St. 17. V Trstu, sabota 9. septembra 1870. Tečaj I „Edinost* ishnja vsnkodrugoin četrto sabota vsakega meseca in velja 2n vse leto gl. 2 kr.40. „ „ » polu leta „ 1 n 20. „ „ , čtrt „ „ — „ 70. Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste: 8 kr. če se tiska 1 krat 7 . » „ * 2 krat 6 * » „ »3 krat Za veče črke po prostoru. Po»nniezne številke «<■ dnbitajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošte, pod obokom tik Kalistrove hiie, na Uelvedere pri g. Bertolinu. V okolici: Na Občini v loteriji, na Prosoku pri g. Gorjupu, v Bar-koli pri g. Ani Taknu in v Bazovici pri Ani Tuš, v Nkednji pri Fr. Saucln M. Mn^rinleni '/g. J. .Ie2u Naroenina n»j so pošiljuk sv. Ivanu št. 424, pisma in dopisi vrednistvn v Škorkoli št. 84. Udje pol. dr. „Kdl-iiost" kter i meserino redno plačujejo, dobivajo list bri-zplačni- na dom. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. „V oilinoBti je miii-". VABILO. V nedeljo, to je, jutri ob 1X uri bo imelo politično društvo v rojanski čitalnici privatni volilni shod, da se poizve menjenje okrajev zaradi poslancev. K temu shodu vabi vse volilce in veljavne može. ODBOH. SLOVANSKA SOLIDARNOST IN NEMŠKO-MADJARSKA OHOL.OST. V teku enega leta se je pokazalo, da Slovan Slovaiia^podplfa z tolikosno močjo, da se tega niso Turki, ni turški prijatelji nemčurji, niti sorodniki njehovi Madjari nadejali. Pogledimo v predale „SI. Naroda" koliko so Slovenci, mali narodič, še poldrugi milijon nebroječ, darovali ubogim pri-beglim in ranjenim. Nikdar ob času vojne ni noben južni Slovan, bodi Srb, Ilrcego-vec, Bošnjak ali Črnogorec, popotoval po našej deželi, da ne bi mu šli na pomoč kakor bratu, ako je pomoči potreboval. Nabiralo se je po društvih za njegovo popotovanje, ni se pozabilo da je gladen in žejiu, povabil se je vsak tak na večerjo in časico vina. Samo ob sebi se umeje, da je tako delal večinom bolj prosti narod, ker bogataši se ne menijo radi za take koinpromi-tivne stvari. Koliko se je zbralo stare obleke, plat-nine, sarpije, povojev in druzih milidarov, to najbolj kažejo časniki povsod, kodar Slovani prebivajo. Ni davno, kar je stara zo-pernica „Triesterca" imela majhen članek „Slovenska solidarnost,4 v svojih predalih, hotela je sramotiti slovenske državne poslance, da so se predrzuili telegrafičuo ča-stitati generalu Crnajevu. Kedo Slovanov se je v francoski vojski hudoval nad nemško komuniteto, da se je čestitalo Viljelmu, ko je njegova armada ubogo Francosko do kosti oglodala in oducsla iz Francoskega, kar koli mogla; a vendar se je na videz le proti Napoleonu in ne proti narodu vojevalo. Kedo je pital nemško vojaštvo z roparji in grdimi imeni ki so le za to vojevali, da bi v vojni grmansko bisago napolnili, in Francosko za vselej uničili in v prah pogazili. Oholost na polu divjih Madjarov pre-seza še te meje. Ko sorodniki Turkom napenjajo vse strune, da bi ohranili barbarsko vladarstvo, ker to jim upanje daje da s tem tudi svoj Madjar orsag ohranijo. Preračunih so dobro, da kakor hitro l.jih kume, sultan, na Balkanu svojo moč zgubi, preide tudi Ma-djarorsag na dnevni reH, in pride dan, ko zgine Madjarsko z zemljevida in ako bodejo še dalje se svojimi mejači Slovaki in Srbi tako tiransko postopali, pospešijo le madjarsko katastrofo in nastane madjarski narodni „krah" ki konča madjarske sanje za vselej. ' lvimski narod, kakor mogočen je bil, in da je skoro vsemu svetu ukazoval, vendar ga je zadela hiida ali pravična oso-da ; ker je teptal drug* navode, zato je sam poginol. Enaka osoda čaka Madjare i ne bo človeka ki bi obžaloval njihov propad, kakor tudi ne A/.ijatov Turkov, ki so bili le inadež v civiliziranej Evropi. Slovanska solidarnost pa je tista vez, ki nikdar ne pusti brata od brata odtrgati, ampak zastavljala bo drago in