Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
OLAS SVOBODE
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEB.IK.I
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
Stev. 25
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, III., under Act of March 3rd, 18*79
Chicago, 111., 24. Junija 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IX
Razgled po svetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
iNa Ogrskem je napravila poplava nepopisno škodo. Število utopljenih ljudij se sedaj še ne da ugotoviti, a najbrž e je kakih 1000 oseb izgubilo ‘življenje. Škode je več milijonov kron. Ves pridelek je v nevarnosti.
(Samo v okraju Kronstadt so dobili do sedaj 300 mrličev. V Moldavski pokrajini je ponesrečilo, 100 oseb, ker so se naenkrat hiše porušile, in v temešvarskem okraju je utonilo ISO ljudi.
Enaka poročila prihajajo tudi iz Tirolskega.
—	'Prvo veselje vsled zmage vladne stranke v ogrski državni zibor je minilo. Program vlade in večine v državnemu zboru bode označen v prestolnem govoru, katerega bode govoril avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef pri otvoritvi novega parlamenta.
—	Avstrijski cesar Frane Jožef je obolel. Tako se vsaj govori po Dunaju, ker se ni vdeležil neke parade, katero si je druga leta vedno ogledal.
ITALIJA.
Iz ¡Rima se poroča, Ja se je James P. iStuart iz iSt*. Louisa, ki je bil poslan na poziv Board of Baptist Missions v Italijo, kjer naj bi inšpiciral baptistovske misijone, komaj izognil veliki nevarnosti. Naznanil je namreč minist. predsedniku Luzzati, da mu je ljudstvo v Avellino, kjer je bil zadnjič močan potres, grozilo s smrtjo.
Stuart je povedal, da je položaj v provinci vsled vednih prepirov imed katoličani in baptisti zelo napet. Na večer onega dne, ko je bil potres, je več tisoč prebij- 'cev grozilo amerikanskim d' govnom, in odkrito so ljudje Izjavili, da jih Obesijo, če jih dobe v roke, ker so oni krivi potre^ s a. IGotovo so katoliški duhovniki tako naščuvali pobožno in praznoverno ljudstvo . Stuart je izjavil. da jih je policija pozvala, naj skrivaj ostavijo provinco, a kei; niso hoteli tako oditi, kakor d» bi pobegnili, jih je spremilo na/ kolodvor 200 vojakov, medtem ko jim je kakih 5000 glav broječa množica grozila in jih preklinjala. —
Min. predsednik Luzzati je^jtta-. znanil Stuartu, da ne more proti temu' ničesar ukreniti, ker .bi se ljudstvo samo razburjalo. Stuart je sklenil, da se ne vrne v Avelli-no, dokler se razburjenje ne poleže.
—	Tega ne bi priobčili, če ne bi bilo iz poročila razvidno* kako se katoliški duhovniki poslužujejo vseh sredstev, samo da astoie-jo na krmilu. Poneumnimo Sodstvo še bolj! je njihovo klib^Si-cer smo pa mnenja, da tudi bab-tisti v Italiji niso ničesar pozabili.
—	Italijanski kralj Viktor E-manuel je sprejel v Cagliari soci-a 1 n.o d ernok rati enega predsednika steklarskih delavcev. Obljubil je*.
-da bode prošnjo te zveze za prepustitev stavbinskih prostorov, ki so last vojialškega erarja, vojnemu ministru toplo priporočal.
Nek delavec je povabil kralja, naj si ogleda glažuto. “Moji tovariši,’' je rekel, “vas ne bodp sprejeli preveč navdušeno, a ;z največjim spoštovanjem.” Kralj je odgovoril smeljaje: “Rad pridem, a držim vas za^pesedo im ne maram živio klicev.’-’
FRANCIJA.
Vv . J- ,	.
Velika železniška.nesreča se je pripetila v soboto v Villepreux. Francija, ko je zavozil Granville ekspresni vlak v drugega, pred železniško postajo1 stoječega. Oba vlaka sta se popolnoma razbjla, in razvaline so začele goreti:. Pri tem je bilo 19 ljudi usmrtenih in 30 jih je več ali manj nevarno ranjenih.
—	Profesor Vincent v Parizu naznanja, da je iznajdel sredstvo proti vročinski bolezni (tifus.) Po mnogih poizkusih se ,jei* prepričal, da njegovo sredstvo v vseh slučajih gotovo pomaga.
NEMČIJA.
Že zadnjič smo poročali, da je napravila poplava v Ahrski dolini v Nem® ji velikansko škodo in zahtevala mnogo človeških žrtev. Sedaj poročajo iz Bavarskega, da je v augsburški okolici vsled tega, ker se je utrgal oblak, vodu vse poplavila. INeurje je napravi-lo pri Ingelstadtu, Ulmu in Neu Ulmu škodo, ki se sedaj še ne dâ preceniti.
—	‘Nemška cesar Viljem je zopet bolan. Ni še dolgo tega, kar je imel majhno ulje na roki, sedaj pa mu koleno nagaja.
In kaj je vzrok, da se nemškemu cesarju delajo vedno turi? Nič drugega ne, kakor da preveč pijanču.je. Dr. Doyen, znani specialist za bolezni raka, je oddal švoje mnenje v katerem zagotavlja, da se spuščajo cesarju turi vsled preobilega zavživanja pive.
“Mislim, da morajo biti vsled pitja cesarjeve obisti v slabem zdravstvenem stanju,” je rekel dr. Doyen, ‘.‘če ne bode rabil e-nergičnih protisredstev, lahko umrje. Na vsak način pa se mora odpovedati vživanju vsakaterih opojnih pijač. — No, sedaj vemo, da boleha nemški cesar vsled pijančevanja in menda se ne motimo, če trdimo, da je govoril svoje “znamenite” govore, ko se ga je že lotevala duševna bolezen pijancev t— dilirium tremens.
ANGLEŠKA.
Brzojavka iz Holyhead, Wales, poroča, da «e je potopil francoski tovorni parnik La Rochelle, ki je bil na poti iz Bordeaux v Liverpool. V megli je zadel v angleški tovorni parnik Yews, na višini Skerries, Irsko. Deset oseb francoskega miožtva je utonilo.
—- Poročilo, da je James Brice, angleški poslanik, pooblaščen, podpisati angleško-ameriški sporazum o denarnih zadevah, je potrdil Thonias McKinnon Wood, dspžavni podtajnik za zunanje zadeve. Wood je izjavil, da se pogaja sedaj urad za zunanje zadeve z državnim oddelkom Združenih Držav za razglasitev pogojev sporazuma.
Sprejetje a ng*l ešk o-a mle r Lšk e g a sporazuma o denarnih zadevah pomienja konec dolgo časa trajajočih pogajanj. Zadnja komisija radi takih zahtev se je sestala četa 1853. Obravnavala je o zahtevah, ki so segale nazaj do leta 1812. —
ŠPANSKO.
Iz 'Valencije v Španiji se poroča, da so protiklerikalni demonstranti vdrli v katoliški klub in razbili pohištvo. Tudi po drugih' krajih se dogajajo slične demonstracije. Vzrok temu je, ker so katoličani v nedeljo napadli več republikancev, ki so prihajali z nekega protiklerikalnega posvetovanja.
Iz Madrida naznanja poluradno poročilo, da bode vlada prekinila vsa pogajanja z Vatikanom, !eé bode isti še nasprotoval 11. junija izdanemu dekretu. Omenjeni dekret dtfvoljuje nekatoliškim verskim zvezam, na svojih cerkvah naznanjati obrede.
—	Koncem zadnjega tedna je bilo po vsej Španiji čutiti lahke potresne sunke, ki pa niso napravili kake večje škode. V Almeri-ji, provinca Andaluzia je nekaj poslopij potres poškodoval, človeških žrtev ni.
ŠVICA.
Po vsej osrednji in iztočni Švici so poplave. Povsodi je voda napravila velikansko škodo in mnogo ljudi je utonilo. Neka tovarna se je .podrla in razvaline so podkopale delavce.
IZTOČNA AFRIKA.
Lorenzo Marques, 25. junija. Portugalci hočejo po vojakih zasesti notrino Mozambique. A domačini se temu nasilju upirajo in tako je prišlo do boja med portugalskimi vojaki in domačini. Od zadnjih jih je bilo več kakor sto pobitih, predno so zavzeli Portugalci neko večjo vas.
Razne novice.
MR. ROOSEVELT ZOPET DOMA.
Delo in štrajk.
Položaj v Illinoisu. Do sedaj se je od okoli 55,000 illinoiških premoga rje v vrnilo nad 25.000 (Jelavcev na delo pod linijskimi pogoji. Največ je malih operatorjev, 'ki so privolili v delavske zahteve.
Tekom desetih let se niso lastniki premogovih rovov še nikdar tako očito trudili za to. da bi razdrli organizacijo United Mine Workers of America, kakor zadnje tedne. Velike majnarske korporacije hočejo na vsak način streti vpljiv premogarske zveze, in v to svrho se poslužujejo običajnega lopovskega načina, namreč, da skušajo zanetiti prepir Med člani delavske organizacije.
V Springfieldskem okraju so se na vse načine trudili, da bi o-črnili uradnike illinoiške premogarske zveze. Proti ljudem, kakor so Walker, McDonald, Germer, Hayes itd., so rovali in jih obrekovali kar najpodleje.
Skušali so, “Engineers” privesti do tega, da bi organizovali posebno zvezo, ter se oprostili “nadvaraštva” združenih premo-garjev. kakor so bossi rekli.
Pri tem postopanju lastnikov premogovih rovov jih je kapitalistično časopisje na vso moč podpiralo, kar se že samo pozebi razume.
Adolf F. Germer, tajnik in zakladnik subdistrikta illinoiške premogarske zveze, ki ima 15,000 članov, je zadnje dni nevstrašno ožigosal delovanje združenih lastnikov premogovih rovov. V tozadevni objavi jih opozarja na preteklost.
Policija, milica, sodnijske prepovedi, to so njih orožja, a pre-mogarji se ne dado preplašiti. — Illinoiški premogarji bodo izvoje-vali zmago, ki jih' bode odškodovala za prestano trpljenje. Od boja do zmage! mora biti diviza vsehi premogarskih delavcev.
Štrajk v premogarskemu okraju v zapadnem delit države Colorado, traja sedaj že tretji mesec, brez upanja, da 'bi se sklenila pogodba. Komisarijat. ki vodi ta štrajk, ge nahaja eden v Lafayette in eden v Louisville, štrajkarji v manjših kampah pa dobivajo podporo tedensko.
Organizator Taler, uradnik mednarodne delavske organizacije, je izjavil, da se bo s štrajkom v Colorado nadaljevalo, in če treba, še dve leti; sicer stane štrajk mednarodni urad $6,000 na teden, a odnehati nočejo. Z omenjeno svoto živijo štrajkarje. Sedaj so začeli organizirati premogarje tudi v južnem delu države.
'V Globville predmestju Den-verja so zaštrajkali delavci v ru-dotopilnici. Ti delavci niso unij-ci, ker so unijo pred 12 leti delavci sami ugonobili, seveda ne vsi. Takrat je bil zadnji štrajk, pri katerem je polovica delavcev štrajkala, druga polovica pa delala in tako je prišlo, da so unijo razbili. Unrjski delavci so šli 3 trebuhom za- kruhom* žnjimi je šel tudi njih največji dobrotnik Max (Maličih; takoimenovani ska-bi, ki so takrat nagajali in unijo ugonobili, sedaj štrajkajo, kar je-umevno, ker 'kakor hitro je bila takrat unija razbita je družba znižala plačo, delavni čas pa zvišala.
Pekovski štrajk v New Yorku.
Že sedem tednov so pekovski pomočniki v New Yorku na štrajku, a dosegli niso še nič. Njihova glavna zahteva je, da se skrajša delavni čas od 10 na 9 ur. Če pomislimo, da imajo peki težko delo in da delaijo večinoma ponoči, se moramo le čuditi, da se štrajk še ni končal. A štrajkarji se dobro držijo. Če se izkoriščevalci še tako branijo, koneeno se bodo morali udati vsled trdne delavske volje in dobre zveze, ki jih drži skupaj. —
Povišanje plače., San Antonio & Arkansas železnica je povišala svojimi brzojavnim^ uradniki plačo za pet odstotkov, vrhu tega je pa še zkrajšala uradne ure.
Sodnijska prepoved proti štrajku j očim delavcem. Schamm in Uhjinger, dva izkoriščevalca v
Philadelpbiji, katerih delavci so zaštrajkali, sta naprosila v Com-imon Pleas sodišču št. 4 sodniijsko prepoved proti International I-ron Moldéis’ Union Loc^l No.
111.	Prosilca pravita, da nadlegujejo štrajkarji njune delavce-skalbe.
Rast American Federation of Labor. Pri seji izvrševalnega odbora “American Federation of Labor”, ki seje vršila prpšli ponedeljek, je naznanil tajnik Mor-ri-on, da se je dovolilo od zadnjega oktobra 223 charterjev za nove delavske organizacije, 111 več, kakor prošlo leto v istem ča-
su.	Med novimi organizacijami, katerim so se dovolili eharterji,je 98 lokalnih unij, 66 Federal Labor unij, 57 City Central unij, e-na Mednarodna unija in ena State Branch unija. American Federation of Labor je imela od
l.	oktobra 1909 do 1. junija 1910, skupaj s že obstoječo gotovino, dohodkov $268.644.43. Izdatkov je bilo $119.926.48. Torej ostane v blagajni znesek $168,717.95. ,,
Socialističen župan Seidel v
Mihvaukee je 22. t. m. pustil aretirati John I. Beggs, predsednika Milwaukee Street Raihvav Co. in ravnatelja North American Rail-way Co., zato, ker je, ne da bi plačal licenzo, obratoval vozove poulične železnice.
B-eggs trdi, da je deželna legislatura odpravila ta davek, župan se pa temu zoperstavlja, in se je sam nalašč vozil, predno ga je pustil aretovati, da se prepriča o stvari, katero bo gonil do najvišje stopnje. Ta davek znaša $72,-000 na leto mestu v korist, ako župan zmaga.
Korupcija vsepovsodi.
Knjige, korespondenco, čeke kakor tudi druge dokumente Illinois Steel Co. so odpravili v sredo v Springfield, kjer so bode pojasnila zopetna korupcija v državni postavodajniei. S pomočjo zvitih mahinacij je dosegla Illinois Steel Co. da si je prilastila 417 akrov deloma poplavljene zemlje za $47.709.
To je napotilo državnega pravnika 'Burke-ja iz Sangamon coun-tya, da se je takoj podal na pot. Prosil je E. Buffingtona, predsednika družbe, za pogovor “med štirimi očmi.”
Temu pogovoru je sledila konfiskacija knjig. Kakor vsa znamenja kažejo, se bode v kratkem zopet pralo prav umazano perilo korupiranih zakonodajalcev. —
Proti pogodbenim delavcem.
Canadske oblasti na severoza-padni strani se strogo držijo predpisa, po katerem morajo posedovati inozemski delavci, ako niso Amerikanci, najmanj $200 v gotovini. Vsled tega se je moralo zadnjič vrniti mnogo železniških delavcev, in takih, katere se potrebuje pri večjih pogodbenih delih. Prišli so v velikem številu iz Seattle, Wash. a canadske oblasti jih niso pustile čez mejo.
Zopet Cherry premogarska družba.
Y Prineeton. 111. jé bila 21. t.
m.	obravnava proti zloglasni St. Paul premogarski družbi v Cherry, ker je vposljevala, še pred grozno katastrofo zadnega novembra, ko je izgubilo 285 mož svoje življenje, nedoletne dečke.
Družba se je prijavila krivim, in je bila obsojena po $70 v vseh 10 obtožbah, dasi govori postava, da je za vsak tak slučaj najnižja globa $100. —
DENARJE V STARO DOMOVINO
po JU) amo:
za $ 10.35 ............... 50	kron,
za $ 20.50 .............. 100	kron,
za $ 41.00 .............. 200	kron,
za $ 102.50 ............. 500	kron,
za $ 204.50 ............ 1000	kron
za $1020.00 ............ 5000	kron,
Poštarina je »Šteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. NaSe denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam pozlati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneslsc co Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft:
FRANK &AKSER CO.
&2 Cortland St. N«w ‘ ork 6104 St. CUir Ave., N. K.	“^veUod, Okle
SOCIALISTIČNI PIKNIK.
Še noben piknik, kar se jih je priredilo v Rieverview parku t Chieagi, ni bil tako dobro obiskan, kakor nedeljski, katerega so priredili socialisti v korist socialističnemu časopisju. Somišljeniki so prišli v obilnem številu tudi iz drugih krajev, posebno iz Mil-waukee-a, da bi poslušali govor izvoljenega vodje socialnih demokratov, župana Emil Seidla iz Milwaukee. A najpomembnejše govore sta govorila Seymur Sted-man in A. M. Simdns. Oba sta izrazila mnenje, da ima stranka pri okrajnih vqlitvah in volitvah za zastopniško zbornico priložnost, izvoliti več svojih kandidatov. Seymiir Stedman, ki je predsedoval, je izjavil, da bi bili republikanci in demokratje kmalu potolčeni, če bi se delavci zavedali svojih interesov. V vseh govorih so govorniki povdarjali, da mora postati Chicago socialistično mesto, kakor je Milwaukee. Župan Seidel je tozadevno podal nekoliko navodil. 'Vsebina njegovega govora je bila: “Kako oskrbujejo delavci mesto?”
Nastopili so še mnogi drugi govorniki Taznih narodnosti. Od slovanskih govornikov so želi največ pohvale in priznanja češki in poljski. —
Po nagovorih se je razvila v prostranem parku živahna zabava, ki je trajalo pozno v noč.
Velika vročina.
'Vroči poletni dnevi, katerih se menda nikdo ne veseli, so tu. — Vsled selnčarice je že mnogo o-seb umrlo. Dobro kupčijo delajo lastniki kopališčnih naprav. Komur čas le pripušča, se napoti v kak “Beach”, kjer se izroči in zaupa hladnim valovam. — Vročine se najlažje obranimo, ako ne zavživamo nikakih opojnih pijač. Priporočljivo je pitje mlačnega čaja in svežega mleka. Sladoled (ice cream) ohladi človeka samo nekaj časa, a potem se čuti vročino tem bolj.
Krvavi boj med duhovniki.
Posebna brzojavka iz Williamsburg. Ky., poroča, da sta se Rev. Robert Vanover in Rev. Isaak Perry, dva znana pridigarja, začela v Rock Creek baptistovski cerkvi obdelovati z noži. Rev. Vanover je zadobil na vratu tako rano, da je umrl. Duhovnika sta se začela pretepati, ker sta drug drugega dolžila nekake goljufije. Ko sta se bojevala, je bila cerkev polna. Isaak Perry in njegov brat Blaine sta v ječi v Williamsbur-gu. —
Indijanska vstaja.
Mexico, Ciudad, Mex. 24. junija. Brzojavna poročila javljajo, da so se Indijanci vnovič uprli. Dosedaj so pobili 72 oseb, med katerimi je 12 vladnih vojakov. V mestu Valladolid, Yucatan, so naredili škode za kakih $60,000 do $100.000, ker so plenili. Vojaška oblast ima 107 jetnikov, katere bodo procesirali.
Veliki gozdni požari.
Naco, Ariz. 24. junija. Majnar-ska vas Movorati v Sonori, Mexico, je postala žrtev plamenov. Požar je uničil tudi cinkove topilnice. Nastal je, ker se je vnel gozd, ki je obdajal vas.
