tudi urednik fotografije pri največjem slovenskem dnevniku Delo. Pa še nekaj je pomembno: Joco Žnidaršič prvič v svoji dolgoletni Karieri razstavlja barvne fotografije, saj je do sedaj razstavljal le čmo-be-le. Nekdanji žalski občan je tako lepo popestril kulturno dogajanje, ki je potekalo v okviru Taborskih kulturnih dni. Najprej nekaj besed o samem mojstru. Joco Žnidaršič je pričel svojo fotografsko pot pri študentskem časopisu Tribuna v Ljubljani, kasneje je sodeloval tudi z ostalimi časopisi po celi Sloveniji, na koncu pa se je zapislil pri Delu, kjer je trenutno urednik fotografije. Prepotoval je že vse kontinente in bil priča ritmu preprostih dni, slavnostnih trenutkov in vojaških spopadov. S svojimi fotografijami je sodeloval na mnogih državnih in mednarodnih fotografskih srečanjih, kjer je posegel tudi po najvišjih priznanjih in nagradah. Joco Žnidaršič je avtor ali soavtor mnogih znanih monografij, kot so Zakladi Slovenije, Bohinj, Fo-to/photo Joco Žnidaršič, ki so dosegale imeniten odziv pri bralcih in ljubiteljih fotografije. Razstavljene barvne fotografije v Salonu Rista Savina pa prikazujejo Joca Žnidaršiča na nov način. Sicer ima za sabo že ničkoliko fotografskih razstav, vendar je ta v Žalcu prva v barvni tehniki. Nekaj čez trideset fotografij prikazuje slovensko pokrajino od Triglava do Primorja. Fotografije prikazujejo trenutke, od plapolanja slovenske trobojnice na vrhu Slovenije do valovanja maka v žitnih poljih prekmurskih ravnic. Z izrazito lirično noto se v fotografijah Joca Žnidaršiča pretakajo rdeča, zelena in predvsem modra barva. Rumena barva ima vlogo akcenta, vendar ravno ta mnogim fotografijam vdahne dušo. Slovenska pokrajina tako zopet dobiva svojo, nekoč že izgubljeno pravljično podobo, podobo časov naših babic in dedov. Vsekakor ogleda vredna fotografska razstava. Brane Lobnikar ( mm Slovo od otroštva Ni ga leta v zgodnjem otroštvu, ki bi bilo tako pestro in razgibano, kot je leto pred vstopom v šolo. Nekateri ga imenujejo mala šola, drugi priprava na šolo. V tem času otrok dozoreva. Ko se namreč začne šola, se končajo dnevi prostosti, brezskrbnosti in otroškega veselja. V teh letih se je otrok naučil mnogo iger, se z vrstniki gibal v ritmu glasbe, z njimi prepeval, se lovil in igral. Pod nadzorom staršev in vzgojiteljic je krepil svoje umske in fizične sposobnosti za čase, ko se travniki, igrače, žoge in igra umaknejo torbam, učilnicam, tovarišicam in domačim nalogam. In preden pride ta čas, je treba veliko postoriti, da ta prehod ne bi bil preveč boleč. V skupini vrstnikov mora otrok upoštevati tudi želje drugih in besede vzgojiteljic, veliko risati (kajti v risbi se izraža značaj in notranji svet otroka) in učiti se skupnega sožitja. Treba je upoštevati pravila življenjske igre, si pridobiti mnogo znanj; prepoznavati mora barve, oblike, pojme o količinah, razlikovati oblike in velikost predmetov ipd. Ko otrok pridobi temeljna znanja, dozori za šolo. Za otroško igro je potrebna fantazija (domišljija), šolsko delo pa zahteva vzročno mišljenje. Otrok v šolo prinese več ali manj znanj, odvisno od okolja, kjer je živel, in od spodbud v njem. Vse to je precej odvisno od urejenosti doma in od premišljenih zaposlitev v mali šoli. Poleg učiteljic