Glasilo Občine Ormož Leto VII, številka 26, september 2014 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Stran 12: Največji klopotec na svetu Stran 3, 4, 5: Investicije 2014 ^ v / 22. 1 M ARTiNOVANjE Cfrfjk»-»^""' MART' N0VANJE-s' Stran 16: Martinovanje Festival Ormoško poletje 2014 Mojca Gorjak - TIC Ormož Letošnja jesen je zelo hitro pokazala zobe in nas opomnila, da je poletja konec. Vendar še ni tako daleč nazaj, ko smo si poletne večere radi popestrili s prireditvami Ormoškega poletja. Festival Ormoško poletje je letos zaznamovalo 18 prireditev; udeležilo se jih je dobrih 3500 obiskovalcev. Torej so bile zelo dobro obiskane. V programu se je zvrstilo kar nekaj prireditev za otroke, med njimi tudi Rožmarinkin festival, ki bo postal tradicionalen. Nasmejali smo se na dveh gledaliških predstavah in uživali na pravem prleškem kabaretu. Največ pa je bilo glasbenih večerov oz. koncertov različnih glasbenih zvrsti. Poletne večere so nam tako popestrili zvoki tamburic, petje klap, tudi slovenska ljudska in etnoglasba. Pozabavali pa smo se še ob funky ritmih, poskočili ob irski glasbi in se nasmejali. Za vse, ki želite osvežiti spomin na večere, smo pripravili fotografije iz nekaterih dogodkov. Upam, da vas bodo prepričale in da se v še večjem številu vidimo naslednje leto. ^ V Wf ir S p \ Kumpanji Foto: Marjan Dovečar Foto: Marjan Dovečar Rožmarinka Foto: Marjan Dovečar / y ** h v $ 111,111)11 4 Motovilčica Foto: Marjan Dovečar Mulc vas gleda Noreia Tadej Toš Soseda in pol ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Sladkorna pesa v Sloveniji Karolina Putarek Rezultati ankete kažejo, da bi kmetje v Sloveniji sladkorno peso ponovno pridelovali na več kot 8000 hektarjih Upravni odbor Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) je sredi junija predstavil rezultate ankete, ki so jo v prvi polovici leta s pomočjo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije izvedli med vsemi lastniki vsaj treh hektarjev kmetijskih površin. Z anketo so želeli ugotoviti možnosti in velikost možnih površin za pridelavo sladkorne pese v Sloveniji. Med 4.339 odgovori jih je skoraj 60 odstotkov zainteresiranih za pridelavo sladkorne pese, kar pomeni, da bi v Sloveniji lahko pridelovali sladkorno peso na več kot 8.000 hektarjih. To je več kot petina vseh razpoložljivih površin za kmetovanje, kar predstavlja tudi idealen petletni kolobar. Vsaka kmetija bi tako v povprečju namenila za sladkorno peso nekaj več kot tri hektarje. Morebitne pridelovalce sladkorne pese zanimajo tudi dodatne usluge, predvsem pa se jih veliko (več kot 70%) zanima za pesne rezance, ki so zanimivi tudi za tiste kmetovalce, ki sicer ne bi pridelovali sladkorne pese. Kar velik odstotek morebitnih pridelovalcev sladkorne pese (blizu 17 odstotkov) pa bi želelo tudi lastniško sodelovati v novi tovarni sladkorja, je povedal mag. Vladimir Hunjadi, tajnik ZPSPS. Predsednik Mirko Kosi pa je prepričan, da rezultati ankete kažejo dovolj zanimanja za sladkorno peso. Tako v Združenju enostavno ne razumejo obotavljanja države pri zagotovitvi ustreznih razmer za ponovno vzpostavitev tovarne sladkorja v Sloveniji. To pa pomeni večjo angažiranost države pri rešitvi problema s staro lokacijo. Zato je ZPSPS na svoji spletni strani www.sladkornapesa.si objavilo javni poziv vsem občinam v severovzhodnem delu Slovenije, naj predlagajo lokacijo nove