Fort Arthur, Ont. 24. junija. Gozdni požari so napravili v o-kolici velikansko škodo. Mnogo naspljeneev nima strehe. Gašenje ni mogoče, ker se je požar že preveč razširil.
Vzajemnost farmarjev in industrij elnih delavcev v Seattle, Wash.
Unijski delavci v tem mestu in farmarji izven mesta so se združili ter za več let zaarali eno velikih poSLopij, katero bodo založili s svojimi proizvodi. Njih namen je vzajemno predavati in odkupovati drug drugemu izdelke, ter tako primorati trust, da bo hočeš, nočeš znižal ceno živilom.
Potem, ko je leto dni v Afriki streljal zverino, ter se nato tri mesece bratil po Evropi s eesarji-cesaricami, kralji-kraljieami, raznima princi in princezinjami, se je ex-predsednik Roosevelt zopet vrnil, ter stopil 18. t. m. na domača tla.
Razni meščanski in drugi listi se že ves teden bavijo z revnim Rooseveltom. Nekteri tako očito norca iz njega brijejo, da človek res ne ve, kaj si naj o njem misli; drugi ga zopet v zvezde kujejo. Največji njegov nasprotnik je menda Hearst s svojim rumenim časopisjem. Ako pa stvar natančneje premislimo spoznamo, da je vse to le političen manever ter pesek v oči onim, ki ga ne razumejo.
Roosevelt naj bi bil daroval oni denar, ki se je porabil za njegov sprejem v New Yorku, revežem pa bi vsaj kdo kaj imel od tega. In 21 strelov iz topov za ex-pred-sednika. — Humbug!
Delavska vlada v Avstraliji.
Predsednik zbornice in blagajničar — Andrej Fisher, rudar.
'Podpredsednik zbornice — J. McGregor, delavec.
Tajnik zunanjih stvari — E. L. Batchelor, kovinarski delavec.
Tajnik mornarice in armade — J. W. Pearce, tesar.
Tajnik notranjih stvari — King O’Malley, žurnalist.
Generalni poštar — Josiah Thomos, rudar.
Tajnik dela in industrije — F. G. Tudor, klobučar.
Generalni pravnik — W. M. Hughes, delavski odvetnik.
'V Avstraliji je bila že poprej delavska stranka na krmilu, toda, da bi vsa mesta v ministrstvu zavzemala, kakor sedaj, se ni še nikdar nikjer dogodilo, kakor- sedaj v Avstraliji.
Jasno nam torej dokazuje, kaj premore delavstvo, ako je združeno in solidarno, kakor se je pokazalo to ravno v Avstraliji, deželi, ki je gotovo tako velika kot Zdr. države. V volitvah, ki se so pred kratkem završile, je delavska stranka dobila 23 glasov večine in vseh 18 senatorjev.
Pošten župan
je gotovo v mestu Terre Haute v Indiani, domu čislanega in celem svetu znanega Evgene V. Ddbsa.
Bossi podjetja za prevaženje ledu po hišah imajodspor s svojimi vozniki, ki štrajkajo za višjo plalč». Zato so prosili župana, naj jim da na razpolago policijo.
Župan jih vpraša: “You haven’t had any trouble yet, have you-?”
“No,” bil je odgovor osuplih bossov.
“Well, than you don’t get any policemens until you do,” in stvar je bila končana.
Zavedni delavci.
Cumberland železniška in premogarska družba nima sreče s delavci v svojih premogokopih v Springhill, Nova Scotia. Pred nekoliko dnevi je importirala rudarje iz Nemčije in Belgije, seveda nevedneže, 'ker jim družbeni agenti niso povedali, da je tam že dalj 'časa štrajk. Par dni potem, ko so začeli delati, so šele izvedeli, da skabajo. Takoj so o-stavili delo in Stanovniki mesta so bili inenadeni 22. t. m., ko so gledali korakati 50 teh delavcev iz takoimenovanega “Bull-pen”, noseči rdečo zastavo in prepevajo® marzeljezo. — Tako častno so inozemski tuzemskim delavcem pokazali svojo solidarnost v boju na polju industrije, in kako se pride do zmage.
Od nekodi iz Kansasa smo dobili kliše (eut), ozir. znak S. P. D. Junak brez vsakega Jisma ali naznanila, kaj naj z njim naredimo, oziroma,' zakaj so ga nam poslali. Prosimo tozadevnega pojasnila.	Glas Svobode Co.
OHUN.* * * * *
SPISAL J. F. COOPER.
in dober mož,” je priznal straž-
(Nadaljevanje.)
Osemnajsto poglavje.
¡Stražmojster je odprl vrata, shrambo pa je našel začudeni veterane« v največ jem neredu krošnjarje v a suknja je ležala tam, kjer je imel biti on sam, in po tleh je bila razmetana Lizina obleka.
¡Marketendarica sama je lelžala v globokem spanju in še čisto o-hlečena na svoji postelji; a zdaj se je prebudila.
“'Kaj, kaj ... ali bi radi zaju-trk?” je vprašala in si imela oči,
‘ ‘Kaj me ¡gledate, kakoir bi hoteli pojesti mene .samo? No, potrpite, otročički, potrpite —” "‘Potrpite?” je zarjovel st.raž-inojster, pozabivši na vso svojo versko filozofijo. “‘Peči in «vreti Vas hočemo, Vi stara čarovmiea! Vi ste pustili niti tega prokletega vohuna!”
‘‘'Čarovnica?” je zavpila mar-■ketendariea,, skočila s postelje in uprla roke v bok. ‘‘Ti kocina ti smrdljiva ! Kako se predrzne govoriti tako s pošteno žensko ? In jaz da sem ga pustila uiti? Jaz da sem .imela kaj opraviti s tem falotom, au?”
‘‘Lopov je pustil tu mojo biblijo,” je dejal stražmojster in pobral 'knjigo. “Namesto da bi bral v njej, je pa tuhtal na beg.”
“In kdo bi pa ostal lepo mirno tukaj in se pustil obesiti kakor psa?” se je oglasila zopet Liza, ki jej je postajalo jasno, zakaj se gre. “Ni vsak rojen za tak konec kakor Vi. stražmojister!”
“Tiho,” je velel Dunwood. “Stvar treba natanko preiskati. Drugega izhoda tukaj ni razu n vrat in skozi te ni irnogel uiti — razim .straža je spala!”
¡Straža pa je zatrjevala, .da ni videla nikogar nego samo Lizo, ki je šla mimo.
“Lažete, lažete!” je vpila Liza-. “‘Ali hočete obrekovati pošteno žensko? Kdo ,se upa reči, da se klatim ponoči okoli po taboru? Vso noč sem spala tukaj na tej postelji sladko in mirno kakor dete.”
“Glejte, major,” je rekel zdaj stražmojster. “V moji bibliji je nekaj zapisano.”
Eden častnikov je vzel knjigo in čital na glas:
“Te vrstice potrjujejo, da, če se mi posreči .se osvoboditi, .se zgodi to edino le z božjo pomočjo, kateri se priporočam. Prisiljen sem vzeti seboj nekaj obleke goT spe Flanagan, a našla bo za to v svojem žepu odškodnino”.
“Kaj?” je tulila Liza. “Torej je ta ničvredni tat okral mene vbogo žensko? Obesite ga, obesite ga, major, če je še kaj pravice nasvetu!”
“Poglejte preje v svoj žep!” ji je svetoval edeu mlajših častnikov.
Ko je Liza to storila, in privlekla na dan cekin, je vzkliknila: “Pri moji veri, ta človek je biser krošnjarja ! In če mislite njega kdaj obesiti, tedaj jih vem jaz. ki bi morali viseti na njegovem mestu!”
Ko se je Dunwood ozrl, je zagledal stotnika Lawtoaa s prekrižanimi rokami, tiho in zamišljeno slonečega v vratih. To je bilo v tako gorostasnemi nasprotju z njegovo navadno burnostjo in vnetostjo, da je osupnilo majorja, Njuna, pogleda sta se srečala, nato sta bodila nekaj časa v živahnem razgovoru gor in dol, nakar je Dnnwood ,odšel v .svojo sobo.
¡Stražmojster Holišter je ostal še pri Lizi, ki je bila vsled prejetega cekina izborne volje. Gledala je veteranca že dolgo časa s prijaznimi očmi in je bila v sren tudi-že sklenila, da ga- napravi za naslednika svojega rajnega. Dragonec. imenda tudi ni bil nasproten tem njenim načrtom, in, Liza, ki se. je bala, da je razžalila svojega častilca, (je želela se ispraviti zdaj ■z njim1; zakaj marketendarica je bila pri vsej’ svoji surovosti in ne-omikanosti vendar-le 'ženska in je vedela, da so trenutki sprave, trenutki neomejene oblasti.
Natočila je torej stražmojst.ru kozarec jeruša in tako-<le otvori-la mirovna pogajan ja :
“Par hudih besed med prijateljčki ne pomeni nič, kaj stražmojster? Jaz1 sem svojega rajnega vselej naljlholj zmerjala, kadar seru ,ga najbolj ljubila.”
“’Vaš 'Miha je bil dober vojak
mojster, izpivši.
“’Samo malo pireveč je jedel, stražmojister, in dva kakor midva sva bila prenevarna za najin vsakdanji kruh. Vi pa, Holišter, ste trezen človek, brez velikih potreb ... in Vi ibi bili za vbogo žensko, kakor sem jaz ena, lahko prav dobra opora.”
“Gospa Flanagan! Dolgo sem se obotavljal govoriti o stvari, ki mi leži zelo na srcu.. . . Zdaj pa hočem iztresti to svoje srce pred Vami, ako me utegnete poslušati.’ “¡Vas poslušati?” je vzkliknila Liza. “O, in če oficirji ves dan ne dobe nič jesti! Kar govorite . . . pa ga daijte še preje 'kako kapljico, to Vam naredi korajžo.” “Dosti poguma imam v tako dobri stvari,” je odvrnil vetera-nee in odklonil čašo. “Povejte mi, Liza, ali zares verjamete, da je bil krošnjar, ki je prenočeval tn pri Vas?”
“Kdo pa drug, ljubček moj?” “¡Hudobni duh!”
“Kaj? Hudič?”
“Da; sam živ satan v krošnjar-jevi podobi, in oni, ki smo jih imeli za hajduke, so bili njegovi hudički.”
“No, da, ljubi stražmojster, u-tegnete imeti prav. ”
“ Jaz mislim, ljuba Liza. hudobni duh je moral vedeti, da smo krošnjarju na sledi, in nadel si je samo zato njegovo podobo, da se je mogel splaziti v Vašo ¡spalnico.”
“Kaj naj bi hotel hudič od mene?” mu je odvrnila Liza pikro. “Je v našem švadronu zadosti hudičev, ni treba da pride še iz pekla kateri, samo zato da bi strašil samcato žensko?”
“Je sreča za Vas, da je prišel; zakaj, glejte, prišel je v Vaši podobi zopet ven ... in to je znamenje Vaše usode, ako se ne poboljšate, Liza! Zapazil sem takoj, kako se je tresel, ko sem mu dal svete bukve v roko ...”
Marketendarica je bila skrajno ogorčena nad stražm.ojstrovini i namigavanji; a zadržavala je svojo je-zo in z bistroumnostjo njenega spola je odvrnila:
“In mislite Vi, da bi me bil hudič plačal za mojo obleko?”
“To zlato gotovo ni nič vredno!” je menil stražmojster, nekoliko v zadregi. “Izkušal je tudi mene z njegovim bleskom, a Bog mi je dal moč, da sem ostal stanoviten.”
“Hm,” je rekla' Liza, sukaje med prstmi cekin. “Denar ¡zgleda čisto dobro. Hočem ga kmalu izmenjati, da vidim, pri čem smo. Stotnik Jack mi gotovo stori to uslugo; ta se ne boji nobenega vraga na sivetu.”
Ta hip je prišel po marketen-darieo vojak, češ, da zahtevajo častniki zajutrka, in, morala se je ločiti od svojega stražmojstra, ne da bi se njena srčna zadeva za-zdaj’ mogla radovati kakega uspeha.
Med zajutrkom je došlo v tabor več kurirjev, katerih eden je prinesel poročil o imoči in poziciji sovražne ekspedicije, stoječe oh Hudsonu, dočim je drag prišel z ukazom na majorja, naj pošlje stotnika Hvartona k prvi straži zgoraj ob reki.
Ta ukaz je dopolnil Dnnwoo-dovo slabo voljjio; ni mogel pozabiti Fanikinega obupovanja in tu-govanja, in petdesetkrat v dnevu ga je prijela izkušnjam, da F sp vrgel na konja in zdirjal na Kobil jek, da ga ni zadržala dolžnost.
Odšel je majhen oddelek dragoncev pod vodstvom častnika no stotnika Hvartona na Kobil j,ek, in častnik je imel seboj pismo od Dunwooda7ponovnimi najtrdnejšimi zagotovili, da hoče on, Dunwood. storiti vse. kar je v njegovi moči, da se izteče stvar dobro, in naj torej ne bode cenjena rodbina preveč v skrbeh, itd. Lawton (je ostal z oddelkom čet v sedanjem taboru v varstvo ranjencev, glavni voj pa je odrinil proti Hudsonu.
Tu pa se je spomnil Dunwood. da se ni še ničesar ukrenilo gledé polkovnika Velmerja, in namesto da bi sledil svoji četi — je zavil proti ¡Kobilieku.
Nagel kakor veter je bil njegov konj in kakor bi trenil, je zagledal major pod seboj dolino, na njej pa stotnika Hvartona in njegovo eskorto. oddaljujočo se v smeri proti Hudsonu.
To je nagnalo majorja, da se je še bolj požuril, in ko se je približal dvorcu1, je stal naenkrat pred njo, na katero je mislil neprestano.
Tam na kamenu je sedela in ihtela,, kakor da ji hoče počiti srce.
Dnnwood je skočil s konja in pokleknil pred deklico.
“O Fanika! Moja ljubljena Fanika! Zakaj to obupavanje? Ne 'žalujte zaradi brata:	nobene
nevarnosti ni zanj! Kakor hitro bo izvršena moja sedanja naloga, pohitim sam k Washingtonu in ga poprosim za Henrika . . . On me ima rad, on mi take milosti ne odreče!”
Fanika j,e bila vstala in si naglo obrisala solze. In zdaj ¡je rekla, z nekoliko drhtečim glasom pač, toda ponosno : ,
“Hvala Vam za sočutje z mojim vbogim bratom, major Dnnwood1; toda . . . reči moram,, da se tako govorjenje, 'kakor se ga poslužujete Vi nasproti meni, ne spodobi! ’ ’
“Ne spodobi?” je ponavljal major, ki je bil tudi vstal, in jo gledal ves osupnjen. “Kaj, Fanika. ali mar niste moja?”
“Major 'Dunwood, jaz ne maram stopati med Vas in koga dragega. ki utegne imeti pravice do Vašega srca!” je odvrnila Fanika. prizadevajoča si, da bi govorila trdo in odločno.
“Nihče — prisegam Vami pri Bogu — nobena draga nima do mene pravic in jaz ljubim samo Vas ... Vi ste gospodarica mojega srca in moje duše!”
“Major Dunwoodi, Vi ste tako izvežbani v varanju, da ni čudo, ako znate izkoriščati lahkovernost mojega spola tako nespodobno . . .” je rekla Fanika s prisiljenim usmevom.
“Ali se,m lopov, gospica, da me sprejemate s takimi besedami? Kdaj sem Vas varal. Fanika? Kdo se je igral s čistostjo Vašega srca?”
“Zakaj se je .major Dunwood v poslednjem času izogibal hiše svojega bodočega očeta? Ali je pozabil, da mu biva pod njegovo streho prijatelj.! na bolniški postelji in drug v globoki nesreči? Ali je pozabil, da živi tam njegova nevesta? A!i pa se boji da najde tam več nego eno, ki ima pravico do tega naslova? O Dunwood! Kako zelo sem se varala v Vas! Z lahkovernostjo svojih let sem Vas imela za hrabrega, plemenitega. velikodušnega! ”
“Fanika, vidim, da ste se Vi sami varali!” je vzkliknil Dun-wood, ki je ves gorel v obraz. “Krivični ste napram meni. Prisegam pri vsem. kar mi je najdražje, da mi delate'krivico! ” i “Ne prisegajte!” ga je prekinila Fanika, iz katere potez je govoril ženski ponos. “Čas je minul, ko sem verjela na prisege . : .” “Gospica Hvartonova! Ali me hočete pripraviti do tega, da se pokažem tu pred Vami ničemur-nega gizdalina, domišljavega norca? Ali naj se osramotim v lastnih in v Vaših očeh. hoteč Vas prepričati, da se motite?”
“Ne laskajte si, da je ta naloga tako lahka, gospod!” je odvrnila Fanika in se okrenila, da bi šla.
“In tako naj se ločiva?” je zaklical Dunwood v smrtnih mukah. “Ali sem ničvrednež, da morete ravnati tako kruto z menoj? O. Vi me niste nikdar ljubili in hočete le svojo lastno nestanovit-nost skriti za obdolžit vami, katerih ne morete opravičiti.”
Fanika se je stavila' in uiprla vanj pogled tako globoke iskrenosti in plemenite čistosti, da ji je Dunwood zdaj skesano hot?? pasti pred noge, a ubranila mu je in rekla:
“Torej me poslušajte, major Dunwood, poslednjik.rat. . . Bridko je, ako mora človek ,sam izpre-videti svojo nevrednost; a resnica je, ki sem jo spoznala pred kratkim. Vas ne maram, obdolže-vati, ne obtoževati Vas. Zakaj: naj imam. tudi kaj pravice do Vašega srca — vendar Vas nisem vredna! Ne slabotno, plaho dekle je zmožno Vas osrečiti, ne Dun-wood — Vi ste določeni za velike, slavne čine in Vi se morate združiti z dušo, ki je ravno tolika ko Vaša, in ki Vas more dvigniti. . . Jaz bi Vam bila .samo breme, ki bi Vas moralo zvleči v prah . . . Ako pa imate poriosno, ognjevito dušo za družico, tedaj lahko dosežete vrhunec slave. Takti duši Vas odstopim prostovoljno, četudi s težkim srcem, in . . .”
“Fanika!” je vzkliknil major.
“Ne poznate ne sebe, ne mene. Moja duša hrepeni le po- ženski, mili, krotki in vdani kakor ste Vi . . .” Obupno jo je hotel objeti, ona pa se mu je iztrgala in beže mu je zaklicala:
“Ostanite zdravi, major Dun-woodi! 'Pozabite, da ste me poznali kdaj . . . spominjajte sc, kaj pričakuje od Vas krvaveča domovina ... in bodite grečni!” “¡Srečen!” je grenko ponovil major, 'ko je videl izginiti njeno vitko postavo med grmovjem. “Da jaz sem V resnici zelo srečen!”
Vrgel se je ua konja, mu zasadil ostroge in kmalu dohitel svojo četo, ki je čez 'hribovje počasi jahala k bregovom Hudsona.
Dalje prihodnjič.
RAZNE NOVICE.
Na zatožni klopi v Gorici je sedel Josip Horvat iz Gorice, rojen 1. 1876., sobni slikar, poročen, obtožen oskrumbe svoje lastne 11. letne hčerke. Razprava se je vršila. pri zaprtih durih. Deklica je na policiji označila, po anonimni ovadbi, očeta za storilca, žena Hrovatova pa, da je storilec .brat Hrovatov, ki se nahaja v Ameriki. Hrovat je obsojen na 4 leta težke ječe s trdim ležiščem vsak mesec in jedrnimi postom vsaka dva meseca.