so tudi starši in vzgojiteljice zaslužni, da otrok uspešno preide v fazo opismenjevanja, računanja in spoznavanja narave in družbe. V tem letu poteka tudi ugotavljanje osebnostne zrelosti za šolo, ki zadržuje nezrele, zapolni vrzeli in nadoknadi zamujeno. Ta faza združuje šolske svetovalne delavce, vzgojiteljice in starše? Otroci namreč pod budnimn očesom staršev in vzgojiteljic dozorevajo za šolsko življenje, saj je na poti do šole veliko ovir, ki jih otroci ne bi zmogli sami, zato je predragocena pomoč ljubečih staršev in razgledanih vzgojiteljic. Vpisu otroka v šolo sledi zdravniški pregled, preizkus umske zrelosti za mlajše in že jih obravnava komisija za sprejem v šolo. Čustveno, umsko, socialno zrelim in telesno zdravim odpre šolska vrata, ostale zadrži, kajti skrbi, naloge, učenje in šolska pravila bi bila nezrelemu otroku preveliko breme. Hitro je tu čas, ko je treba kupiti šolsko torbo in jo napolniti. In že je tu jesen, ko se otrok za nekaj ur dnevno naseli pod šolsko streho. Tako hitro in tiho kot lastovke odletijo v tople kraje, mine tudi čas male šole in otrok postane učenec. T. Leskovec Od razstave do čarovn ije Otvoritev razstave amaterskih slikarjev V petek, 11. septembra, je v predverju Kulturnega doma v Žalcu potekala slavnostna seja mestne skupščine, kjer so med drugim odprli razstavo amaterskih slikarjev iz Savinjske in Šaleške doline, ki so se na dan neodvisnosti udeležili likovne kolonije v Žalcu. Amaterski slikarji so si po svoje izbrali motive v mestu Žalec, ki so jih potem zvečine z akvarelno tehniko nanesli na platna ah risalne bloke. Dober ducat slik, ki prikazuje Žalec skozi oči amaterskih slikarjev, je vsekakor dokaz, da nam ni potrebno v oddaljene slovenske metropole, da bi se naužili lepot slikarskih izdelkov. L. B. Živ-žav, v Vinski Gori Osnovna šola in Turistično društvo Vinska Gora vabita na zabavno otroško prireditev ŽIV-ŽAV, ki bo v nedeljo, 27. 9. 1992, ob 14. uri na igrišču pred šolo. V prvem delu programa bodo potekale otroške družabne igre, ki jih bodo poživili mladi glasbeniki. Vrhunec prireditve bo nastop članov ansambla Čudežna polja ter Spidija in Gogija s potujočim srebrnim klobučkom. Organizatorji bodo pripravili tudi kostanjev piknik. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. Provinca ne spi Društvo prijateljev glasbe Žalec organizira koncert z naslovom PROVINCA NE SPI, ki bo v petek, 2. oktobra, ob 20. uri, v dvorani Hmezad v Žalcu. Nastopili bodo: BUND DATE (iz Rovinja), VERONIQUE, ROŽLETOVE SANJE, CODA in NI IMENA, vsi iz Celja. Vabljeni! V Šeščah in Matkah se je v času občinskega praznika zvrstila vrsta prireditev. Verjetno je bilo namnožičnejše na gasilskih, pa vendar tudi kulturniki niso razočarali. O razstavi unikatnih izdelkov na svili (avtorice Amalije Hribar) . smo že lahko prebrali v prejšnji številki, treba pa je posebej poudariti, da je odprtje razstave uspelo proti pričakovanjem. V Matkah' so se ta dan zbrali številni krajani, prijatelji, sodelavci razstavljalke. Tudi med tednom, ko je bila razstava na ogled, se je zvrstilo lepo število obiskovalcev, razstava pa je polepšala prostor tudi ob slavnostni seji skupščine. Iskrena želja vseh, ki so razstavo pripravljali, in tistih, ki so si jo ogledali, je, da