blago, da se izvrši ideja, po katerej hrepene brez razločka vsi Slovani. O priliki vstanka leta 1862 ni segel glas vstašev še daleč čez meje, zdaj pa je našel odmev ne le v sosednjih državah, po vsej Evropi je krik zoper krutega Turka, tudi čez Ocean v novi svet se razlega turško barbarstvo, ki obsoja Turka in vlade, ki bi morale zabraniti grozovitnežu divjo inoritev in požiganje. Mogočna Rusija, koliko je ona dela za uboge naše brate, koliko denarja se je nabrala uže, kako so se za srbsko posojilo spopadli v Petrogradu, vse to je dovolj porok, da se nemamo bati, da je vsa grman-ska iti madjarsku sila prazen strah, da je naša prihodnost velikanska. Zato smo Slovenci in Slovani solidarni, ker čutimo, da smo iste krvi in ker dobro vemo, da prisije tudi nam Slave dan, dau moči in sreče, ako delamo vsi za isti namen ; takrat postanejo zopet dobri časi, cvetla bo trgovina, obrtnija, znanosti se bodo širite, omika nastane splošna, spoštovale se bodo človeške pravice, in to vse zarad Slovanske solidarnosti. Turški sultan Murat peti postal je zopet sveti. Veliki prerok Mahnmed je zopet stegnil roko po svojem potomcu in ga v svoje naročij e vzel. Mu rad V. je bil le nekoliko časa, le 3 meseca turški cesar, uže so ga umorili in posadili drugega na njegovo mesto. V teku treh mesecev je imela Turška tri cesarje in kedo zna, ako sedanj Hamid novi sultan učaka treli mesecev. Turško glasilo, „nova ma/iomedanka pela je hosano Muratu ter slavila njega ko najsposobnejega vladarja, ki gotovo vredi zamotane zadeve turške države. Pa jedva je bil stari Abdul-Asis umorjen, uže je zbledel Murat V. če tudi je dunajska cunja de-mentirala to. Reforme ki jih je Madjar An-draši skoval, postale so žaltove in so se na zadnje tako spridile, da jih ni več v porabo spraviti. Stara onemogla „diplomacija* je mazala z vsemi mazili in prekadila neznosno reformo. Ljudstvo na Balkanu jo vedno trdilo, da se ne da turška drugači ozdraviti, nego da se izseče z mečem gnjila rana, ter da se potem polagoma sama zaceli. Balkanski narodi so vzeli sami recept v roke iu zdravijo po najkrajšem receptu, kteri jim je narava in bistra pamet, narodnost in hrepenenje po prostosti napisala. Recept je čisto kratek, nema latinskih izrekov in terminologije, glasi se : „Svoboda ali smrt.4* V Carigradu pa imajo zopet drug recept, ki se glasi : „Smrt vsem nevernikom smrt kristjan skim pnom* Turški dvor, kjer vladarje periodično k Mahumedu pošiljajo, enak je roparski jami. Evropski vladarji ne bi smeli uradno pripoznavati, da tam doli na jugu, kjer je na cesarskem dvoru le ubi-jalstvo, nosi poglavar visoko vladarsko ime. Vsa Evropa morala bi se z ostudnostjo obrnoti od takih barbarjev in krvolokov, podobnih le divjakom v amerikanskih gozdih. „Alurat peti jjostal je zopet svetito se glasi po Evropi, katera je uže svoje ušesa privadila, da se ne čudi, če tudi se vsak teden kakov Sultan vduši, da ne zagrmi svoj mogočni „stoj" in ne iztira roparske krvoločne drhali čez Bosfor. Vzrok temu je, da so na Balkanu zgoli Slovani, kateri se morajo zatirati, da ne postanejo svobodni, da ostanejo v tmini brez omike, da se lahko vedno za sužnje ra- bijo. Da so na Balkanu Nemci, preko Avstrije bi Prusija zagrmela na Azijatske divjake, ter rešila zatirane ; ali kar je za druge narode pravično, je za Slovane krivica in prav ta krivica, maščevala se bode v obilnej meri, ko padejo osodopolni kobri na zelenem Balkanu. Turski pajdaši na Duna-ji, Madjari, zvesti sorodniki Abdula in Mu-rata, ljubljanski nemčurji s turškim kopiletom, ki so ga krstili „Tagblatt," bodite veseli, vaša pratika ali koledar se je zopet pomnožil za enega svetnika Murata, pustite pri novi izdaji še mnogo prostora, kajti, pride jih še mnogo na desnico Mahomedovo, ako kmalu ne zašije kriz na Aji