Strašne razmere v MeSini. Rimski listi poročajo, da je dloignal italijanski kralj na zadnjem potovanju po Siciliji, da se ni skoraj ničesar storilo za Mesino. Same barake, bolnišnice brez zdravnikov, porodišnice brez babic, u-bogo ljudstvo v bedi in umazanosti. Inženirji imajo krasne palače. —
Kako so cesarja sprejemali v Bosni. Vsa oficielna službena poročila o potovanju in sprejemu avstr, cesarja v Bosni pripovedujejo o samem navdušenju, o velikanskih množicah, itd. Vsa pa molče o resnici, ki ie vse drugačna. Vsa dežela je bila te dni pod policijsko komando, vse vojaštvo je bilo mobilizirano, človek, ki ni imel uradnega pečata na čelu, se ni smel ganiti in na ta način 'je ¡bilo .ljudstvo tako ustrašeno. da ni sprejemal cesarja skoraj nihče druigi kakor uradne osebe in vojaščina. Železniška proga je bila tako zastražena, kakor komaj v času vojne. Na progi so bili nastavljeni čuvaji in drugi železničarji tako, da je drug drugeg; lahiko slišal, če se je glasno govorilo. ¡Skoraj vsa žandarmerija, pomnožena po vojaštvu, je opravljala službo na železnici tako, da je bila za- vsak kilometer po ena pat.rola, ki jte štela 4 može. Potniki so se silno strogo nadzorovali. Kdor je izstopil, se je moral na kolodvoru legitimirati. Kdor se ni zdel komisarju popolnoma “nesumljiv”, je bil takoj izročen policiji ali žandarmeriji, Te vizi-tacije so se začele že v B.rodu. V Sarajevu so bile po obeh straneh ulic, po (katerih se je imel peljati cesar, že dve uri prej postavljene vojaške čete. Vsled vseh policijskih šikan je bila udeležba ljudstva jako majhna. ¡Govorilo se je prej, da pride 50.000 ljudi z dežele v mesto; prišlo jih je komaj 300.
Spomenik pesniku “Lepe naše domovine”, Mihanoviču, odkrijejo dne 7. avgusta v Klanjem na Hrvatskem. Spomenik je delo hr-vatskega kiparja Roberta Frangeža. Ob priliki odkritja spomenika se prirede v Klan jen velike slavnosti, na katere se povabijo zastopniki vseh slovanskih narodov. Hrvatje pričakujejo, da se slavnosti odkritja Mihanovičeve-ga spomenika udeleže vsi slovanski narodi, predvsem pa ’Slovenci. ki so “Lepo našo domovino” sprejeli kot drugo svojo narodno himno.
Kitajsko maščevanje. Na reki Clairče so opazili francoski finančni pazniki majhen splav. Ker se jim' je zdelo, da leže na splavu človeška bitja, so odposlali za sp'avom čoln. Veslarjem se je nu*-di grozovit, prizor. Na splavu je ležala ženska vznak z razpetima rokama, na njej pa mrtev mož. Skozi roke in noge sta bila z velikimi žeblji skupaj pribita. Žena je imela zašite ustnice, a na obrazu se ji je poznalo, kako strašne muke je preživela, predno je izdihnila. Na koncu splava je bil k deskam privezan majhen otrok, ki je še dihal, a je kljub pomoči kmalu umrl. Pri truplih je bil listič. na katerem je bilo zapisano, da je tako maščeval mož nezvestobo svoje žene. Tistemu, ki bi
ju hotel rešiti, ^grozi s strašnim prekletstvom. Žena je bila brez dvoma iz boljših krogov, ker je bila oblečena v fino svilo. Moški je bil šele kakih 20 let star.
Egipčansko najvišje sodišče je potrdilo smrtno obsodbo za dijaka Vardani, ki je ustrelil egipčanskega ministrskega predsednika Boutres pašo.
VABILO.
Družtvo št. 4, S. S. P. Z. v Black Diamond, Wash, uljudno vabi vse člane, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, ki ae bo vršila dne 3. julija 1910 v navadnem prostoru pri Anton Slapniku. Na dnevnem redu so važne stvari, kakor volitev delegata za prihodnjo konvencijo, ki bode oktobra meseca. In še več drugih važnih stvari. Član, ki se ne udeleži tega zborovanja, se bode moral zagovarjati in povedati, zakaj ga ni bilo. Vabljeni so tudi oni, ki stanujejo izven Black Diamonda, da se udeleže zborovanja. če je le količkaj mogoče.
Z bratskim pozdravom
.Matt Petschnik, tajnik.
VABILO NA PLESNO VESELICO.
Družtvo “Premogar” štev. 16. S. S. P. Z. v Clinton, Ind„ vabi vse rojake, da se vdeleže plesne veselice, katera se bode vršila dne 25. junija t. 1. v Krist Pasa-,rento dvorani, severna sedma u-lica.	* •#! dfli
Torej rojaki, ne pozabite se v obilnem številu udeležiti zabavnega večera. Za postrežbo preskrbi dbor. Vstopnina je samo 25 ct. Žene proste.
Z bratskim pozdravom
Viktor Zupančič, dr. tajnik.
Najmodernejši fotografij-ski závod v Ameriki
Izdelujemo slike v vseb velikostih. Pridite k nam!
1439 W. 18. cesta
nasproti Č. S. A. dvorane.
M. KARA
1919 So. H Al, ST HI) ST.
,	cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm id
¿»A A A A A

The Gutsch Brewing : =Co.=
Pivovari vloženega piva in znanega
KOTBUSSER WEISS PIVA
Sheboygan, Wise.
Telefon 90.

•▼■vr-v

The Komad Schreier Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
lovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH,
Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: Mike Dernovšek,
Ravensdale, Wash.'
DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgto\vn pri Frank Markuš v prvem nadstropju
Angleščina
brez učitelja! Slovensko - Angleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA
538 W. 145 St, New York,N. Y._
Pišite po cenik knjig!
Gostilna "Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 221 Mladič & Kram pats.
NAJEMNIK A VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih" neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
čemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in- po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
|7r|p|||jpmn °^e^e P° meri iz čisto volnenih, domačih in im- J liUt'lU]CmU portiranih tkanin.	J
gotove obleke za delavnik in praznik.
I[Damo	zal°g° trdih in mehkih klobubov.
V zaloffi *mamo vecln0 bogat izbor obuče in čevljev močnih zi b delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajo spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte sl i kupitel
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave.,
Chicago, 111.
Slovanska Svobod misel Podp. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
1909
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISUEK, podpredsednik, Box 227 Nokomis, 111.
JOSIP ÏVANÈEK, tajnik: 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th'St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERlâÔAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUIS SIKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI :
JAKOB ZAJIC, (predsednik) ; Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK :
Dr. B. J. DV0R9KY, 1800 Fisk St., Chicago, Hl.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th. St. Milwaukee, Wis. Uraclno glasilo je “GLAS SVOBODE”.
Seja vsako zadnjo šredo v mesecu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1 v Chicago, 111.: M. V. Konda. preds., 1518 W. 20. st.; Ivan Marentič'., taj., 1411 Clarence ave. Oak Park, 111.; Josip Ivanšek, 1)517 S. 43. ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 v Claridge, Pa.: Ivan Mlakar, preds., Box 68; Ivan Batič, taj., Box 487; Lovrenc 'Storm, blag., Box 434. — Seje 2. nedeljo v miesecu.
Št. 3 v Depue, 111.: Franc Grošelj,. preds.; Dan Badovinac, taj.; A. Kuhar, blag. — Seja 3. niede-Ijio v mesecu.
Št. 4 v Black Diamond, Wash.:
•Jos. Pldveo, predls., Bx 644; Matih Pečnik taj., Box 4; A. Slapnik, blag., Bok 630. — Seja 1. nedeljo v mesečni v prostorih Ibr. A. Slapnika.
Št. 5 v Darragh, Pa.:	Matija
Kic, preds.. Box 96; Martin Brunet-. taj.. Box 302; Josip Hauptman, blag., Box 140. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 v Winterquarters, Utah: Jiakiolb Zajec, preds., Box 44; M. Krstnik, taj., Box 44; Ivan Mlakar, blag., Box 11. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 7 v Arona, Pa.: Vin. Huter, pred.; Mihi. Rajer, taj., Box 117; Andrej Štih, blag. Bok 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 8 v McGuire, Colo.: Jakob Frelih, preds.; Frank Bregač, taj. Box 4; Jakob Hribar, blaig., Box 72. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 v Leadville, Colo.: Anton Goršiio, predls., A. V. S. Oo.; Fran Jelenc, taj., Box 972; Josip Lanič bldg., Box 972. — Seja 1. nedelj« v miesecu.
Št. 10 v Moon Run, Pa.: Karol
Telbati, preds., Box 132; Ivan Arhar, taj., Box 264; Frane Likovič,, iblaig., Bok 268. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Union dvorani o'b 9. mri pred)poldlan.
Št. 11 v Staunton, 111.:	Ivan
Maček, pred., Bok 667; Anton Ausec, taj., Biok 158; Andrej Sehaiferneggcr, blag., Bok 408.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ignac Marinčič, preds., Box 12; Josip Keshman, tajnik, Box 271; Franc Krek, blag., Box 242. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 13 v Witt, 111.: Anton Ulčar preds.. Bok 95; Ivan Repolnsky, taj., Bok 317; Luka Demovšek, blaig., Bok 208. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 v Yale, Kans.: Anton
Rupar, predls., Bok 65; Josip A-lič, taj., R. R. No. 8, Pittsburg, Kans.; Frane Šetina, blaig, Bok 127, Yale, Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu.	,
Št. 15 v Granville, III.: Jakob Cesar, preds.. Bok 168; Peter Tomšič, taj.. Bok 14; Ivan Papeš, blag., Bok 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu', v g. Ivana Papeš dvorani.
Št. 16 v Clinton, Ind.:	Vin-
cenc Verhovnik, preds., Bok 569; Viktor Zupančič, taj., Box 17, R. R.; Rudolf Cesar, blag., Box 412.
—	¡Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. predpoldan. ,
Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan
Rožanc, prédis., Bok 148 ; Ivan Vidic, taj., Bok 215; Josip Praznik, blag., Bök 254. — Seja 2. nedeljo v 'mesecu.
Št. 18 v Girard, Ohio: Matija Leskovec, preds., Box 372; Ivan Škof, tajnik, Box 11; Ivan Leskovec, blag., Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 v S», Chicago, II!.; Jakob Tiso!, preds., 11353 Fulton Ave.; William Rus, taj., 11316 Fulton Ave.; Ivan Levstik, blag., 11262 Stephenson Ave. Vsi v Pullman, 111. —» Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik', preds., 83,23 Connecticut ave. S. E. ; Jernej Urbas, tajnik, 982 East 67th Str.; Valentin Kandoni, blag., 6305 Glass Ave. — Seja 1. nédleljo v mesecu, v Knavsovi mali dvorani.
Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Zime rman, preds. ; Franc Levar, taj., Bok 128; Valentin Dobnikar, blaig., Bok 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 v Indianapolis, Ind. : Josip Pnšnar, preds., 725 N. War-man ave.; Frane Htoban, tajnik, 730 Hauigh st. ; Alojs Bučar, blag. 726 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu, ob 2 uri popoldne v g. iPesefat dvorani na 717
N.	Warman ave.
Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant, preds.. 257 — 1st ave.; Ferd. Glojck, taj., 477 Virginia st.; Franc Matjaš, blag., 195 Reed st. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 25 v Reading, Pa.; Peter Kočevar, preds., 143 N. River st. ; Franc Košmerl, taj., 428 Tuipe-horken st. ; Ivan Košmerl, blag., 430 Tulpehorken st. — Seja 1. nedeljo v miesecu.
Št. 26 v Collinwood, O.; Ivan Potočar, preds., 5624 Elsinor st. ; Ivan Aljančič, taj., 6321 Arcade stk ; Jos. Kunčič, blag. — Seja 2. četrtek v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa-: Jakob Trček, predk, Box 406; Fran ’Le'ben, taj,, Box 419; Ivan Šume, blag., Bok 233. — Seja 1. nedeljo v mieSecn.
Št. 28 v Madison, 111.: Anton Pleše, preds., Box 14; Emil Tof-fiant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Sberbihic, preds., Box 7 ; Rudolf Gradišnik, taj., Box 48; Ignac Pugel, blaig.. Bok 7. — Seja 2. nedeljo v miesecu.
Št. 30 v Bishop, Pa. : Ivan Muz-gielj, preds., Bok 8; Paul Osebek, taj.. Bok 14; Andrej Renko, blag. Bok 13. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 v Farmington, W. Va.: Jos. Juraieh, preds., Box 21 ; Ivan Kulbin. taj., Box 218 ; Ivan Koren, blag., Bok 14. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
blag., Bok 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
^ Št. 32 v Wenona, Ul.: Anton Žitnik, preds., Box 245 ; Anton Germ1, taj., Bok 93 ; Alojs Jaklič,
Št. 33 v Livingston, IH: Matija Gorenc, predls.. Bok 182; Karol Makar, taj., Bok 152; Allbetrt
Švajger, blag.. Box 148. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu, v g. Černe in Zajec dvorani.
Št. 34 v Oregon, City, Oregon:
Peter Kurnik, preds., Box 155: Ivan Kurnik, taj., Box 155; Fran Sajovic, blag., 131 — 18. & Main st. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35 v Franklin, Kan3.: Alois Korošec, preds., P. O. Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, taj., R. R. No. 4., Girard; Box 89, Crawford, Kans.; Anton Šraj, 'blag., P. O Franklin. Box 3, Crawford, Kan. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 v Springfield, 111.; Martin Bekol, preds., 715 N. 14. st.; Alojz Pekol taj., 1201 S. 17. st.; Josip Grobelnik, blag., 1031 So.
15.	st. — Seja 3. nedeljo v meseca
Št. 37 v Blackburn, Pa.: Ivan Umek, preds.; Martin Škoda, taj., Box 82; Ivan Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38 v Jenny Lind, Ark.: Jakob Lamihrebt, preds., R. F. D. lNo. 3., Box 224, Ft. Smith, Ark.; John Spelič, taj., F. R. D. No. 3, Box 139, Ft. Smith, Ark.; Ivan Slapar, blag., Box 37. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39 v Aguiar, Colo.; Franc Požrl, preds., Box 203; Anton Lah. taj., Box 72, McGuire, Colo.; Josip MongL, Mag., Box 47. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 40 v Salida, Colo.: N. Pre-dovič, pneds.. Box 565; L. Nova-čič, taj., Box 200; Math Mautz, blag.. Box 641. — Seja dne 17. v mesecu.
Št. 41 v Ambridge, Pa.; Franc
Tomažič, preds.. Box 141; Fred. Ogulin, taj., Box 70 Ambridge, Pa.; Andrej Unetič, blag., Box
263,	Ambridge, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Antoni Božič, preds., Box 32; Anton Kanckurič, taj., Box 32; Dragotin Grenko, Mag., Box 32. — Sejia 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 v High Bridge, Iowa: Andre/j Pelko, preds., P. O, Madrid, Iowa; Franc Lakner, taj.,
P.	G. Madrid'; Martin Snpan, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44 v Virden, UL:	Matevž
Stermec, preds.. Box 340, Virden, 111.; Ivan Deželak, taj., Box 41, Girard. 111.; Anton Stopar, blag., Bok 231, Virden, 111.	— Seja 3.
nedeljo v mesecu.
Št. 45 v Baltic, Mich.:	Karol
Stopar, preds.. Box 147, Baltic, Mich.; Franc Štempihar, taj., Box
264,	So. Range. Midi.: Franc Lah, blag., Box 61, Baltic, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 v San Francisco, Calif.: Anton Serjiak, preds., 1418 Vermont St.; Josip Rapuš, taj., 816 Hampshire St.; Franc Piškur, blag., 816 Hempshire st. — Seja
2.	sredo v miesecu ob 8. uri zvečer na 816 Hempshire st.
Št. 47 v Chicago, 111.: Antonija Lesar, ¡predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica. 1517 S. 43rd Ave.; Marija Marentič, blagajnica. 4508 Ellis Ave.; vse v Chicago, 111. — Seja se vrši drugo ne celijo v mesecu.
Št. 48 v Breezy Hill, Kans.: Štefan Dudaš, preds., F. F. D. No. 2. Bok 109, Mulberry, Kans.; Martin Očko, taj., R. F. D. No. 2. Bok 109, Mulberry, Kans.; Franc Šetinc, blag., R. F. D. No. 2. Bok 100 Mulberry, Kans. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj.
Št. 49 v Winterquarters, Utah: Antonija Oradi, predsednica,' P.
O.	Box 71; Frančiška Peček, tajnica, P. O. Box 106; Marija Škri-nar, blagajnica, P. O. Box 42. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50 v Milwaukee, Wis.: Ana Bergant, predsednica, 257 — 1st ave.; Apolonija Sušnik, tajnica, 341 — 6th St.; Marija Ocvirk, blagajni.ea, 140 Clinton St. — Mesečna seja se vrši 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Bergantovi dvorani.
Št. 51 v Ravensdale, Wash.: Paul Koss, preds., Box 10; Franc Maurič, taj.. Box 1; Ivan Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 v Bowie, Colo.:	Anton
Majnik, preds.. Box 106, Somerset, Colo.; Rudolf Žohar, tajnik, Box 131. Somerset, Colo.; Kajetan Ernožnik, blag., Box 155, Somerset, Colo. — Seja 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri predpoldne.
Št. 53 v La Salle, Ul.: Valentin Potisek. preds.. 1237 — 1st St.; Matevž Hren, taj., 1026 Canal st.; Martin Požežnik, blag. 28 Lahar-pe st. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri predpoldne v dvorani br.^V. Potiska.
Št. 54 v Ely, Minn.:	Martin
Grahek, preds., Box 478; Ivan
Kardel, taj., Box 391; Ivan Te-kavec, blag.. Box 391. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
--1-------
TUKAJ JE EVIDENCA MR. ROCKEFELLER.
Velika porota v New Torku, kojs predsedn k ali foreman je sin Rockefellerja in 'ki preiskuje kupčijo s belimi sužni, je storila že veliko dobrega. Ravno ta vdiha porota si je vzela za nalogo, da popolnoma zatre kupčijo s belimi sužnji, katero je Mr. Stead razkrinkal pred dvajsetimi leti in moral radi tega, da je lopovščino lazkrinkal, iti v zapor.
V teku zadnjih dvajset let je svet toliko napredoval, da ne zapre takih mož, kot je bil Stead, ki razkrinkajo take grdobije. — Vendar pa se mera reči, da s tem še ni’smo odpravili kupčije s belimi sužnji.
Uboga dekleta!
Mr. Rockefeller, krščanski človek in foreman te velike porote, Prosi državljane in člane organizacij, da mu dajo vsako informacijo glede kupčije s belimi sužnji za nemoralne namene, da bi tem (lažje njegova velika porota prišla v okom temu počenjanju in de-Igredaciji 'človeške družbe.
Mr. Rockefeller, .poslušajte nas, ker vam želimo ¡povedati, kedo je zločinec, odgovoren za vse to ! Tukaj imate evidenco, ne za specifične kupčije, ampak glede agencije. ki je .posredovala, da se je kupčija s .belimi sužnji zadnjih dvajset let zdatno pomnožila in se bo dogajala st o tisoč e let ,po tem, ko bo Rockefellerjeva velika porota izdala svoje poročilo — ako se prej iste ne obtoži, spozna, krivim, obsodi in umori.
Vi, Mr. Rockefeller, ste v stanu storiti več kot katero druigo živo 'bitje, da se zatoži, obsodi in obglavi zmaj, ki se skriva za modernimi Babilonom. Vaša velika porota je od,muh, na 'Vas je ležeče in 'Vi sam. to lahko storite.