bi se avtorica domačinom s svojimi umetninami še večkrat predstavila. V Matkah pa je bilo tudi veselo, saj je bil petkov kviz SMEJEMO SE ubran na utrip domačega kraja. -Številni videoposnetki in druga šaljiva vprašanja so sicer prinesla zmago Seščanom, vendar so se z ekipo Matk dogovorili o neodločenem . izidu, nagradi pa bosta dobro služili obojim. V programu kviza so sodelovali oktet Adoramus s Polzele, humoristična skupina Alkotest iz Celja in čarovnik Jani iz Petrovč. Prireditev je vodila Jožica Ocvirk, pri izvedbi pa so sodelovali številni domačini, trgovina SIM, JANA, bife Hribar, gostilna Gasilec in drugi. Na predvečer slavnostne seje vseh zborov občinske skupščine v Matkah pa so Šeš-čani povabili v goste gledališko skupino Teloh iz Tabor. V režiji Jožice Ocvirk so si številni obiskovalci ogledali komedijo C. Golarja VDOVA ROŠLINKA. Istočasno je bila v avli Doma II. slov. tabora Žalec postavljena likovna razstava slikarjev Savinjske in Šaleške doline. Dela so naslikali v likovni koloniji na dan državnosti in razstava ima naslov ŽALEC V LIKOVNI PODOBI. Razstavljali so: Marjeta Cencen, Marjan Dečman, Irena Pevnik, Julijana Juhart, Anga Pintar, Anica Tamše, Oskar Sovine, Vika Meha, Ana Ojsteršek, Arpad Šalamon in ak. sl. Alojz Zavolovšek. JoCk i» : Družine so zopet pele Pod naslovom Peli so jih mati moja so se pojoče družine zbrale v Andražu pod Goro' Oljko, letos že devetič. Prireditev je že davno prerasla v velik kulturni praznik, ki poudarja udeležbo, ki je iz leta v leto pestrejša, v zadnjem času pa tudi že mednarodna, in ohranjevanje družinskega petja. Letos je nastopilo osemnajst družin iz vseh etničnih področij Slovenije, po ena družina je bila tudi iz Italije in Madžarske. Edina pogoja za nastop sta ubrano petje ene družine in pa izbor starih, domačih pesmi. In resnično v Andražu vsako leto čujemo pesmi, ki že dišijo po naftalinu, to so pesmi, ki so jih pele naše babice in prababice in so mnogokje že povsem pozabljene. V tem, da take pesmi spet najdejo pot med ljudi in spet zaživijo, pa je vsa smiselnost in bogastvo te prireditve. Kako ljubljena je še vedno domača pesem, dokazuje več kot dva tisoč obiskovalcev, 130 nastopajočih in 38 zapetih pesmi v uradnem delu, tistih po uradnem delu pa ni nihče štel. Dopoldne so organizatorji pripravili okroglo mizo, kjer so se pogovarjali organizatorji ter predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Ob koncu tega zapisa lahko Andražanom za prireditev le čestitamo. Vse pesmi je posnel Radio Ljubljana, ki jih bo posredoval v svojih oddajah. Na posnetku: Družina Pižom med nastopom. T. TAVČAR Jelica Žuža, umetnica v slikanju in besedi Ni bilo toliko obiskovalcev kot na večerih, ko je gost kdo od znanih slovenskih politikov. A bili smo kot družina, v katero se po nogih letih vrne nekdo, ki smo ga težko čakali, ki je spoznal in doživel velik svet, si ga v svoji skromnosti, doslednosti in predanosti lepoti osvojil in ostal naš. Toliko bolj, ker je nam posvečena marsikatera njegova misel in skrb. Takšen je bil moj občutek na srečanju z akademsko slikarko Jelico Žuža, z umetnico v slikanju in besedi. Saj je s sogovornico, umetnostno zgodovinarko Mileno Moškon tako toplo in bogato nizala besede, da bi bila prav tako