Sofiji. Država, kakoršna je Turška, ki ima svoje vojake zgoli za to, da po kristijanskih deželah službo rablja in požigalca opravljajo, vojake, ki preže na rop ko ropar v gozdu, ki ne priziinesejo ni otroku v materinem telesu ; taka država je v Evropi mej omikanimi narodi v 1!). stoletji i to je nezaslišano, to je sramota, ki omadežuje kristi-janska kraljestva in jim vtiska pečat otrpne-losti na čelo. Koliko teških zdililjajev puhti na trda srca evropskih držav v upanji, da preganjanim kristijanom vendar priteko na pomoč. Puška bliskne, kučo objame plamen, Crkezi in Basi-božuki pode goveda in drobnico, zadaje imetje uboge raje ugrabi Turčiu, pa vse to še nij zadosti, zabliska se nož, uboga žena se je skrila v kot mej ropotijo, oko Turčina zapazi vse. prebodeno je dete v naročji in mati se vije v krvi. Evropa! bodeš li čakala, da škrbava diplomacija odloči ubogi raji, ima li še živeti ali ne, hočeš li čakati, da se napolne Mahomedovo svetišče še z mnogimi vladarji, umorjenimi se škarjami, z vrvico in strupom, hočeš li čakati, da postane sveti zopet kak Mu rat peti? ---- Francoz za Srbe. Sloveči stari francoski pisatelj in republikanec, Viktor ilugo, priobčujc pod napisom „pour la Serbie" članek, ki hudo pogublja turška grozodejstva in strašnosti v Bolgariji. V. Ilugo pravi: „Mi moramo evropskim vladam povedati, da je kakovej vladi ravno tako, kakor kakovemu človeku, prepovedano moriti; da je Evropa za vse odgovorna, kar se v Evropi godi; da, ako kakšna vlada dela tako kakor divja zoer, mora se ravnati z njo, kakor z divjo zverjo ; da dandenes ljudje pred našimi očmi more, požare delajo, možem in ženaui goltance prerezujejo, otroke otimljejo in ni prodaj vlačijo ; da se oni otroci, ki so za prodaj premajhni, na kosce sekajo ; da se cele družine v svojih hišah sežigajo, da so mesta na pr. Batak, v nekoliko urah videla svoje prebivalstvo od i) na 1 tisoč zmanjšano, da se več ljudij pokoljo, nego so jih pokopati more; mi povemo vladam, da se nosečim ženam trebuh prerezuje in sud uničuje; da psi glodajo možjane oskrunjenih deklic, — miglj.j od strani Evrope bi zadosti), da se temu konec stori. Barbari, (Turki) ki to delajo so strašni, in izobraženci, ki jim dovoljujejo to, grozoviti. „Kedaj bode nehalo uže muČenistvo tega malega junaškega naroda f Za civilizacijo je čas prišel, konec storiti tem krutostim. Mi narodi, poživljamo vlade, naj zabranjujejo nadaljna grozodejstva. A odgovarja se nam: „Vi pozabljate, da so tu vprašanja.* —• Človeka ubiti je hudodelstvo, a narod ubiti je jedno vprašanje! Vsaka vlada ima svoja vprašanje. Kusija ima Carigrad, Anglija ima Indijo, Francoska ima Prusijo, Prusija ima Francosko. Mi odgovarjamo ; tudi humanitarnost ima svoje vprašanje, in to je večje, nego Kusija, Indija in Anglija. To je otrok v materinem telesu. Politično vprašanje mora biti za humanitarnim. To je vsa pri-hodnjost.* Tako govori Francoz in sicer jeden tistih, čegar beseda daleč doni. Francozje so bili dolgo in predolgo sovražniki Slovanov, zato je izpreobračanje njih imenitno za našo boljšo prihodnjost in varnost pred — znanim agresivnim narodom, ki bi se ga nam bilo sicer bati. (SL Narod). —"uuvuipjinnnruv— Janežičeva sla vnos t. (Konoc). Orkester iz Celovca je igral semtertje lepe melodije, „Sokol" je razvil živahno radost, začelo se je po mehki travici sukanje, da je bilo viselje. Tudi je bila domača godba pod velikim drevesom, narod se je vrtil z urnimi nožičami pozno v noč. Umetni ognji so razsvitljevali prijazni vrt, tudi na visoki planini je svetil velikanski kres ozna-nujoč imenitno slavnost za Koroško in sploh za vse Slovence. Odbor je poskrbel, da je bilo vse v redu, postelje in ležišča za vsakega, kar ni bil lahek posel. Drugi dan so zapustili gostje prijetni kraj, kar jih