Sprevideli ste, da evidenca pred vas položena dokazuje, da so žrtve te trgovine “dekleta najrevnejših družin.” Ali ste kedaj mislili na to. zakaj je temu tako? Ne mažite si vašega mehkega srca s tem, da rečete, da so dekleta revnih stvarjena iz ‘bolj krhke prsti kot pa hčere bogatinov ! — “Vničenje revežev pomeni bedo za revne in ta dekleta so postala predmet človeške trgovine zato, ker so revna.”
Ozdravite bedo in ko to storite, ibodete omogočili mladeniče, da se lahko ženijo im živijo s svojo družino. kot se spodobi. Tako dolgo pa, dokler bo revščina, se mladina ne bo ženila in bo vedno segala .po blagu belega suženstva.
Ozdravite revščino in stem o-zdravite trpko in .bedno življenje, ki goni dekleta v obup, v katerem poslušajo in verujejo pripovedkam, ki jih tako mično ( !) pripovedujejo kovariee.
Ozdravite bedo in revščino im stem odstranite zahtevo in zalogo trgovine s belim suženstvom in v teku enega rodu bo izginila vsaka sled belega suženstva.
'Vzrok revščine je pa .monopol. Zemlja rodi dovolj za vse, toda par ljudi s tem, da laste planet, na katerem živimo, vzemejo od vira bogastva, 'ki teče iz delavskega mlina, skoro vse, dovolivši delavcu samo neznaten delež, ki zadostuje komaj za Obstoj.
Mr. Rockefeller, vi in vaša hiša ste glavar vseh teh monopolov. Ko hi hoteli le toliko razumeti, da žanjete vi v^iše miljone tam, kjer so drugi sejali, da vi jeste kruh v .potu obraza druigih ljudi in da 'bi lahko vi kot krščanski človek, ho 'bi se ravnali po krščanskih naukih, s tem da posvetite svojo moč za prosveto, zadali tak impetus za industrijelno in ekonomično svobodo, ki bi odpravil belo sužnjevanje s tem, da ,se odpravi revščina.
Tukaj imate evidenco. Mr. Rockefeller! Koga bodete zatožili?
World.
Za kratek čas: Mica: “Jepeč, kam pa greš?” Jepeč: “Grem v farovŽ” Mica: “Po kaj?” Jepeč: “Po obhajilo.” Mica: “Ne bo nič, zakaj, fajmošter so na njivi, gnoji trosijo.” Jepeč: “iSaj so kaplan tudi dobri.’'’ Mica: “Kaplan tudi niso doma, so šli z von-gavovo Slavko na “špencer”. Jepeč: “Ježeš, Ježeš! Zato pošilja bog take zvezde, morda veš kako se pravi tisti zvezdi?” Mica (zamišljeno’): “'Hm,, menda Kmetova repatica.”
ZE VEC KOT 10 LETNO UREDOVARJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
"Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani
J. E. THOMPSON
NAJBOLŠl ZDRAVNIK. Inlma popolnu Izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakeea je ako «a napadne bolezen, a še vetji siromak je oni, kateri zaupa s vojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi_ se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam j amci za bitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih bolezn jj:
Posle'dlce onanije, triper čanklr sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične boleznt želodca, srca. glave. grla. ušes, ledic, pljuč prs mehurja; kiloalibroh; Vse spolne bolezntnanotarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje ; beli tok, padanje maternice, neplodivost ;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje uši na spolnih delih. 1. t. d,	'
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem Popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko iraznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in Vse druire podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
DR. J. E.
342 W. 27th ST.,
THOMPSON
NEW YORK, N. Y.
Heuropin Žolodečni Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja to ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčec je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krča in, grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena
izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
L£o]n.or IM! X_i .A. H) IČ2
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, 111.
E3-
M. A. WEISSKOPF, M. D.
B
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—-10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od I. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

B
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
' POHIŠTVOM
624-628 Blae Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od
“ Pijte najboljše pivo i
¡S
Peter Schoenhoffen Brewing Go, g

jW	PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.
• «
Glas Svobode
(The Voice op Liberty)
weekly
99
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------in velja---------------
ZA AMERIKO:	nnn
Za celo leto.................
za pol leta..............$1.00
ZA EVROPO:
Začelo leto..............$2.50
za pol leta..............$1.25
■Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov.
231
ZJEDINIMO SE!
■V Stdv. 137 iz dne 13. t. m. sam ičiital v newyorškem “'Gl. N.” skoraj dve .koloni dol,g dopis 'iz Mil-Wkee, Wis. izpod peresa Ivan Hauptmanna.
iNi moj namen, pretresdvati vse nasivetei lomenjenega gospoda dopisnika, še manj pa delati reklamo za njihovo- stavbimsko društvo, dasi priznavam, da je isto vse hvale in podpore vredno, ako- ni vstanovljjeno iz sebičnosti, in za sebičneže. Slovenci v Ameriki hi imeli že res lahko še kaj drugega, kakor le cerkve in Jednote, katerih obeh je že nad polovico preveč. Veseliti Ibi m.oralo torag tako podjetje Slovence, ibrez razlike verskega mišljenja aili političnega prepričanja. In ne smemo se !e veseliti, tudi .podpirati ga moramo. Pomisliti je treba, da itafo ravno Slovenci v Ameriki najmanj vpoištevani izmed vseh slovanskih narodov, ker smo najmanj zaupljivi, drug proti drugemu, in to je tudi ikrivo, da snuo na gospodars'kemi 'polju tako daleč, dale® zaostali-; kakor hiit-ro bi imeli -Slovenci več t-akiih podjetij poleg teh pa tudi še k.ak bančni zavod', povzdignil 'bi ise tudi naš kredit v 'deželi za 99%.
Na rojake in stranke v stari domovini se nikar ne zanašajmo. Od njih ne dobimo nič,, kakor tudi nismo še do danes ničesar dobili, razven kopo duhovnikov in pa nekaj “fal-enih” študentov, ki ,so nam eni kakor -drugi več v kvar kot v dobro. Rekel sem, da se na rog|a'ke in stranke- v -domovi-mi ni zanašati za .pomoč, in naj nas to raj tudi oni vedno ne nad leguj-e in prosijo za podpore, ko smo je sami krvavo potrebni. Vendar bi inam napredna stranka obratno lahko veliko pomagala s tem, če bi/nami. .poslala dobro go spoda-rsko izvežlbanega, nepristranskega 'potovalnega organizatorja. •
Če pogledamo slovenske ma-sel-Ibine v Ameriki, vidimo da -so ne ktere dovolj močne, toda krvavečega srca bomo opazili, da bivajo v njih fanatiki, ,za gospodarstvo nesposobni1 ljudje. Da-nes1 ima mio iv Ameriki -že skoraj v vsaki naselbini, ki šteje 10 družin, tudi duhovnika. V tern oziru a.mo zadnjih -deset let tako napredovali,
. kakor noben drug katoliški narod1; zatoraj; se ne smemo čuditi, če je naš narod še tako neveden. -Njemu je cerkev, -poln želodec pa s-odliie,ki ječmeinovea — nad vse. Za tio skrbijo naljjboljše naši naj-nove-jšl duhovniki. Že večkrat sem koga -slišal -govoriti /‘Oh, kaka -sloga je vladala med nami, dokler nismo dobili tega protoletega farja; ko ,pa je .prišel ta, ni -še minilo 14 dn.š, :pa se je Iže (med nami pojavilo -strankarstvo. Uf, kako .sovraštvo i) .preklinjanje!’ “/Pred par tedni sem poselil rojake v- Springfield, rili.Tako mi je pravil prijatelj, ko ava se srečala potem v Miihvauk-ee. “Pa ka*ko sem se začudil, ko je prišel odbor pobirati za cerkev v ineko gostilno, pa- je imel skoraj vsak Ust Glas- 'Svobode v1 žepu. Stopim k enemu,, mlu ga potegnefmi iz že-.pa in vprašam: kaj pa imate to za en list?” “'Gilals1 Svobode!” bil je odgovor. ■“Hotel sem proti njemu navidez zabavljati, ,pa me ta-kolji dotičnik p-rjkine. “Kaj boš zabavljal; to -je za delavca najboljši slolv-enšk-i list v Ameriki.” Tako je- prav! Kakor 'hitro pa bodo- dobili .stalnega duhovna, bo takoj ogenj v strehi.
Oglejmo -si največjo slovenškio naselbino v Ameriki, t. j. v Clevelandu, ki šteje okolu 20.-000 Slo-ivencev, a. k-aj, vidilmo? Par cerkev;, ducat malih trgovin in osem
ducatov krčem. To so takoim-eno-,vani salooni, v nekterlh so -delavci na hrani in stanovanju, v drugih brez te;ga. A v njih se prodaja slab-o brozgo za drag denar, .lastniki teh- isaloonov so brez izjeme- skoraj vsi farški petolalzci. Kiji narodne dvorane — narodnega doma nimajo-, dasi se.vrše v zimskem času in še pozno v vroče poletje veselice in predstave vsak dan v tednu, vštevši nedelje in praznike.
i Ker govorim ¿ravno o Clevelandu, maj oimienim še ta mošnje (stranke. Clevelandski Slovenci i-majo katoliško, svobodomiselno, (socialno, (ki je ipa isl-aba-) in zraven tega še “narodnjaško” stranko, 'M se prišteva k inteligenci, a oo pri njej ljudje, ki ne vedo za dobro, so li maindel-ci ali babee. To se je jasno pokazalo za časa -zloglasnega Kazi-ja, ko so žnjim •vred' pod istim razpelom 'karakali -pred škofa; ni čuda, d-a- jim. je (bivši ^k-o-f Hotrsfm.an vsakokrat •pred nosom- zaprl vrata. Vendar pa danes o- onih narodnjakih ne •m-oreimio več govoriti, ker jih- ni. K-arodnijiakarstvo v Clevelandu je poginilo, -nekteri so se naenkrat spreobrnili1, ko-t Saul na. potu- v Damask, nekteri so izginili, pametnejši p-a so .postali ali svobodomisleci ali socialisti; ostalo- jih je le -še ipol ducata, pa še ti -hodijo sedaj voglarit k cerkvi sv. Vida, kamor so svoječasno na cerkvena- vrata svinjske glave/ nabijali. Rečem torej še enkrat, d-a je za vsei najboljše, če strank ni — je vsaj mir. Koliko dobrega so za narod storili, o tem molčimo, iker, kjer nič ni tudi kaj vzeti ni', še ima n j p-a se more dati.
In kakor v Clevelandu, tako je tudi po drugih večjih naselbinah. Joliet in Wauke-gan sta n. pr. dve najbolj fanatično- klerikalni naselbini v Ameriki. V Waukeganu, so večina sami Vrhničan ji, fanatični pa tudi zločesti nad vse, kakor njih- verski vodja, ki nam je še dobro znan iz župnikovanja v Chieagi. Ker se pa s takimi kreaturami gotovo radi ne pečate, stopimo naprej v — Joliet. Tu je vsalj| deloma drugače, 'še dovolj svobodomiselnega duha, a radi trgovine je t-uidi tukaj vse pokrito s plaščem, klerikalizma, kjer dobro tli in se razširja čim dalje bolj in mi vdS dulec čas, ko -bo plamen izbruhnil. Mogoče še prej, ko se odi njih poslovi “zaslužni” g. župnik Šušteršič, katerega nameravajo p-oriniti kmalu v pokoj. Drugače ni tudi tukaj ničesar vrednega omenjati, razven velikanske cerkve z dvema nepotrebnima zvonikoma, par velikih trgovin, ducat malih, in pa vsepolno krčmi
Isto velja za Pueblo, Colo. in razven par izjem tudi za Calumet, Mich.
Izmed vseh so torej najbolj napredni Mihvaučanje. Prav! Ako je Halleyev -komet razsvetlil v tem mestu social, demokrate, razsvetlil ¡j.e tudi druge. In ako se je porodila tukaj zvezda vodnica socialistom, pa naj sveti iz tega mesta tudi nam ¡Slovencemi po širni A-meriki.
Nadalje piše Mr. Hauptmann, o zjedinjenju Jednot v eno močno zvezo, sledeče:
“Skušajmo odpraviti te neznosne razmere s tem, da se vsa društva zjedinijo med seboj, kar se tiče podpore bolnim udom, za vzdrževanje zdravnika, nabave slovenske dvorane, potrebnega pouka otrokom in odraslim o svetovnih razmerah, rokodelstvu, nabavi kmetij in duševnih znano-stij, ki Iblaže človeškb srce.
'Vsako društvo naj bi obdržalo svoje ime in znake in za čas svoje Jednoto, dokier se tudi te ne zjedinijo.
Imena in znaSi društev se lahko hranijo, da bi pričali o nekdanji slovenski nes-ložnosti in Slovence svarile k složnosti.
Novih Jednot ni tre^a ustanov-lijati, ampak obstoječe prenoviti, ako je treba.
Ker ne vemo, koliko časa bodemo stanovali v enem kraju in da bi Slovenci kolikor mogoče v kratkem času stopili v eno zvezo, zato je dobro, da spadamio k Jed-noti, ki povsod lahko pomaga.
Eno samo društvo si potrebnih stvarij za Slovence skoraj ne more nabaviti, a vsem skupaj bi bilo to ložje in mogoče.”
Bravo Mr. Hauptmann!
Tako misel je sprožil pisatelj teh vrstic že pri ustanovitvi S. S.
P.	Zveze, pa še toliko -ni dosegel, da bi se bile ta in S. D. P. Zveza, ki se je nekako istočasno vstano-vila, zjedinile. Vzrok je iskati v
preveliki sebičnosti posameznikov, ki gledajo bolj na svoj lastni žep, nego na skupni vspeh vsega naroda. Vsak bi bil rad .predsednik, tajnik in hogsagavedi kaj še. vse. Še volčja napaka je, da se vse te organizacije vladaijp iz krčem — saloonov, in dokler se te napake ne odpravijo, skoraj da ni misliti na zjedinjenje:
Moje iminenje je, da sc še dolgo, dolgo me bo dalo vseh Jednot- zje-diniti. Lahko pa bi se zjedinile vse svobodomiselne Jednote in Zveze pod eno vrhovno regulacijo, -kakor se šo zjedinile n. pr. United Miners of America in Western Federation of Miners pod vrhovno direkcijo American Federation o-f Labor. Ali na kak drug primeren način, ne da bi katera Jed-nota aliKveza trpela .na članstvu, številu društev ali denarju. Sicer p-a imam še druige boljše fazlo-ge za zjedinjenje, katere bom razpravljal v diskuziljiab, ako se še kdo zglasi k temu prevažnemu in za naš narod prekoristnem-u vprašanju. —
Sedaj si oglejmo še nekoliko naše slovensko časopisje, v kolikor pride v poštev k gornjim vprašanjem.
Nastar-ejši slovenski časnik je “Am. Slovenec”, in ima v tem pogledu to zaslugo, da se je z njegovo pomočjo vstanovila K. -S. K. Jednota. O jednoti ne nameravan razpravljati, ker je italb vsakomur predobro znano, kako podlago ima, kdo- je nje duhovni vodja in čemu da je. O listu pa tudi ne, ker nima nobene druge zasluge.
Drugi najstardjši list je dnevnik “Gl. INlaroda”. Njegova zasluga je menda, da se je vstanovila J. IS. -K. Jednota, ki je bila. vsem katoličanom in nekatoliča-nom, t. j. onim, ki- so 'hodili v cerkev in onim, ki niso bodili, ker silil jih ni nihče, branil pa tudi ne, pravična. Nekaj časa po konvenciji v Omaha pa se je začel tudi tu preobrat. Jednota se je postavila na — strogo katoliško podlago, in hočeš, nočeš ali pa mails ven. To je dalo povod ustanovitvi S. N. -P. Jednote, o kateri bom govoril pozneje.
IGlede verskega stališča je “Gl. Naroda” pisan v naprednem duhu. Njegov program: pa je $. Sicer pa storil že veliko dobrega za naš narod v Ameriki, in je marsikoga obvaroval gmotne škode pred raznimi goljufi. Vendar je šel v tem oziru v toliko predaleč da Ije s sv-ojim pisanjem napadal vsako, tudi pošteno podjetje ki bi se imelo ustanoviti. Tega načela se je tako konsekventno držal, da je s svojim pisanjem končno dosegel, da sprejme naš narod v A-meriki, katerokoli, in naj si bo še tako pošteno podjetje, z najvejč-jim nezaupanjem.
Glas Svobode je list, ki se za obstanek bobi že, odkar se je vsta-novil. -Pi-san v svob. misel, naprednem duhu, in se bori za splošno korist svojega naroda in nima za seboj nobenega “businessa” radi toga tudi nič nima.
: Je vstanovitelj -S. N. P. Jednote s katero se sedaj, šopirijo drugi in od- katere je žel najčrnej-šo nehvaležnost. Sovstanovitelj S. D. P. Zveze in vstanovitelj S. S. P. Zveze, katere glas-ilo' je danes. Ni bilo še lista v Ameriki v slovenskem- jeziku, ki bi bil prestal toliko preganjanja, kot ravno Gla-s 'Svobode. Smelo trdim, da vsi slovenski listi skupaj niso imeli toliko zaprek. Pa pustimo to zgodovinopiscu. 'Sploh pustimo preteklost na stran in o-primimo se novega duha in napredka za narodov blagov; delujmo- skupno in složno.
Priporočal bi vsem ameriško slovenskim listom, da se z v,so vnemo poprimejo agitacije za združitev. Priporočal bi tudi sa-loonerjem, naj ne vtikajo svojega nosa v vsako luknjo. Naj prepuste vodstvo narodno gospodarskih organizacija drugim — z-možnejšim možem-, 'in delo bo- lepše ter vspešnejše napredovalo.
ČLOVEK.
SVETI PETER, REŠITELJ V SILI.
Že več let je sveti Peter opazoval, da so- bile duše, proseče vhoda v /nebesa, strašno, sestradane in kumerne. Rad bi v-edel, kaj je vzrok temu in preiskoval bi to natanko, a tega ni mogel storiti, dokler je vladal bog v nebesih. Enkrat se je pa pripetilo, da je stari bog sklenil, iti za dalj časa na dopust in potovanje. Imenoval je svetega Petra za svojega namestnika. (Taka potovanja ljg-
bega boga se naznanjajo pri nas na zemlji po tem, da por-uši potres kako krščansko mesto, da u-dari strela v cerkev, ali pa, da se nekaj zemski-h Kristusovih namestnikov ne more zoperstavljati mesenemu poželjerijju in da pobegnejo s kako lepo grešnico.) Sveti Peter se je torej vsedel na, vsled tisočletne rabe že hudo ob-drgnjeni nebeški prestol, poklical k sebi angelja s posebno lepo blestečimi peruti, in mu zapovedal, naj poleti na ono zvezdo, ki se imenuje zemlja, in naj preiskuje, zakaj prihajajo tamo-šnje duše v nebesa tako suhe. Še -pred-no je končal nebeški klpučar svoj običajni opoludanski spanec, je že prišel angel j nazaj ter -ga toliko časa hladil s pahljanj-em svojih1 peruti, da se je sveti Peter zb-udil. Angel mu /je sp-oročil: “Na zemlji sta -dva razreda ljudi j, razred lačnih in razred sitih; prvi so v velčini, vsi so suhi in veliko delajo; drugi delajo malo ali nič, in vsi so debeli. K tem spadajo tudi božji namestniki na zemlji. Suhim vse odžro.”