tovarne sladkorja. Investitorji namreč zahtevajo, da se problem lokacije reši do konca tega leta. Za oživitev proizvodnje bi potencialni investitor potreboval 136 milijonov evrov. Takšen podatek izkazuje študija profesorja dr. Črtomirja Rozmana s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, s katero ZPSPS tesno sodeluje že od začetka svojih prizadevanj za oživitev proizvodnje sladkorja v Sloveniji. Med aktivnostmi ZPSPS tudi srečanje z veleposlanikom Republike Češke Veleposlanik Republike Češke dr. Petr Vozlica je najprej obiskal župana Alojza Soka, potem si je ogledal lokacijo Med aktivnostmi ZPSPS je bilo tudi srečanje z veleposlanikom Češke dr. Petrom Vozlico (v sredini). nekdanje tovarne sladkorja in se srečal tudi z nekdanjim direktorjem Tovarne sladkorja v likvidaciji Jurijem Dogšo. Na koncu se je srečal še s člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS), ki so mu predstavili rezultate ankete. Vozlica je bil nad zanimanjem kmetov več kot navdušen, kljub temu pa je opozoril, da pa mora biti za ponoven zagon sladkorne industrije v Sloveniji dosežena enotna podpora. V Ormož je prišel zaradi potencialnega češkega investitorja in dejal, da bo izsledke ankete z veseljem naznanil v svoji domovini, kjer je proizvodnja sladkorja med uspešnejšimi sektoiji. Tudi na Češkem, v tej10,5--milijonski državi, je sladkorni sektor dohodkovno zelo zanimiv. Pojasnil je, da ima Češka štiri sladkorne tovarne, od tega tri v večinski tuji lasti. Na gospodarskem področju so se češki investitorji z vstopom v lastništvo nekaterih slovenskih tovarn (na primer: v gumarski industriji v Savi, Litostroju, interesirajo pa se tudi za prevzem Radenske), do zdaj že izkazali, zato ne vidi ovir za morebitno poglobitev poslovnega sodelovanja tudi na tem področju. Vendar šele, ko bodo zapleti okrog razgradnje tovarne odpravljeni in bo pri vseh (državi, pridelovalcih in potencialnih (so)investitorjih) dosežena enotna podpora. Do ukinitve kvot leta 2017 pa se je na to treba čim bolje pripraviti, je še dodal dr. Petr Vozlica. ^ Zlata plaketa Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu Ciliki Lah Karolina Putarek Med mnogimi športnimi, kulturnimi in družabnimi prireditvami ob 50. krajevnem prazniku KS Miklavž pri Ormožu je bila sredi junija tudi proslava, kjer so zaslužnim krajanom podelili dve posebni priznanji ter bronasto, srebrno in zlato plaketo Krajevne skupnosti Miklavž. Priznanja sta podelila Irma Murad - predsednica komisije za dodeljevanje priznanj - in Emil Trstenjak - predsednik KS Miklavž pri Ormožu. Posebni priznanji sta prejela: Vera Paušner z Vinskega Vrha, uspešna strelka v Strelskem društvu »Jože Ke-renčič«, in Tonček Kirič ml. iz Miklavža pri Ormožu, aktiven gasilec v domačem PGD. Bronasto plaketo so namenili Emici Trstenjak s Kajžarja, požrtvovalni članici v različnih društvih. Srebrno plaketo je prejel Vlado Plohl iz Miklavža, aktiven gasilec, ki se je izkazal tudi pri Dobitniki priznanj KS Miklavž pri Ormožu Tamburaška skupina KD Miklavž pri Ormožu gradbenih delih gasilskega doma, in član tamburaške skupine ter vsestransko aktiven krajan. Zlato plaketo pa je prejela Cilika Lah iz Miklavža, dolgoletna amaterska igralka, režiserka, pevka v skupini ljudskih pevcev, že od leta 1953 pa redno prepeva tudi v cerkvenem zboru. Kot je povedala v svojem govoru, je prvič na odru miklavškega doma kulture stala kot igralka davnega leta 1950 in komaj verjame, da je preteklo že toliko let ... Kulturni program pred podelitvijo so naslovili »Vračal se bom h koreninam«. Izvedli so ga učenci OŠ Miklavž pri Ormožu s pomočjo domačih amaterskih igralcev. Nastopili pa so tudi tambura-ška skupina in Miklavški oktet. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Emil Trstenjak, ki je v svojem govoru naštel dosežke zadnjih let. Med temi je 17 kilometrov moderniziranih cest, urejen športni park, obnovljen dom kulture, urejen center kraja; pokopališče, čistilna naprava, vodovodno omrežje ... Krajanom je ob prazniku čestital tudi župan Občine Ormož Alojz Sok. Med prisotnimi na proslavi pa je bil tudi podžupan Občine Ormož Zlatan Fafulič. < Ormoške novice, Leto VII, številka 26, september 2014 VEČJE INVESTICIJE V OBČINI ORMOŽ ■J a 11 L«K1 A- Projekt oskrba s pitno vodo v porečju Drave se počasi približuje koncu Frontal d.o.o. Dela pri projektu, ki bo predvidoma končan oktobra 2014, se pospešeno nadaljujejo tudi v letošnjem poletju. Do konca julija so bila izvedena dela na cevovodih Kamenjak - Vinski Vrh - Jeruzalem, Krčevina - VH Križajnščak, Vuzmetinci - Kog - Lačaves, Vuzmetin-ci, Jeruzalem - Plavčak, Plavčak -Kajžar, Otok - Hajndl in Križanjščak - Vitan. Gradbena dela so v glavnem končana, izvajajo se prevezave in hišni priključki, preizkusi tesnosti, izpiranje in asfaltiranje cest. Sekundarni cevovodi in vodovodni priključki pa se izvajajo na odsekih Vinski Vrh, Jeruzalem, Plavčak, Krčevina in Vitan. Na cevovodu Hujbar - Cerovec - Veličane potekajo zakoličitve trase in podzemnih inštalacij, postavitev profilov ter gradbena in montažna dela. Na vodohranih Križanjščak, Vinski Vrh in Hajndl ter prečrpovalni postaji Vukomorje so gradbena dela končana, izvajajo se obrtniška, elektro-in montažna dela opreme. Za bazen z nabiro Otok so vsa gradbena dela izvedena. Izvaja se črpanje podtalnice, izvedba hidroizolacije armaturne komore in premaz celic ter montaža stroj -ne opreme. Na VH Jeruzalem je za Občino Ormož izvedeno približno 80 % gradbenih del, izvajajo pa se zasipi, zunanja ureditev in kanalizacija. Na PP Hajndl in Kamenjak so dela na tretjini, izvajajo se gradbena in montažna elektro-in strojna dela ter ureditev. Za potrebe čistilne naprave Otok so posode za ogljene filtre izdelane in postavljene. Vodohran Jeruzalem V Občinah Ormož, Središče ob Dravi in pri Svetem Tomažu se zavedajo, da izvajanje projekta trenutno povzroča kar nekaj nevšečnosti in ovir, s katerimi se občani dnevno srečujete. Zaradi tega vas nosilci projekta vljudno prosijo za razumevanje i " v t Foto: Marjan Munda ¿IPH 19:il Vuzmetinci Uvodnik Pozdravljene, bralke in bralci Spet je čas za naše Ormoške novice, tokrat že skoraj čisto jesenske... Klopotci že pojejo in poletje nam pošilja svoje že malo manj močne sončne žarke. Čeprav je bilo poletje malo bolj muhasto, smo se imel kljub vsemu lepo. Počitnice so imele svoj čar. Otroci so brezskrbno tekali naokrog in se družili med seboj, odrasli pa smo posedeli v senci in jih z veseljem opazovali. V tej številki Novic vam pripravljajmo kar nekaj zanimivih člankov. Ormoški gimnazijci so nas razveselili s 100-od-stotno uspešnostjo pri rezultatih mature, Rdeči križ je organiziral raziskovalni počitniški tabor, v Občini Sveti Tomaž je potekalo že tradicionalno srečanje upokojencev Medobčinske zveze društva