je ostalo še v Lešah, zopet so se z vozovi odpeljali v Vrbo. Domača godbo je svirala pri odhodu in ljudstvo je prijazno pozdravljalo vesele goste. Nad sto oseb se 'je peljalo v Celovec po jezeru s parnikom ob jako prijetnem obrežji vrbškega jezera. Ljubljanski pevci so zapeli večkrat, da se je razlegalo daleč po jezeru V Celovec dospevši pozdravljalo je došle goste dunajsko pevsko društvo ob vodotoku, Slovenci odzravljali so po večkratnem živijo in slava klicih in lepimi narodnimi pesmami. Ker je bilo oni dan še nad 1000 Dunajčanov v Celovcu in bi bilo sicer teško vse dobiti, poskrbel je odbor telegra-tično obed za vse društvo pri Sandwirthu in bilo je vse okusno in dobro napravljeno. Po obedu se je razšla množica ter ogledavala prijazno mesto, nekdaj slovensko, zdaj čisto ponemČeno, bilo je vse s pruskimi in nemškimi trikolori ozalšano, še na glavnem stolpu so viseli taki prapori. Slovencem pa je bilo zabranjeno izobesti pri Janežičevi slavnosti slovenske zastave, lepa enakopravnost! blažena postava v dvojni meri, kje si ?!!! S pruskimi zastavami se Nemci lahko šopirijo; mi Slovenci pa še lastne izobesiti nismo smeli pri narodni slavnosti. Tudi je bilo prepovedano vsem korporacijain in društvom vzeti društveno zastavo. Dunajsko pevsko društvo pa je imelo svojo društveno zastavo se saboj. Le pritiskaj na steno Slovane, vladni aparat, dokler se bode stena umaknila. Slovanstvo raste naglo in ko odraste in dozori, kaj porečete vi Nemci potem, ako bi Slovani laži, terorizem, preganjanje Vam poplatili. Ob 5. uri so se vrnoli zopet vsi gosti v gostilno Sandvvirth, došla sta obiskat nas tudi dva vstaška vodja Babic in Kneževič, ter se radovala srčno v sredini svojih bratov. Cas je hitro minol mej napitnicami, govori in prelepim petjem ; tukaj so se potem gosti razšli, eni proti daljnemu domu, drugi so še ostali ter spremili na kolodvor odhajajoče; še enkrat so se pozdravili, roko si stisnili in hajd z lepim spominom proti domu. Naše okoličane oblečene v narodni opravi, so posebno ogledavali; tudi ljubljanski Sokoli so bili neznana jim stvar v Celovcu ter gledali njih lično obleko. Ti, starodavni Gorotan, prava slovenska Sviča, pa hraniš dragi spominek slovenskega naroda, ponos Sloveniji. Dopisi, V Hojami 5. septembra. Pretekli mesec je imela rojanska čitalnica svoj osmi občni zbor in volitev odbora. Naša čitalnica stoji še vedno, če tudi so bučali razni viharji nad njo. Prejšnji odbor se je trudil na vso moč, bili so tudi marljivi odborniki ali zanesli so se na omahljivo sebično moč, ki je uže leta 1874 povzročila nevoljo odličnih udov. Ko pa je ona oseba zopet leto dan tajnik in h krati interiras denarničar bila, spoznalo se je prepozno, da, ko toča pobije, ne pomaga več zvoniti. Volitve ho bile burne ali obrodile so dober sad, sedanji odbor obstaja iz mož katerih imena so nam porok, da rojanska čitalnica svoje deveto leto nastopi z izvrstnim delovanjem, do postane prijetno domače ognjišče. Za predsednika je izvoljen Slovencem znani g. Zvanut, za denarničarja g. Leban, tajnik je g. Ilanzal, odborniki g. g. Kraše-vio, Zitko, Drašček in Dorn. Denarničarjevo poročilo je bilo z veseljem pozdravljeno, društvo ima še v denarnici malo svoto, kar je dobro znanje, ako se pomisli, da vsaka veselica in beseda stane mnogo novcev, posebno v Trstu. Z veseljem priznavamo, da je izmej vseh primorskih čitalnic rojanska najbolj delala in napredovala; žalibog, da se še nahajajo otrpnela srca nekaterih okoličanov, ki nečejo pripoznati koristi, katero čitalnica daje. Koliko se je omikalo kmetov in drugega stanu, to naj praša kedo pisatelja teh vrstic, koliko sinov majke Slave je tavalo v tmini neznajoč, da so sinovi največjega naroda vsega sveta; pa ko je v srce šinila takemu človeku iskrica, govorjena iz