Peter si je pogladil tisočdevet-st-oletno gubo na čelu, si -iztrgal nekaj kocin iz svoje srebrno bele brade in zapovedal ves vesel: "‘‘Vsi nebeški kuharji morajo o-s-em dni nepretrgoma peči kolače in jih metati na zemljo.”
Takoj je odletelo na milijone augeljev na sosednje zvezde, kjer so »bile peči, in osem dni je na zemljo nepretrgoma deževalo najlepših, le-p-o zapečenih kolačev. Komaj so zemski prebivalci ta čudež en da-n gledali, so debeluhi takoj ustanovili — kolacni trust. Policaji in vojaki sc morali pobirati kolače in jih spravljati v velikansko skladišče. Kdor od suhih je hotel dobiti kolač, ga je moral drago plačati, a ker suhi navadno nimajo denarja, so delali in gl-adova-li dalje.
Sveti Peter si je ves vesel vsled svoje izborne ideje mel roke, ko j-e pa preteklo -štiri, šest, da, o-sem tednov in ko so prihajale duše še vedno vse medle in sestradane, mesto da bi bile debele in lepo okrogle, kakor je pričakoval, se je potemnil njegov obraz in z gr-meičim glasom je vprašal pred nebeškimi vratini tresoče se duše:
“Kaj ste naredili z kolači?”
Iz čakajdlee množice je odgovoril glas:
“Usmili s-e, Peter, debeli so nam jih vzeli; kaj naj Ibi storili?”
Peter še je moral držati za -kljuka, da se ne bi od smeha zgrudil na tla. Potem so mu narasle žile na čelu in zakričal je nad množico:
“Vprašujete še, kaj naj -bi morali storiti? Od gladu bi morali umreti, ker ste tako neumni, da si pustite -od bog-atinov vse izpred nosa vzeti!”
Po teh besedah je ves razjarjen zaloputnil vrata in se zopet vsedel na oddrgnjeni nebeški prestol, da hi nekoliko zadremal. — Angelji so se smejali in ga pahljali s perutmi, dokler ni nebeš-ki -klju-oar zaspal.	*##
ROJAKE v Chisholm, Minnesota obveščamo, da jih- 25., 26. in 27. t. m. obišče naš zastopnik g. St drle iz Gilbe-rt, Minn. v svrho, da . pobere naročnino na list. On-dotnim roj-akom ga toplo priporočamo.
DR. RICHTERS
’ PAIN- „
■
S steklenico
PAIN EXPELLERJA
odpodite bolečine.
To »reistvo nima para. Nič ne ola §a tako hitro in tr jno revmatizem, nevralgijo,zvin-)enj«itd.
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. it, UlCHIffl t to,
215 Pearl St.. New YorK,
Pazite na varstveno znamko s sidrom.
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, 111.
V času dela in jela, spomni se na ne>delo in ne-jelo.
Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemlje t Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsi-h nemogočih laži, temveč kupi, ako vieč ne moreš vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
Privzel sem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, predno-mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je lieta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmet in ka-j je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj „toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mo-gli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni.
Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno.
F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO.
^ Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj ^ J*	d ženete	^
$	“KAPSOL”	t
^ čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-j? gijo, glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline *+ T* in prežene otrplost.
^ Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del ^ dvakrat na dan. Cena 50c., po pošti 55c. Denar lahko 4* pošljete v znamkah.
I J. C. HERMANEK %
f	LEKARNAR	4-
f 1800 So. Center Ave.,	Chicago, lil.
^4$ 4$ 4$ 4$ & 4$ 4$ 4$ 4$ 4* $1*4$ 4$ 4$ 4* 4$ 4; 4^ 4$ 4* 4$ 4$ 4$ 3?
Slavnemu občinstvu
blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, mladino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in oglejte si najnovejše in najlepše vrste blaga, ki smo jih kedaj imeli
Možke pomladanske obleke $10 do $25 Obleke za mladeniče.. ---.$5 do $15 Obleke za dečke....$2,50 dO $10
Blue Island Ave. & 18. «esta,
Jelinek & Mayer lastnika.
P
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAOER | MAONET \ GRANAT jg
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
A
*4
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči PERU PIVO-
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
1 Vašo obleko napravim po meri
(53	in vašem okusu; nikar nekupite obleke,
ki je bila narejena za koga drutega.
¡CHARLES TYL
|	THE POPULAR TAYLOR
H 1945 So. Halsted Str. nasproti 20. ceste, Chicago, lil.
SS Na zahtevo pošljem vzorčena vse kraje, samo pišite mi kako S3 barvo, kakovost in ceno želite.

4A AA AAAAAAAJ
> T T ▼ y 'T T ¥ 1
■'<rv"<r^r^ T T	T rrri rf y > f v~wmvvr-it
Slovensko Delavsko Podporno in iPenzijsko Društvoi^
Ustanov.
K	>
*	»
. W 4	*
«	a
V **
)Hf ««
21. nov. 1909
DAKRACH, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.	/
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28.•
»	VRHOVNI	ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Znamenita obletnica: križarji.
Priredil A. II. SKUBIO.
Kaji taeega pa je vendar bilo nemogoče in tak velikansk red vendar ne bo sam sebe tako kruto obsodil. Kedo ¡bi mogel zahtevati kai tacega? Kateri veliki mojster bi si upal kaj tacega samo omeniti? Celo Konrad von Juningen, bi obsodil Vsakogar na smrt, ki bi si upal kaj tacega o-meniti.
Marburg.
Kaka nepremagljiva moč je bil ta nemški vitezški red, nami pojasni površen popis trdnjave |Marbu'rg. Že sam pogled na Marburg je napolnil s strahom srce vsakega Poljaka, kajti s to trdnjavo se ni m ogla kosati nobena trdnjava na svetu. Že od daleč se je videlo .močne utrdbe in stolpe, ki so se odbijali ,na obnebju. Ko si prišel bližje zagledal si cerkveni stolp pri visokem gradu, kakor tudi visoko obzidje, sloneče dri^go na drugem. Obzidje je bilo 'nairejeno večinoma iz opeke, ter prevlečeno z sivkasto belim o-»metom, katerega so znali pripravljati samo križarski zidarji. Visokost tega obzidja je nadkriljevala vsako do tedaj zgrajeno trdnjavo. Opazovalcu se je zazdelo, da ondi ■rasteje stavbe na stavbah, tvorec tako nekako goro, katere teme je bil stari grad, vznožje pa prednja trdnjava.
iV tem orjaškem gnezdu oboroženih redovnikov je tičala velikanska moč, da je veliki mojster pri neki priliki rekel poljskemu poslancu Zmdramu:	l‘Ex luto
Marienbuirg,* toda tega blata ne razdere človeška moč.” Marburg je bil šestkrat tako velik kot pa poljska najtrdnejša trdnjava Va-vel.
Preselimo ise v duhu v Marburg in. .mislimo si, da nam .grajski, 'konntur razkazuje ‘‘iz blata” zgrajeno trdnjavo. Najprej dospemo na veliko dvorišče, na katerem se nahaja raziun šole ju sedlarske delavnice, še kapelica Sv. Nikolaja; na to pa prekorači, mo in.ost pri kapelici ter pridemo v Prednjo trdnjavo. Kontur nas vodi nebaljl časa ,me.d močnim obzidjem, Zavarovanim z manjšimi stolpovi. ‘‘Ta velika 'stavba, ki jo vidite pred seboj na levi strani,
' to so naši hlevi. Mi smo sicer revni menihi, a ljudje vendar pripo-vednijejo, da drugod vitezi nimajo takega stanovanja kakor pri nas konji. Nad hlevi, v katerih je 400 konj, sle nahajajo kašče, v katerih je nakopičeno hrane >za deset. let. Z gladom nas noben sovražnik ne ukroti. ”
Po tebi besedah okrenemo na desno in gremo znovie čez .most proti utrdbi siv. Lovrenca. ¡Sedaj smo na velikem dvorišču sredi Prednje trdnjave.
‘‘Vidite vse to je samo “Vor-burg” (pbednji girad) po milosti božji nepremagljiv, ter po svoji utrdlbi ne more tekmovati ni s Srednjo trdnjavo, v katero vas sedaj popeljem, kaj šele v Visoko!”
Dvigijiv most deli Srednjo trdnjavo od dvorišča in zato si lahko takoj pri grajskih, vratih, ki so nekoliko na vzvišenem' kraju o-gledamo' ves ta orjaški, četverokotnik, ki se imenuje Prednja trdnjava. 'Poslopje stoji poleg .poslopja, tako da se nam vidi, kot
* Marburg je iz blata.
da bi pred nami stalo celo mesto. Na strani opazimo ogromna skladišča drv, zravnanih na kupe, tako velike kakor hiše, ter cela skladišča kamenitih krogelj, zloženih v piramide, vidimo tudi pokopališče, bolnišnico in skladišča. Na strani poleg umetnega ribnika, 'ležečega na sredi, stoji krepko zidovje “templja”, to je velikega skladališča z jestvinami za najemnike in «služabnike. Pod južnim' nasipom so lepi hlevi za viteze in velikega mojstra izbrane konje. Dalje stran stoje šotori za orožjenosee in najemnike, na nasprotni strani četverokotnika ,pa stanovanja aa razne križarske mojstre in uradnike, potem skladišča, kašče, pekarne, velika o-rožnica, ječe in stara puškama. Vsako teh poslopij pa je .tako močno in čv.rsto, da se je v vsakem slučaju braniti, kakor v kaki trdnjavi. Okoli vsega je velikanski zid, za katerem je skopan jarek, za jarkom venec ogromnih pa lisad, za njimi na zapadu pa teče urnobesni 'Notgat, med tem ko se na severu in vzhodu lesketa voda 'velikega ribnika, na jugu pa štrli kvišku Srednja in Visoka trdnjava.
Z jedno besedo: strašno gnezdo, v katerem je tičala- neizprosna moč in v kateri sta se bili združili dve takrat največji, moči: moč duhovnika in moč meča. — Kdor se je uprl jedni moči, tega je zdrobila druiga. Kdor je vzdignil proti njim roko, proti temiu je nastal krič po vseh kršanskih deželah, češ, da jo je dvignil proti svetemu križu. Virh.ute.ga so vitezi od vsih strani prihajali na pomoč viteškemu redu. To gnezdo je bilo vedno prenapolnjeno raznih rokodelcev in oboroženih ljudi. V nljem je vrelo neprestano kakor v eebelrjinaku. Pred stavbami, na hodnikih, na dvoriščih, povsod Je bil hrup in trušč, kakor na sejmu. Odmev je raznašal
udarce kladiv, ropot mlinov, rezgetanje konj, žvenket orožja, glasove tromb in bobnov, klice in povelja.
Na dvoriščih si s!išal vse jezike sveta; tu si srečal vojake vseh narodov; videl si angleške lokostrelce, ki nikdar niso zgrešili cilja, katetri so na sto korakov pogodili goloba in katerih pušice'so prebijale bojne oklepe tako lahko, kot kako« navadno suknjo, ter grozne švicarske pešce, ki so se borili z dvoreznimi meči, ter nenavadno močne, toda nenasitne Dance, viteze francoske, pripravljene enako k’ smehu in prepiru, kratkobteedno toda ponosno in
Ija Laketka vse svoje pokrajine •na levem 'bi;egu ireke Visle, skup- j no z Gdanskim, Težovem, Gnie-' vam in Svečjem. Viteški red in f lanski' je stegal svoje roke po ru-1 ki zemlji in oba ta reda sta pro-1 dirala kot prvi veliki val nemškega morja ter zalivala čim dalje širje in širje slovansko zemljo.
Z vrhunca 'v nižavo.
Solnce križarsko-nemške po“ ■Mepnosti je naenkrat zatemnelo. Litva je sprejela krst iz poljskih rok in prestol krakovski je dobil Jagelo ob enem s roko prekrasne poljske kraljice Jadvige. S tem seveda križarski red ni zgulbil niti pedi zemlje, niti jednega gradu
AVSTRO-AMERIKANSKA-UNIJA.

NOVI PAROBROOI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
vročekrvno šbanjolsko plemstvo,,	. ... .	,	.	..	.
sijajne italjanske viteze, ki so bi-!*0?® ^ Je’ da pfotl nD->e«ovl li na j gibe ne jši borilci, oblečeni vim0? vstala druga <moc pefleg vstavilo in žamet v mirnem času, v tega ga je red zgubil vzrok o-boju pa so imeli na sebi beneške, fatl.se “adfje v Prusiji. Ro hi-m¡lanske in florentinske oklepe. tr° ,Je ;blla M*va krščena, se viteze burgudnske, frigijske in nnel red vrmtl v PaIesUn°, da on' končno Nemce iz vseh nemških dežel. Med njimi pa so se vili “beli plašči” kot njihovi vrhovni gospodarji.
“Hiša polna zlata,” (to je posebna sobama pri Visoki trdnjavi, poleg stanovanja velikega mojstra, polna denarja in 'dragocenih kovtin) je dovoljevala križarskemu redu primerno sprejemati goste, kakor tudi trume najetih vojakov, katere so pošiljali od tod v boj,, ali pa v razna mesta na razpolago svojimi komtarjem in starostam. Tako je bilo tu s silo meča ih z diuhoVsko močjo združeno neizmerno bogastvo, ob e-.nem pa tudi železna disciplina, kakioršne ni bilo v drugih mestih.
'Semkaj so dohajali tudi sami vladarji,' da se borijo s paga.ni in da dobijo potrebnega denarja ter najslavnejši »Vitezi, da se nauče «bojne umetnosti, kajti na celem «svetu se nih)če ni znal bojevati tako, kakor so se bojevali Križarji. Ko je nekoč ta red dospel v ta kraj, ni imel razum najbližje okolice in nekoliko gradičev, ki mu jih ¡je daroval labkomišljen poljski kralj, niti pedi zemlje, sedaj ,pa je vladal nad velikim, prostran' stvom, večjim nego marsikatera kraljevina, -polnim, krasnih in bogatih mesit in nepremagljivih gradov. Vladal in nadzoroval je svoje 'imetje nali-k pajku, ki prede mrežo, od katere drži vse niti v svoji oblasti. Od tod, s te Visoke trdnjave, od velikega mojstra in “belih plaščev” so raznašali glasniki povelja na- vse strani. —
Kar je tu izmislila križarska misel in volja, to je takoj izvršilo pa stotine in tisoče železnih pesti. Semkalji se je stekal denar iz vseh strani, semkaj je dohajal ves davek in dohodki, ves živež in .hrana; od tod so se končno ste-¡gale grabežljive roke po vseh sosednih deželah in narodih.
Številni pruski, fitevsko narečje govoreči narodi, so ‘bili že zbrisani s površja zemljevida. Litva je že davno .čutila, na sdbi železno nogo križarjev, ki so ji tlačili ■prsi' tako grozno, da ji je pri vsakem zdihljaju pritekla kri iz sr-•ca, in Po!jiska, dasi je zmagala v Igrozni vojni “pod Plovcem,, je vendar zgubila za časa vladanja kra-
&&
PARNIKI PLIJJETO IZ NEW YORKA:
Alice.........8. June 1910
Oceania.......29. June 1910
Argentina......6. July 1910
M. Washington.. 13. July 1910
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU
di čuva krščanske romarje. Toda vrniti se v Palestino bi pač pomenilo za nje prostovoljno odreči se ‘bogastvu, oblasti, moči in igosipodshvu nad rpesti, ddželami in celimi kraljevinami. Imajoč vse to ,pred očmi, začel še je ta viitežki red zvijati od strahu in besnote.
Veliki mojster Konrad von Juningen je dobro vedel kaka usoda čaka njega in njegov red če pride do vojske s mogočnim kraljem in vladarjem poljskih, litevskih in drugih ruskih pokrajin, katere slednje je Olgierd izpulil Tartar-jem. Večina križarskega vitežtva, zanašajoča se na svojo moč, bogastvo^ nadalje pomoč celega ¿veta, je sMa «v Konrada, da začne 'vojsko s Jagelom, dokler še ni čar križarskega reda obledel in pa«-peževo prekletstvo palo na to vražje gnezdo, kateremu ni bilo več mar za to, da se razširja krščanstvo, temveč da utrdi svoje paganstvo in moč in knpiči suho zlato v “hiši polni zlata.”
Duhovni tega križarskega reda so se pritoževali med narodi, posebno ,pa še na raznih dvorih zoper., poljskega kralja Jagalio, posebno pa zoper Vitolda, kneza Litve, češ, da pokrščenje. Litve je samo navidezno in da ni mogoče, dia bi se v par letih z vršilo« to, česar ni mogel križarski meč doseči v teku več 10 let. Ves krščanski narod in celo papeža v Rimu so naščuvali proti Poljski in njenemu kralju ter knezom, češ, da po-krščenje Litve je sam.o 'navidezno, da so /hranitelji in zaščitniki paganstva ter da od strani napadajo sv. križ. Razume se, da so vitezi iz vseh delov krščanskega sveta hiteli v Marburg na pomoč križarskemu redu. Pa tudi “hiša polna zlata” je privabila marsikaterega v Marburg. Moč in bogastvo iz “blata” napravljene ,trdnjave so zaslepile slehernega, ,tako da je vsak mislil, da je križarski red dokaj močnejši kot .pa vsa Poljska.
Dalje prihodnjič.
P. N. NAROČNIKOM!
Vse one naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da zaostale zneske čimpreje pošljejo.
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	( New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP
Chicago, nov parnik......9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikik družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 Njrtb Rirer vznožje 15ta St, New York City.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAl, RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Hedosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IU.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.

*
*
*
*
*
*
*
*
v*
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina
£ 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. *
w	_	.
j Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in
*	druge zlatnine.
:	Izdelujoči zlatninar.
* OČI pregledamo zastonj.
\k
Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE $3,000,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva Iti edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
j) vloženega denarja na obresti, imamo tuli hranilne predale. Poiiljamo denar na vse dele l^aveta; prodajamo šificarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.

J
KE.eeou.ijts.
ustanovitelj
A ko trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobol j, čkrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.
NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
SMO NEVEDNI IN NEISKUSENI ZDRAVNIKI
oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni.
Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neiskušenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijednemu zdravnika ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmbžen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drogi bolezni, je zopet zdravnik tu kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni.
Na tej podlagi je slavni Dr. E. C. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskušneji zdravniki, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas.
Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanice samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo.
Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jezikn ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da, ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-ljeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni.
V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metxxle zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod;
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., fleau Vouk City
URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 nre popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in
petek zvečer od 7 do 8 nre.
DOP ISI.
Moon Run, Pa. Cenjeno uredništvo: —
Zadnjič se je pri na» pri delu ponesrečil nek Slovak. Odpravil se je zjutraj zdrav in vesel na delo, ko 'ga je dohitela nesreča. 'Prišel je namreč pod tovorni voz, ki ga j|e usmirtil.
Pokojnik je bil član dveh podpornih slovaških družtev, ki sta so udeležila pogreba, kakor tudi slovensko podporno družtvo sv. Eanbare št. 3 z udeležbo mnogih rojakov. Ranjki zapušča ženo in tri nedorasle otroke, ter mnogo drugih' sorodnikov. — Delaven je v vedni nevarnosti, da se ponesreči. Kapitalist se za to ne briga, ker lahko vedno dobi no-vilh delavcev. Za revo in bedo zapuščene vdove in sirote se ne zme ni. Radi tega zahteva že dolžnost sama od vsakega rojaka, da se za vsak slučaj nezgode zavaruje. Slovenci imamo dosti- podpornih družtev, ki s'o za delavce na.jvelčv je koristi. V mislih imam tukajšnje podporno družtvo, ki spada k IS. 19. P. Z. Bolniška podpora znaša osem dolarjev na teden, u-smrtnine je $500.'00. Asesmenta je samo etn dolar — tora j je vsakemu pristop pod na.jvečjkni u-godnostmi omogočen. Roj-ake v naselbinah,, kjier še nimajo, podpornih družtev, poživljam, naj jih ustanovijo in priklopijo ¡S. S. P. Zvezi. —
Delavskih rac mer ne morem pohvaliti. Zaslužimo toliko, da se preživimo. Delavcem toraj ne svetujem, da bi semkaj bodili dela iskah, ker se ga tudi težko dobi. —
Koncem’ dopisa pozdravljam vse, sobrate S. S. P. Z. in čitatelje (Glas ¡Svobode.	John Arhar.