lahko tudi pisateljica. Z besedo je naslikala čase, ko je Žalec živel še predvsem od hmelja, spregovorila o žalskih meščanih in nekaterih sorodnikih, ki so s svojo pokončnostjo in znanjem zapisani v narodovo zgodovino, nepozaben pa bo ostal tudi njen »poduk«, kaj mora imeti neko delo, da preživi in ga smemo imenovati umetnina. Pa pripoved o tem, kako slika, kako trdo in neizprosno je bilo njeno umetniško zorenje med slavnimi slikarji v Ljubljani, v Zagrebu in na Dunaju. Večer je bil dragoceno doživetje, dogodek, ki ga shraniš za beg iz malodušja in duhovne lenobe. a. k. v Zupan, kako te naj imamo radi Predsednik skupščine občine je vse bolj župan v tistem starem predvojnem smislu te besede. Mali oče naroda, tisti miniaturni savinjski v žalskem primeru. Ker so določeni časi neizbire minili, se bomo morali z zaupanjem skupim ljudskih zastopnikov odločiti za ugledne meščanke in meščane, ki nas bodo predstavljali izven meja naše občine. Gospod Milan Dobnik je prvi na paleti županov novega časa in vi, drage bralke in spoštovani bralci, boste ocenili, kako nas je zastopal. Generacije nekaj let nazaj, ki so obiskovale celjsko Kajuhovo gimnazijo, znajo povedati marsikaj lepega o gospodu Dobniku. Bil je, upam si vsaj trditi, eden najbolj priljubljenih profesorjev v tej ustanovi. Poln elana, bleščečih domislic, slikovitih predavanj iz naše preteklosti in demokratičnih nazorov je ostal marsikateremu, ki ga je učil, v lepem spominu. Rojeni Šentjurčan, ki ni bil nikoli preveč naklonjen Celju, saj je večkrat povedal, da je bilo to mesto nemškutarsko, se je nekoliko pred prvimi »pravimi« volitvami preselil v Griže pri Žalcu. V obdobju komunističnega sestopanja z oblasti je prevzel krmilo žalskega odbora SDZ in koalicije DEMOS. Po volilnem rezultatu je v dogovoru z žalsko LDS presedlal iz učiteljskega poklica v poklic profesionalnega politika in bil izvoljen za občinskega župana. Verjamem, da je ta svoj življenjski korak že kdaj obžaloval. Obdobje Milana Dobnika je minilo v nekakšnem dvojnem ozračju. Po eni strani je sedanji župan mirna in take vrste oseba, ki s svojo pojavo daje vtis avreole županstva. Njegovi javni nastopi, sprejemanje delegacij, otvoritve prireditev in še kaj so, kot se temu reče, šik. Problematična je po mojem mnenju političnost njegovega županstva. Čeprav je, hvala bogu, danes vsakemu državljanu R Slovenije dano, da po lastni pameti in morali politično razmišljanje po mojem mnenju za nosilca splošne politične funkcije to moralno nedopustno. Demos v občini Žalec ni imel absolutne večine (pa tudi, če bi jo imel) in demokratično izvoljen predsednik občinskega parlamenta bi moral predstavljati celo savinjsko srenjo. Že pri uvodnih oblikovanjih skupščinskih komisij je prišlo do nesoglasij. Vsi takratni kandidati SDP in LDS so bili neprimerni (rdeči kot kri), pa čeprav se je LDS (takrat še ZSMS) prepirala s partijsko strukturo v Žalcu, še preden so hrošči Demosa prilezli na piano. Tako so postali predsedniki vseh skupščinskih komisij, odborov in svetov člani Demosa (z izjemo IS). Zupan, ki je sam prevzel kar nekaj novih predsedniških nazivov, je vneto zagovarjal-kandidate Demosa kot najbolj prave, poštene in primerne kandidate. Tukaj se je razsodnost pametnega človeka že