upokojencev, kjer se jih je zbralo kar 630; v Hermancih so začeligradnjo vaško-gasilskega doma, Radioklub Ormož je praznoval 50 let, v Podgorcih in v Miklavžu pri Ormožu so podelili plakete zaslužnim krajanom, za nami pa je tudi pester progam Ormoškega poletja, ki se je odvijal v Ormožu. Vse to in še kar nekaj novic smo vam pripravili tudi v tej številki. Želim vam obilo prijetnega branja. Upam, da ste si v času dopustov vzeli dovolj časa zase, da ste zadihali s polnimi pljuči in si nabrali ogromno energije in volje za nove delovne naloge, ki nas čakajo sedaj v jeseni. Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma novembra 2014. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 22. 10. 2014. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Alenka Lah, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Puhova 18, Maribor, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo«. < in potrpežljivost, za kar se vam tudi iskreno zahvaljujejo. Projekt delno financira EU, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa Čistilna naprava v Cvetkovcih Dobravščak Gasilsko vaški dom Velika Nedelja Foto: Marjan Munda ItlSS i. i. w Foto: Marjan Munda JUH 13; 52 Ilirska ulica ■ 1111 " j Foto: Marjan Munda ! ' i' " jrn-l 13:5" Nogometno igrišče v Ormožu Gasilski dom Hermanci Hajndl Ilovci - Kajžar Ormoške novice, Leto VII, številka 26, september 2014 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ VEČJE INVESTICIJE V OBČINI ORMOŽ Odprtje ceste na Kogu Občinska uprava Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15 avgusta, je bilo na Kogu odprtje obnovljene ceste Gomi-la-Kog,dolge 550 metrov. Slovesnost je potekala v okviru turističnih dnevov na Kogu in so se je udeležili mnogi krajani in tudi drugi gostje, ki so prišli na Kog. Cesto, ki se je na Kogu, kot je povedal Anton Luskovič, začela graditi pred več kot 100 leti in se je vse skozi obnavljala, je tokrat obnovilo in razširilo Komunalno podjetje Ormož pod nadzorstvom Branka Kelemine. Celotna obnova z zgrajenim opornim zidom po vsej dolžini trase, s pločnikom, z javno razsvetljavo in meteorno kanalizacijo je stala občinski proračun nekaj več kot pol milijona evrov. Cesta je bila tudi razširjena na 5 metrov in sedaj predstavlja urejeno prometno vpadnico v sam center Koga. Odprtje prve asfaltne prevleke pa je bila pred natanko 40 leti, je zbranim prav tako povedal g. Luskovič. Kot je na odprtju povedal župan, se bo obnova lokalne ceste skozi Jastrebce in javne poti skozi Lačaves nadaljevala naslednje leto ob gradnji kanalizacije za omenjeni dve vasi. Sicer pa je na Kogu po novi sistemizaciji še okrog 10 km makadamskih poti, predvsem takšnih, ki vodijo do posameznih gospodinjstev ali kmetij, nekaj pa je še tudi povezovalnih. Otvoritveni trak je ob pomoči svojih pravnukov, župana in predsednika KS Kog prerezal starosta kogovskih vinogradnikov in častni občan Občine Ormož g. Stanko ČURIN. Blagoslovitev obnovljenega odseka pa je ob sodelovanju kogovskih cerkvenih pevcev opravil domači župnik g. Janko Mohorič. V programu sta nastopili folklorni skupini s Koga, ki ju vodi Anica Pevec. Po programu je slediloše odprtje razstave kmečkih žena s Koga, ki so jo pripravile v Košarkini hiši, in potem še prijetno druženje pod šotorom. < Kanalizacija Ivanjkovci-v gradnji Krčevina Mihovci pločnik Kanalizacija Miklavž - v gradnji Litmerk .j&J*?. ira i