Dunlo, Pa.
Cenjeni urednik: —
Kakor drugod, tako je tudi tukaj s prvim aprilom potekla plačilna lestvica. S tem dnem smo vsi kar nas jie organizovanih delavcev, odložili lopate in krampe. Po -enomesečnemu' štrajfcu smo dosegli vsaj nekaj, kar smo zahtevali. iSed-aj. se zopet dela, a rojakom ne svetujem semkaj) hoditi, ker so vsa mesta napolnjena.
Nedaleč od tukaj je naselbina St. Michael s, kjer so odprli premogov rov. Tann je bilo- v posl e-nih nekaj Slovencev. Ko se je začel štrajk, so tudi tamošnji delavci ostavili delo. Seveda je bilo nekaj skabov, ki se za svoje pravice borečim' sodelavcem niso hoteli pridružiti. Le nerad naznanim, da sta s-e nahajala med temi tudi -dva člana društva “Zarja Svobode ”, št. 11 'S. D. P. Z. Ko je o tem družtvo zaznalo, je oba člane takoj izključilo. Začetne črke teh “mož” so A. P. in J. ¡S. — Sramoto sta naredila skaba nam Slovencem in madeža izdajte lastnih rojakov jima nikdo ne izbriši z izdajalskega čela. iS svojim skabaki m delom' niso ničesar dosegli. Poprej' je bilo- v glavnem delu rova $2.50 od yarda (?), sedaj je pa le $2.10. Tudi v drugih delih rova je istotako.
Rojaki, bojte se ljudi, ki Vas zapustijo v potrebi, ker taki so nam vedno le v škodo! —
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje, listu pa želim' cbiilO' novih naročnikov.
Premogar.
Wauke-gan, 111. Cenjeni urednik: —
'če tbi se človek sam ne prepričal, bi ne verjel, kako -morejo biti nekateri ljudje zagrizeni. Vaš list Glas Svobode se mi je nad vse priljubil in jako 'želim, da bi se razširil in postal maša najmočnejša zaslomba in pomoč vsik-dar, kadar se gre za delavske interese. Da se to doseže, je treba seveda agitacije. Tudi jaz bi tukaj agitiral za njega, a sem' prepričan, da bi me takoj hudič vzel in odnesel, v svoljla -nebesa. — Kako to? — se bodete popolnoma opravičeni začudili. To vprašanje Vam lahko razložim. V tufc. naselbini so namreč v večini Vrhniča-nje in kaj to pomeni, Vam je menda znano. Za katoliško stvar in podobni hu-mlbug so' strašno vneti. Menda najbolj izmed nas Kranjcev. To dokazujejo t-udi v Clevelandu, kjer so “ta prvi mož je” Vrhničanje. Kratko povedano: za sedaj sc vsled teh razmer še ne more agitovati za svobodomiselne ideje. \A svita se. čeravno bolj polagoma, a v nekajrietih upam, da si bode pridobil' Gla-s Bvolbode prav trdna tla. Ne rečem nič, — ljudje Vaš lifst radi
čitajo, a skrivaj. Meni ga 'jie že večkrat kdo izmaknil, kar me pa nič ne jezi. Mirno mu ga privoščim v upanju, da se bode začel zavedati in uvide vati-, da tako ne sme iti naprej. —
■Da bi bilo t-uka-j kako svobodomiselno družtvo, še za misliti ni. Vse je pod farsko komando. A časi sc spreminjajo in mislim, da ni več daleč čas, ko -se bomo mogli otresti jarma, začeli svobodneje dihati in misliti.
Mogoče se -bode Vam, ali čita-teljem tega dopisa zdelo, da pretiravam. (Nikakor ne! Kdor bi se pokazal svobodomisleca, bi ga na mestu poslali v hudičev raj. Nekaj je m,ed temi takih, ki vedo. da sedanje razmere ne morejo privesti do dobrega, a ne upajo se podati javnosti svojega mne-rtljla. 'Drugi so zopet, ki radi ljubega miru vse pret-rpe. Pravijo, da bi se morali “mufati”, kakor hitro bi se -uprli črni bandi. V srcih' so pa Vaši somišljeniki. Da ta dokaz, še bolj podprem, prilagam denar za naročnino G. S. za rojaka ***, ki se pa ne upa, gs prejemati na dom. Pošiljajte ga toraj na moj naslov.
Tak terorizem je toraj pri nas. Žalostno, a resnično. Če bode le količkaj mogoče, bodem gledal, da vstanoviimo v doglednem času svobodomiselno podporno družtvo, in da Ibodem-o razširjali svobodomiselne ideje.
Vaš pozdravlja
Somišljenik.
Springfield, 111. Cenjeno uredništvo: —
(Prosim iVas, -uvrstite sledeče vrstice v cenjeni list Glas 'Svobode. Naznaniti hočem namreč društva in posameznike, ki so darovali za 'bolnega brata Martina Pe-kol, člana dr. št. -36 v Springfield. 111. —
Mike Raj er, tajnik društva št. 7 v Arona, Pa. je nabral $3.00 (tri). Frank Košmerl je nabral pri -društvu št. 25 v Reading, Pa. $2.76. Darovali so sledeči po 50c: Ivan Košmerl, Matija Moravec; po 25e: F. Košmerl, P. Hočevar, P. IKral, I. ¡Starašinič, M. Težak,
I.	Šoki j e in F. Filak.
Peter Kurnik ‘¿e nabral pri društvu št. 34 v 'Oregon 'City, Ore. $2.10. Prejel sem toraj vsega skupaj $7.85 (sedem dol. 85e.)
¡Srčna zalivala vsem darovalcem.	Louis Pekol, tajnik
dr. št. 36.
LISTU V PODPORO.
Podpisanemu so -darovali somišljeniki v podporo vrlem listu Glas iSvobod'e sledeče zneske : George Krašek 10c, ker sem osla videl, George Krašek lOc, ker so drugi pametni, jaz pa ne. Marija Krašek 5©, ker ima njen mož raztrgano 'srajco. Mihael (Sapušek lOo, ker sem brez opojnih pij'ač pijan bil. Mihael Sapušek 10c, ker sem imel sovražnike, a nisem za to vedel. Marija Krašek lOc, ker je mož srajco izgubil pri be-lem'u dnevu. Marija Sapušek, 5c, ker je z hriba v dolino vi-dla. Ivan Frajtla l‘0e, ker [jo 'prišel- Mike Cegare v'Clinton, Ind., da pošilja pisma na glavni urad S. N. P. J. Leopold 'Brasnikar lüe, ker sem se 1'0 božjih zapovedi naučil, Leopold Brasnikar 5-c, ker sem se težavnega dela rešil. Andrej Briser 10c, ker me je- g. župnik iskal, pa ne doma našel, Leopold Potisek l'0c, ker sem srečen bil. Luka Kajzer 5c, ker sem 'Slovenec in 5e ker mi je eden -kravo- pomolzel. Leopold Brasnikar 5c, ker šemi bratu ženo iskal, Leopold Potisek 5a, ker sem bil po 'krivem obdolžen. Iv-an Šmalc 25c, ker me je fajmošter prosil, da bi šel v cerkev, Ferdinand Klepaj, 26e, ker imam dobre sosede, John Tražbar 8o, ker je dobra zabava. Frank Kukovič lOc, ker sem vesele Slovence našel. Neimenovana 6c. ker sem whiskey dobil. Viktor Zupančič' 25e-, ker vem1, koliko stane vožnja iz Clinton, Ind. do Ohicage, HI. in 25c, k-er je po Chicagi znano, da imam plačano stanovanje v Clinton, Ind.
Bratski pozdrav.
Vik. Zupančič.
Jz knjig se človek največ nauči. Radi tega naj ne pozabijo rojaki prebrati 'članek pod naslovom “Iz naše knjigarne”, katerega priobčamo d,anes na zadnji strani G. S.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
Dolgo življenje
Tritier je vo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in imp utiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolno na nič nevarno oajnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kapico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanj^, in daljša življenje.
Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar sa neda reči o dragia zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U^S. Ser. št. 348-Tisoie priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. [Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
ft-ERvri
«IEG1STCRE»
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,	Chicago, 111
Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in
čizdelek
Kupite svoj o pomladansko fr S   —s obleko pri ===== j»
^	1828-1830 Blue Island Avenne.
Zaloga obleke, klobukov, srajc in spodnjega fr «---------------------perila.------------------»
Izdelovanje oblek naša posebnost.
PISMENO ŽENITVANSKO IZPRAŠEVANJE.
Pošta
Država.
Občudovanja vredna — in naj jo že kdo rad ali nerad' občuduje — je disciplina katoliške cerkve. Mogoče temeljijo ti veliki u-spehi discipline samo na železni konsekvenci, katero izvaja kev pri vseh problemih duševnega življenja od točke, da m človeštvo vsaj deloma “rešiti”.
Vsaka strast, in naj si bode čisto naravna, je greh, in samo z duhovnikovim posredovanjem se morejo časne in večne posledice tega greha omiliti in odvrniti. To je nauk, s katerim ima cerkev vest vernikov vklenjeno v neraz-družljiivih sponah. 'S pomočjo tega nauka nadzoruje vernike od zibelke do groba,, nadzoruje telesno in duševno življenje svojih pripadnikov. Pri zakonskih jie najboljša cerkvena zaveznica žena. To dejstvo je en a’najstarejših in najboljših izkušenj katoliške cerkve. In tako je tudi razumljivo. da polaga cerkev največjio važnost na ženitvansko izpraševanje. Verna nevesta se mora, predno 'stopi v zakonski stan, podvreči “duhbvnemu očetu”, da ¡preišče njeno telesno in duševno stanje. 'To je stara in znana stvar. Novo pa je, da je po nekaterih krajih y navadi, da se mora izzid izpraševanja popisati. Tako vsaj zatrjuje nek list, ki je posnel tozadevno poročilo po “Mahrisch-iOstrauer Zeitung”, ki
piše:
“Kakor znano, se morajo katoliške neveste podvreči pred1 zakonom izpraševanju. To se je- do-sedaj dogajalo ustmeno. Pred kratkim pa jie izdal knezoškofij-ski ordinarijat v Olomucu na Moravskem odredbo, da se napravi o ustmenem izpraševanju zapisnik, ki mora biti podpisan od izprašujočega duhovnika in obeh zaročencev. Pred seboj imamo formular. Na tem. formularju so na levi strani predtiskana vprašanja, katera mora staviti duhovnik, na levi pa se zapišejo odgovori.”
Od 52. vprašanj — kako natančno se vodi izpraševanje — jih navedemo nekaj tukaj:
Tako se n. pr. glasi eno: “Kakšno vrednost ima vaše premoženje, dota (po odplačitvi dolgov?” In potem: ‘‘Ali ste mogoče noseča? Ali ve vaš ženin o tem?” člen 16 ■sc glasi: “Ali ste se mogoče s ženinovim očetom (!), sinom (!), bratom, bratrancem, stricem, nečakom, i.t.d. -pregrešili?” Člen 20 se glasii: “Ali morete vprašanja s prisego potrditi?” Nevesto, ki je vdova, se vpraša med drugimi: “Ali ste se mogoče takrat, ko je mož še živel, pregrešili s sedanjim ženinom?”
Na koncu zapisnika jie:	“Za-
ključeno, prebrano in podpisano.1*’ Sledijo podpisi duhovnika, zaročencev in prič. Res, prav prijetno izpraševanje! Temu moramo še pristaviti: Kdaj se bodo o-tresli ljudje verskega tiranstva?
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, „ tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominit® si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM.
JOS. BISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, tèr vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime......................................
Nobene utrujenosti.
¡Berolmski profesor Loewy je iznašel novo zdravilo, katero je imenoval spermin. To vzame vsako utrujienost in -onemoglost. Na kak način vpljiva to zdravilo na človeški ustroj, iznajditelj ne more raztolmačiti. To zdravilo se bode torej težko vporabljalo, in sicer radi tega. ker ¿e ga mora vbrizgati pod kožo. Že večkrat smo opozarjali naše čitatelje na zdravila, katera hitro pomagajo v vseh slučajih telesne ali duševne onemoglosti. 'Tako zdravilo je Trinerljevo ameriško zdravilno grenko vino, katero vpljiva na vse prebavne organe, jih naganja k delu in zaeno krepi. Primora jih, da »prejemajo dovolj hrane, pomnožuje in ojačuje kri, ter deluje na normalni pretok iste. Rabite ga v vseh slučajih bolezni, katere znaki so: Izguba slasti do jedi, hitra onemoglost, nervoznost, zabasanost in preslaba energija. Na prodaj v lekarnah,, do-brilhi gostilnah, in pri izdelovalcu Jos. Trinen, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
RAD BI VEDEL kje je moj prijatelj FRAJNIK LEBAR, s katerim sva bila skupaj zadnjikrat v Sol-nogradu (Salzburg.) Doma je iz vasi in fare Predosel nad Kranjem. Sedaj sem izvedel, da se nahaja nekje v Ameriki. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Najboljše pa je. če mi sam piše. Peter Kurnik, Box 155, Oregon City, Oreg.	2x
ITALIJU
i
ADRIATIC
po staroj i najsigurnijoj
CUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
Od New Torka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Moderni utvrdjeni Šitovi CARPATHIA, -	13,600 TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
»ULTONIA, -	-	10,400	TONS
Z Jedne Close Cablna $60 (dolara) do Napless $65.00 (dolara) do Triesta 1 Fiume
GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd.
S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
Hi kod svakog obližujeg agenta.
lrgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja!
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/13 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Nešteviino zahval In pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
f RAZNOIN DRU GO ]
Poskušen samomor Ljubljančana. Osemnajstletni delavec Josip Sterle, doma iz Ljubljane, zaposlen v rafineriji petroleja na Reki, je v nedeljo dne 30. maja o-krog 11. ponoči skočil z 10 metrov visokega mostu na Toreti z namenom, da izvrši samomor. Samomorilski kandidat pa se ni -u-'bil, nego se je samo težko poškodoval. Pod mostom je ležal do 8. zjutraj ,ko so ga našli mimo ido-či ljudje ter ga prenesli v bolnico. Sterle je izjavil, da ga jje beda prisilila, da se je skušal u-smrtiti.
Ljubljančan dobil prvo nagrado. Povodom vojaške tekmovalne ježe v Budimpešti je dobil prvo nagrado (častno nagrado -cesarja in 2500 K nagrade poljedelskega ministra), Ljubljančan, ritmoj-ster Etbin Ravnihar pri 4. ulan-skem polku.
V maternem naročju umrl. 30.
maja se je vrnila iz Reke služkinja Marija Markeljeva in je imela pri sebi v naročju 14 dni starega otroka. Med vožnjo je otroka naenkrat prijela tako močna božjast, da je materi v naročju umiri. Prišedši v Ljubljano, je Markeljeva nesla otroka na policijo. Njegovo truplo so nato nesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, zadevo pa je naznanila policija državnemu p ra v dni št v u.
Iz zhpora pobegnil je v Višnji gori 261etni dninar Ivan Puligoj, rojen v Bezjakovem, okraj Postojna. Puligoja je aretovalo o-rožništvo v Zatični. ker je v Bre-žioalh ukradel nekemu posestniku kolo vredno 140 kron.
26 ljudi obsojenih na smrt! — Petrograd. 1. jun. Vojno sodišče je danes izreklo sodbo proti četi roparjev, ki so bili obdolženi 33 roparskih umorov. Sodišče je obsodilo 26 oseb na smrt.
Nemci ubili Slovenca. Na Dobrni je pri gradnji vodovoda zaposlenih veE nemških delavcev. Te dni so ti delavci napadli slovenske fante ter so nekega To-polšeka tako pretepli, da je u-mrl. —
Nova pošta. Dne 1. junija 1910 se je otvoril v Kandiji (politični okraj Novo mesto) nov poštni u-rad z uradnim imenom “Kandija, Kranjsko”, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zaeno -služboval kot nabiralniea poštno-hiranilničnega urada. IS poštnim omrežjem bo imel zvezo po dnevno dvakratni poštni vožnji in po dnevno dvakratni pešpošti do poštnega urada v Rudolfovem, Na omenjenem poštnem uradu se vpelje istočasno tudi služba Selškega pismonoše.
Vojaška čast. V Celju sta trčila skupaj popolnoma pijan delavec in poročnik domobramibskega polka. Delavec je izustil na vojaštvo par psovk, vsled česar je potegnil poročnik sabljo ter popolnoma pijanega delavca udaril najprej po roki, potem' pa še po glavi. Delavec je^bil takoj ves krvav. Tako je bila čast “razžaljenega” oficirja rešena.
Kristov rokopis. Iz Dunaja se je razširila čudovita vest, da jie nek učenjak našel pri nekem, starinarju staro knjigo, v kateri je konštatiral Kristov rokopis. — Vest ni nazadnje prav nič čudovita ; če je, katoliška cerkev med relikvijami kazala IKristov prae-putium, potem1 Marijino mleko, seno iz jasli, na- katerih je ležal Kristus, dlako iz repa oslice, na kateri je jezdil itd. itd. — zakaj bi enkrat posvetni učenjak ne smel najti Kristo v ega rokopisa? Ra.j ni nikjer rečeno, da Kristus ni znal pisati.
Razpor v češki klerikalni stranki. Torej tudi na Češkem je prišlo do razpora in tolči tv e v klerikalnem) taboru. Ustanovila se j|e posebna krščanskosocialna stranka. Klerikalni “Čech” objavlja pismo kardinala Skrben-skega na novi odbor Pijevega društva. V tem pismu obžaluje kardinal, da se ni posrečilo' doseči sporazumljenje med Pijevim društvom in medi voditelji nove krščanskosocialne stranke.
Promocija. Gospod Vekoslav Kisovec, pravni praktikant pri dež. sodišču v Pragi, je bil na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava. Gospod dr. Kisovec je bil diplomiran tudi na polit.-socialni in žurnalistiški visoki šoli in na svob. kolegiju soc. znanosti v Parizu, Novemu slov. doktorju čestitamo.
Obsojen atentator. Jelen, ki je lani decembra zvršil atentat na ru imunskega min. predsednika Bratianu, je obsojen na 20 let ječe. —
Sestro Candido bodo- izpustili iz Ječe,' ker bodo njeni dolgovi poravnani od gotove strani, kateri je na tem ležeče, da se tako u-mazanega perila ne pere po sodiščih. Oela afera je pa stala ven-dar-le dvema osebama življenje.
lOleten deček ustrelil pastirja. lOletni Jakob Robnik, sin veleposestnice Ivane Robnik v Lobnici pri Rušah, je v šali pomeril z nabito puško na loletnega pastirja Martina Repoluska. Puška se je sprožila in strel je zadel pastirja v trebuh. Repolusk je še tisti dan umrl.