začela izgubljati v motnih vodah demosovskega plesa okoli vrele kaše. Ta razsodnost se je dokončno izgubila z dogmatičnim zagovorjanjem vseh odločitev demosovih prvakov in takratne Peterletove republiške vlade. Ko so pred letom ali dvema člani Demosa in večina poslancev iz zbora KS mislili zrušiti letni proračun (od katerega KS živijo), jih je župan v pravi demokratični maniri podprl. Savinjski oče naroda ni podprl zdravstvene politike, šolske in socialne politike, ne, podprl je otroško trmoglavlje-nje politično nezrelih poslancev. Ta županova razhajanja med primemo figuro in reprezentančnimi nastopi so dosegla kulminacijo z razpadom SDZ in njegovim odhodom (ostajanjem) v narodno demokratsko stranko. Tam ga zaradi pomanjkanja ljudi in zaradi njegove zaljubljenosti vase in v svojo potrditev, kmalu izvolijo za predsednika IO sveta NDS. Danes je Milan Dobnik velikokrat podpisan v dnevnem časopisju pod kakšnim pismom, z vsebino katerega se večina občanov ne bi strinjala. Res je, da je podpisan kot funkcionar stranke, toda res je tudi, da je on za nas predvsem žalski župan. Predstavljajte si, da bi Kučan pisaril pisma bralcev (napadali pa ga niso malo) kot partijski funkcionar ali član SDP. Zadnji županovi spori z borci in nenazadnje pismo dr. Janezu Drnovšku mu vsekakor niso v čast. Težko verjamem, da je oseba, ki javno podpre takšno politično afno, kot je gospod Gros, državljan, ki si zasluži naziv modernega in uglednega politika. Vsekakor Janez Drnovšek ni mali bog, da si ga sedaj ne bi smeli sposoditi v časopisju. Menim pa, da se legitimno pismo bralcev razlikuje od politične propagande. Poziv dr. Drnovšku naj odstopi, če ne misli odkrito odgovoriti gospodu Grosu, je sicer legitimen poziv, vendar se sprašujem, ali gospod Dobnik ne čuti odgovornosti, da svoje ime, ki je krepko povezano z občino Žalec, povezuje s strankarskimi igricami, ki mečejo slabo luč na vse Žal-čanke in Žalčane. Kakor sem pri gospodu Milanu Dobniku velikokrat naletel na razumevanje in pripravljenost na demokratičen pogovor, so mi ti njegovi pismono-šarski izleti v polja strankarskih trmoglavljanj odvzeli upanje in prepričanje, da je pravi človek za poslanstvo, ki ga opravlja. Gregor Vovk V nesreči nisi sam 4 V nedeljo, 26. julija 1992, nas je v večernih urah zadela huda nesreča, saj nam je pogorelo gospodarsko poslopje. Pretreseni se sprva nismo zavedali obsega nesreče, ki bi bila lahko še dosti hujša brez hitre in učinkovite pomoči domačih in okoliških gasilcev ter sovaščanov. Ti so namreč v naglici, brez zmede, rešili živino in požar v kratkem času zadušili in ga omejili le na eno poslopje, saj bi se zaradi strnjenosti zgradb lahko razširil še na poslopja bližnjih sosedov. Gasilci in sovaščani so pomagali tudi v naslednjih dneh pri čiščenju pogorišča in obnavljanju poslopja, saj smo v rekordnih desetih dneh vanj zopet lahko vselili živino. Zahvaljujemo se vsem posameznikom, podjetjem in drugim organizacijam, ki so nam pri tem pomagali z delom, kot tudi tistim, ki so prispevali les, krmo in drugo, česar ne bomo nikoli zmogli poplačati. Zaradi solidarnostne pomoči in moralne podpore so se posledice požara iz dneva v dan manjšale, saj so nas tako rekoč neprekinjeno oblegale pridne roke številnih