ust izvedenega narodnjaka, prebudil se je in postal zvest sin Slavi. Okoličani, prav v važnem časa, ko se na jugu bije krvavi boj za našo osodo, ko smo pred pragom velikega prevrata, napoči tudi nam milejša zarja in za njo posije milejše solnce ; zdru-zite se, pristopite v kolo naroda in pripo-morite k večjemu vspebu in delovanju čitalnice, katera je le vam namenjena in le v splošnjo vašo korist vstanovljena. Prva veselica, ki bode, vršila se bo v pomoč po-gorelcem v Logatcu, in obeča prav sijajna biti. Podlipčan. Politični pregled. V notranjej politiki nemamo posebnih in važnih novic. Nagodba z Madjari dela še vedno preglavico vladnim možem na tej i na unej strani Litave. Nezadovoljnost je na obeh straneh, madjarski minister trgovine je zarad te zadeve odstopil, ker se je bal, da ogrski državni zbor s pogodbo ne bode za-dovoljin. Znamenja kažejo, da tudi mnogo avstrijskih državnih poslancev nij za nagodbo, nekateri so celo zarad nje svoj mandat položili, nekateri celo trde, da bi boljša bila osobna zveza od sedanjega dualizma. Skušnje so pokazale, da je dualizem Avstriji rana, katera se ne da zaceliti. V zunanjih deželah se vrše velike do-godbe. Vse oči so obrnene na slovanski jug, kder se dan na dan bijo krvavi boji. Od 19. do 25. preteklega meseca bile so se skoro brez prenehanja hude bitve pri Aleksincu. Turki so z divjo hrabrostjo napadali srbske šance na levem bregu reke Mora ve, ali junaški Srbi so vse napade hrabro odbili ter turške rajde s krvavimi glavami nazaj podili ; poslednjič je prišel Horvatovič turški Ejub pašinej armadi za hrbet, prijel Turke od zadaj in Crnajev od spredaj. Bitva je bila strašna in Turki so bili tako tepelfi, da jih je okoli 15000 na mestu obležalo. Omaje v je po tej bitvi stopil v ofensivo, ali Turki so zbrali vso armado, da je bila trikrat večja od Srbov ; spopadli ste se potem zopet obe armadi, po sedem ur na planem trajajočej bitvi nijso zmogli ni Turki ni Srbi; poslednji so se tedaj pred veliko turško močjo zopet umaknoli v šance pri Aleksincu in Turki so jih začeli z nova napadati, ali zadnji vtorek in sredo so Srbi zopet sijajno premagali sovražnika. V zadnjem političnem pregledu smo rekli: srbski meč naj bode meč božje pravice, danes nas greje lepa nadeja, da bode v resnici ; Bog ne zapusti pravične reči. Muktar paša je dobil pomoči, zapustil Trebinje ter predrl z svojo vojsko čez črnogorsko mejo v Grahovo. Crnogorci morajo imeti poseben namen, ker so to dopustili in uže zdaj smo prepričani, da bode Grahovo grob Muktarju i njegovej armadi; nesrečna turška noga, ki stopi na črnogorsko zemljo! Pri Podgorici je bil uže več dni majhen boj ; tu je glavna turška armada zbrana ; poskušala je prodreti na črnogorska tla, ali zamanj, vtorek i sredo je bila strašansko pobita, ne ve se še natanjko Število mrtvih i ranjenih Črnogorcev i Turkov; poročila le toliko pravijo, da so Crnogorci sijajno zmagali i da je bila bitva strahovito srdita i krvava. Angleška vlada je Turkom svetovala, naj ne morć i požigajo po tujih zemljah, ker take okrutosti jim več škodujejo, nego zgubljene bitve, ali Turku kaj svetovati ! Turk je Turk in ostane Turk, brez moritve i požiganja on ne more živeti, zato pleni, ropa, požiga, mori, skruni device in cerkve, kamor stopi njegova noga prej in slej. Turška krutost je odprla oči vsej po-štenej Evropi, skoro po vseh časnikih gre nevolja in stud zoper turške grozovitosti. Narodje se hudujejo ter očitajo vladam, da ne zabranijo tacega v nebo vpijočega po-čenjanja. Vzlasti ruski narod se je vnel kakor živi ogenj ; ruski oficirji zapuščajo kupoma rusko armado ter hite na srbska krvava polja, srbsko vojno posojila se je čez noč v Rusiji podpisalo. Iz Petroburga in ponosite Moskve, iz vseh večih i malih mest, iz vseh trgov in vasi se