Bežigra/ska košarka iffle že dolgoietno tradtcijo. tako V kveli-teti kot v organizaciji. V zadnjih petnajstih ielih je aosegate večje ali manjše kvalitetne vzpone in padce V grobem lahko r0Čemo, da so bih vidneiSi uspefti vienskt konkurenci (Ježica) in pri mladih kategorijah (posebno Staction In nato Bežigrad74), letos p» tudi v članski selekciji (2. mes\o v Slo-ventji ekipa JeŽice). Po organiza-cijski strani pa so imeii bežigrai-ski košarkarski funkcionaffi moč-no vel/avo, posebno v sloven-skem merilu Nekateri st! m Še uspešno deluje/o v republiški zvszi, v Ijubljanski medob&nski košarkarski zvezi in klu&ih Za Bežigradom je delovalo pfed ne-kaj leli kar 5 močnih klubov (Ježi-ca. Stadion. Zarja, SavskG nase-)j3 in črnuče) Takral ni t?H pro-blem organinrati kakrŠnoKOli ko-šarkarsko prireditov: prijatBljske mednarodne lumirja. turflirje za prvenstvo Slovem/e in &FRJ v vseh katergonjah, 24 ur koSarke m podobno. Uspešno so delovale tud> košarkarsko šole za ndjmiiaj-Še košarkarje iz katerih sc? neka-teri prišlt v republiško reprezen-tanco in nato v kvatitetnejšo sre-dino-zvezno ligo.
Pri vsej lej množici koSarkarjev pa se je vse preveč kazal lokali-sličen m enostranski pristop klubskih tunkcionarjev. prizade-vanja peSčice funkcionarjsv in strokovmh delavcev za zdrvževa-n/e kvalilete v občini niso prine-sla realizaaje. Vse Je ostalo v oz~ kih klubskih okvirih, kvalitetni igralci so bili razdeljeni po klu-bih, kar se je odražalo tudi pn kasne/šth slabših rezultatih- Stro-
OD PETIH KOŠARKARSKIH KLUBOV JE OSTAL EN SAM
Bodo krenili z mrtve točke?
kovno delo je potekalo razdrob-Ijeno. Vsako leto so bili strožji pogoji za delo, kar pa v tem loko-lističnem sistamu nl moglo uspe-ti, saj se klubi niso mogli vklopiti v nov sistetn dela. Z združitvijo moči sta poizkusila Stadion in Zarja. ki sta $e zdrutila v Beti-grad'74; ta je dosegel tudi nekaj vidnih uspehov Ker ni$o imeti ustreznih pogojev za deio dvora-ne, odšli $o nekaten lunkcionar/i . je tudi ta klub zamri. Že konec leta 1971 je bila zadolžena po-sebna komisija, da izdela enoten program strokovnega dela za Be-žigradom, program združevanja kvalitstnih igralcev lerenotno or-ganizacijsko vodstvo košarkar-skih klubov za Bežigradom. Te naloge pa m izpel/ala pravzaradi nesoglasij med posameznimi ko-šarkarskimi klubi v občini. Tudi kasneje je -Zbor občanov- ve~ dno znova opozarja! na te košar-karske probleme v občmi in na-va/al izhodišča za rešitev (tocira-nje kvalitetnih igralcev v sredine, ki so imele ustrezne delovne po-goje, enotno skupno upravo vseh košarkarskih klubov. kibiskrbele za nemoteno delo in ustrezno pohtiko vseh klubov v občini, raz-polagato s (inančnimi sredstvi. skrbela za prolesionalne delavce.
opravijala administrativne posle in drugo, saj seje vsak klub boril s kadrovskimi problemi) Od vse~ ga tega pa ni bilo storjeno nič, vsa problematika je ostala le na papirju. Če bi kaj konkretnega reelizirati, bi se košarkarji Beii-grada lahko brez problemov vklfučili v današnji sistem v tele-sni kulturi.
Trenutni košarkarski potozaj za Beiigradom je torej boij ali manj v začetnem stanju razvoja, Edini klub. ki Se deluje. je Parti-zan Ježica, pa še ta se mora za to zativaliti upravi osnovne šole Franceta Bevka, ki jim nudi osnovne pogojB za delo (dvorano ob vsakem času) in nekaterim članom, ki so vol/ni opravljati svo/e dolžnosti v smislu porioro-ških sklepov Zaenkrat se položa/ ne more bistveno sprememti Je-žičani so letos ponovno. po eno-letnem premoru, orgamzirali tra-dicionalno tekmo 24 ur košarke. kar je prav gotovo pohvalno Ra-zmisliti pa morajo. kaj bo s košar-ko v prihodnje. Razčistiti morajo osnovno kaj telijo doseči v ko-šarkarski dejavnosti. Vodiio bi jim moralobiti dejstvo. da je po-trebno mtadino, ki želi igrati ko-šarko (in je tudi ni matoj pravitno organizirati in ji nuditi pogoje za
to dejavnost. Temu izhodišču bo kmalu sledil tudi premik v kvali-letnem pogledu. Z dograditvijo nove dvorane ŠRC Ježica so se tudi pogoji izboljšali. Na grobo opozarjamo na naloge, katerih nosilec bi moral biti prav Partizan Ježica:
-  kadrovsko pomoč poiskati v krajevnih skupnostih in oživitt or-ganizirano   košarkarsko   dejav-nost na  vseh možnih krajih za Bežigradom;
-  izdelati teze za enoten stro-kovni program dela in določiti nosilce za izpeljšvo le-tega za vse katergonje;
-  dogovoriti se za admimstra-livno-tehmčni organ. ki bi oprav-Ijal vse tehnične posle in skrbet za zagotovitev nujno potrebnih Hnančniti sredstev ter ime) v svo-jem okrilju vse profesionalne de-lavce v košarki v občini (najpri-memeje v sklopu skupnih služb pri ZTKO Bežigrad);
-  določatt poebno komisijo. ki bi skrbela za kontrolo izpolnjeva-nja  delovnih  obveznosti posa-meznikov in izdelala opise zadol-Žitev za posamezna delovna mg-sta.
Upamo. da bodo košarkarji končno le spoznali situacijo in ukrenili vse potrebno za ureditev celotne košarkarske dejavnosti v občini, Sevada pa pri reševanju problemov ne sme/o biti prepu-ščeni sami sebi, ampak bi moraU dobiti pomoč pri vseh družbeno-pollličnih skupnostih v občint. pri ZTKO Bezigrad in v kra/evnih skupnostih. O organiziranju ko-šarke za Beiigradom bomo še poročali.
K. A.