pomočnikov, česar ni mogoče pozabiti. Zato želimo vsem tem, da bi se izognili kakršnikoli nesreči, ohranili zdravje in še enkrat se jim iskreno zahvaljujemo za vso pomoč. Hvaležna družina Rančigaj z Gomilskega Odgovor g. Vovku Gospod Gregor Vovk, saj poznate pregovor o mački in repu. Videti je, da je imela tokrat mačka ranjen in boleč rep. Kajti mijavkanja in pihanja je kar precej. Škoda, da ne dobimo odgovora na jasno zastavljeno vprašanje od vprašanega. Namesto njega se oglašajo ljudje, ki jim vest dopušča potvarjati resnico, zmerjati in pisati nesmisle. Kot sem Vam že povedal v Našem času, se godi gospodu Drnovšku podobno, kot se je svoj čas godilo pesniku Antonu Aškercu. Varovati ga bo treba pred njegovimi prijatelji, pred političnimi konkurenti se bo že sam. Poglejva po vrsti nekaj napak, ki so se Vam zapisale. Bralci bodo sami presodili, ah zaradi neznanja ali iz zlonamernosti. Ne spominjam se nesoglasij pri volitvah komisij. Trem komisijam od sedmih predsedujejo ljudje, ki ob izvolitvi niso bili člani strank Demosa. Kar se tiče zagovarjanja rešitev, ki jih je ponudila Peterletova vlada, ste očitno v zmoti. Vedno sem kritiziral počasnost pri uvajanju slovenskega denarja, počasnost pri osamosvajanju, počasnost pri spreminjanju razmer v šolstdh, počasnost pri pripravah na izgradnjo avtoceste itd____ Pomislite samo, koliko sestankov sem sklical zaradi avtoceste, na katerih smo kritizirali vlado, predvsem pristojnega ministra. Ko ni bil sprejet proračun za leto 1991, je prišlo do usklajevanja. Zaradi neuspeha pri usklajevanju, ker predstavniki SDP in LDS niso hoteli pristati na kompromisni predlog o višini sredstev za financiranje strank, sem nagovoril poslance Demosa naj glasujejo za proračun, če jim to vest dopušča. Žaradi tega so bili nekateri strankarski prijatelji nekaj časa hudi name in so mi očitali preveliko popustljivost. Pridite poslušat magnetogram. Mogoče je v LDS navada, da volite ljudi na vodstvene položaje zaradi njihovega samoljubja. Pri NDS jih volimo zato, ker menimo, da bodo kos določeni nalogi. O tem, koliko občanov se strinja z vsebino mojih pisem, bi težko izrekel kakršnokoli trditev. Menim pa, da moje predsednikovanj^ ne more in ne sme biti ovira za to, da povem svoje mnenje. Gospod Milan Kučan menda res ne piše pisem, ker mu to delo opravijo ljudje v njegovem tajništvu. Je pa gospod Kučan počel drugačne stvari od pisanja pisem v Pisma bralcev. S temi stvarmi se gotovo ni strinjala velika večina ljudi na Slovenskem. Podpisal je s še tremi člani predsedstva peticijo, s katero so najbolj odgovorni ljudje v Sloveniji zahtevali demilitarizacijo Slovenije v času, ko je bila najbolj ogrožena. Pomislite, če bi naši najodgovornejši ljudje v procesu osa-mosvojanja podlegli takšnim pritiskom. Kaj bi bilo z nami? Verjetno bi delili usodo Bosne in Hercegovine. Gospod Kučan je podpisal tudi peticijo z zahtevo po odstavitvi tožilca dr-. Drobniča, ki so jo sestavili najbolj zadrti nasprotniki demokracije. Za spore z borci veste morda samo Vi. Jaz zanje prav gotovo ne vem. Nasprotno, ob vsaki priliki jim izrečem zahvalo in priznanje za vse, kar so dobrega storili za Slovenijo. Zadeva, ki jo gospod Gros očita gospodu Drnovšku, ni nobena strankarska igrica. Če menite, da zahteva po resnici meče slabo luč na Žalčanke in Žalčane, potem je verjetno nekaj narobe z Vami. Zmerjanje ljudi z afnami je nespodobno, poleg tega pa še kaznivo. Naj končam z upanjem, da za gospoda Drnovška ne velja pregovor Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kakšen si! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Milan Dobnik Izvirna listina o kraju iz leta 1368 V vseh vedah, tudi v zgodo-vinoslovju, je za nepristranskega in doslednega strokovnjaka prvotna-izvima listina neizpodbiten dokaz nekega dogodka, na primer obstoja kraja. Drugotni-sekundami zapisi usmerjajo raziskovalca k iskanju prvopisa. Povzeti nek datum iz drugotnih virov npr. besednjaka - leksikona, ki ne navaja prvopisa za »rojstvo« kraja, je površno in neodgovorno dejanje. Naloga strokovnjaka - raziskovalca je zbirati in dosledno preveriti vsak podatek, tudi če prihaja iz ne ravno mu prijetnih virov in okolja. Zaradi političnih, gospodarskih in stre-muških teženj so in še bodo posamezniki prekrivali in potvarjali zgodovino. Tako zavestno zavajajo bralce zaradi vpliva oblastnikov, politikantov in neukih ljudi. O Šentpavlu, ki so ga leta 1952 preimenovali po gradu Prebold, do današnjih dni ni bil znan noben prvopis iz starejše dobe. V bogatem zgodovinopisju mariborske-lavantinske škofije je g. kanonik Ignac Orožen (1819-1900) podal najstarejši njemu znan datum obstoja šentpavelske župnije: 31. 3. 1392. Za njim so raziskovali našo preteklost številni zgodovinarji, med njimi tudi dr. P. Blaznik (1903-1084). Njegovo delo mi je nakazalo pot do prvopisa iz 1. 1368, ki navaja obstoj Sv. Pavla in cerkve. Prodaja kave v pražarni v Žalcu (za slaščičarno) cena: od 360 do 420 SLT Žalec, Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 Pergamentno listino hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani pod oznako: A - REP. III., II./ 160; je dobro ohranjena, pravokotne oblike, velikosti 24,2 x 8,7 cm. Pisana jev staro-nemškem jeziku, v štirinajstih vrstah, z 280 besedami. V njej je trikrat omenjen Sv. Pavel ter po enkrat Gomilsko in Teharje. Na voščenem, okrogla-stem pečatu premera 3,2 cm so ob robu slabo vidne oznake. V sredini je trikotnik z nekoliko upognjenimi stranicami (verjetno lastnikov grb). Povzetek zapisa: Herman, duhovnik pri Sv. Pavlu, in njegova brata Henrih in Heincel Perl potrjujejo, da so dobili od teharskega župnika sedem graških mark za ureditev kmetije na Gomilskem. Posest je podložna (služnostna) cerkvi Sv. Pavla. Če ne bi vrnili denarja, po deželno veljavnih zakonih, se strinjajo z odpisom iz cerkvene posesti Sv. Pavla. Potrjeno s pečatom Wulfinga iz Gorice, ker bratje niso imeli svojega, v letu 1368 po Kristusu na Sv. Jurija dan (24. april). Da gre v listini za kraj, ki se je do 1. 1952 imenoval Sv. Pavel pri Preboldu, potrjujejo raziskave zgodovinarja dr. P. Blaznika, navedbe bližnjih naselbin Gomilsko in Teharje ter pečat lastnika iz Gorice. Vsi omenjeni kraji so bili v tistem času pod cerkveno oglejsko nadoblastjo. Predvideno letošnje proslavljanje šestoletnice obstoja kraja je torej zgodovinsko neresnično, kajti kraj obstaja najmanj 690 let. Ivan Dolinar, Prebold ¿hjpmap-VT? rm otc ono- tjKuvtvmp-- ns _.... jšftfjol rtuf Amenl-Win /• m »¿(p»** ^ 5» tD «ni Ep-