Krematorij v Gradcu. Društvo “Die Fliamme” v Gradcu je prosilo za. koncesijo, da bi smelo zgraditi krematorij v Gradcu. Štajersko namestništvo je to prošnjo odbilo. Ta namestniški u-krep je potrdilo tudi ministrstvo. Društvo se j,e na to pritožilo na upravno sodišče, ki je razpravljalo o tej pritožbi. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo, češ, da pozna zakon ¿jamo pokopavanje, ne pa vpepeljenje mrličev. Reakcionarna Avstrija!
Srce mu je razklal. — Alojzij Pinzzo v Trstu živi z neko 43 let staro, v Postojni rojeno žensko, z imenom Bobek, ki ima iz nekega prejšnjega razmerja dva sina, 201etnega Allojzijla in nekega, šele 12 let starega fanta. Med A-lojzi¡j,em Bobkom ’in Alojzijem Pinzzom so se večkrat primerili pretepi. Nedavno tega je Pinzzo po nekem prepiru planil na Bobka, in ga zabodel tako, da mu je srce razklal. Fant je na mestu u-nurl.
Mednarodni stanovanjski kongres se vrši na Dunaju, Prvo vprašanje se je sukalo okoli tega. ali naj občine gradijo delavska stanovanja ali naj le podpirajo privatna stavbna društva ali naj se pripusti stavbarstvo privatnemu kapitalu. Soglasno se je sprejela misel, da mora občina poseki na stanovanjsko polje za “male ljudi.”
Vojak odnesel stotniku 500 K.
Nedavno je stotnik 1. stotnije 97. pešpolka, ki je.sedaj stacijoniran v 'Sežani, dal nekemu vojaku iste stotnije bankovec za 500 K naj zmenja in mu prinese drobiž. Vojak je odšel in se ni več vrnil. — Stotnik je čakal in čakal, ali ker vojaka z deñarjem. ni hotelo biti od nikjer, je šel ves žalosten na orožniško postajo in prijavil tam ves dogodek. — Vojaka iščejo orožniki.
Nesreča in poskusen samomor.
V ulici Media v Trstu ima nek kamnosek svojo, delavnico. Neki kamen, ki ga je kamnosek imel v delu, se je prevrnil na otroke, ki so se tam igrali in je ubil štiriletnega dečka. Mati je bila vsled tega tako Obupana, da si je poskusila vrat prerezati.
Ubijalec svoje matere. 201etni Matija Battel v Barbani pri Dinjami v Istri je že dlje časa grdo ravnal s svojo materjo in bil zaradi tega že obsojen. Ravno je bila žandarmerij-a dobila uikaz, naj ga pripelje v zapor, da odsedi svojo kazen, ko je zaznala, da je Battel svojo mater ubil. Mati je bila sinu očitala njegovo malopridnost in sin jo je s palico in s kamni tako zdelal, da je na mestu umrla.
Novi siamski dvojčki. V svojem šotoru pri Ogrskem brodu je porodila 40 letna ciganka Magdalena Herak skupaj zrašena dvojčka. Od zadnjega rebra sta tako zrašena skupaj,' da imata o-ba skupno spodnje truplo in skupni nogi. Torej dve glavi, dve prsi, štiri roke, en trebuh in dve noge. Spola se ne da določiti. 0-b-a še živita. Cigani so pripravljeni prodati dvojčka kakemu gdravnilku. Torej nov predmet na svetovnem trgu.
V Domžalah jie dne 25. maja po kratki, mučni bolezni umiri pe-čarski mojster g. Josip Kraljič. Pokojnik, rodom Ljubljančan, je bil miren, blag človek in splošno priljubljen pri vseh, ki so imeli priliko z' njim občevati. Bodi blagemu možu ohranjen trajen, spomin !
Protiklerikalne demonstracije v Zagrebu. Na srednjih šolah, pobirajo denar za neko bandero1 srca Jezusovega ; kar bi preostalo, bi poslali papežu. Ta naredba sekei.jiskega šefa dr. Amrulša je vzbudila obilo ogorčenje. Svobo-domiselci so priredili shod, prišlo pa je na shod kričat tudi ne-
A	V^V'.TPVV',-.	'f-
GLAS SVOBODE
kaj klerikalcev, ki so ranili nekega soc, demokrata; shod je bil razpuščen. Udeležniki so šli na istočasni klerikalni shod, na to pred univerzo. Demonstracije so trajale še pozno v no^. To je bilo 2. t. m. —	-
Zgorela ženska. 3. jun. se je zgodila v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29, grozna nesreča. Ko je 541etna Ernestina Sukova kuhala mleko, je špirit brizgnil .po sobi in provzročil ogenj. Vsa zbegana je šla klicat sosedo gospo Peklenkovo in obe sta izkušali gasiti v sobi. Tu> pa se je Sukovi prevrnil samiovar in naenkrat je bila vsa v ognju. Daši je Peklen-kova hotela pomagati, je dobila Sukova take opekline, da se jie brez zavesti zgrudila in v bolnišnici v groznih mukah umrla. Tudi Peklenkova je dobila razne poškodbe. Ogenj so sosedje pogasili. —
Župnikova klet v Semiču. Po
dolgi in burni seji, ki jo je imel semaški občinski odbor v nedeljo, dne 20. maja, se je posrečilo o-vreči naprednim odbornikom županovo zahtevo za popravljanje farovškihi kleti in hlevov. Župan je rekel: “No, pa dajmo to naredit’, zek je se škoda fajmoštm zameret’, zek je fajn mož.” — No “fajn” ali ne “faj|n”, pri zavednih odbornikih se ni dalo nič opraviti. Isto se je zgodilo tudi v vinivrški občini, kocki in čreš-njevsiki, da se ni ugodilo župnikovi pobožni želji. Prečastni so o-gorčeni izjavili:	“Bo pa vlada
delala na vaše stroške, potem boste pa primorani plačati.”
Mož, ki je že dvakrat videl Halleyev komet živi v Pordimu na Bolgarskem. Zove se Krsta Ilijanov. Rojen je bil 1. 1785. in je slavil 22. maja srvojo 1251etni-co. Mož je izTedno čil in čvrst, kakor da bi bil star šele 60 let.
Ko se mu je reklo, da prorokuje-jo ljudje konec sveta, ki ga bo baje povzročila. Halleyeva repatica, se je smejal ter pripomnil: “Spominjam se, ko je nas komet zadnjič obiskal. To je bilo menda pred 80 leti. Tudi takrat so prerokovali konec sveta. A kaj je bilo? Ničesar drugega, kak-or da smo imeli izredno rodovitno leto.”
Vlom v cerkev. Dva neznana tujca, sodeč po govorici, Goričana, eden star približno- 35 do 40, drugi 25 do 30 let, sta vlomila v farno cerkev na Dovjem. Ker se jima ni posrečilo pri desnih cerkvenih vratih, katere sta hotela odpreti s krampom, poskušala sta priti v cerkev pri sosednem oknu, in ker tudi tu ni šlo, pri oknu za oltarjem. Dobila sta v mrtvašnici nosilnico ter -po njej zlezla na okno. Pri oknu sta razbila sliko sv. Martina, odprla zakristijo z železnim drogom in vzela tam dva keliha. Z železnim drogom sta odprla vratca pri tabernaklju, vzela monstranco in eiborij. iz katerih sta hostije po tleh raztresla. Kelih in monstranco sta pa na pokopališču proč vrgla. Na stranskem oltarju sta vzela Mariji pozlačeno krono z glave, ker sta mislila, da so notri Vdelani pristni biseri. Najbolj slalbo sta opravila pri cerkvenem nabiralniku, v katerem sta našla le par vinarjev. Neznana zlikovca sta govorila laško in slovensko. Orožniki ju pridno zasledujejo. Med' farani vlada velika razburjenost.
Lep katehet je idrijski kaplan Miha Zevnik. Za svoje, učitelja nevredno obnašanje se je moral zagovarjati pred ¡okrajnim sodiščem. V Idriji je bil radi razgaljenja na cesti obsojen v globo 20 K. V petem razredu ljudške šole je med veroukom zahteval lod nekega učenca sokolski znak in ga vprašal, ali hodi tudi on k sokolski telovadbi. Ko mu je učenec potrdil, tedaj je katehet Zevnik rekel: “Ali k tistim' divjakom?” Vsled teh besedi je načelnik idrijskega “Sokola”, J. N., kot voditelj sokolske telovadbe, vložil tožbo proti kaplanu Zevniku, ki je bil zopet kaznovan. Kako umevajo današnji kateheti učiteljski poklic, je razvidno iz tega, da je kaplan Zevnik isto uro pozval vse učence, ki ‘ obisku jejo telovadbo pri “Sokolu”, naj vstanejo. Na to pa vprašal drugega učenca, ki hodi k telovadbi “Orlov”: “Ali je kdo izmed teh učencev kaj vreden?” Dobil je zaželjeni odgovor:	“Nobeden nič!” Tako
hujska veroučitelj učenca na u-čenca ! Ne pomaga nič, dandanes je katehet predvspm politični a-gitator za klerikalno stranko in potem- šele veroučitelj)
• •	«ft	••
* «A* »A« - à
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
~*i denarje v staro domovino h*
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co,
* 82 Cortlandt St.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
Nev York, N. Y., j|
ë
•J*	da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
tli Čl? Žl? il‘ a? ■!?	ilj a? Ži?
*
e
e
Slabega blaga ljudje ne ponarejajo. Severova Zdravila se dostikrat ponar jajo, kar je zopet dokaz njihove izbornosti.
ZAČNITE DANES!
Ali ste utrujeni, zdelani, onemogli? Ali ste tako oslabeli. da se komaj vlačite? To kaže da je vaš ustroj o-pešal in da ga poživite, vam je potreben
are* chir-
Ustavi vam izgubo telesne moči, povrne čil ost in zagotovi čvrsto zdTavje. MaLokrvnim pomn-o-ži kri, prežene pogostno zapeko ter iapodbudi želodec, drob in jetra k pravilni delavnosti.	Cena 75c.
Posebno koristen za slabotne žene in dekle’ a
G. E. Novak iz Fogelsville, Pa., nam je nedavno pisal: “Odkar uživam Severov Živi jenski balzam, se mi je zdravje prav zelo zboljšalo, moč mi je povrnjena, a želodec, drob in jetra so uravnana in poživljena. V bolezni je vedno najbolje, zateči se k Severovim Zdravilom, ker pomagajo.”	s
'«M* M*6*1
Večina lekamikov prodaja Se vero v a Zdravila. Ne jemljite nadomestil. Če imena vera” ni videti na zavitku, ni pristno.
Zdravniški svet zastonj
W.I	F. s ..v	> bi	E	D . Aa cedar rapids KA WO. Iowa
				
Močni živci	Trpeči delavci
so otrebni za uspeh vsepovsod Za olajšbo duševne utrujenosti, nespečnosti in živčne oslabelosti ga	gotovo ooinajo vrednost dobrega mazila ta prepreSeaje ali utešenje žuljev po trdem delu ati za zdravljenje poškodbe.
Severov Nervoton	SsvsrovoOlje sv.Gotharda
nima para. Zanesljivo tešilo za živčno razdražen rst, onemoglost, nevrasteriijo in živčni glavobol. Dr.goeena tonika za matere, opešane vsled gospodinskih skrbi in po po rodu. Cena $1.00.	ima izborna svojstva, da je posebno koristno za odrge, izvinienja, hromoto, revmatizem, nevralgiio, krče, otrple sklepe in poškodbe, ki zadevajo delavce v vsatdsnjtm življenju. Poskusite ga! Cena 50o.
ODVETNIK
PATENTI ‘
GARL STROVER
1009-140 Washington St.
Tel. 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra Linijska Gostilna,“™
Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim keglišeem in sveže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Tli
® S*®:SS2Si5:S!«SJSSSŽ&<Si5&:&iB»&S®*S
I K oclar |
48 potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj
4$ pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc 4* bukov in spodnega perila na zapadni strani.
klo-
4<
«
43
43
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
»
»
m
«J. J. DVORAK & Co.£
w " ■■■ " " ■ ■■ —■	.. Wë
43	1853-55 Blue Island Ave-	$$
43 Telefon Canal 1198.	jjfr
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
I. Od začetka revolucije do Napoleona, j
Vzroki revolucije.
To so bile gotovo koristne in pravične tirjatve in vendar jih
Ljudevik XVI.
L/judevik XVI. (1774—1793) spolnil je dvajset let, ko je zasedel kraljevi prestol; njegova žena Marija Antonija, hči cesarice Marije Terezije, pa je bila za eno le- ■ to mlajša. 'Nesramno življenje njegovega deda Ljudevika XV. bilo mu je na vso moč zoperno in vedno se je ogibal kraljevega dvora, kamor ni skoraj nikdar zahajal z mlado svojo soprogo) s katero se je bil1 poročil leta 1770. Ko so mu dvorska gospoda poročili smrt njegovega deda ter se imu poklonili kot novemu kralju .svojemu, se je bridko zjokal, pokleknil s svojo ženo ter prosil Boga:	“O
Gospod, vodi in varuj naju, premlada sva za vladarski prestol!” — Ljudevik XVI. bil je jako blagega srca ter bi bil najrajši vse ljudi srečne storil ; bil je tudi dosti umen in spreviden, in dobro je vedel, da v državni upravi marsikaj ne velja; toda imel je premalo svoje sodbe in svoje volje, in dasi ni imel zaupanja v samega sebe, vendar niti drugim ni zaupal ter je vedno omahoval zdaj na eno, zdaiji na drugo stran, ka kor ga je kdo zna! za se dobiti. Bil je torej preslab, da bi v tako razburjenih časih mogel državno krmilo ravnati, kakor bi bilo treba; in akoprem ga je ljudstvo veselo pozdravljalo ter ga imenovalo “težko pričakovanega” (le désiré), je vendar ravno on za grehe svojih prednikov- moral na morišči poginiti. Drugača bila je lepa njegova žena. Dasi ne tako bistrega uma, kakor njena mati, cesarica Marija Terezija, bila je vendar jako živa ter je z odločno svojo voljo istega kralja pridobila, da (je tudi v državnih stvareh čim dalje bolj slu šal njene nasvete. Res da je prevečl ljubila kraljevi sijaj, ter da v pri proste j svo-jej lakomnosti nikakor ni hotela odjenjati od potratnih dvorskih šeg šn navad; takošna zapravljivka pa le ni bila, kakor so jo razu-pili Francozi, ki nikdar niso ma rali za njo, zato ker je bila avstrijskega rodu.
Ljudevik XVI. bil 'je do dobrega prepričan, da treba državno upravo prenarediti, a imel je tudi do'bro voljo, da se sam odreče neomejene vladarske oblasti. Prvo 'kraljevo dejanje njegovo je bil u-kaz, da ima grofica Dubarrv kar takoj iti s kraljevega dvora. Potem' je pozval k sebi tri in sedemdeset let starega Maurepas-a, ki mu je do smrti svoje (1781) zvesto služil ter m-u nasvetovali dobre ministre, akoprem sam ni imel niti posebnih zmožnostij niti dovolj odločne volje, da bi svoje ljudi podpiral, kakor bi bilo treba. Med prvimi svetovalci Ljudevika XVI. sta se najbolj odlikovala denarni minister Turgot in državni tajnik Malesheribes. Turgot je prej bil intendant ali kraljevi namestnik y Limoges-u ter se je proti oderuhom in davkarjem na vso moč potegoval za ubogo kmečko ljudstvo ter je že takrat nasvetoval, kako da bi se odpravile velike krivice, ki soi se godile “tretjemu stanu”. Ko se je torej raznesel glas, da je Turgot postal denarni minister, je neke ljudi bilo strah in groza, drugi pa so se veselili in trdili, da je to največja sreča, ki je mogla doleteti francosko državo. In res si Francozi ta-krat niso mogli 'želeti boljega moža, kaijiti 'Turgot bil je pošten in pravičen, odločen in prav nič sebičen, poln najčistejšega domoljubja, bistroumen in delaven. Kralju je odločno rekel, da država nikakor ne sme ustaviti svojih plačil, da ne sme povišati davkov, miti delati novihi-dolffov, pač pa mora varčno gospodariti ter ,s prihranjenimi novci .po ma-lem odplačevati stare dolgove. Da bi bilo to mogoče, treba odpraviti vse nepotrebne službe in stroške, vzeti plemenit-nej gospodi velike pravice ter davke enako razdeliti med vse stanove, pretrgati vezi, ,ki zavirajo kupčijo in obrtnijo, pripustiti tudi meščanske in kmečke sinove do višjih državnih in cerkvenih služb. Davki se ne bi smoli več dajati v najem, ampak država morala bi jih sama pobirati ter ostro nadzirati davkarske uradnike.
Turgot ni mogel doseči. Premalo sta ga podpirala Maurepas in Malesherbes, a kralj sam ibil je preslab proti prevzetnej .gospodi, ki so zdaj vsi bili enih misli.j ter se krepko uprli plemenitim osnovam. Malesherbes se je v prejšnjih službah svojih tudi potegoval za siromaiško ljudstvo, ki je moralo toliko krivičnega davka plačevati; a ko je od leta 1760.—1763. bil vrhovni presojevalec knjig, bil je dober prijatelj enciklopedistov ter je vsem svobodoumnim knjigam pustil na svitlo. Prav nerad je 'stopil v ministerstvo, a ko je le udal, francoski učenjaki niso vedeli, kajj bi počeli od veselja, da bosta onslej v kraljevem sveto-valstvu dva tako redka in vrla moža, kakoršna sta bila Turgot in Malesherbes, ki sta se v vseli imienit.nib stvareh ujemala. Malesherbes je najprej hotel odpraviti tista grozna pooblastila, ki so človeka brez sodnijske preiskave spravila v zapor; ali obveljalo imu je samo to, da je mnogo nedolžnih izpustil. Ravno tako je zastonj zahteval, da bi na kraljevem dvoru varčne j š^ gospodarili. 'Turgot dosegel je vsaj to, da je kralj po vsem Francoskem oklical svobodno kupčijo z žitom, ali pri čudnih tedànjih razmerah je ta tolikanj koristna naredba bila vzrok krvavim, pobojem. Rokodelstvo je le nekoliko mogel osvo' boditi fcelhovskih spon.
Zvedeni imožje so sprevideli, da se tolikokrat imenovane napake ne bodo dale odpraviti, dokler se ne spremeni državna uprava na Francoskem, ali kakšna da naj bo ta sprememba, o tem niso vsi bil! enih misli j. Turgot si je želel .kak državni zbor, v katerem 'bi vsi stanovi imeli svoje zastopnike ali poslance ; Malesherbes mislil je, .da bi za prvi čas bil dober tak gosposki zbor, kakoršen se je na 'Francoskem shajal pred letom 1614.; kralj pa se je nadejal pomoči od starega “parlamenta ali nekdanjega najvišjega sodišča, katerega je zopet sklical ter mu povrnil vse nekdanje/praviee. To Ije bila velika nesreča, kajti parlament se je trdovratno upiral vsem koristnim osnovam in ni odjenjal, dokler Ljudevik XVI, ni Turgota in Malesherbes a odpustil iz minister st va (meseca maja 1776). Kako je cenil Turgo-ta, pričajo njegove besede, ki jih 'je Imalo pred odhodom teh ministrov izrekel: “Samo jaz in Tur igot ljubiva narod svoj.”