pošilja ogromno denarja in vsakovrstnih v vojni potrebnih stvari Srbom in Crnogorcem. Kusija dela za južne Slovane, kakor za lastne brate. Bog jej plati! Ali ne samo v Rusiji, tudi po drugih deželah se je zbudilo gorko sočutje za južne kristijane. Na Angležkem, kder je vlada Turke podpirala, probudil se je narod, v vseh večih mestih se sklicujejo taborji, na katerih se ostro graja turško počenjanje in od vlade zahteva, naj ne podpira Muhame-danov, ampak kristijane; tudi tam se nabira za naše brate. Kakor po Angleškem, tako se godi tudi po Italijanskem ; tabori v Milanu, lti-mu i Napoli so živa priča mišljenja italijanskega naroda. Kaj misli francoski narod, to zadosti priča pismo, katero je o tej zadevi pisal Viktor Hugo, najslavnejši francoski pisatelj. On Turke obsoja ter zahteva v imenu Človeštva od evropskih vlad, da se turškim grozovitostim konec stori. Da avstrijskim Slovanom najgorkeji srce bije za svoje brate na jugu, tega nam nij treba povdarjati, dokazov je brez števila. Celo mej Nemci, ki nikoli nijso bili prijatelji Slovanom, čujejo se glasovi Turkom nasprotni. Le Madjari ne morejo pozabiti turškega sorodstva ter se napenjajo kakor žaba zoper pravično reč, povsod vohajo pansla-vizem, ruske ogleduhe i. t. d. ter zapirajo nedolžne ljudi. Vse jim nič ne pomore, pride čas in ta čas je blizo, ko njihova oholost poči, kakor je počila žaba v basni. Madjari naj bi pomislili, da so pena v slovanskem morji; naj tedaj ne bude viharja, potegne vetrček in pena poči. Najostudniše se pa o tem pitanji vede tista smetljaka, katerej pravimo nemčurstvo, renegatstvo, izrod. Ta smetljaka nij vredna, da se o njej menimo; brez vere, brez poštenja, brez srca je; po blatu se valja in v blatu pogine, nobeden ne bode za njo žaloval ; Slovanstvo pa bode cvetelo v sreči i blagosti, ker nedolžna kri je oprala njegove grehe. -- Domače stvari. Nje veličanstvo naša cesarica s ce- saričino Valerijo je prišla pretekli teden v Miramar, prepovedala je vsak slovesni sprejem. Vreme je bilo še dosti prijetno, viska gospa se je popoludne precej peljala v malem čolniču daleč na morje Če tudi je morje silno nemirno bilo. Drugi dan je pri-plul vojni parnik „Miramar* na razpolaganje visoki gospej ter se pred gradom ustavil. Isti dan popoludne se je cesarica zopet peljala v malem čolniču blizo do Trsta, potem do Barkol in nazaj v Miramar. Visoka gospa je zdrava in še jako mlada videti, všeč jej je lepota primorja. Z veseljem pozdravljamo Slovenci visoko gospo, ki si je zbrala tudi slovensko zemljo za stanovanje. Cesarjevič Rudolf pride men-pa danes obiskat svojo mater cesarico ter gotovo Trst in vse razne stvari pregleda, isto tako se cesarico obišče Lipico in okolico. Nje Veličanstvo Cesarica se je odpeljala v ponedeljek ob 5 uri popoldne s par-nikom „Miramar4* proti jugu, vtorek zjutraj je bila uže pri Visu v Dalmaciji, in v sredo zjutraj v Karfu. Nazaj grede baje obišče Reko. Casaričinja Valerija je ostala v Mira-maru, prijazna, zdrava se kratkočasi rada na morskem produ in nabira školjke, ki jih morje izmetuje. * * * Cesarica je v četrtek odpotovale s otoka Karla na Grško ; na danes (saboto) je napovedan prihod carjeviča nastopnika v Miramar. * * * Luka Petkovih, hrabri vstaški vodja, bival je pretekli teden en dan v Trstu ; policija ga je od tukaj v Line odpeljala. De lalo se je vse tako na skrivnem, da bi živa duša ne zvedela, da je v Trstu, ker privrela bi bila velika množica oboje narodnosti gledat in častit junaka za krst častni in svobodo zlatno, katera Slovanom ne izostane. Pa vsej tihotapnosti policije k ljubu imeli smo čast govoriti ž njim, peljal se je v tretjem razredu, da znate čitatelji. Umazana noaulja „Triesterca" je hotela nekoliko zabavljati, da mu še perila nismo oskrbeli, ko Slovani, pa naj bode zagotovljena stara tetka, da je bilo vse pre-skrbeno če poročevalec ne ve tega naj bi si bil nataknil naočnike. * Grozovita nevihta se je vzdignila v saboto, ko je zadnja „Edinost" izšla, čez Trst in okolico, da take stari ljudje ne pomnijo. Moral se je gotovo oblak pretrgati, kajti v polu ure palo je toliko dežja, da je po nekterih ulicah voda čez pešta kočijnih koles in v kočije dosegla, in v potokih valove drvila po cesti. Vodotoki so odprli na več krajih ploše, da se ni moglo ne z vozom niti peš brez nevarnosti bresti po vodi, ki je po trgih in ulicah jezeru enako stala. Škode je napravila po magazi-nih na tisoče, ker je blago do kolena v vodi plavalo in se ni moglo rešiti ničesa ker je tako hitro od vseh krajev voda drla, kakor bi se sodnji dan bližal. Grom je stresal zemljo, blisk in strela sta švigala, dež lil, kakor bi bil se škafa letel. Ceste so raztrgane, zidi spodjedeni in porušeni, da se zdaj ni vse v redu. * * * Tatica ulianov (oringelnov). Dalj časa se je neka malopridna ženska po javnih vrtih in hodiščih vlačila, ter vabila dekleta k sebi in jim potem uhane kradla. Policija ni mogla tej malopridnici na sled priti, pa enega dne se primeri, da jo je pokazala ena deklica, kateri je tudi ukradla uhane, na korzi ; zdaj čaka zaslužene kazni. * * * Turški ujetniki. Sinoči je zopet 5 ujetih Turkov z eskorto od tukaj v Celovec odrinilo, ščasoma se nabere v Avstriji lepo krdelo Turkov; zakaj jih vlada rajši ne pošilja na Ogrsko, svojim sorodnikom Azi-jatom ? onde bi jih Madjari, kakor svoje sorodne brate, dobro držali. Svoji k svojim. * * * 4 Vekoslav Barbieux, junaški mož je v najlepši starosti (35 letj, umrl v Crno-gori. Preteklo leto je izdržaval na svoje stroške prostovoljno četo v Ilrcegovini, bil je v Žubcili razpršil turško kulo v zrak z dinamitom, ter očistil Turkov glavno pot od Klobuka v Trebinje. Njegov častuik, Janko Stibil, vedel je mnogo o njegovi hrabrosti in junaštvu povedati, bil je v zvezi z nekim dobrodeljnim komitetom v Parizu ki je za osvobojenje južnih Slovanov novce nabiral in jih njemu pošiljal. V Duži mo-nastiru je zadržal se svojo malo Četo Turke toliko časa, da so vstaši mogli razne stvari in nekaj živine rešiti. Blag mu spomin ! * « * DIrtvo rojeno dete so našli pretekli teden v jami, kamor smeti mečejo, v neki hiši ulice sv. Nikola. Sodnija preiskuje, konstatirano je bilo po poklicanej babici in zdravniku, da je bilo dete živo rojeno in potem umorjeno. * * * Morski volk. Vsako leto se priklatijo v naše zalive morski volkovi, ki so ko-pajočim nevarni. Blizo Kopra so ujeli pretekli teden ribči še mladega morskega volka, zapletel se je v navadno ribško mrežo, raztrgal jo, ali vendar tako se vanjo zamotal, da so ga h kraji privlekli in z vesli ubili. Denejo ga v barko, da ga v Trst pripeljejo, ali tu oživi ter začne mahati z repom in enega mornarja dvakrat ugrizne. Mestni magistrat ga da v muzej. * * * Za pogorelca Nadliška so darovali tile gospodje : Karol Hut o. k. kurat 1 gl. — Valič Jože 50 k. — I. Nabergoj 2 gl. — Tone Trobec 1 gl. — Miče Gropajec 1 gl. — Lipe Orel (iz Šmarja v Vipovi) 1 gl- -«38£>- Razne stvari. Okoličanski stariši pozor! Dne 2. oktob ra tek. leta začne c. k. pripravnica za učiteljsko izobraževališče na Prošeku svoj tretji tečaj. Kakor znano je šola namenjena velikemu pomanjkanju ljudskih učiteljev v okom priti. Za sprejem neobhodno potrebno je: 1. doveršeno 14. leto saj do konca tekočega leta ; 2. telesna sposobnost in nravna nepokvarjenost; 3. odpustno spričevalo ljudske ali meščanske šole. Najpridnejši in naj-ubožnejši učenci prejmejo tudi državno podporo (štipendijo) v znesku do 50 gold. Poleg tega ima šola še drug namen. V njo se sprejemajo tudi tisti mladeniči, ki sicer ne želijo učiteljskemu stanu posvetiti set