Y kraljevem svetovalstvu je Turgota zameni! njegov nasprotnik Oliugny, mož brez pomena, ki je že črez štiri mesece umrl. Francoze j,e takrat najbolj zanimala vojska v sevèrnej Ameriki nekoliko iz sovraštva zoper Angleže inekoliko pa iz velikega svobodoljubja, ’ki so se ga navzeli iz knjig enciklopedistov. Kar očitno so zahtevali, da naj francoska vlada z amerikanskimi uporniki sklene zavezo ter jim pošlje vojaške pomoči. Yergennes, minister za zunanje stvari, je s prva bil odločeno zoper vojsko v Ameriki. Po Turgot o ve m odhodu pa se je po malem dal spregovoriti ter je A merikaneem najprej skrivaj' pošiljal topov, pušk. smodnika in česar sicer treba za vojsko-; potem je dovolil, da so francoski častni ki stopili v amerikansko vojsko a ko 'je mladi Lafajiette navduše na poročila pisal domu, in ko so •v Parizu in Versaillesu celo ple (menitna gospoda bili cisto zbega ,ni, uda! se je prošnjam amerikan .skega poslanca Franklina ter pre govoril slabega Ljudevika XYL da je meseca februarja podpisal pogodbo, po kateri je francoska vojska šla črez morje, a ne da bi Amerikamci za to pomoč imeli ke daj plačati kako odškodnino. Ka ko se je ta vojska končala, pove dali smo v prejšnjem zvezku. A 'inerikanska vojska stala je fran leosko državo mnogo novcev in bi lo je 'torej jako imenitno, kdo da bo po zgodnji smrti Clugny-jevi postal dlenami minister. Dobro voljni kralj je .na to mesto pozval Neekera, ki je v denarnih stvareh takrat imel v Parizu največ ve ljave.
Jakob Neeker rodil se je leta 1732. v Ženevi na Š va j carskem od očeta profesorja, ki ga je iposlal v Pariz, da bi se izučil kupčije z denarji. Leta 1762. je mladi Neeker bil sam svoj, sreča imu je bila
mila in v desetih letih pridobil si je šest milijonov liver lastnega premoženja. Največ neslo mu j.e to, da je 'bil ravnatelj indijske trgovinske družbe, in da je zapravljivi kralj Ljudevik XV. pri njem ma posodo jemal. Ko je bil dosti bogat, poveril je vodstvo kupčije svojemu bratu ter se jel pečati s politiko. 'Prav predrzno pisaril je o državnih stvareh, 'katerih'sicer niti sam! ni' dobro razumel, ter si je s tem. pridobil /čim dalje več veljave pri ljudeh, ki so sklepali) 'da bi mož, ki .je s trudom in u-mom svojim sam tako obogatel, tudi državi vedel pomagati iz zadrege. Imenitni in slavni možje, ki so se pogostoma shajali v njegove.) hiši ter se kratkočasili v družbi duhovite njegove žene, so mu še bolj ogladili pot in kmalu je Neeker bil najmogočnejši -svetovalec francoskega kralja. Ljudje imeli so toliko zaupanja vanj da so v nekoliko dneh razgrabili vsa dolžna pisma novega državnega posojila, s katerim so se i-imeli poravnati stroški za ameri-ka.nsko vojsko. Nedker si je državno gospodarstvo mislil kakor kak denarni zavod ali kako kup-čijlstvo in trdil je, 'da tu ni treba druziega nego kredita in reda. (Kredita je državi za nekoliko Časa dajalo njegovo ime, a da bi bilo tudi reda,, napravil je povr šen pregled vseh državnih dohodkov in stroškov ter državnih dolgov. Ta pregled ali “račun”, ki ga je najprej predložil kralju, dal je potem tudi tiskati v mali knji-jzied, po kateri so ljudje tako hlastno segali, da. iso jo morali edno z novega tiskati. Tudi to je prvi mah povzdignilo zaupanje francosko vlado; ali kmalu se je pokazalo, da račun ni natančen. da so stroški 'mnogo večji dohodki pa manjši. Zdaj so se jasno vidlele velike, nezačelpive rane, i.z ‘katerih je Francoska čim. dalje bolj krvavela. Sam Nec ■ker je sprevidel, da tu treba še druigih pripomočkov in jel jih jc iskati. Kolikor se jie dalo, odpra vil je nekatere napake v držav nej upravi, zahteval je več varč nosti zlasti na dvoru, a naposled -e je tudi on prepričal, da treba celo državno upravo prenarediti, On, katerega so Francozi takrat (najbolj števili, mislil je, da se sme lotiti vsakega dela in pregovoril je kralja, da je za poskušnjo vpeljal neke čisto nove naprave ko jie pa tudi on rekel, da treba davke enako razdeliti med vse stanove, vzdignili so se vsa ple menitna gospoda ter ruvali zoper njlega kot protestanta in tujca, dokler ga kralj ni odpustil iz ¡službe (1787). V državnih stva neb se Neeker ni skazal zvedenega ministra, in ravno on je s svo jim “računom” najbolj podkopal staro frkneosko državo ter še bolj razburil splošno nezadovoljstvo iSlcer pa je francosko ljudstvo tudi zdaj* šie -slavilo Neekera kot e-din ega moža, ki bi državo mogel rešiti pogina.
Kmalu se je pokazalo, da so iplemenitna gospoda kralja čisto dobili' na svojo stran. Neeker jeva prva dva naslednika bila sta moža brez pomena, pa se tudi nista mogla dolgo obdržati. Takoj po Neekerjevem odhodu je kralj podpisal ukaz, da pri vojščakih isme postati častnik le, kdor se .more izkazati, da so vsaj štirje njegovih prednikov bili plemenit-niki; kdor pa je imel samo tri ali ¡manj plemenitih prednikov, ali kdor niti ni bil plemenitnik, moral je izstopiti iz bojaške službe ali ,pa ostati prost vojščak. Ta naredba jie osupnila vse svobodo umne molže in vzela jim- je nado v boljo prihodnost, kajti tako o
Iz naše knjigarne.
iPotreba je pokazala, da seznanimo prijatelje dobrega čtiva natančneje z vsebino knjig, katere se dobe v založbi “Glas Svobode Co.” 1518 W. 20th Str. v Chieagi, 111.. Vsakemur je znano, da se človek najbolje izobrazi, če pridno bere dobre knjige. Nismo Slovenci tako mali, da ne bi imeli dobrih pisateljev. Jurčičevi, Tavčarjevi, Trdinatovi, Kersnikovi, Cankarjevi in drugi spisi bi morali biti našim rojakom povsem znani. Saj so ti pisatelji zajeli snov svojim vrlo zanimivim povestim iz kmečkega naroda. Živ-jenje, delovanje in nehanje slovenskega naroda v prejšnih časih časih, ko so Francozje gospodarili po naši lepi Sloveniji, in v novejišem času opisujejo ti pisatelji tako zanimivo, da se človek ne more ločiti od knjig, dokler jih ne prebere. S posameznimi-deli se bodemo bavili pozneje in naznanili vsebino.
Priznani in plodoviti pisatelj Ivan Cankar piše v socialnem duhu. “Hlapec Jernej i,n njegova pravica,” je delo, ki ibi moralo biti znano vsakemu. Tudi o tem pisatelju in njegovih delili se bo-, demo bavili obširnejše.
Y naši zalogi imamo prestave svetovnoznanih pisateljev. Sien-kiewiezewi spisi so prestavljeni iz poljščine v vse jezike. V svojih delih opisuje ta pisatelj zgodovi no poljskega naroda, življenje v takratnih burnih časih, popisuje in slika s živimi barvami krvave bitke, katere je bojeval poljski narod za- .svoj obstanek. Slovenci bi morali vedeti, koliko je moral trpeti ta slovanski narod. Vse te soise, prestavljene v lepo sloven ščino. ima po najnižji ceni v za logi “Glas Svobode Co.” Glej cenik!
Ruski mislec Leo Tolstoj, po
vsem svetu znan. da zastopa trezne in socialne nazore, je pisatelj da malo takih. Posebno opozarjamo rojake na njegovo jako obširno delo “Ana Karenina.” V njem o-piscljie razne ljubezenske spletke, 'življenje ruskih plemičev in pregrešno znanje Ane Ka-renine z visokim ruskim aristokratom. Knjiga se dobi v naši zalogi za ceno $3.20.
Zgodovinske povesti francoskega pisatelja Aleksandra Dumas (izgovori Dima) so menda najzanimivejše, kar jih imamo Slovenci prestavljenih iz francoske literature. V knjigah “Trije mušketirji” in “Dvajset let pozne
franco-skemu dvoru,- predno ni prišla krvava revolucija.
Izmed slovenskih pisateljev je med našim narodom Jos. Jurčič menda najbolj poznan. Njegova dela so zbrana v enajstih zvezkih, ki se dobijo v naši zalogi po 60c. Zvezki imajo sledečo vsebino : I. Deseti brat, II. Juri Kozak.
—	Spomini na deda. — Jesenska noč. — Med slovenskim polharji.
—	Spomin starega Slovenca, francoskega vojiščaka. III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Urban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v 'Višji gori. — IV. Tihotapec.
—	Grad Rojinje. — Klošterski Žolnir. — Dva brata. V. Hči mestnega sodnika. — Nemški valpet. -r Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni pokrajini. VI. zvezek. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. — Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako j,e Kotarjev Peter pokoro delal. —■ Črta iz življenja polit. Agitatoirja.
—	VII. Lepa Vida. — Ivan Erazem Tatenbach. VIII. Cvet in sad.
—	Bela ruta, 'bel denar. IX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. X. Rokovnjači. — Moj prijatelj famralec. — Šest parov klobas.
—	iPo tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošljivosti. XI. Tugomer. -“Berite Novice.” — Veronika Deseniška. — Pripovedni spisi. ■ Te. deloma narodne, deloma zgodovinske povesti, ali pa šaljive pripovedke, se dobe broširane v zvezkih, kakor goraj omenjeno Vse so jako zanimive in jih rojakom toplo priporočamo.
Manj znani, kakor Jurčičevi, so spisi Janeza Trdine. V knjigi “Bahovi huzarji” opisuje nekdanjo borbo Jugoslovanov za narodnostne pravice in ilirizem, ki se daj že ne obstoji več. Kdor se zanima za slovanske težnje in nek danje borbe, mu bo ta knjiga prav dobrodošla. Cena $1.50. (listali spisi vsebujejo bajke in pri-povesti, katere si je ohranil do lenjski narod. Pisatelj je v teh svojih popisih natanko zadel in naslikal čut in mišljenje dol en j skega kmeta. Neumorno je še v starosti pri starih babicah in dedih poizvedoval in ohranil še za pozni rod, kaj je govorilo ljudstvo o tlaki in tlačanskemu gospodarstvu, o kmetskih uporih, o tedanjemu življenju zatiranih kmetov. Prav obširno* se v vsakemu zvezku bavi tudi z čarovnicami in strahovi, katerih je bilo
bo radi prestopka javnega miru in reda, kakor to,označuje parag. 300 k. z., a proti prvemu še radi pregreška telesne varnosti.. — (paragr. 411 k. z.)
Te dni bode obravnava. No, že naprej lahko trdimo, da župnik radi bogokletnega čina, katerega je >on povzročil, ne bode veliko kaznovan. Mogoče na nekaj kronic denarne globe. Ubogi ženi, katero je javno v cerkvi osramotil, bodo pa že prisolili kako mastno kazen, da se kmečki narod ne bode v prihodnje uprl proti vsega mogočnosti katoliškega farja ....
je”: (cena. $2.’50 in $3.00) opisuje pisatelj razuzdano življenje na j Pre.ie v ^rjancih vse P'dno^ ka-dvčru in višjih šibjih v časih pred veliko francosko revolucijo.
>stro se niti v poprejšnjih časih ni gledalo na plemenitni rod vojaških' častnikov. ¡V tem je proti konicu leta 1781. umrl stari Mau repas, a po njegovej smrti je pri izbiranji ministrov navadno odločila kraljičina beseda.. In kakor kraljica, tako je zdaj isti kralj najprej hotel vstreči prevzetni gospodi, a potem še le željam in potrebam ostalega naroda.
Dalje prihodnjič.
Za kratek čas. Golobica. — Mlada soproga: “Sedaj nisi z menoj več tako ljuibeznjiv, kakor preje; ali nisem več tvoja sladka golobica?”
Mož (vtopljen v delo): “Seveda si: ali veš, sedaj drži svoj kljunček.
Ljubezenske doživljaje kardinala Richelieu (izg. Riželi), in drugih dostojanstvenikov, cerkvenih in posvetnih, ter poznejše življenje kraljice Ane Avstrijske, ki ni bilo nič kaj eednostno, njeno pregrešno znanje z kardinalom Maz-zarinijem. V knjigi “Grof Monte Cristo (dva zvezka po $2.00) je opisano trpljenje v grozni ječi po nedolžnem obsojenega tako 'živo, da vidi bralec v duhu* ječe, trpi vred z jetnikom in ko se isti končno oprosti, si nabavi neizmerno premoženje ter potem kaznuje svoje sovražnike, se mora tudi on veseliti.
V glavnih točkah smo v sledečem opisali dela tujih pisateljev. (Navedli smo jih na prvem mestu, ker so jako obširna in ker se morejo rojaki, ki jih čitajo s zanimanjem, seznaniti s zgodovino minulih časov, minule slave poljskega'kraljestva, minule razuzdanosti in parasitnega življenja na
kor so mislili stari ljudje. Spisi so nad vse zanimivi in jih pripo ročamo posebno rojakom iz Dolenjske. Cene posameznemu zvez ku so razvidne .iz Cenika knjig katerega priobčimo vsakih 14 dni
Kdor si hoče za nekaj ur pre gnati vse skrbi in se prav sre no nasmejati, si naj omisli Rado Mumikove humoreske. Od tega najboljšega slovenskega pisat e lja šaljivih povesti imamo tri knjige v zalogi. V “Navihancih’ opisuje križe in težave mladih ljudr. V “Znancih” in “Jarih ju nakih” so pa ponajlveč vojaške humoreske, maneverski doživljaji itd. Nikomur ne bode žal. kdor se na te knjige naroči. Cena: NaVi hanci (229 strani) $1.25, Znanci (190) strani $1.00. Jari Junaki (199 strani, najnovejše!) $1.25.
(Priporočamo tudi Ferdo Plemičeve humoreske, ki jih je zbral pisatelj v knjigi “Tilho in drugi’ (cena $1.00) in Franca Milčinske ga “Igračke” (cena $1.00.)
(Dalje prihodnjič.)
tsr DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi!
KAKO NASTOPAJO DUHOV-NIKI V CERKVAH.
O velikem cerkvenem škandalu poročajo hrvaški listi. Nikola Grbin, župnik v Novem gradu — tako govori obtožnica — je imel dne 20, oktobra 1907 opraviti o-bičajno nedeljsko službo božjo v tamošnji župni cerkvi. Oblečen v mašniško obleko, je stopil župnik pred altar, nakar se je obrnil, da odmoli neko molitev.
INo, sedaj Se je zgodilo nekaj neobičajnega, nekaj, kar se v oni cerkvi še ni pripetilo. Župnik je namreč iztegnil roko, pokazal na žu ol,ia n ko Magdo Fiškuš, ter rekel ljudem, naj jo vržejo iz cerkve. ker je brezbožna in nesramna ženska.
Ta župnikov apel je množico seveda osupnil, a razburjenje je postalo še večje, ko je odgovori-
la Magdo Fiškuš: “Ako moram iti jaz ven, potem morate, iti tudi vi!”
Župnik je postal vsled teh be sedi ves divji. Kričal je, da ne bode maševal, če se ženske ne vrže iz cerkve. Magda Fiškuš mu je ra te besede zabrusila v obraz “Ako nisem jaz vredna, da sem v cerkvi, tudi vi niste vredni, da mašujete,” in' še pristavila: “A-ko nisemi jaz vredna, da pridem v cerkev, tudi ni vaša kuharica s katero živite, kakor se ne spo dobi za duhovnika!”
Sedaj se je župnik lotil žen ske, jo prijel in pehal do srede cerkve. 'Priložil ji je tudi nekaj klofut, kar »am pripozna!
Vsled takega postopanja je dvignilo državno pravdništvo pro ti Nikola Grbinu, župniku v Novem gradu, in Magdi Fiškuš, se-ljakinji iz Cerkvenega sela, obtož
Katoliški duhovnik postal borzni igralec.
Alphonze M. Consolazio, bivši katoliški duhovnik, ki je pred kratkim oženil 161etno Katarino Johann iz Trentona, je rekel, da se je zadnja tri leta na vse načine trudil, pozabiti deklico J A ker je uvidel, da tega pe more, je zapustil cerkev ter se oženil.
‘Ko me je škof McFall iz Trentona poklical pred se”, tako je pripovedoval Consolazio, “ni hotel o ničemur drugemu slišati, kakor samo o mojem življenju z gdč. Johann; seveda sem mu po-edal tudi jaz svoje mnenje; nato sem odšel, pustil cerkev in se poročil.”
Pred par dnevi je Mr. Consolazio na Wall ulici v New Yorku odprl lastno pisarno ter postal borzni igralec.
Kongres Rumuncev.
Ohieaški “Daily Socialist” poroča, da bodo rumunski socialisti delavske stranke (Socialist Labor Party) imeli svoj kongres v Clevelandu, O. na 6004 St. Clair ave. dne 3. in 4. julija t. 1.
Zavedni deželni poslanci
so, ali saj njih večina, v deželnem zboru države Maryland. Tukaj so namreč sprejeli z veliko večino predlog, da mora biti na vseh deželnih tiskovinah unijska znamka ‘Allied Printing & Trades”.
Graft zveznega senatorja pred kongresom.
Graft zveznega senatorja William Lorimerja iz Illinoisa —' Chieage pride pred preiskovalni odbor za priviligije in volitve v kongresu v Washihgtonu.
Lorimer je namreč svoje nasprotnike v deželnem senatu v Springfieldu podkupil in sicer je dal vsakemu $1000 ter bil končno po dolgi borbi izvoljen zveznim senatorjem tega okrožja. Sedaj ga je eden podkupljencev izdal, ker mu ni hotel še del obljubljene nagrade plačati,' kakor je obljubil pod pogojem, če bo izvo-
ljen.

Taki 'so ljudski Ameriki !
zastopniki
Dvojčka.
—	“Vidva sta si pa jako podobna ! . . . Ali vaju oče med seboj razloči?”
—	“Z gotovostjo ne. Če kdo od naju kaj naredi, kar ni prav, vedno oba nabije! ...”
RAZNOTEROSTI.
Smrtna obsodba pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Ljubljansko porotno sodišče je 3. jun. ob pol 8. zvečer po tridnevni razpravi obhodilo Andreja Rejca, rudarja iz Idriie, v smrt na vešalah, ker je dne 28. februarja t. 1. svojo ženo Frančiško, s katero je živel v neprestanem prepiru, pahnil v potok Idrijšeo, da je utonila. Porotniki so na stavljeno jim vprašanje o zavratnem umoru odgovoril z 10 glasovi “da”, z 2 pa “ne.”. Rejc se še trenotek pred razglasitvijo ob sodbe na predsednikovo vprašanje, če ima na pravorek porotnikov kaj pripomniti, tajil delanje ter izjavil, .da ne more govoriti drugače, kakor je govoril ves čas. Ko je predsednik, deželnosodni svetnik Ve-dernjak razglasil smrtno obsodbo, ki jo je Rejc mirno poslušal, je vstal bbsojenčev zagovornik dr. Švigelj ter ob splošni napetosti izjavil, da ima Rejc, ki ga je med posvetovanjem sodnega dvora zunaj pregovarjal, da naj pove resnično, če jie žene res umoril, še nekaj povedati. Ob grobni tišini je nato Rejc s tresočim glasom priznal, da je ženo res umoril. Razglasitev obsodbe je napravila na navzoče silen vtisk.
Če vam je potekla naročnina na “Glas Svobode”, ponovite jo takoj, da se vam lista ne ustavi.