ampak se hočejo le za dom nekoliko bolj izobraziti. Taki se ve nimajo do stipendije nobene pravice. Poduk in sicer le za dečke, ker deklice se vsled pomanjkanja prostora ne morejo sprejemati, traje le eno leto. Po dobro dovršenem letu stopijo učenci po prestanem sprejemnem izpitu v 1. leto učiteljskega izobraževališča (v Kopru), kjer morajo ostati štiri leta. Oglasiti se je čas cel ta mesec ustme-no ali pismeno, vsakedo naj se preskrbi s krstnim listom, zdravnškim in šolskim spričevalom. Želeti bi bilo, da bi oglasenci znali tudi nemško pisati in čitati ter po mogočnosti tudi kaj prestavljati. Voditeljstvo c. k. pripravnice na Prošeku, 5. septembra 1870. Ivan Mercina voditelj in učitelj. * * * Blagoslov ljenje zastave srbskih prostovoljnih jezdecev je bilo pred nekimi dnevi pod vodstvom Irlandece iz Angleškega, sedaj polkovnika srbskega, ki je na svoje stroske prostovoljno četo scbral. Kakor „Zastava" poroča, poklical je svoje vojake skupaj, bral jim vojna pravila. Ko je končal svoj govor, pokaže z roko proti nebu ter reče: Bog v nebesill, potem potegne iz za pasa revolver — in reče: In jaz na zemlji — to naj bode vaše povelje. Komur ne ugaja to povelje, naj se izbriše iz moje čete. Na to vsi iz enega grla zaupi-jejo : Živijo naš poveljnik! Uže je nad 400 mož vkupaj. * * * Turško vojsko so Crnogorci v zad-njej bitvi pri Podgorici vrgli v reko Mo-račo, kder je mnogo Turkov utonilo; razen tega so jih 3000 ujeli in še več pobili. Turki so hoteli Crnogorce prekanit, zlezli so čez strmo goro, da bi prišli Crnogorcem za hrbet, ali v past so se ujeli. * » Don Karlos, španski pretendent, šel je v Mehiko, da morda tam poskusi, kar je v Spanji več let delal, namreč revulocijo proti vladi. Prestol Montecuma je trohnel, tako so novine pisale še predno je nesrečni Maks tija odrinol, to gotovo tudi njega čaka. • * • Trgovina z ljudmi v Evropi. V Kapui na Italijanskem je zasačila policija dva kupčevalca z ljudmi. Odpeljali so se saboj sedem malih dečkov, katere sta po deželi od ubozih roditeljev nakupila in sicer v okraju Kapitanata. Hotela sta jih v London nekemu trgovcu prodati. Čudno je o sedajnem času v civiliziran ej Italiji kaj tacega i kako na nizkej stopinji mora še v Italiji prosto ljudstvo biti, oglejte se naši lahoni, ki vedno v Italijo škilite in Slovence ko neizobražene grdite. * * * Veliki požar v Filadelfiji je vničii 25. in 26. preteklega meseca hiše v svetovni razstavi; vse prazne skrinje francoske, v 60 skrinjah vse stroje (mašine), skrinje iz amerikanskih zedinenjh držav, potem one iz nemškega cesarstva, iz Belgije in Mehike. Škode je velika. « * * Divjaki so pojedli mornarje nemške ladije „Danzig Vawe.K V Plimovt je došla vest, da so divjaki na otoku Šaloma ladijo napadli, vzeli jo in vse mornarje poklali, zunaj enega, ki je le po naključbi ži-venje rešil, ker je ntekel in ae prikrival. Ubegli mornar je dobil neko vojno ladijo, ki je mimo jadrala, objavil ta grozni čin. Vojna ladija „Sandfly" poišče oropano trgovsko ladijo, dobi še vse na krovu krvavo, kakor v mesnici. Listnica uredništva. Dornikov J. iz Loke. Vaša listnica, v katerej pobalinsko žugate, ni imela nikake-ga vspeha; hranimo jo, da lahko skažemo, da^e v pisani Loki tak gnoj nahaja. Spoznali smo pisavo po slabem in strašno lenem pisanji, katero daje kvalifikacijo, da bi dobro bilo za vas, ako bi začeli z novega v prvi razred v šolo hoditi, potem morda zgubite nesramno bolezen, ki se jej pravi lenoba. Podpis je prav primerin, kajti zadeli ste ga, in ne zavidamo ga vam, glasi se : „vosu". Dr. JOSIP BIZJAK preselil se je 21. tega meseca v novo hišo (časa Ara) v prvo nadstropje, z razgledom na ulice sv. Nikola in sv. Spi-ridijona, kar se p. n. občinstvu naznanja. Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda.