Uredništvo la a»»v-aiitT* OUslls je v OW-ca«!, HI, 3019 a. <*sw-ford Ats, ka«« * klljaU m r okopi*, <U-
oarao poWJetva, tMi k»r una »tik ■ listom.
Slovenske Narodne Podporne Jednote
* iT 1
^Xt&TJT&^l&rrSC	v zdru*en|u |e moftt
Šlraik pri McCornkko.
» 1 ■ ■ *
Stavkovno gibanja ja sploftno.
I*red tridesetim leti je zavalo-valo med ameriškimi delavei sa prihoritev osetnurnega delovnika. Prvi majnik 1HHG je bil določen, dn delavei ustavijo delo in zahtevajo oaemurni delavnik. Oči vseh delavcev so bile obrnjene na Chicago. Delavci v Chieagu so za-štrajkall in ined njimi tudi delavci, ki so delni i v obratu McCor-micka. Mnogo delavcev je ostalo v obratu in se ni hotelo pridružiti atavkarjem. Dne 3. maja popoldne je prišlo do rabuke med policijo iu stavkarji pred obratom McCormicka, pri kateri je bilo nekaj delavcev ustreljenih. Dne 4. maja zvečef se je vršifl protestni shod na llayniarketu; policija je naskočila zborovalce ln padla je bomba med policaje s strahovitim učinkom. Kdo je vrgel bombo, še danes ni znano. Sledila je potem znana obravnava proti voditeljem delavstva, ki je končala a trage-dijo, dn so bili Štirje voditelji obešeni, eden si je končal življenje pred eksekučijo, trije so bili pa obsojeni v ječo, med njimi dva v dosmrtno ječo, eden pa na petnajst let. Zadnje tri je governer Alt gel d izpustil iz ječe, ker ni smatral sodbe za pravično. Pod vešnli je dejal August Spiess znane preroške besedePride čas, ko ho naš molk močnejši kot glasovi, ki jih danes zadavite."
To je kratek zgodovinski obris prvega delavskega gibanja v obratu MeCormieka.
nemška potapljača potopljena vzhodnem obredju Anglije.
V bojih na morju, ki ao aa vi li pred Great Yarmauthom Lovestoftom je na angl. križat nastal ogenj, eden angleški rasi sevalec in dve patruljni ladljl bili pa uničeni. Na nemški at ni ni bilo izgub. V boju na mol ob flanderskem obrežju jc bil den angleški razrttševaleo hu poškodovan in cn pomožni k žar uničen. Moštvo so ujeli Ne
stavke in povsod so kapitalisti v
škripcih za delavce, ln če delavei, ki so zaštrajkali pri MeCor-inicku, ostanejo mirni in se ne vruejo na delo, dokler niso njih zahteve priznane, mora družba na kolena.
Delavci so tista moč, ki izvršuje, da se v tovarni sučejo kolesa in se surovine spreminjajo v lične izdelke. Dokler ae delavci nc vrnejo na delo, vsi miljoni kapitalistov nc zasučejo koles v obratu.
Delavci zapomnite si ta nauk! Bodite mirni, vztrajajte in zmaga je vaša
Zahteve štrajkarjev.
Priznanje unije.
Poboljšan je mezde in znižanje delavnika.
Odprava delodajalske bolniške blagajne.
Odprava dele od kosa (piece work).
Boljfte ravnanje z delavci.
Tako ae glase zahteve v splošnem, ki bodo izdelane bolj točno in predložene vodstvu tovsrne.
Mejtem je naraslo število štraj-knrjev pri Deeringu, kjer tudi izdelujejo poljedelske stroje na 4,000. Vseh štrajkarjev je sedaj nad 11 tisoč.
V torek se je armada stavkar-jev pomnožila. Nad 3000 delavcev pri National Malleable Coatings Co. se je pridružilo stavkarjem. Pri Illinois Malleable Iron Co. je ustavilo ddo nad 800 delavcev. Povsod sc delavstvo drami in zahteva svoje.
kreda se je skrčila ki mnogo a* micriških delavcev je padlo pod [indijanskimi noži in sekirami.
Tedanji governer general Ter-razas je dovolil noviiu posestni-ikoni organizirati obrambno Četo proti Indijancem. Na pašniku je [bilo 40,000 goved, 25,000 ovac, več [tisoč koz tiugorskcgii plemena in 5000 konj. V teku revolucije ne Lje čreda zopet skrčila in je enaka ničli.
f V mirnem času je delalo na pa-Išniku dn 3000 Mehikancev, Cor-jralito* in San Pedro sta največji mesteci ua pašniku. I Rudniki Corralitos ao oddaljeni |85 milj zapadno od Villa Ahuma-jdo. Južno od pašnika Corralitoa je poaestvo Phoebe Hearst iz San Vtancisca, matere znanega laatui-ka Žoltega Časopisju W. Hearsts. »Na posestvu leže bogati rudniki In sočusti pašniki za živinorejo. [Ilnogo drugh ameriških pažnikov pe razstrešenih po cell Chihuahua frn na mnogih so bogati ruduiki. I fie pred gradnjo mehikanske ieverozapndne železnice ktere gospodarji so Američani, so mor-■nonci ustanovili svoje prve kolonije. Mormonci so ostali ameri-Mi državljani. Kavnali so se po ■gledu ameriških kapitalistov, da p slučaju hoiuatij lahko sahteva-io varstvo ameriške republike, u Mesti Pearson in Madera so u-klano vi I i ameriški ln angleški ka-pits)isti, kjer so velike parne ža-■e in tovarne, V okolici Vinace mi v zapadni Chihuahua ao bokali ruduniki, ki so lastnina atne-Bftih kapitalistov. Težko je naj-luudnrsko selo v tej državi, v ■Bpreip ui naložen amerižki ka< 9K). Nešteti ameriški miljoni tt
parobrodne družbe zahtevajo visoko prevozniuo. Trgovci sodijo, da bo treba plačati #3.90 prevoz-nine od toue.
— Arfentinlja. Iz Buenos Aires poročajo, da je delavski položaj slab. Brezposelnost je velika in beda narašča. Vlada nc stori nič sa delavce. Velika dela so suspendirana in delavci rontujo peš ra delom iz kraja v kraj.
V notranjem dežele ni nič boljše. Iz province Pampas Centrale poročajo, da je več kot 10 tisoč delavcev brez dela, ki jih strašijo oboroženi agenti. Prav nič se ne bo treba čuditi, če pride dn izgredov.
— Drobne vesti. Iz Berlina pa Londona poročajo, da se spor m Nemčijo in Združenimi država! glede vojevanja s potapljača! reši ugodno in prijateljako.
Iz Waahingtona poročajo, da je nemžki cesar napram amer kemu poslaniku Gerard u iarei da želi ohraniti prijateljat Združenih držav in da nastopi Združene države lehko kot posi dovalec za mir, če oatauejo v a ru z vsemi vojskujočimi držait mi. Kdo bo predložil mirovne ) goje, nc povedo, aodijo pa, da j predlaga Nemčija na podlagi ei jih zmag ali pa entente vsled UJ nih porazov. Vojna z Združeni) državami bi le podaljšala voj* kar bi povzročilo popolnoma i črpanje vojskujočih držav. Pral jo, da je tako cesar govoril, j
Ruski car hrepeni po svoj "ljubljenih" Židih. — Is BerlJi poročajo, da ruska vlada zahtfi da sc ji izroči ruske begune, j Žive v Angliji in na Francoska Od teh begunov jc 03% židl ki so ob čssu Židovskih profot* na Ruskem zbežali v inozeniati
Ameriške vesli.
nili ns ta način, da so jih radi nr čevnih vzrokov zaprli. Na Francoskem so sestavili imenik ruskih begunov. Te begune zamenjajo /.a ruske vojake, ki so jih poslali v Marseilles.
Grčija se ne pokoravs ententi. — Iz Berlina poročajo, da je grška vlada odklonila zahtevo entente, ki je zahtevala, da se ji dovoli ua lariški železnici prevažati srbske čete iz Krfa v Solun.
"Ameriška delavska zveza" Je
otvolila Ifl. stan v Turtle Creeku nasproti igrišča. Vodili bodo stvar organizatorji Itoaeh, Duffy in tura. Scully bo govorlls o. organizaciji dekletom, ki podpirajo stavko.
Ta stavka je praktično dobljena ill če hočemo osigurstl zmago, mora sodelovati vsak mož in ž»ua in se ue zanašati na delo posameznikov. Sodelujte tri zmaga jc naša."
V stavki j« prizadetih mnogo slovenskih delavcev. Slovenski delavei hodite složni z delavci drugih narodnosti iu zmaga mora biti na vaši strani!
— Anglija. Angleška vlada še ni ugnala irske revolucije, četudi vsaka brzojavka iz Londona pripoveduje, da se je podslo večje število irskih vatašev. Angleška vlada gospoduje nsd brzojavnim uradom in tedni, mogoče tudi meneči bodo minoli, preden izvemo resnico o sedanjih dogodkih. Angleška vladna poročila so tako pobarvana, kakor da sc je na Irskem izvršila le večja demonstracija, pri kateri je prišlo do izgredov. V resnici je pe ns Irskem revolu cija, krvava revolucija, ki še ni premagana, ko list odhaja v tisk.
Iz Londons poročajo, da jc Aaquith naznanil, da se je vladri odločila predložiti parlamentu predlogo za aplošuo vojaško obveznost,
— Is Sanduakjr, O., poročajo,
da prlčno zopet delati v kamnolomih, ki so bili zaprti pozimi.
— Po nekaj dni trajajoči stav.
Id pri Wheeling Mold 4 Foundry Co. v Wheeling!!, W. Vs., ao w delavci vrnili zmagoslavno na delo. Družba je priznala organize* eljo in njih druge zahteve.
- V rudnikih v okraju Bel
mont, O, je zastavkalo ftOO delavcev, da zlioljšsjo delovne raziue
re.
— Ma konferenoi med zastopniki cest iioželeznišk ih uslužbencev in zastopniki Philadelphia Kapid Transit Co. se Je dosegel s|iora-SUtn. Novi usluŽlietiei dobe kot minimalno mezdo centov na uro, uslužbenci, ki delsjo zs družbo pet let, pa dobe 31 e ns uro.
Zastavkali so eeatnoželeani. tki uslužbenci pri West Penu
Railways Co. v okolišu PitU-burghs, Ps, Pri demonstraciji v New Keiiaiugtonu, katere se Je udeležilo približno 1,000 oseb, j«« bilo razbitih nekaj šip na vozovih in en atavkoksaki sprevodnik je bil ranjen ua glavi.
Slovsnski delsvci pozor I A-
yen ti iz Ksnsde iš/«Jo v /d m Ar. nih državah družine. ki bi šlo delali lis farme Preden kdo sprejme ponudbo, naj se obrti* zs infoniiseije ua delsvskl de* pertinent 'Department of Lsbor, Washington, D. C.)
nam se izplačuje tudi porodniška podpora do določenega zneeka. Celo bolniško podporo i/plač u jo jednota akosi prvih feat mwewv,
__potcm pe skozi nadeljnih šest me-
Anrora, Minn	^^ bolnilk' podpore.
On jen i br. urednik! V prigibulj^ ijsmln# podpore ims jednoU vain poiiljetn pismo najinega bra Hk,ad irrwjnih podpor. Iz tega ta, ki ne nahaja v civilnem voj- „kU<Jj| ^ j^^j« podporo Ha-nem ujetništvu v Italiji, da ga prt- t(0m in ^^^ y ^ prejeli it občit« v rilajcilu in ae tako bratje c«.|0|etn0 podporo za eno in iato in sent re S. N. P. J. aeznsnijo »jbolesen, u so še ozdrsvljivi in ne-
lavei s nami ia pristopili so t nafto unijo
Bret je, delavei! Ne strsiite se fttrajks^ £e smo mirni, idolni in ne Kremo delati, dokler kapiUlisti ne priznsjo neftih zahtev, moramo zmagati. Vidite zdaj manjka ljudi in kapitaliati imajo za nae sladke besede. Posamezne delavoe hvalijo, da so "fajn" možje, ali pa pravijo, takih fantov
nam je trebe. "kot si ti," in de-* možni zs delo. Nsdslje vdovai* Isves blagohotno potrkajo po ra-Članov jednote, ki ao zspnatili ve- menu.
Uko nedoraslih in nepreakrblje Brstje, delavei ne pozabimo, nik otrok, ki si ne morejo sluiiti ksko je bilo, ko so bili slabi Ča-
življenjem vojnih ujetnikov. Phano Me glasi: Drsga brata!
Ozieri, J« — 3..— 16. __________________________
Dam vama vedeti, da aem prejel vsakdanjega kruha in so" v potre-jai; vaaj jaz fte niaem pozabil. Ko piamo na/a j in znamke ao pa na pu|(>ff M0 flanj 7aVarovai še za ao bili alabi časi, ao delavci hodi-eenzuri odtrgali. UlofSi aem rekla- pogodbe, $e ixRuIn? eelo roko, ee-'H po eele dneve, tedne in ineseee mseijo ns ministrstvo, pa gotovo j0 n0ff0| jj(jr| prat< na rofc| do j od tovarne do tovarne za delom mi jih ne plačajo.	dlani. jwbo vids, obeh rok, Kapitalisti in bosi ao se norčeva-
V<Vrsj sem prejel pismo od ,,og itd. Člsnom, ki so čes leto dni jli i* sestradanih delavcev. Gonili četa. To je prvo v enem letu. Pi- v jednoti in je od operacije odvi-i»n podili so jih od tovsrne, kskor Ae mi tudi Juatins. ds so vai zdrs- „llo tljg^ življenje, izplača jedno-|da bi imeli pred aabo čredo ovae. vi. Drugegs ni nič novega, ker ta	Jo $50 za operacijo. A- Bratje, delavci ne pozabimo tega
Kotovo ne amejo piaati. Zgubilo ^ ho je član nad leto dni bolan in 'Zdaj ^e napočil drug £aa in lahko mi je eno pismo od doma in eno'^ neozdravljiv in Seli odprsvni- j«i priborimo boljši kos kruha," če ml starišev Pepec. Tudi tuksj ni! (l0 dobi enhrat za vaelej |250 «»no složni in če se potrudimo nič novels, vae po navadi. Ku-1 odpravnine. Tako je še mnogo ve2**nj- Nič se ne bojte kapitalistov dolf je bil ueksj dni bolsn, Pep- dnjRjh Uf0dn0ati, fcj jih j« nemo- j in boeov!
kri/. Inili, mene pe žep. Do se- L^ na$t€ti v kratkem dopiau. • Delavec je človek In vaak se rad daj sem kose lovil v žiranate Vij Kmo ^postavljeni nesrečam j P° težkem delu malo razvedri in zanjke in aem jih ujel blizo 30 v L, Jeznim Iu nihče nc ve ure ne pokadi smotko. Ali katd ha j to enem mesecu. Tako aem imel delo. dneva ^je nesreče. Zategadelj r«tori, če mu je plača tako nizko
Tudi divje špergle in janež hodim j klWm ,)ratom Slovencem, Ilrva- "--*	" * ' "
nabirati v gozd. Tako ini dan bi |orn jn Hrbom: Pridite dne 12. tro mine. Dela ne dobim in tudi ja ob (Mmih Kve*tr na ^.jo ae mi ne izplača delati za 2 franka 1629 Weahington Ht. in prhtopitc na dan. Država bl mi tudi vzela v nafa društvo. Pokažite, da res podporo, to je 3.50 fr. na da*. ||f|,no ^ avobodo in jo znamo Drugega dela kot v gozdu ali ns	jv,7akujem, ds se našemu
njivi bi tukaj ne mogel dobiti, pa va^u odzovete, tega niaem več vajen. Želim, ds bo j John KMU>yl(.ht predsednik, po enem letu že boljše, popreje pa
ni upanja. Drugače je tukaj do •	Yukon. Pa.
bro. Vreme je lepo, ki snegs smo j r/enjeni urednik! Priobčite' teh videli le od dsleč. Nekej dni je par xnUe y (Hssilu. aaj iz Yiiko-bllo bolj deževno, drugače je pa |ia ni bi|o po^^ u ieta in ieta>
drevje že cvetelo od deembra.; Poaebnlh novic ni in z delom sO Živež ae je podražil. Meso stsne tud| m hom hvaH, De|a M fukaj
3 franke kg. dobro mleko 30 oen-!Vaaki dan. ali človek mora več-tiuiov liter, domači sir 2.50 fr. kg.,^ ^,ati mtonj De,at| ^ tPft. alsb krompir po 25 eentimov kg |ha panew jutra do p0Mlega makaroni 80 eentimov kg., olje 2 v#|trs yjl vbogJll par dolarjev. Ko fr. liter. Poceni je le aalate in za	d-n jfpla^ila treba
5 eentimov zadoetu>s » /«»k« ksj plače« drufl>l, drugo pn»ds. družino. Vino je po 1.20-1.50-2 jalnaro ^ delavca pa ne 0itane fr. liter, ki je slsbo in večinoma n^
IMinsrejcno. Res je,desegenepi I DeiaVeem ne avetujem, ds bi je. Jsjes stanejo od 10 do 15 cen-1 m hodn| M delom ker jf fe timov Hlen. Pnst swo imeli tukaj _m|raj Ht||rJt MUŽnoilt Dokler ^ to .čiato reven. Je bilo vse prepoveds {uuin(mtl ne odprav|( je ye5, no, aploh se ni poznalo, da je bil|krat deUtl aaatonj
H podpornimi društvi smo dobro preskrbljeni. Imamo Stirl društva, ki apadajo k raznim zvezani in jednotam, ki so člsni enega iii* iatega društva. Uvideli so, da je zaatava potrebna in aklicali so ae-jo treh drnitev in aieer 8. N. P. J. — H. D. P. Z. in H. S. P. Z. Re zultat te seje je bil, da ae kupi akupna zaatav|. Razvitje zaatave ae vrši dne 30. maja t. 1. Začetek alavnOati je ob devetih dopoldno. K razvitju zaatave vabimo vaa bližnja društva: "Dom in Svet," štev. 181 S. k. P. J.; "Svobodo-
Tako je bilo tudi v drugih ih Italije in mislim, ds je Ml
fte bolj slsb tndi pri nos kot tu-k »j. Drugega ni nič posebnegs Z«'lim, da kmalu kaj več pišete in da ste oba zdrava in delata. Bodita zadovoljne, de »te v Ameriki, drugače bi bila že v mcani-ci. Meni ao vai rekli, da aem ala-l»o naredil, ker sem desertirsl. pa dauee nem ssdovoljen. Če bi bii vojak, kdo ve, kje hi bil že danee. Obema arčen pozdrav od mene, Prpee in Rudolfa. Vaa brat
John Prelovšek, Warprieoner L,^, „ ^ 1G9 8 N p J{ P. Dnomo 1. Ozieri. Sardegna, .<Lundcf AdamUv m atev m g Italy.	s ,	^
Po vaebini teira piama ae lahko aodi, kako se irodi vojnim ujetni-i^ H N p J ; .#AVitr!jak| alo. kom. Uosoče ni poveo<| tako. ali j vpnfl, „ fit<%y ^ g N p J ;
J.; "Proatomlaleei," lite v. 87 S. N. P. J.; "Rdinoat," štev.
Rplofteu p<dožaj vojnih ujetnikov ni miioso drugačen.
Thomaa Prelovšek.
Oary, lad.
Cenjeni br. urednik: — Iz naše uanelbine &e ni bilo dopiiia v našem "OlaMilu," rato wm prepričan, <la moj dopiH ne |Mijde v koš, četudi ne pišrm kot časnikar ali j priznan pisatelj.
V nasi naaelbiui srno po trdi a-Ifilaeiji ustanovili društvo "Nova Svoboda," st«v. 271 H. N. P. J. Ne Ihmii opitoval pinlrobMeira dela, k<«r je «'limoni S. N. P. J. znano, da jf treba storiti meraikteri korak. pre«len se ustanovi novo društvo.
Na*«• društvo bo imelo avoje ae-je \sski drugi petek v mesecu v dvorsni n« lti'itf Waahington St. Prihodnja asja se vrli dne 12. ms ja svefter ob osmih. V odbor smo ixvoliii sledeče brste: Predsednik John , Kastelieh, 2I8| Jeffenkui: Si , tajnik Stevo lleinesl, HiJM Wssbiiigton St.; Iiliitfainik Malo Oreškovič, 2227 Washington Si
"Slovenska Cvetlica," štev. 7fl S D. P. Z. { "Naprej do Zmage," štev. 75. S D. P. Z ; "Orel," štev. 40 S. D. P. Z.
Razvitje zaatave ae bo vršilo na proateiii, Društva, ki ao v na-aelhlnah, v katerih imajo godbo, se proai, da pridejo z domaČo godbo na čelu, čc jim je le mogoče.
Na svidenje dne 30. maja.
Pozdrav vaem Mtateljem Glaal-Ift S N. P. ,1!
Anton Lavrič.
odmerjena, da ne zadoetuje Še za najpotrebnejše reči. Ali naj dele vee vedno Živi v peklu f Ne, xio delavci, tudi mi imamo pravico do življenja, ki izdelujemo vae bo-gaatvo na svetu.
Ne vfcm dflkbd — iz Chicsga ali Milwaukee so prignali kakih 15 stavkokAzeV. Kaj bodo naredili a tem številom, ko jc v stavki 300 do 350 delavcev f Kompanija ne bo doati opravila s temi ljudmi, ko je v strojsrni različno delo.
Slovenci ne hrfdite zdaj aem za delom, če vam tndi obetajo zlato gradove. Upam, da se nobenemu Slovencu ne bbdo zmešali toliko1 možgani, da bl prišel sem atsvko^ kazit ali pa v Whitehall, Mich.
Čltal aem ogla« v Gl. N., da potrebujejo delavce za delo na dvorišču. Moje mnenje je, da naj J. Milar sam dela za $13 tedenske plače, ker ae ne more s tsko pla? čo izhajati.
Bratje, delavci, potrudite se za povišanje plače. S. N. P. J. želtii mnogo novih članov, bodočem dnevniku pa mnogo naročnikov.1 Posdrsv vsem britom in R. S. P. J.
»i . r. M ogMg)
Wankegan, DI.
Tužnim arccm naznanjam vaem znancem, prijateljem in sorodnikom, da je nemila amrt ugrabili* nam prHjubljencga aoproga in očeta štirih nepreakrbljenih otrok Charlca Ccrka dne 20. marca t. 1. Rojen je bil v Borovnici na Not,-rsnjakeuv^, koder je odpotoval v novo domovino i«kati areče pred kakimi 17. letf/V najboljši nadi za boljšo bodočnost mu je nemile amrt pretrgala nit življenja v ataroati 41 let. Bil je član S. N. P. J. od uatanovitve do njegove amrti. Najprierčnejfte ae zahvaljujem S. N. P. J. iu njenim uradnikom /a teko hitro izplačilo posmrtnino za pokojnim soprogom in priporočam vaem Slovencem in Jugoalovanom aploh, da printopi-jo v SK>ven«ko Narodno Podporno Jednoto, ker edino ona je u-stanovljena na zdravi pmllagi ne-glede na veraka prepričanja. Obenem izrekam najprlarčncjftu zahvalo društvu "Sloga," Štev. 14, ki ga je v tako velikem številu apremilo ua V Narodno pokopališče" in mu položilo krasen vence na gomilo. Srčna hvala tudi, ženskemu društvu "Moška .lednako-pravnost," štev. 119 S. N. P. Jf. r.a krasni venec.
Žalujoča 1 termina Cerk In otroci.
Grand Haven, Mich.
Cenjeno uredništvo; — Redko-kedaj se kaj ališi iz našega meat a Iii odločil sem se, da napišem kratek dopis, četudi ne pripadam med najsposobnejše dopiaovalee. ITpem, da Ih» lahko vaekdo rasu me!, kar napišem.
V "Glasilu" Ste poročali krat ko, da je
k lil« IU koiiun«. MIK jv «>«• main i. .	., „ ,	....
kmalu končan, e potem smo «o,>el	njjlo Poroda ,. kn-
stavko obnovili	Cl !^ r	mf» ■ °IVPn'
...	Jaki naselbini. Ne vem. kje bi za-
Stvar je bils «le<lečs. V prvl|^ Mtf> l|om |ot|,
Joffres, Ps.
Cenjeni urednik! Odmerite mi kuečrk prostore v našem Glssilu.
PODPOBIfHjJPlfOT«
prekaša svetovnoensno tyro-plsto, < eravno je trdil brst jus, da je Bog oče nejbolj 1 mesto Tyreea to nebeško dobroto. Imel aem priliko tukej v nafti naeelbini opazovati, da jc kurji oče hotel s svojo kurjo ino prekoračiti cesto, pa Icj ga spaku, pri svojem pohodu je UMI smolo. Ni še dobro do srede prijsdrsl. ko je s eelo svojo familijo obtičal v dva čevlje visokem blatu kskor Renenkampfo-ve armada pri Mazurskih jezerih ip tako mirno sedoč je s nsj večjo polrpe/.ljivoatjo prcnsšsl nadloge tega grešnega sveta in ftakal na refiilno patruljo, ki ae je kmalu pojavila v obliki dveh akrbnih lic, ki so se z vso vnemo žen-kokošje ljubezni zspočele Ino akcijo in tako oprostile kurjo družino iz ne ravno tnega položaja. Da ae pa lie preveč poglobil v že tako ni i mo blato in bi znal obtičati tudi aam in z menoj vred tudi ta dopia v njem, je bolje, da preidem na kako drugo stvar. Z delom je ftlo do prvega aprile precej dobro, a tem mislim ati, da ae je delalo vaaki Zaslužek pa ni bil najboljši, so že akrbeli naši izkorišče-meneči ko bi delavci malo zaslužili, bi poatali preveč vzetni in jih ne bi bilo mogoče
0	lahko držati na konopcu. njega marca amo dobili pove-od naših unijakih uradnikov, ne smemo prenehati z delom gaee, ako da naa bodo oni poli, da odložimo orodje ,kar amo
1	mi atorili in amo ae na dru-a aprila vai vrnili na delo in
delali do 6. aprila. V tem ca-so ps nsatsla neka neapora-Ijenja med nami in bosi, da
0	ustavili drugi dan delo. V čaau je družba poatavila dru
tehtnico, da ae bo premog teh-po "run of mine siatem," ka je že vaem znano, kjer ao ae pojavile druge težkoče tako ni prišlo do aporazuma. Tuksj .tem premogorovu ae namreč na a razun spodnje žile premoga
1	še druga žila tako imenova-(I. ns ter Coal), ki je debela • 4 čevlje in ko premogar do
a delo v avojem prostoru bije atebre in puati, da se mu to£ v katerem dela, zaauje In file premoga pade .največ _Jrna v velikih kosih doli. Vesuffie ae, da pri takem premolil ni veliko drobiža, ki bi šel akozi mrežo. Dokler ao premog preaejali, predno je šel na tehtnico, je družba plačala, ako je bil ajtodnji premog apodkopan a atro-jetn, 69 centov od tone, ako je bil premog pa nakopan a pikom, je družba plačala $1.00 od tone. Sedaj, ko je pa atopila v veljavo pogodba, da ae mora premog preje (tehtati, kakor gre na mrežo, je družba bila voljna plačati aa-ino 50 centov od tone, in delavci bi bili preveč oškodovani, ker bi morali po jeden ali dvakrat pre-metovati premog za 9 centov od tone. Valed tega nadaljujemo a stavko do konečne zmage.
V društvenih atvareh ne moremo pokazati prevelikega napredka. Imuno tukaj društvo S. S. P. J., ki pa is različnih vzrokov bolj slsbo napreduje.
Pred kratkem «e je ustanovila godba na pihala in nekaj čaaa še preeej dobro napredovala, in ko bi šla tako naprej, bi že lahko po-kasail drugim narodom, ds niamo Slovenci ravno najzadnji. Pa žali luig. zadnje čaae je izginilo med člsni godbe skoraj vae zanimanje za to atvar. Moje mnenje Je, da zopet lotimo složno in vztrsjno dels, ki amo ge ssfeli in vspeb, uatfci ne bo isoatal. Koncem dopiia iskreno poadrsvljam rojake širom Amerike in želim, da bi nss Pro-avfta ksj kmalu obiskala vaaki dan, čim preje tem bolje.
Loui« Zvonik.
je bil tukaj štrajk, ki je	k.° »	Probujati
konual. Res je bil štrajk M"rftVn ^^»•imakega apa-
„ ....... ................. " *n,n ** Dom ,on| l,rvo n««i
zapisnikar Uze Crljenies. l«2n Mnvkt n** bl,°	m ,,taro°'bližjega In najbolj zagrizenega «o
WnHhiiiKtoM St.
Gilbert, Mina.
Društvo "Sperta," štev. 61. S. N. P. J. v Gilbert, Minn, priredi v nedeljo dne 14. maja t. I. veliko pičeno veaelleo v dvorani Anton IndUiarja. Začetek ob 2. popol
Mratje Slovenci in Hrvatje. Jugoslovani v Gnry. Ind.t "Sloveti-•»k« mu udu« p<nIp<iI Iir jedilni« ' je iirijimpredliejš« mol jngoslo-venskimi | »odporu i iii i org« ni ta«'i-ji v Ameriki, ki ini« tri bolniške in stih |M»smrtniu«ke rnrrede Z.'-ne imajo pri tej orunniraeiji iste praviee k<>t moški Člani iu el« llie«« ir Inliku /ax/intjejo za rden, d\rt att Iri dolarje dnevne bolnv ;ke podpore in za *1i0, a t .< M MI ali ei.rssi posiurtnlne
Iz pmiip urada.
' Slovenska narodna podporna . e<lnota" ima v zalogi dvoje vrat .etlnotinih /Jiakov (gumbov) iu
aieer po 40 in 00 e komad. Pr\i so "gold plated," drugi pa slati (14 ksr ). Društva jih lahko na roČe po tej ceni pri br. gl. tajnika Johnu Verderberju, prodaja-jsjo naj pa prvo Vrsto po 50e, drugo pa $1.00. Tako ima društvo pri vaakera znaku 10c dobička.
SEJA OL. UPRAVNEGA ODBORA 3. APRILA.
Navzoči: Kuhelj, Verderbar, Terbovec, Zavertnik, Molek m u-pravitel Godina.
Kuhelj otvori aejo. Zapisnik prejšnjih dveh aej sprejet z nekaterimi popravki.
Br. Zavertnik poroča: National Fraternal Congreae je imel pred kratkim svoj zbor v Chicagi. Iz poročila je razvidno, da je naša Jednota edina ajovenska podpor na organizacija, ki je doslej v National Fraternal Congreasu. Br. Koklič od štev. 138 v Canona-burgu, Pa., je poelal dopia glede Jugoslovanake Akademije. Ker je zadeva že na splofinem glasovanju, dopis ne more biti priobčen. Ilav-notako sta dva dopiaa v prilog dnevnika "Pfosveta" in dopia l>r. John Stoniča od štev. 1 v Chicagi, ki pobija predloge za dnev nik, toda v smislu pravil ae nc morejo obelodaniti, ker jc vpraša nje glede dnevnika tudi na aploa-nem glasovanju. — "The World's Court Leage," organizacija za po-vapeševanje svetovnega miru, ima avoj kongres v New Yorku in vabi našo^ Jednoto, da pošljemo za atopnika. Sklenjeno, da gl. upravni odbor pošlje reaolucijo na ta kongrea, ki naj izraža naše želje, dočim ne moremo poslati zastopnika valed prevelikih atroskov. Mo lek in Zavertnik izdelata reso lueijo in jo predložita na prihod nji seji.
Br. Godina predloži riabo glave za "Proaveto," katero je izdelal in ponudil neki rojak v Chicagi. Po kratki debati je aklenjeno, da ne bo Jednota naročila zlite glave, temveč naj bo enoatavno ^postavljena is	i? pioderiej še za dnevnik. * • Br. Verderbar poroča:
Prijavila ao se zopet tri druga društva od drugih organizacij za priatop k naši Jednoti in zdaj čakamo na pojaanila glede obstoja teh društev.
Kontest za naročnike in nove člane je izpadel zelo dobro. Je-duota jc pridobila čez tiaoč naročnikov in okrog tisoč novih članov (ic). Podrobno poročilo glede kontestantov in dobitkov bo predloženo na prihodnji aeji.
Br. Krže piše, da ae je obrnil na .Jednoto za oglas v "Času" zato, ker pričakuje, da bo naša Jednota podpirala dobre publikacije, in /.a nobeno drugo stvar, kajti on amatra, da Jednote ne potrebuje reklame. Iz trgovakega stališča pa ceni proetor v "Caau" $50 za eno kolono na leto. Ne predlog br. Zavertnika ae aklenc, da damo oglaa v revijo "Cat" v velikoati pol kolone.
Št. 128, Ringo, Kana. Br. Jakob Zaje piše, da zahteva br. John Zur odškodnino za poškodovano roko. Poškodoval ae je pri delu in iz tega je naatalo zaatrupljenje; bolan je že eno leto in 13 dni. — So mu < dgovori, da ae naj da preiskati po dveh zdravnikih v smislu prnvil.
M. Šuštar
v Chiaholmu, Minn., piše, da bi rad uatanovil novo društvo. Sklenjeno, da ae mu do-voli, če dobi deeet novih članov.
Št. 11, Roalyn, Waah. Br. M. Kezele ima dve bolniški nakaznici v akuptiem znesku $28.50 Bo-lan je na jetiki. Zdravnik pa izjavlja na nakaznici, da je zmožen za lahko delo in upa. da bo vsekakor okreval. Priporoča podporo. Se izplača na podlagi ed ravni • kove Izjave.	•
■ftt. 23. Darrsgh, Ps. Soprog Resnik ae pritožuje,
dobile podpore. PoSi-
lezen do 24. decembra po porot nem odboru.
8t 171, Marinna, Pa. V. Kočar ima nakaznico sa $6, toda valed preselitve k bližnjemu društvu ns potu za delom ni vzel prestopnega lista in zato je izgubil pravi, co do podpore. Se mu izplaoa podpora.
Št. 3«, Auibridge, Pa. »Js. Roža-lija Ban- ima nakaznico, ki ae jila-ai, da je imela od 15. decembra do 15, januarje 1616 infekcijo de-anega očesa. Zdravnik poroča, da jc bila bolna na očesu, toda nezmožna je bila le za tako delo, ki zahteva napetost gledanja. — Skleujeuo, da naj društvo pojas. ni, kakšno delo opravlja ta clani< ca.
Št. 55, East Palestine, 0. Br. Ignac Kogovšek je bil bolan na revmatizmu v kolenu. Bolnik je pa šel v mesto in spotoma je obi skal svojega bolniškega obiskovalca, ker ga pa ni našel doma, je podpisala nakaznico obiskovalčeva žena. Tako poroča tajnik društva. Bolniški odbor prizna! podporo. — Sklenjeno, da naj društv? pojasni, kako je bilo g tistim obiskom, dali se je član vozil ali je hodil.
št. 147, Cleveland, Q. Br. Louis Krsten Rise, da je zoper to, da bi agitatorji v zadnjem kontestu i-meli vse tiste glasove, ki so jih dobili s pomočjo drugih. — Odbor vzame piamo na znanje.
Št. U4, Roundup, Mont. Nekdo je pisal predsedniku nadzornega odbora, br. Joftetu Ambro-žiču, da je sestra Terezija Zupančič pri imenovanem društvu sumljivo bolna in vsledtega neopravičena do podpore. To je povzročilo posebno zdravniško preiskavo v smislu pravil in rezultat je bil, da je bila dotična ovadba lažnjivu. Jednoti je zdaj predložen račun za $3 za posebno preiskavo. Se izplava.
Št. 22, Trimountain, Mich. Br. M. Majnarie, star bolnik na revmatizmu, sc je zopet javil bolnim. Sklenjeno, dia gl. tajnik pošlje oziroma imenuje zanesljivega obiskovalca.
Biro za dobavo državljanskih papirjev v Pittsburghu, Pa. proai za imenik društvenih tajnikov v državi Pennsylvania. Se pošlje plašilo z imenikom.
Št. 107, St. Louis, Mo. Val Sever, bivši Član tega drufttva, ki je adaj v Clevelandu, O., je poslal priziv zoper razsodek društvenega porotnega odbora, kateri ga je izključil iz Jednote na podlagi e-vidence, ki dokazuje rovanje proti društvu in Jednoti in neoenove-no obrekovanje gl. odbora takoj po peti konvenciji v Milwaukee. Društvo je predložilo zapisnik porotne razprave in več informacij, iz katerih je razvidna krivda. — Na podlagi predložene evidence sklene gl. upravni odbor kot druga inštanca, da ostane razsodba društvenega porotnega odbora pravomočna.
Br. Kuhelj zaključi sejo.
Jos. Kuhelj, podpredsednik.
Ivan Molek, zapisnikar.
SEJA GL. UPRAVNEGA ODBORA 10. APRtLA 1M*.
mogli priti kotnpsniatom do rrstnlks. ki ns« oblega le okrog-jdart. Vstopnins za moške je »e.!«*,. Jožefa g«. /,«io smo poskusili še enkrat !,ih „rdnn Weseoev od vseh atranl,1	vatopnine proste Ns ve-Ida ona nI
orgirtiiaireti naA« simkovno org« tako d« ae ne moremo geniti ven1***® vabimo vsa «oscdns društva |ja udravnikovo izjavo." ki ae gla niaaeijo sli unijo. Oprsvljsli šmo |jf ^ trdnjsve Ako se Uteri in «pl«h vee rojake in rojskinje ds trpi llesnik na organ
je biloito|i|„ ojnnaČt da poskuša prodre I « OUberta bi okolice. Pridite vai. j »ki bolezni sres in ds je oprsvi
čena do podpore Ns nskasniei je
tiho naše delo med tem je bilo
neksi spopadov.	„<>VraŽuiknvo bojno črto. ne ino-|ker se vsm bo nndlls vsakovrstna
Dne april« I I je znovs is- re pokarali drugcipi uspeha, ka zabeve; sa dobro po«trelbo iu bruhnil štrajk z« ve*|o pl«čo. ker h«ir umazane iVvlje ln blatne his ^ele pivo bo »krhel o<lbor f dotedanjo pl«čo nismo mogli Sedaj pa ko nss solnee več Oposarjem	člsne 7 nsftega
livetl ne umreti	krst pozdravi s svojimi stttovu drufttvs. (U se udeleže veeeliee	_________________
Ko smo delavei naznanili pri O menlrnl larkl, |e tiull naš sov rež Vi aft, ki ee ne udeleži te vesel Ice, bre. toda ona se je javila zdravi I,-Co, da hočemo devet amo delo nik spremenil taktiko avofegs bo pleča v imialu zadnje seje en do- 24» decembre. — Sklenjeno, da in d« mora vsakdo na dsn saaln- jevsnja in po«tal je namreč teko lar v društveno blagsjno.	dobi podporo do 6. deccmbrs'1915
pa ravnotiati zdravnik sapiaal. d« je omenjena členiea deloma (pertly) zmožne za delo. Zsdnji zdravnikov obisk je Ml 6 deeem
liti $? 50, so in drugi dsn vsi de- gost kskor itslljenske polenta*, da
Odbor. I ako zahteva več, naj dokaže bo-
NavzoČi: Kuhelj, Verderbar, Terbovec, Zavertnik, Molek in u-pravitelj Godina.
Br. Kuhelj otvori sejo. Zspisuik prejšnje aeje prečitsn in aprejet.
V dvorano pride arhitekt Robert W. Layer in predloži končni načrt Jcdnotinega urada. Po kratkem diskutiranju ae načrt sprej-nič in sklene, ds naj arhitekt takoj nabavi načrt v plavem tisku (blue print) in sc naj razpiše ponudba za stavbinsko delo. Arhi* tekt je mnenja, da bo vzelo najmanj tri tedne, preden bo vse kon-čsno, nakar se lahko prične s kopanjem. Potrebno pa je, da se ns-jsme zcinljcmerec, ki natančno do loči niejo zemljišča (survey). Sklenjeno, ds sc to izvrši.
Br. 'Verderbar poroča:
Br. J. Mihelič od štev. 8 v So. Chicagi je vložil priziv zoper razsodbo porotnega odbors pri Ime-novsneni društvu. On je namreč tožil sest. Terezijo Hvals zaradi psovsnjs in oeebnegs aapeda. Njenemu soprogu in člsno * Vin-eeneu Hvala je hMs odvzeta bolniške podpora, ko je br. Mihelič iz-javil ns seji. ds je videl bolnik«, ko je kid«l sneg pred hišo. To je delo povod Teresiji Hvala, de je počaksl« Miheliča v sahinu. ga opsovala in ga polila s pivom. N« društveni seji 9. jan ga je sopet napadla s psovkami. Porotni odbor je razsodil, ds mora biti sest. llvsls zs kssen auapendlrens ss CO dni. Mihelič ee pe prlteftoje,
da je kasen premajhna. Predloži n je tapienik porotne razprave in zagovor sest. HvaU. v katerem pravi,M da ne ji dobro zdi da ga je polila s pivom, ker mu je hotela „a v Mak način narediti sramoto." _ Sklenjeno, da kasen zadostuje in da s tem obvelja sklep društvenega porotnegs odbora.
Br. J. Rogina od štev. 89, Mid-wa£ Pa . ei je poškodoval roko na sumljiv način. On pravi, da je padel ponoči po atopniesh, tods duštvo je sumilo, da je dobil poškodbo v pijanosti in v pretepu, in zato mu je odklonilo podporo. Hr. Rogina je pa grozil bivšemu predsedniku društva, br. Strupe-ku. s tožbo, če ne podpiše nakaznice, kar je zadnji pod pritiskom tudi storil; rsvno tsko je zagrozil tajniku, da mora biti podpora odobrena, drugače da toši. Nakaznica je za $18 in zdravnik izjav Ija, da ima Rogina "dislocated left shoulder." — Sklenjeno, da mora iti zadeva pred društveni porotni odbor.
Štev. 72 v Frontenacu, Kana., pošilja razsodbo porotnega odbora v zadevi, br. J. Halača. Omenjeni se ni ravnal po pravilih ob Času svoje bolezni in društvo mu je zavrnilo podporo od 28. oktobra do 15. novembra 1915. Bolan je bil na nogi in je hodil tri milj?; vzel je pa zdravnika, ki je oddaljen od društva. Ker pa razeodba porotnega odbora ne navaja defi-nitivnega zaključka, je sklenjeno, da se vrne društvo, ki naj po porotnemu odboru odločno izjavi, dali je dotični član vreden podpore ali ne.
V zadevi izplačila pogrebnih stroškov za bratom John Martin-čieem in Joe Zgoncem, ki sta biU ubita v rovu v Ravensdale, Wash., je predloženo med drugim tudi pismo, ki ga jc pissl Floyd F. Daggetta, predsednik Industrial InKuranee Commission v dotičnem kraju. On piše, da jc omenjena družba izplačala pogrebniku, ki je pokopal omenjena člana, znesek $75 za vsakega; račun za Martinega alias Miller je bil $102.90, za Zgonca pa $105.00. Sklenjeno, da Jednota plača* prizadetemu društvu v Black Diamondu, Wash., diferenco med izplačanim zneskom in navedenima svotoma in nič več.
Društvo štev. 114, Roundup, Mont., pošilja inicijativni predlog za spremenite v nekaterih točk v členu "Bolniška podpora." — Sklenjeno, da sc predlog vrne v pravilno aestavo.
Društvo štev. 64 v West New-ton, Pa., ponovno pošilja popravljeni inicijativni predlog za spre-menitev točk v VIII. in XI. členu Splošnih pravil. — Sklenjeno, da mora društvo podrobno navesti vse točke, ki ne , soglašajo z nameravanimi spremembami, kajti to ni delo gl. tajnika niti nikogar v gl. odboru, a brez tega ne »nore biti predlog popolen. — Br. Zavertnik govori, da je čaa, da gl. upravni odbor apregovori v javnosti glede dolžnosti, ki jih imajo društva pri aestavljcnju inicija-tivnih predlogov, in česa da ne amejo pričakovati od gl. odbors. Nato je sprejeta sledeča
izjava gL upravnega odbora:
Društva S~ N. P. J., ki hočejo inicijatirati kak predlog za splošno glasovanje, morajo skrbeti, da so taki predlogi v vseh ozirih popolni in jasni, kakor zahteva dotična točka ustave, preden jih more gl. upr. odbor objaviti v glasilu za podpore.
tli. upravni odbor izjavlja, da po naši ustavi nima pravice popravljati in urejevati. inicljsti-ranih predlogov, pač pa bo vrs-čal vsak nepopolni predlog toliko časa, dokler ne bo v vseh ozirih zadostoval ustarL Jos. Kuhelj, podpredsednik, Ivan Molek, zapisnikar.
stev. 55, Rast Palestine, O. Tajnik poroča glede zsdeve bolnega
' lana, Komora. Bil jc bolan na »firi in z bolno nogo jc hodil pol-drugo miljo daleč k zdravniku Sklenjeno,, da sc ns to pojasnilo
ii«i izplača podpors.
Br. g|. tajnik nato predloži prošnje za povrnitev operartjakih Mroškov. 1'riglaaHi so sc slede?! člani (ire), ki so bili operirani(e): • I »r. štev. 138, John Rosenher '•rrr, operiran na kili (hernia): Dr štev. 24 Joe Vrbič, operiran
Cepiču (appendicitis);
l>r štev. £12, Mrs. J. Božič, o-?»erirsna n£ slepiču (appendicitis);
*tev. 14, L. Pikel, operiran
'•» kamnih (gall atones);
Dr štev. Louls 1'dovič. ope ,ir*u »'• akutnem vnetju slepiis;
Dr. žtev. 122, Jakob Dežman, o-1 h katerem se je takoj _ periran na kroničnem vnetja sle- trinajst članov, telim, da ss član-
P»«a;
Dr. štev. 114, Teresijs Zupan čič, operirana na maternici (en-donnetitfc);
Dr. štev. «6, Andrej Pele, operiran na iarastku na nogi (kd-loid);
Dr. štev. 2, Frančiška Brejc, o-perirana na "pelvic oppening ab-
Dr. štev. 47, Frank Pinter, operiran na roki (infection of hand) t Dr. štev. 88, Anton Novačič, o-periran ne kili (hernia);
Dr. fitev. 105, And Dreščik, o-periran na kili (hernia);
Dr. štev. 87, Ladislav Kočman, operiran na slepiču.
Sklenjeno, da se izplača operacijska podpora vsem tistim, ki so opravičeni v smislu pravil, v vseh dvomljivih slučajih se pa mora uvesti preiskava. V vsakem slučaju operacije pa mora biti predložen pravilni račun zdravnika, ki je prejel denar za operacijo. Br. Kuhelj zaključi sejo. Jos. Kuhelj, podpredsednik. Ivan Molek, zapisnikar.
Sfcvllt
i. 2.
5. 4.
6. 6.
7.
8. 9.
12. 14. 16. 17.
19.
20. 24.
27.
28. 81. 82. 84.
40.
41. 44. 47. 51. 62. 58. 54. 66. 81. 66. 67. 69. 72.
Mesto
Chicago, IU..........................1
U Salle, IU..........................50
Johnstown, Ps......................9
Neffs, 0..............................1
Cleveland, O.......,...?104
Morgan, Ps..........................82
Claridge, Ps..........................8
Bo. ciucSfO, IU....................2
Yale, Kans............................8
Murray, Uteh......................1
Waukegan, IU......................81
Milwaukee, Wis....................47
Lorain, 0............................10
Mineral, Kans......................4
Ely, Minn.................66
Jenny Lind, Ark..................1
Frontensc, Kana. ..............24
Greenland, Mich............8
Sharon, Pa...................1
Winterquarters, Utah..........^4
.'!!!!	2
..........6
..........8
..........6
..........I
..........28
..........2
....i	2
Indianapolis, Ind
Durango, Colo.
Irwin, Pa.....
Conemaugh, Pa Springfield, IU. A apen. Colo. .. Broughton, Pa. Collinwood, O.
Glencoe, O. .. MH^HH
E. Palestine. 0.......... 8
Gilbert, Minn........... 8
Breezy Hill, Kana........ 1
Huntington, Ark......... 4
Eveleth, Minn........... 9
_ Radley, Kans............ 1
74. VWeo, 111.............. 1
It	::::::: «
82. 88.
90.
91.
92. 98. 96. 98.
106. 106. 110. 112. 118. 114. 117. 120. 121. 122. 128. 124. 126. 184.
189. 142. 148. 144.
146.
147. 161. 158. 156.
167. 158. 161.
168.
18:
1?!: 178. 174. 176.
178.
179.
180.
190. 192. 198.
II
894.
205. 107. 20$. 21«. 811. 212. 818. 817. 221. 224. 226. 22H 280. 281. 288. 187. M0. §4t. 848. 246.
Johnstown, Pa......................2
Moon Run, Ps......................9
Hackett, Ps..........................5
Johnston City, III................22
Frsnklin, Kans......................68
RsndoH, O............................8
Livingston, IU..............1
La Sells, IU.................16
Indianapolis, Ind..................2
Imperial, Pa........................8
Chisholm, Minn..................16
Bear Creek, Mont................21
Sunny Side, Utah................6
Roundup, Mont....................1
Yukon, Pa............................1
Heaton, N. Mex....................4
Detroit, Mich......................24
Aliquippa, Ps......................5
Panama. IU..........................8
Forest City, Pa....................16
Cleveland, 0........
Superior, Wyo......
Cleveland, O........
Collinwood, O.......
E. Helena, Mont.....
York Run, Ps.......
Meesmore, Ps.
Cleveland, O........
Witt, m.
Youngstown, O..........
Muddy, III..............
Browser, Ky............
Nottingham, O...........
KitsviUe, Minn..........
Buxton, lows.,..........
Wick Haven, Pa.........
Presto, Ps..............
Conemaugh, Ps..........
Besdling, Ps............
Cleveland, 0............ 2
Dunlo, PS............... U
McKinlsy. Minn.......... 12
Clevelsnd. O............ 7
Bar barton, 0............ 4
Linton, Ind............. 2
St. Michaels. Ps......... 1
Milwaukee. Wis.......... 2
W i Hard, Wis............ 1
Herminie. Ps...........88
Detsgus, Colo...........
Lucerne, Ps.............
New Dnluth, Minn........
Butte, Mont. ...........
Nakomia, III............
MrKeea Rocks, PS........
Blwsbik, Minn..........
Lowed, Arizone.........
Vetena, Ps.............
Davis, W. Vs............
Terrs Haste, Ind.........
Fayette City, Ps.........
BsrgetfeaSewn, Pa........
Ringo. Kans. ............
Granite City, in.........
Primrose, Ps............
White Vsllev, Pe.........
Cooneaut. 0.............
Bentleyville. Ps.........
gtasnton, IV.............
Lawrence. Ps...........
Vsn Voorhia, Ps.........
stvo pevskega zbora podvoji do prihodnje seje.
Ze pevski sbor iščemo pevoved-jo in kdor želi pedočevati petje, naj se osebno sglasi pri Akdeiju Mrmolja, 689 B. 160 Bt„ Colkn-wod, O.
Pevske vaje ee bodo vršile v
cerkveni dvorani in dnevi ss vaje Še niso določeni. To sporočim kasneje.
Alois Mnaolja.
Bellaire, OMe.
Obveščam'člane družtva 44 Slovenski Bratje," žtev. 258 t Bellaire, Ohio, da se gotovo udeleže rodne seje, ki se vrši dne 14. maja tega leta v prostoru tajnika točno ob dveh popoldne. Na dnevnem redu so vsžne točke. Glavni točki sts glasovsnje o Jugoslovanski Akademiji in o dnevnika "Prosvets." Bratje, vsi do zadnjega na sejo in vsak naj glasuje po svojem najboljšem prepričanju! Oe se kateri bratov radi tehtnih vzrokov ne more udeležiti seje, nsj se javi pri meni, da mu pošljem glaeovnice. Ko glasuje, naj vrne glaeovnieo meni. Bratje vpoštevajte ta poaivl Člani a«Hft» rajte sa procvit našega društva, to jc, da pripeljete ssbo vsak po enega kandidata na prihodnjo sejo, da se bo društvo lahko primerjalo z drugimi društvi, in da bo konca decembra 1916 štelo saj 50 članov in članic. Bratje na do-lo vsi 1
. : Alois Pavlinič, Ujnik.
Aurora, Minn.
Naše društvo "Zvezda." Stev. 111., je oklenilo, da priredi veeelico, ' spojeno z gledališko predstavo "Nc kliči vraga" dne 14. maja v "Slovenski društveni dvorani." Veselica all plea prične točno ob treh popoldan in vstopnina je prosta za ples.
Igra ae prične točno ob pol osmih zvečer in vstopnina sa igro je 35c za odrasle in za mladino 10c. Sosedns društva v Aurori in okolici prosiiyo, da omenjenega dne ne prirede veselic in drugih sa-bav, in da se kolikor mogoče obilno udeleže naše veselice.
Članicam društva "Zvezda" naznanjam, da bo prihodnja seja dne 7. maja ob sedmih zvečer, in to zaradi veselice. Opozarjam članice, da se te seje udeleže, imamo velilco važnih točk
Na zadnji seji smo sklenile, da mora vsaka članica kupiti tiket za igro, ako se igre udeleži ali nc. Upam, da se vse ijdeležite VCSC" lioe.	* if
Alice Baric, tajnica.
Panama, HL
Pozivljem člane in članice društva "Vipava," Stev. 123 8. N. P. J., da sc prihodnje seje, katera sc vrši dne 7. maja v navadnih prostorih, brez izjeme vsi udeležijo, ker na dnevnem redu imamo več važnih točk, ki jih bo treba rešiti. Na dnevnem redu imamo tudi splošno glsaovsnje o "Jugo-slovanski Akademiji" In o dnev niku "Prosveta" in važno jc, da vsi člani in članice glaeujejo po svojem prepričanju.
Pravila Imamo, da se po njih ravnamo; zato jc treba, da se jih psrkrst prsv zvesto prebere, da vssk člsn ve, kskšnc so njegovo pravice in dolžnosti. Tako je tudi v Glasilu veliko važnega In koristnega, samo treba jc, da ga člani in članice čitajo.
Frank GOHčnlk, Ujnik.
Murray, Utah.
Članom društva " Edinost," štev. 12, ns znanje. Na seji dne 10. aprila ae jo sklenilo, da pleča vsaki Člsn In članica poleg rednega asesmenU še lOe p rispevkov v društveno blegsjno, ds se s Um vssj nskoliko pokrijejo družtvenl stroški. To velja že zs mesec msj, ksr blagovolite vpoštevstl.
Joseph Csdež, Ujnik.
Skupaj
.1,114
7
21 j Tem potom ee prisrčno zahvali-•1 mo vsem Woven eem in Hrvatom, osoblto nsši m sosednim brstom Jz "Bratske ftloge" in drugih skfh drnžtev, ki so nsm prtpomo gli, ds je nsšs plesns veselica'ti ko lepo vspels 24. eprile
Naše droit vo še enkrat lzreks|«pl«h ne more lepo hvslo vsem in obljubi, ds ho Če vrniti mHo za drago.
Barbei tou. O., da društvo priredi prvo spomladansko veselico dne
18. maje t 1. v navadnih društvenih prostorih. Veselica prične točno ob 6 uri zvečer.
Vetopnins sa člane in nečlane je 25c; za dobro zabavo in postrežbo skrbi odbor.
Na veeelico vabimo vse tukajšnje slov. društvs is mesU Bar-berton in okolice, kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje; ob priliki jim vrnemo poset. Vsi na veeelico dne 18. maja t 1.1 Jokn Rfctaj, Ujnik.
Naznanjam članom društva "Slovenski Rudar," Stev. 110, da se prihodnje seja vrši v Lovrenc Kovačevi dvorani. Zdaj imamo splošno glasovanje in priporočam tistim članom, ki se niso udeležili sadnje seje, ds se prihodnje ude-leie in glssujejo po svojem prepričanju o Jugoslovanski A kade-miji v Ameriki in o dnevniku "Prosveta,"
Frank ftetins, predsednik.
Uy, Minn.
Društvo "Jutranja Zora," štev. 108, je izvolilo novo tsjnico sestro Heleno Grožel, box M, ki je pre-vsela tajniški poeel s prvim ma-jsm.
Sestre, v vseh tsjniških zadevah ae obrniU na novo Ujnieo.
Seje ae vrše vsako drugo nedeljo ob dvoh popoldan.
Frančiška Baben, tajnica.
Meaamore, Pa.
Oposarjam člane društva "Kanarček/ SUv. 146 a N. P. J., da ae zanesljivo in vsi brez Izjeme u-deleže prihodnje seje dne 21. ma-
J«
Na dnevnem redu bo več vsžnlh točk, ki jih morsmo rešiti ns prihodnji seji. Splošno glasovanje I-mamo o Jugoslovanakl Akademiji v Ameriki ln o dnevniku "Pro-aveU, ki je tako važno, da naj vsak Član pove avoje mnenje z ssovnico, ker jc že prikrsju
t
Prosim člane in članice, da mi naznanijo natančne naslove. Sštn že enkrat omenil, pa ni bilo nič. Nikdo se ne zmeni zs ta opomin. {Mgurno pridete na prihodnjo seda mi bo lahko poalati uprav-prave naelove, da dobi vaak svoj llat in ne bo "Glssllo" ro-m$|o gaatonj po dva ali trikrat v kSj in sopet nszal V Chicago.
Imamo že nekaj rešiti radi bolniške podpore, da se ne bo potein od strani mene napadslo. Vsak 1-ma priliko priti na sejo in tam govoriti, ne pa mene od strsni na-padati. 8 članom ki se ne udeleži seje, sc bo strogo rsvnalo v ■lu pravil.
M. Polovleh, Ujnik.
zmi<
Jugoslovanski shod v Chicago.
ČiUl sem v nekem alovenakem listu, ki izhaja v Ameriki za poduk in izobrazbo, poročilo o jugo-alovenakem shodu v Chicsgi. Med drugim sem ČiUl Bledeče: "Ve-liki dogodki sc dogs js jo med nami. Včesi pridejo do nas, večkrst pa grsdo mimo nss sli bolje: mi gremo mimo njih."
Ne vem, če je poročevslec vso dobro slišal in rszumel, ksj se jc na shodu godilo in govorilo. Morda je videl le govornike, ksko so oUpeli krog sebe z rokami, dočim je maea po dvorani vikala samega navduftenje, ekoravno vsaj prste-žne večine nI vedels, zakaj ploska In deU vihar v dvorani.
Jas bi ee bil čudil, čc ne bi bilo tako kot doslej ns vsakem šovinističnem shodu. Bill so posebni priredniki, ln kedsr so ti zsvpili, je sakričala tudi mass. Če so ploskali priredniki, jc bcsnels tudi
Zs
štev.
društvo 141
Brod ns Kolpi,";*
v Calumet, Mich.
jee. Beljen.
NattfljataivaMi
OoWnweod, O.
Naznajam čUnom dršt. "Mir," štev 142 8. N. P. J-. da smo ns Nsinamjam Članom In členleem zsdnji seji uatsnovili pevski zbor. društva "TrigUv," šUv. 48 v
Nekteri se čudijo In prsvijo, ds takega sbods niso videli še nikoli. V sUrem kraju je bilo takih shodov dovo1|Y Psr šovinističnim voditeljem se je zehotelo in sklicali so shod. Manifestirali so in pri ts klh prireditvah ni bilo nič msnj kot v Ameriki. Včssi m» nekteri vsled velikega navduše. nje joksll. drugi so vMihoveli, v objemsll In poljubovsll. Drugače biti ns SovinHIč nem shodu. Če ni besed, js tre.** glume, da se nspravi vtis ns ms
slovanaki shod, ds niso Jugoslovani radodarni ljudje.
No, Šlo se je zsto, ds se uied nsšimi siroiuski nabere sa srbsko airočad. V ta namen so prodajali znake. Zuano je, kaj je vojna napravila is Srbije, in srbskim siro-mskom želi vsakdo, da ae jim po-mags. „
Pobiralo se jc posebej že za Paukhurstovo. Gospod predsednik in še psr drugih ns odru ao staknili glave skupaj, nekaj šepetali in ns to je presednik dejal, 4Ms neka dade, koji koliko može. Mi nc mislimo fehtsti, koji oče drage volje dati nešto. Ti vidš i sam dobri slovenski narode in Čuli jeste, kako se jc ova vrla in Čestita gospodža več žrtvovals in joS hude se Žrtvovala za nas Jugoslovane. Upam, da ne bude ni jednoga med ju vama, koji ne bi dso nešto. Zato se več unapred najlepšo zahvaljujem." — ln psr minut kasneje je kakšnih 10—15 oseb hodilo po dvorani in prosilo s klobukom v roki: "Gospodine, molim za mali darak."
Padalo je v klobuke, da so si vrhali. Izplača ae biti taka žrtev: sedeti par ur ln spregovoriti no-ksj fraz.
Med Jugoslovsni imamo ljudi, ki so se res žrtvovali in se Še žrtvujejo za narod, pa nimajo niti poštene plače, še uian j jim pa da-jc*io darove.
In Pankhurstovs, "veliks prvo-horiteljics," za osvoboditev mulih narodov, ima zdsj priliko, da po-kaže avojo požrtvovalnost. Dvignil se je msli irski nsrod proti britski tiraniji in tam je sedaj njo no ntesto, da dela za osvoboditev Ircev. Jugoslovani b»>do izvojevali svobod^ tudi brez njene pomoči.
Zanimivi|t govorov na tem shodu ni bilo. Stari Mjatovič je obžaloval Srhe in vse alovanake narode, ali zaupanje pa ima v "sveto" Rusijo, csrja Nikolaja, največ pa v boga. Mijatovič je hvalil Pankhurstovo , ona pa njega. Ta> ko so delali vai. Hvalili ao drug drugega, masa pa vse.
Na odru jc nastopil neki Slovenec. Predsednik ga je predstavil občinstvu. Tudi on bi bil rad bolj elegantno nastopil, tsko je vsaj zgledalo. Klanjal se jo večkrat nn enoiniato stran, potem je pa hvalil predgovornike. Storil je, kar so Izvršili drugi: "fsjn so govo rili."
£ot dovtip js povedal, da ae >
avstrijski poslanik Dumbe preveč najedel ameriških "kekov" ln je inoral odpotovati v staro "kon-tro."
Končno so nam povodali, da bodo poslali brzojavko predsedniku Združenih držsv, ds je bil v Chb eagi jugoalovanski shod na Blue Island avc, kateremu je prisosto-vala — čujte in strmite — tudi Pankhurstova, sufražetka Is London s.
Jugoslovanska soc. zvezs v A-ineriki je izdelala spomotiico, v kateri so upravičene zahteve Jugoslovanov in opis, kako so av-stro-ogrskl mogotci tlačili Jugo-slovsne in jim zapirali pot do kulture. Dne 24. februarja t. I. je bila spomenica predložena kongresnemu odboru za zunanjo zadeve
iu je tako postala oficijelen dokument. Pil sklepanju miru bodo Združene države imele gotovo besedo in zategadelj je eksekutiva J. S. Z. izvršila hvalevredno delo, ds js izdelsla spomenico. Ali to delo ae je izvržilo s tako malenkostnimi atrožki, da jih nI vredno omeniti. Tudi a klobukom v roki ni bilo treba pobirati za «po> menico, daairavno bi zaalužil ao« drug, ki je izdelal ta hiatorlčcn dokument, mnogo preje kakšno nagrado kot pa kakšna angleška aufražctka.
Spomenica je v alovenakem je aiku bila ponatianjena v "Glasi, lu" in "Proletareu" in če bi jo kdo rad Čital v alovenakem jeziku, se lahko obrne zanjo na "Pi:o* let area," ki jo ima v posebni izdaji Tisti, ki se zanimajo, kako se^je vršila razprava pred kon-grojtiim odborom iu razumejo au-gleŠČino, naj pišejo ponjo na "Coinittco on foreign affairs, House of represent at i vea, aixty-fourth Congress, first session on H. J. Res. 38. Washington, D. C."
ln prepričan sem, da bo vsakdo, ki piše po to brošurleo v Washington in jo pazno prečita, spoznal, da bo apomenlca več zalegla pri aklepanju mint kot Uk jugoslovanakl ahod, kot se je vršil v Chlcagl,
Mimo takih ahodov gremo lahko mimo naprej. Taki shodi niao avet pretrealjlvl dogodki, ker jim manjka atvarne podlage. Mirno gremo lahko mimo njih in nsm us ni treba bati, da bi kaj izgubili, t e bi re zanašali na take ahodo, sc prav gotovo izgubimo, da ne bo r.a nami ne duha ln sluha.
Liatu pa ž«llin, da priuaža izobraževalno gradivo, take ahode naj pttati na strani. Prav radi bomo Čitall podučne spise in razprave, če so originalne ali pa prevedena iz drugih jezikov, V dokaz hvaležnosti bo list dobival vedno več naročnikov.
M. J.
- Smrtno obeodbe v Srbiji. Sodišče okrajnega poveljstva v Gornjem Milanovcu je po prekem sodu obsodilo 28. februarja t. 1. na vlallce kmeta Života Radovlčs, o-kraj Rudnik, zaradi hudodelatva umora, izvršenega s teiu, da je 2, novembra 1915 ubil v Ljublču dva svatrijaka vojaka na ta način, da ju je tolkel po glavi. Ker ul-ao Imeli pri rokah vešal, ao ga u-strel lil/— lato sodišče je obeodilo po prekem aodu ns smrt dns 28. februarja bivšega arhskegs vojaka Mila Makalmovlča is Bogsn-cev, okraj Užiee in kmeta LJublu* ka Sizovlča iz (lornJe Gore, zaradi zločina proti državni oboroženi sili, ker se nista odzvala pozi« vu, ds Izročits orožje, ampak sta skrila orožje, strelivo In bombs v neki kolibi v okolici Kuatunlčs ter se nista hotela odzvati uiti pozivu orožulške patrulje. Zsto sts bils du« 29. fehrttsrjs ustreljena.
Če pomislimo kakšni dokazi so veljavni pri prekem sodu iu kako hitro po obsodbi lavrš« smrtno kazen, potem smo lahko prepričsni, da obešajo iu atreljajo ljudi, ki niao ničeasr zakrivili.
VABILO R VELIKI POMLADANSKI VESELICI
s uprizoritvijo Igre
•'NAVIHANI JANEZ"
katero prirčdi
Društvo "Gorenjec" št IN S.S.P.Z.
V OHIOAOU, ILL. V SOBOTO II. MAJA 1916
V FLKINKRJKVI DVORANI 1638 N. 1IALSTKD HT„ pol bloka severno od North Ave. Začetek ob 8. zvečer. Igra orkester ped vodstvom g. Kluegela. Vstopnice v prsdprodajt Slo, prt blagajn* M«
Vljudno vabimo cenjeno društvo v Chiesgu in bližnji okolici, ds poseli nsšo veselico, kjer hode obilo zal*ve za vee-jug,	ODBOR.

Seveds v stsrem kraju ni bilo Psnkhnrstove, engležke sofražet-ke, pri šovinistični glnmt. Drugače ee je pe vse vršilo do pike in spnredu kot v Chiesgu Mogočo bi js nc bilo tudi na jugo-
Vabilo nt veliko spomladansko malico
ki je priredi
društe'Zvesti BraQe9 št 89. SeSePeZe
v »ofcoto. dac lie —M, Iff*
V dvorani družt. 'Bratstvo', št. 6. m Sygan, Pa. sartmm os bsdmih srwtm.
Igrale ta»4a lav rata a g«*l»Mi la Merga a, Pa.
vsTonuva sa nosa a so« - oaan veromiwa
R aMIfiffJ u<tsl»M»l ulju<l»* vaMm« ra« #aaj^S 4r«*trs I« vae ■lat na ob#»a«t*o Ir lliakop, f, Har4la» U Ha^llMa, I's., MU4 4a M pol,.o «#«llaa	nato va##ltaa 4a« II. faaja. U tWae Is 4«Ua
---wa svroaw/n sues
0LA8IL0
GLASILO
Slovenske Narodne Pod po rue Jednote
UABtHUiA ulov mane* kamodmm fodfomnk jkdnote.__
h svincem nI "osebno poškodove-' "Vee sem videl v vaijni in pri-
njetM Po njih mnenju se smatra šel do prepričanja, da vojna pri-
/m "osebno poškodbo", če je de- iiaja od Boga, mir pa od pekla. Ce lavee ponesrečil valed nezgode, ne bi bilo le vojne, bi Anglija ic-
Ali dejstvo ostane, da je delavec ginile v prihodnjih treh genersci
' .. , . . i . t . „ ...i_______»»
9919 00.
is aoravai*
vaiMva:
AVE.
oaebno poškodovan. kako je pri šel do poškodl>e, pa niuia nič o-praviti z osebno poškodbo. Vbo-
jah v globočiuah pogubljenja.
K temu je denial častiti revere ud iu Kristov naslednik dr.
vaila ■ »m m« 11.00
organ wum
UiTMic National Bmifit Mit;
IMU«4 Wr.klT
ku bt the mix»v*nic na tional hbnetit aocibty
gi delavec je žrtev svojega pokli- Horn, ki vodi zdajšnje Kristove |ca.	lučeneo, "da vojne vzbuja junat-
V mnogih državah ni potreba ki duh iu da je dolžnoet cerkve.
VPFICK:
»tMBMP
uw»uu aaei
AVI
11.00 p«r jmm.
! spreminjati zakonov, ampak Ic tolmačiti jih je treba pravilno.
Vse to dokazuje, kako potreb-, no je, da so delavci tudi politično organizirani in da pošljejo svoje zastopnike v postavodajne zbore. Zastopniki kapitalizma ne bodo nič stordi za delave^, v zbornicah. če ne bodo videli.'da .je u-grožciia njih politična posest.
Ali so zakoni za zava- Razne vesti.
rovan|e proti nezgodam _ 8 premogvnegu polja. Spoir.-potrebni zboljšanja? I1"1 j« ponro«ia. da se je Pro.
w	_^^	dukcija premoga znižule v muo-
, , . . , , . . , . gih krajih. V okraju Shuykill Tri in dvajset držav je do aedaj de,ajo y alltrftcitnih jamah ie po_
sprejelo zakone za zavarovanje |oyi^ -aim y udn|i Pred enim te.
proti nezgodam. V mnogih drža- dnom ^ M,(> zaprtih yef ^^
vab so zakon, malo časa v velje- L	Vft,ley Coa] ^
vl 4,1 "e t	.10 T V antracitnem rudniku Janes-
manjkljivi. V držav, lll.no,. se jo y|||a Rrtd# dy(, ^ ^ h(K,njk
n. pr. ustanovila komisija, k. -L. |ju yeya| ^^ Beayer Mea.
ms nalogo, ds odprav, pomen j- dowg ,Mtnimi I<ehiKh Valley
kljivoMti v zakonu za zavarovanje!(1(ja|
proti nezgodam. Take komisijo ao ,,ožar je unMil rwkMulo pri živa potreba v vsak. državi, ki je rudniku y Ardenu, West Va. Rudnik je lastnina Borderland Coal
Co.
V mesecu marcu so eksportira-li iz Baltimore v Italijo 34,924 ton
da v uti n.em času probuje ta duh."
Tako govori namestnik Kriata, ki je učil mir. V čigsvi službi je tsk duhoven f Komu služi tsk du hoven: bogu sli hudiču, ps lahko rešijo čitatelji sami. Rešitev tega vprašanja jim ne bo delala aitno-sti.
>DW5 PODPORNE JEPNOTB
dom je izvabila od njega ključe od pisarne, češ, da Je treba očiati-pi«?trno v času. ko bo na deželi.
Ko sc je vrnil z dežele, ni našel lene doma in z njo jc izginilo za $KI0,UU0 vrednostnih papirjev iu denarja. Denar je zdaj naložen ns ime nekega Samuel H. Day, mladega advokata v Sen Frauciscu. Opeharjeni soprog je prosil sodnika za sodnijsko prepoved, ki prepoveduje vporsbo denarja, naloženega ns advokatovo ime. in o-bresti vrednostnih papirjev. Sodnik je prošnji ugodil in ukanjeui soprog je z lažjim srcem zapustil sodišče.
sprejela zakon zu zavarovanje proti nezgodam. Dostikrat se dogodi, da delavec pride ob zavarovalnino, ker se du od najetih ljudi ujeti, da podpiše izjavo, da gu je delodajalce odpustil Delavec I1"	Crt,ok c & M Co. Rra
naj nikar ne podpiše take izjave.U, prf rudn-ku kicy r> y oko|Ku
premoga.
razkladalo iz jo-
Mudi popolnoma ozdravi. Prav BlckneU|l( ,ml> lahko sc dogodi, da delavec valed kja
poškodbe na novo zboli, ne dobi | SH{umn] Minintf Co. odpira nov
rudnik v Okolišu Cccila, Washington Co., Pa.
pa nič, ker je z izjavo o<lvezal de-lodsjnlea vsake odgovornosti.
, Zo zgled unvajamo slučaj, ki se je dogodil v Chicagu. Nekemu (4eskfrjo je padla lestvlen na 'jrlo
— Sodnijska prepoved napram
žtrajkajočim delavcem. Sodnik
vo in bil je neknj česa za delo "*;oeger jc izdal sodnijsko prepoved
sposolrfui. Kmalu sc je prijavil zdravitn in odveenl delodajalca vsake odgovornoati. Nekaj tednov k'amejc ae je delavcu vsled poškodbe na glavi omračil um in postal je neozdravljiv. Po zukouu bi Šlo delavcu $3000, ker 'jo trajno zo dolo nesposoben, dobil pa ni zase, za svojo ženo in sedem otrok rdečega centa, ker jo nepremišljeno odstopil od svojih pravic. Takih elučejov je aen.o v Chieegu na stotine, mnogo več pa v celi državi Illinoie.
Obstoječi zakoni so premalo da-lekosožni. Priznajo delavcu odškodnino, čo pri nezgodi ponesreči, Ponesrečen delavce pa na različen način trpi škodo ua zdravju. kar dostikrat sodniki ue priznajo. Tsko je neki drugi delavec.
napram štrajkajočin. delavcem pri tvrdki Max Machine Co. v Fairfieldu, Conn. V sodnijski prepovedi prepoveduje stsv.kovuo straže iu občevati štrajknrjem s stavkokazi.
Častiti sodnik si je prilastil pravico, da sam sodi o pravicah, ki so zajamčene v ustavi. Ce l»o kateri delavcev prelomil soduij
Vtem slUČaju je aodnik Oager, zakonodajec in človek, ki pazi
da se zakoni izvršujejo.
—	Bile reakcije na delu. Iz New
Yorka poročajo, da prirede "busi-nessmani" velik pohod zs "preparedness," kot žele kapitalisti, da je ameriška republika pripravljena za vojno. Pohod po mestu aa vrši dne 13. msjs t. 1.
Ce bi u.snifestsutc, ki ac udeleže tega pohoda in niao "busi nessmani" vprašali, koliko ac jih udeleži pohoda iz lastne volje, bi dobili zelo klsverno število.
—	Le aa močno stalno armado jim gre in nc za odrrnitev sovražnega vpada. Iz Wmhingtona, D. C., poročajo, da ao se vodje senata in zbornice razgovarjali o Chan.berlainovi predlogi, ki priporoča 250,000 mož stalne vojske. Iz razprave jc razvideti, da so sc zedinili, da se stalna armada pomnoži mr 175 do 200 tisoč inož. Hay ju, predsedniku kongresnega odseka .ao namignili, da naj nc pride z nižjo zahtevo kot 175,000 mož, ker drugače bo poražen. Ko konferenca reši to vprašanje, potem se bo bavila z vojsko prostovoljcev.
Jseno je, da 175,000 u.ož, ki so raztreseni po celi Uniji,^ue .uore odvrniti sovražnika, ki bi hotel npastl v Združene države. Zakaj niso gospodje odkritosroui iu rečejo: Po našem mnenju zadostuje 175,000 mož za krotenjc domačega sovražnika — delavatva. Industrijo se je rszvila in zato potrebujemo večjo stalno vojsko, da lahlcb ukrotimo delavstvo, če postane nezadovoljno.
To bi hila odkritosrčna beseda, ki bi odprlu marsikateremu Američanu oči, ki slepo verjame,' kakšni veliki nevarnosti smo zunanjim sovražnikom.
' _ Zakaj sc ljudje tožijo? Hen-riettu (Jardner v New Yorku ima psička ki mu jc ime Babe. Nekega dne jo imet* napadel maček iu Henrietta je prihitela svojemu ljubljencu na pomoč. To jc seveda mačka ujezilo iu zakadil ae je v Henrietto in jo * opraskal. Zdaj Henrietta toži lastnika mačka za $10,000 odškodnine.
— Kako se pride do brezplodne-ga zajtrka? V neki newyorški re-etavraciji so ljudje mirno sedeli pri zajterku, ko je nekdo, ki najbrž ni imel denarja, da plača zajtrk, zaklical ogenj. Nastala je panika med gosti in vsi so hiteli nn ulico, ne dn bi plačali zajtrk. Lastnik šc zdaj čaka, da ae pozab ljivi gostjo vrnejo iu plačajo račun.
pravi, da jc prizadetih 17.000.0tt) delavcev in da bo na leto izplačala $14,300,000 mezde. Delavci, ki
zaslužijo 25c ali manj na uro, do* be deset odstotkov povišanjs,
med 25 in 30e le 7% iu nad 300 na uro pa le 4%. Tedenski delovni čas se zuižs od 56 ur na 48. de-ovei bodo plačani pa za 50 ur.
V Coateavillu. Pa., iuiuta Lu-keus Iron and Steel Co. in Worth brothers Co. svoje toverne. Družbi izjavljata, da sta povišali mezdo delavcem s prvim majem. Težaki dobe odslej 20c na uro, a družbi ne povesta, za koliko bodc-tu povišali mezdo drugim delavcem.
Foatoria Glass Co., veliko podjetje v Moundsvillu, W. Va., jo povišala mezdo težakom za 15%.
— Delavci v kamnolomih se organizirajo. WiscoiiHin (iranite Co. lastuje v Lohrvillu, Wis. kan.no lom, v katerem dela več sto delavcev. Delavci so bili neorganizi rani iu družba je ravnala z njimi, kot sc ji jc ljubilo. V začetku tninolega meseca ko delavci z:i štrujkali in po tridnevni stavki je družba priznala njih zahteve. Delavci so ae vrnili na delo organizi rani iu s trdnim prepričanjem, du je Železni vladi gospodarjev od-'Iklenkalo.
— Prejemniki na svetovni raz. stavi v Ban Franciacu. Za konce-i sije iu vstopnino so prejeli na pa-nemaki razstavi $12.524.000. Od
„, ,	, , , te vsote odpade ua vstopnino $4,-
ki je bil poškodovan ua glavi, z- 7|r> 52:} h| nft konctmijv *7,80tt.5tfr, gul.il čut yu.ia m okusa /n de- |wj|0 nayaja (la ,8ktBuWo lavca jc bila t« občutna škmla m»| kol|<tfaij<l „ hran0( vo6l{,k in pro.
nočiščo višjo vsoto kot koncesijo za zabavišče.
— Razvožalcl ledu v Peoria, III., so sklenili dveletno pogodbo z delodajalci. Po novi pogodbi s« jim poviša plača za en dolar ua
zdravju Oblast je odločilo, da delavce ui upravičen do odSkodni ne.
ftevedu. če bi se k(ij takega dogodilo kakšnemu kspitaliutu. ki ic vajen finih iu okusnih jedi, bi ka pitslist prišel do svojo odškodnine. Jasno je, da se je delavcu 1 dila krivica, a po besedilu v zs !
komi niso mogli smlniki drugače _ 0rgsnizirani pekovski pomo-eodl i zoto jc .treba zak...... spre ^ y ^ m |)(KipllMiH uovo
utrniti d« odgovarjaj« za vse tlu- ||m „ .Hmlajslci. V zmislu eaje pr. piinesrcčcnju.	||wye |)()K(N„)0 jj|n I>ovi-a t(,del..
Živa potrebo je. da pridejo stro.Lki IIM.K(|n tn ,.„ (|„|lir, p<M.|tf ,|0-kovne bohv.ni tudi pod ponesreČ- kc tudi š« nektero ulNMlnosti, lie V nekteri h poklicih je nekaj j k| „jHO v KtMri ,,„„^11,1. No-.uivadneus, da se delavci zastrupe s svincem, arzrniko eli fosforjem in drugimi produkti v industriji. Neki član S. N. |\ J. j,, pred lati v Milwaukee vsled rastrupljenjn s lesnim alkoholom irunlnl vid. S
vo pogodbo, ki stopi 7 .maja v veljavo, jo |h» izjavi (tekovske unije Atev. 2 podpisalo že do W)0 tvrdk iu meti njimi nektorc velike tovarne za kruh. Kauipi\uja, ki jo je vodila (M'kovaka strokovna orga-N. P J. mu jo izplačala v sih.hIu „uM0|ja za organiairanje pekov-pravil, kar mu je šlo IV je kajl^u, ohratov, je končale z dobrim dobil odškodnine, nam ni znano. „Kpi,|m,„. v teku leta je 4ft n->-mnpsk jasno je, da je (»ostal ži vih tvrdk pmlpisalo pogodbo. Ns
porabijo 20 miljonov unij-
mesee ••k • * t
tov svojega poklica
V 1'vropi so \ uekterih iližavah '.kili znam. Ce hi delavci šc ImiIj vpeljali zavarovanje proti stro- od ločno podpirali pekovske po kovnim bol«/mm Na ameriškem močnike in povsod r.ahtcvali kruh kontinentu je t>il rskon, ki pod ' r unijsko znamko, Id se doaegli rejujc stn»koMie |»o|e/ni zakonom šc vceji uspehi. Pekovski jhoihmV ra rsvarovaiijc proti nezgodam,I niki so zadovoljni s sedanjimi us-prvič sprejet v kanadski »provin pilii in izjavljajo, da Mo delali
el Hntario Ae «• drža'.nli mi luni v ehusetlH dva bolerni o<IAk
i» \ X«h učenih Iržavi Mnva slii'aja strokovne • lili po ifakonii /n
ni delali, dokler ne Itodo vse do laxnieo v Chicagu oiganinironc
Ka| znajo vse dokazati du
hovni iz sv. pisma V rhicagu so
zavsroxsnje proti n>/giKlam m
najvišje Midiš -e je potrdilo sodbo'tir m-šle cerkvene glave in Iuc7 eer-nižjili invtsne \ i|r>a\i Hliio je! k ve "Kristovih učencev" v hote bil Ink slučaj <Mlklotijcn Shi m* in Sherman, da olxlritavajo svojo jC delavca, ki m« »r težko ra 1 konvencijo |{ev .1 M Horn, ki pa strupil s svinerm /akon pra\i, m* ovce v Charlcstonu, iii, je ci> 'le m- delsvea n«Uko«|i t a vsako tiral in pisma, ki ga jc piaal neki "osebno poškodovan je," pa \en zdravnik entente nekje ia Flan-dar m ilelavec dobil iMUkinlnine drijc rev 'dr Ncvcllu Dwight-fCvInilti m« rekli, ds tastmpljenje IlilUn. sledeče•
—	Povedal jim je, kar jim je
šlo. Iz Washington.! poročajo, dn se je senator Lewis iz Illinoisa u deleži! banketa, ki ga je priredila "lllinojska zveza delodajalcev'
v	prilog vojnemu pripravljanjtri Lewis jih je prav pošteno oštel.
Rekel jim je, dn pripravljaujo za vojno stane denur in če drža« va naloži v ta nauien davek, ki zadene tudi tovarnarje, ao tov»t> narjl prvi, ki protcatirajo. "(Joi spod je," je nadaljeval senator. "vl ne boste vstopili v armado. VI spadate .ned tiste ljudi, ki radi prirejajo patriotično bankete, ka-keršen je nocojšnji, z mnogimi iz branimi gosti iu govorniki, ki jih radi obsojale. Koliko izmed vas jc čitalo vojaško predlogo lla.vja ali predlogo ChainhcrlaitinT Sodim, do ril.ee. lu kakšno sodelovanja
vi	predlagate. Vi veste da je "D» lovska zveza" v Chicagu pi-otestirala, da posotiin nocoj vaš lian ket. Ali lahko kdo med vami ro če, da ui bilo opravičena proto-stiretl?"
Pri teh besedah se je oglasil 1).' L. Felt iz Chicago: "Sodelovati hočemo z našimi možmi."
"Veseli me, dn to slišim," j« nadaljeval senator sarkastično. "Vendar vas mogoče iuteresira, da slišite, do smo dobili tisoče protestov »hI "htiainessmanov," ko smo hoteli nspraviti obveznost? fh "buslnessmano," da morajo plačati delavcem stt Čas, ko se vež-' l»ajo, in da čaka nanje mesto, dokler ac ne vrnejo od vežhauja. In če predlagamo davek, da plačamo program vojnega pripravljanja. I rde j pravite "business.ua-ni" nsprej iu protestirajte proti vsakemu davku "
Senator je govoril reanico. "Hu aineasntani" bi radi imeli močno armado ,v kateri naj bi služili delavei iu tudi sanjo nosili vse stroške.
-	Vzela jc $400,000 in ai pola kale drugega moža Samuel II. West fall je v San Franciseu vh». žil tožbo za ločitev. Sodniku je potožil, da mu je žena avetovala, naj gre na deželo ln riše ČreAnjev cvet, Vlmgfel jo je, a pred odbo
— Ia Waahingtona poročajo, da
je predsednik imcnovsl Abram I. Elkusa poslanikom v Turčiji, da zavzame mesto llenryja Morgen thau.
— Delavci v delavnicah Northwestern železniške družbo so na pravili novo pogodbo z družbo. Plača na uro se poviša od 40 na 43'/2e. Prizadetih jc šest tisoč de lsveev,
—• Žrtve kapitalizma. C'lankar
v uvodniku "New York World' provi, "da jc vsako leto pot in trideset tisoč oseb vbitih v amo riški industriji, 1,590,000 oseb pa rrtnjenih.
V Ameriki nismo zapleteni vojno. Ti tisoči niso padli na bojišču, ampak postali so žrtve kapitalizma, so delali iu producirali lu v dveh letih bo več žrtev, kot jih jo imela a.ucrišku republika v civilni vojui.
Ali ui nekaj gnilega v državi če so delavec tukole mori? Kupita listi vživajo varstvo. Kadi njih naj se pripravimo za vojno, ali za varstvo delavcev, ki produeirajo vse bogastvo v Združenih drža vab, se brigajo gospodje zakono dajci toliko, kakor čo bi delavci no bili ljudje, ampak neko vrste manj vredne, škodljiva živa), ki jo treba, da so jo pokonča.
Delavci, ko odhajate na volišč spomnite se, da jc vsako leto u mor jenih 35 tisoč vaših bratov i< sester, in lahko se vam ho odlo čiti, da volite socialistično iu tn kemu morjenju napravite konec
— Štraj k v Steteonovi tovarni
v Philadelphiji, v kteri izdelujejo klobuke, še vedno traja. Organ, zirani klobučarski delavci z vse mi sredstvi podpirajo stavko v Htctsonovi tovarni, ki se jc vedno bahala, da po očetovako skrbi za svoje neorganizirane delavce. Stavka je nastala, ker je družba odpustila odbor, ki je prod šestimi tedni v imenu delavcev vpra šal za( povišanje mezde.
Zopet dokaz, da interesi delav cev in kapitalistov niso enaki, četudi kapitalist nustopa v ulogi dobrotvornika. Kapitalist ostane kapitalist, če nastopa kot najkru tejši izkoriščevalec ali kot človc ški dobrotnik, kakor hitro se delavci dotaknejo s svojimi zahteva mi njegovega profita.
— Ia Dulutha, Minn., poročajo, da so se organizirali trapsportni delavci v Marine Transport
Union.
— Zdaj mnogo govore o potre bi novegu kapitala v Evropi po končani vojni, in nekteri trdijo, da bo za Ameriko napočila doba nedosežne prosperitete. Ali kako se bo ksipital obrestonosno naložil? Vojna že zdaj vstvarja v Evr ropi finančne probleme, ki omejujejo vero v prosperiteto. Charles R. Vati Hise, predsednik univerzo v Wisconsin!! in avtoriteta na ekonomskem polju pravi, da je breme, ki ga jc sedanja vojna naložila narodom, mnogo težje, kot jo bilo kedaj preje ua ramenih ljudstev, ki so se vojskovala. Profesor pravi, da prihodnje generacije ne bodo hotele nositi takega bremena, ki bo jemalo toliko od kapitala, kakor čc bi bil deloma zasežen. "Ali se bodo pričeli bogatini izseljevati t" vprašuje profesor, "da ubeže takemu bremenu t ('e se tako izseljevanje nadaljuje in če se znižuje kapital, od katerega obresti naj plačujejo narodni dolg, potem so narodi prisiljeni zbrisati dolg ali pa konfis-cirati premoženje izseljencev."
V New Yorku so hiše, v ka
torih plačajo za ono nadstropje $.'10,000 stanarine na leto. Seveda v njih ue stanujejo delavci, ampak nastanjeni so v njih ljudje, za katere delavci garajo in znojijo-
— Prostovoljno povišanje mezde. Kapitalisti so v zadnjem času postali zelo mehki iu kar "prostovoljno" |m»v tšajo mezdo, Kdor kapitalistov nc pozna, hi mislil, da so sc kar čez noč spremenili is izkoriščevalcev v dobrijune. ki žele svojim delavcem najboljše. . Ali kdor gre stvari do dna, lahko spo-zna,-do kapitalisti s prostovoljnim povišanjem mezde napravijo šr dobiček. Ce bi kapitalisti ne pri-hajali z darovi, bi ne delavci organizirali in zahtevali mnogo več, kot
jim kapitaliati prinašajo "prostovoljno."
Is Tolcda, O., poročajo, da je tovarna za avtomobile Willys-Overianda izjavila, da poviša merdn s prvim junijem. Družba
—	Razmere v Bisbcc, Arizona.
Delavci v rudnikih zaslužijo od $5.10 do $5.35 na don. V distriktu dobe in Miami ji.u plačajo od $5.15 do $5.65.
V Bishee je posredovalnica za delo, ki jo lastuje družba. Med vrat ml se prikaže prigaujač iu motri delavce, ki iščejo delo. Potem jih izbere kot častnik, ki kupuje konje za urmado. Ali to šc ni vse. Delavcu datjo listek, s katerim gre k zdravniku družbe. Zdravnik go pozno preišče in čc ga potrdi za kapitalistično tlako, dobi delo, drugače po lahko zopet gre s trebuhom za kruhom. Razume se, da delavci, ki so delali po deset ali več let v rudnikih, imajo slab izgled, da dobe delo.
—	Iz Lawrenca, Masa., (»oioča-jo, da jo American Woolen Comps ny povišala mezdo dne 11. aprila t. 1. za 10 odstotkov. Kasneje so delavci zaštrajkall v tovarnah Ar-lingtona n. zahtevali 2c povišanja mezde na uro. Delavci so zmagali.
Zostrajkali so tudi v tovarnah Pacific in ssfctevsli 20 odstotkov povišanja mezda. Družba jc ponudila 2e povišanja mezde na uro in nekteri delavci so sprejeli ponudbo. V tovarni ITswego so povi-šali mezdo delavcem za 10 odstot-kov. Tudi v drugih tovarnah v U wreneu in okolišu bodo morali povišati meado, ako se hočejo delodajalci izogniti stavki.
— Ia premogarikih naeelbin. Is
fligginsvills, Mo., poročsjo, ds naj ne hodijo rudarji tje za de-lom. ker je ustavljeno delo v rudnikih, v katerih kopljejo premog a pikom Dela ne bo naibrž do jeseni.
Iz Barnesboro. Ps., poročajo dt so pri volitvsh v rudarski hku^ ni štev. 817 U. M. W. 0f A. Z šli na sled slepsrijam, ko so volili delegata za Državno federacij* Falsificirane glasovnice m> bale proglašene neveljavnim. Obtožb in spoznam krivin, volilne sleparj je jc bil neki McCarthy, ki j(. b| suspendiran za deset let od ru. darske organizacije.
Iz Sand Coulee. Mont., naziw.-njajo, da je Stephen Ely naznanil da kandidira za predsednika v 27 distrk. R. Condon, finanč. taja,k 27. diatrikta, piše iz Billing Mont., da se je neki Brcuier it Roundupa, Mont., samega hel* proglasil za člana U. M. W. of A h pomočjo starega listka. Rudar-jeni se priporoča, če se kje prišla, si, da mu odvzamejo uuijski li. stek.
Iz Springfielda, III., poročaj«, da se vrše skušnje za fcuilarje dne 5. maja v Taylovillc; dne 6. m*, ja v Stauntonu; dne 9. maja v KI. doradu; dne 10. maja v Weht Frankfortu; dne 11. n.aja v Her rinu; due 12. maja y DuQuoin; dne 16. maja v Centralia, dne 17. maja v Belleville; dne 18. maja v Springfieidu.
Iz Stauntona, 111, poročajo, da so zastopniki konzumnih društev iz Stauntona, Gillepsie, Mount 0-livc, Shram City, Livingstons in Sayersvilla obdržavali skupno konferenco. Na.nen konference je' bil, da se ustanovi zveza ali vde-nakupna družba za nakup hlaua na debelo, ki bi oddajala l»laKo vsem konzumiiini društvom v državi. Konferenca je sklenila, <la sc skliče konvencija vseh konzumnih ' društev države Illinois v mesto, ki leži bolj v središču. — Kon-zumuo. društvo v Stauntonu prav dobro napreduje iu članstvo ne stopnjema množi. Kako koristno je konzumno društvo za delavce, naj služi naslednja primera: 7x-stopniki kozuuiuegu društva ho nekega dne vprašali rudniško družbo, pri kateri jo največ za-posljenih delavcev iz tega menla,". da bi jim oddala premog za prodajo na drobno. Kompanija je zahtevo odklonila, češ, da ima lokalnega agenta. Konzumno dru štvo je na to dobilo premog od druge družbo iu je znižalo ceno od $'1.10 na $2.50. V enem samem letu je konzumno društvo prodalo 152 voz žeezhiških premoga. V istem letu jc bilo produnega 4,500 bufl. kronip. po ni#ji ceni, kot je lii la na likalnem trgu. Vsak delavec lahko spozna, da jc konzumno društvo prihranilo mnogo denarja konzumentoiu.
Iz Creeksidc, Pa., poročajo, dn organizatorično delo prav dobro napreduje. V enem samem meseni se je vpisalo v rudarsko organizacijo v selili Ernest in Homer City 1000 novih članov.
Iz Califomije, Ps., pišejo, da so se rudarji po enotedenski stav-ki v rudniku Crescent vrnili »i« delo. Spor je nastal radi izvolitve zaupnika pri tehtnici, ker ho volitev ni vršila pravilno.
Iz Biruiinghama, Ah.., poročajo, da so razmero v rudnikih neznosne. Rudarji so oeleperjeni pri tehtnici, ker jim družbe no dovolijo, da bi rudarji izvolili /«»1^ niku pri tehtnici, ki bi nadzoroval tehtnico, če tehtujo premo* pravično. Od tone premogu, ki k« no kopljejo s strojen., plačajo 15c. Vozniki dobe od $1.50 do $2.00 na dan, motorniki p« tfJ.tf-V mnogih krajih plačujejo s čeki in če hoče rudar izmenjati ček. zgubi od 10 do 20 centov. Finali so na glavni stnn ludarske organizacije, da jim pomaga i/.dd»ti organizacijo, da potem izvojujejo človeške razmere.
Iz Wcndel, W. Va., piw>: "Cos je prišel, da strnimo liane vr ste iu se pripravimo za bitk" * našimi izkoriščevalci, ki se okoriščajo z našo neslogo in nevednostjo. Pravico imamo, da ravnajo ravnotako z nami kot z našimi tovariši, ki delajo v organizirani'1 rudnikih. Ed in pripomoček proti izkoriščanju jc organizacija. Or-ganizirajmo se v rudarski organizaciji U. M. W. of A., čc hočem«, napredovati in vživati plod našega dela."
Iz Eureke (Smithton), Pa. Izročajo, naj rudarji ne prihajaj" tje za delom. Od 7. do 21. m »l so delali Ic dva dni.
Iz Lczingtona, Mo., pišejo, je v enem rudniku vstavljen'' lo, v drugih pa delajo le tri dni v tednu. Kdor hoče nabirati "regrat" lahko pride. k*»r pa i«1' delo v rudniku, pa naj nc pri«!< za delom v Lezington. doklet * razmere ne obrnejo na l»oljšc
t
StoMska Urita
V9tmo*vmr *****
Purinnrna . I adnata rviifiiii nc uouiiuii
Inkorp
▼ d rt.
17. junij« 1807 Illinois.
GLAVNI 8TAN: CHICAGO, ILUNOIS.
UPRAVNI OMSK:
- Predsednik: John Vofrič, box 214, LsSslle, IU.
1 Podpredsednik: i. Bratkovtt. B. F. D. 4, b. 86, Girsrd, Ksns. II podpredsednik: Jožef Kuhelj, 9469 Ewing svo. S. Chicago, III Tajnik: John Verdarbar, 2706 S. Lawndale Ave., Chioago, UL
Telephone Lawndale 4635. Blagajnik: Anton I. Terbovec, P. 0. Box 1, Cicero. UL Zapisuikar: John Molek, 4008 W. Slat St, Chicago, HI.
NADZORNI ODSBK:
jole Ambrožič, 351 box, Canonabarg, Pa.
Paul Berger, 741—1st St., La Salle, 111
F. S. Tauchar, 674 Ahsaj Ave., Bock Springs, Wyo.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 811 95th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6307 St. Clair Ave., Clevelsnd, 0. Jože Radiiek, 679 box, Smithon, Pa. liudolf Pleteršek, 436 box, Bridgeville, Pa. Albina Hočevar, 680 Washington St.. Milwaukee, Wis.
URXDNIK "GLASILA":
Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford Ave., Chioago, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Vse denarno sadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poalovanja na predsednika nadsornoga odseka Jože Ambrožiču.
Zadeva prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik s "Glasilom", izvzemii spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
frvlfenje sužnjev Ameriki
ČOLNAR.
•pisal Friderik Oorstaeokor, po-slovenji J. Z.
"Otrok, vzemi veslo," jc zakli-oal tiho .čepečemu (Jekletu v čol-niču, "in če lahko rabiš svoje ro-ke, pomagaj kolikor moreš, da u-beživa lopovom. Srce moje, ne boj so," je takoj bolj veselo pristavil — "ee nuju tudi dohite, naju 3« nimajo. S teboj sCui odšel in ho-reiu tc rešiti, ali — greva skupaj, če je treba. Le tega fanta. tnnde li ne prepustim, na to se lahko za-
__v II	•
neses. .
Dekle ni odgovorila besedice, dasiravno so jo bolele roke, prije-
la je poslušno za veslo in ds gn zna rabiti, je dokazala že preje. Colnie je skakal prek vode in se bližal temnemu gozdnemu pasu, ki se ni več tako daleč od njiju razprostiral ob obrežju. — Ali bliže in bliže je prihajal čoln, in ko je Jak s kletvico na jeziku obrnil glavo, je spoznal, du pride do spopada s sovražniki, Ae pre-»Ion doseže obrežje. Seveda je i-ju ('I puško poleg sebe iu se jc trdno odločil, da jo tudi rabi v sili. Ali C-c jc puška izstreljena, jo v malem, šibkem čolniču ue mori nabasati — kaj potem? — Spoznal jc, da čolnič hitreje reže vo do, čc preveč nc reže toka in pla-bolj z njim. S tem je pa po večeval tudi oddaljenost med kc l»"j in obrežjem, in pri tem lahko preganjalci lahko le pridobe Vsled trga uiu ni prcostajulo dru gega kot napotiti se proti bližnje mu bregu: kdo ve, kakšne ugod nohti ku čakajo blizo obrežju, iu
te potem izrabi, sc je odločil.
ni besede; koliko so bile zdaj be sede vredne, ko je bilo treba do loti, in že prihodnji četrt urtf od loči — o dobrem iu slabem čoln sc pa vedno boljinbolj bliža Roke dekleta so bile vsled vnete ga hrbta prizadete iu so vodno bolj pešale, .uiejtem so pa prega njalci. vedno bolj čvrsto veslsli eiui so videli, da krajšajo dalja v« med njimi in čolulčenir Na en strani sc jim je obetal dobiček, no drugi pa bič nadzornika, potem ni čudo, da so storili vse, ds pri dobe obljubljeno ceno. Čoln je bil od nju oddsljcn komaj še sto korakov iu veseli smeh nadzorni kn, ki se jc veselil srečnega l»va jc že udarjal na nju ušesa. — Jak je od jeze škripsl z zobmi in v njem se jejiaenkrat porodil div ji sklep.
"Sklij.^ie !«h1« te UjelH'* |c» za šepetal dekletu." Čc ue morev skupaj ubežati, bom psom tamle vendar skazil igro."
"Zastonj!" je zastokala dekle ko je povesila Veslo — "zahvalim sc vam za dobroto, ki ste mi jo iz kazali, jokala bi, da ste sc rte t mene izpostavili taki nevarnost če bi imela še — solze! Končano je — v par minutah sva v njih oblasti."
"He ne," je rekel Juk, rabeč veslo z dvojno močjo — "vraga Obrežje je komaj še dve sto kor« kov oddaljeno, in tako .blizo In ke, uhj bi nasedla — o, še sredstva! Kratko pot lahko namu veslaš in da nama ne sledijo, *kr bi n i jaz. Popeljem te tako dalee kot je mogoče, da skrajšam dalja vo, iu če pridejo do naju, po teui skočim v čoln iu jih ovirani pri veslanju, dokler nisi ua var rteut."
tamle prisili do skrajnosti, naj no si tudi posledice. Milosti ne posuu in zato usj jo nikar ne pričakuje, in če ti Uko misliš, potem —• "pri teh besedah je umolknil iu v njegovih očeh je vsplaiutcl div ji ogenj, njega je minila bojazen. Vzravnal jc glavo in videl, da je čoln le za lučaj sa njiiua, obenem je pa k njima grozeče prihajal glas zamorakega priganjača: "Ali hočefi odnehati, srček moj, li ai spozual, da naui ne uideš?' Jak je z očmi preletel neoddalje no obrežje in zdelo se mu je, da vidi meuto, na katerem lahko pri tisue h kraju. Skoraj povsod je bilo obrežje strmo, le nekoliko nižje na majhnem mestu je priče a peščenina, in na gornjem delu e upal, da lahko pritisne h Ura ju. Obenem je čolnič obrnil malo po reki nitdol iu nadzornik ua kr milu je prvič spoznal, da sužnica ui bila sama v čolniču.
Vraga!" kaj pa je toT" je vr kliknil — "ali suio sledili napač neinu čolnu, punica im* spremljevalca, radi tega je lahko veslala C'akaj moje sroe, minilo tc bo ve soljo pobegniti drugič. — Zda, »eni pa radoveden, kdo je njeu tovariš?"
"Fant, kmalu se lahko seznaniš njim!" je rekel Jak in obrni čolnič proti toku, obenem je pa položil puško na kolena, da je rev gledala proti čolnu, ki je bil ko n»nj oddaljen še dvajset korakov V tej poziciji jc lahko orožje ra bil zanesljivo.
"Prokleto!" je kričal nadzor nik, to ni glas uigra — to je — "Dober prijatelj in star znanec tvoj," je rekel mladi mož, pola« živil veslo predse v čoln, ko je dvignil puško. "Salij drži čoln nekaj časa v tej smeri, da napra vim konec s fantom tamle. Lopov obrnite čoln, poženem ti kroglo skozi možgane tako zanesljivo, kot Bog živi nad nami."
"Čolnar je z ladje!" je kričs nadzornik, skočivši raz svoj se dež. — "Fantje, sto dolorjev, ga ujamete živega, da ga vidim viseti."
(Dalje prihodnjič.)
Za Čolnarje zahtevajo $55 na I koriščevalci so mislili kot atari mesec; za isučene mornarje $4^; Rockefeller in veselili so se letu
oljarje iu kotlovodje $50; zu 1916, da bo konec delavski stro-uujače #45; za preutogarjo $40. kovni organizaciji. Rockefeller in
t»»
"In ksj bo z varal "Ah, kaj še!" je reke!
ga pasa, se poleg mesečne plače, treba plačati v luki po
T
Boljie kot je pričakoval.
Gos. John Kiruieut iz Hoteit-ville, Po., član lože štev. Ihl I'. S. K. J . piše sledeče: ".l)ra«i
Na ladjah, ki plujejo prek vojne-j tovariši ao delali račune, ki so se|KOKp. Trincr: Zahvaljujoč sc vam zahteva 25% dokladc unesli. Prišlo je narobe in aicor KH Vaš liniment, želim Nadčas je; tako, kot je moralo priti po za-
poveduj, tla al nisem u|utl naj man je, du M
40c !•» konu rasvojs. Auicri&kii delsvstvi> i Trinerjev liniment spravil moje
uro, za delo pri razkladanju in je v letu 1916 organizirano stro bolečine is hrbta tako hitro kot nakladanju pa 50r na uro. Lest- kovno mnogo krepkejše kot vjje Trpel sem na bolečinah v dol-
ica velja za pa mike in lad je vseh narodov, če mornarji podpišejo pogodbo v ameriški luki.
Na ladjah iu parnikih drugih narodov plačujejo to lestvico že nad mesce dni, kar je povzročilo, da so dobri mornarji zginili s at-antiškega obrežja.
Parobrodnu družba City of Montgomery v Savanah je prva priznala zahteve. Druge družbe so sledile. .Včasi so morali nioruur-j i vstaviti delo, da so trmoglave ustnike parnikov in ladij prisili-i, da so priznali njih zahteve. Pa-robrodue družbe in lastniki parnikov in ladij In najrajše mastne dobičke, ki jih jim prinaša vojna, spravili v svoj žep iu zato kriče kapitalističnih listih, da sc mornarji "puntajo" in kličejo hudiča in lieriča na pumoč,
Naj le kriče, se bodo že spametovali, ko spoznajo, da so časi minuli, ko ao mornarje lahko držali nečloveški sužnosti.
— Standart Oil Oo. v Ohio h<
izplačala sto odstotno dividendo delničarjem. Radovedni smo, kaj porečejo delavci, ki garajo za to družbo? Ali ni zdaj čas. da zahtevajo od kraljev olju boljšo pla čo?
prejšnjih letih iu vsa zuameuja MjPm delu hrbtenice in ko »cm o-kažejo, da bodo izkoriščevalci v letu 1916 doživeli enega največjih porazov v razvoju ameriškega delavstva.
Delavci se ne organizirajo li
strokovno, ampak krepko klije iu sc razvija tudi politična delavska organizacija. Že volitve spomladi so pokazale, da se je armada raz* redno zavednih delavcev pomnožila, kar navdaja naša siva s naj« boljšim upom in je zanesljivo znamenje, da kapitalisti pri volitvah v jeseni prejmejo še k rep-kejše zaušnice.
— V uredništvu Glasila sta se zglasila br. Joe Vlčar lil Pavel Cempre, člana štev. 91 v Johnston City 111., in izročata tem potom članom svojega društva naj* prisrčnejše pozdrave.
pa/.il, da mi noben obliŽ no po-mugn, Nem si takoj naroči! Tri-zgodovincj uerjev liniment, iu,ko me je lena moja z njim nudrgnilu v drugi*, sem se počutil veliko boljše iu Sedaj pa sem zopet zmožen, tla o pravi jam moja dela lioljše kot nikdar poprej. ,laz svetujem vsakemu, tla si haroči takoj iu ima vedno pri rokah to zdravilo.*'
Trinerjev liniment je najboljše zdravilo zn zunanje rabljeuje v slučajih revmutizma "seltiea," "lumbaga" mišičnih bolečin, okorelih sklepov itd. 25e in !We v lekarnah; po pošti pa 35 in title.
NAZNANILO.
— National Oitj Bank je podala izjavo, da niso rceničua poročila o izjavi ruskega finančnega ministra z ozirom na> plačilo zs municijo.
Takole postajajo bolj identični interesi in prijateljski odnošaji uied "svobodno Ameriko" nt "absolutno Rusijo."
Cenjenim rojakom v Kast Heleni iu okolici uljudno naznanjam, da seui kupil znani Autou Sud-thovi salon.
Posebno našim Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam za obilen obisk.
Totaa posteiba!
Se priporočam!
Anton Šušteršič, saloner Box 1H7 K. Helena,
Montana. (Advertisement.)
Za slučaje notranjih neredno-sti, neprebavn, zaprtnico, izgube slasti do jedil, omotice, glavobola, slalmsti vzemite vedno Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino. V Lekarnah. Ona je +1.IMI. ,lo*. Trincr, izdelovalec, 1:133—1339 So. Anhland ave. Chicago, III.
liane. iHiiljt'iiio iu Kurniitlruiiio
SO
mladi
trdno! fant "kaj mi pa morejo. — Do-! kažejo naj mi potem, da si bila
Dekle je molčala iu veslala. I.ejti v temle čolniču — čc me bodo
mogli obdržati. Plavati znam kot riba in jim ubožiiu."
"Zaman je!" je rekla dekle iu skimala z glavo. — "Kaj mi pomaga. če dospciu sama ns obrežje. Našli bi moj čolnič iu gs uničili. Drugi dsn bi bil nadzornik s psi z bližnje plantaži' na mojem bolj je | sledu. Moj beg je bil neumnost iu je povzročil, da še vas pogu-bim."
"Neumnost!" je zabreiičal Jak med zobmi — "tako »Inleč pa še I nisva, vendar lahko poskusiš .da
•'okrat, ko so udarci vesla prvič iudeli njeno uho, je obrnila gla v o. potem je pa potrpežljivi na-daljo vala z delom. Za njo jc biln Mint, pred njo življenje iu iim 1 .inn jc mlado dekle visela s celim srcem. Jsk je veslal z vsemi močmi, čim je videl, da preganjalci prilisjsjo bliže, toliko .V,Nka| zobe. Strahu ni poznal;svo i« življenje je že večkrat tvegal '•"li malenkostnih uspehov, sli je-"lo ira je, da je moral bežati pred ntrsliopetniui nadzornikom.
—	Avstrijska ooaarska rodbina
hodi nu božjo pot, da izprosi mir od boga.
C'c bi bil bog, |>otcm bi moral to družbo oklofutati in reči: "(V bi vi no pričeli vojne, lil Imeli, mir."
—	V Lexingtonu, Mo., je bil izvoljen za župana rudar in socialist Louis Minor z večino 146 glasov. Njegov nasprotni kandi dat jc bil neki advokat. BurŽoaz-na stranka jc metala vauj blato po Stari obrekovalni metodi, da hi dosegla uspehe. Očitala mu je, da je inozeuiec, anarhist itd. Delavci sc niso brigali dosti za te očitke in izvolili so delavca za župana.
Par dni preden je Minor pre v-zel županstvo, so nasprotniki ra/-bobnali v svet, da ne more lamta-ti župan, ker jc premlad. Ta ?sž je seveda povzročila med delavei veliko razburjenje in rekli so, "če smo ga izvolili za župana, bo tudi župan." Minor jc na to Inž odgovoril hladnokrvno, da bo dokazal svojo starost, čc bo treba in tako ovrgel laž, ki jo je nalila jeza vladajočega rszreds, ker je delavce izvoljen za Župsna.
V noči ustoličeuja je bila mestna dvorana nabita do zadnjega kotička in ko je novi župan vstopil v dvorano, ga je pozdravilo groinovito ploskanje. Ko |e bila u-radua prisega končana iu je prvi rudar prevzel Županstvo v Lexingtonu, so nastali viharni pozdravi v dvorani.
Nasprotniki so bili pobiti iu *! povešeno glavo so zapuščali dve i rano.
Poleg župana je bilo izvoljenih ( še pet rudar jev-soeialistov v mesto I ni svet. župan Minor jč izbi al polieijo izmed članov rudarske skupine štev. 171, ki vidijo v de-' lavni poštenega človeka iu ne lin-j svojo j dodelra.
1'speh v lexingtonu dokazuj«
— Nov duh prihaja v delavoe.
V tovarnah v državi New York in Pennsylvania se je pojavilo gi banje med iglavci, ki daleč nad-^riLjuje gibanje delavcev v Ame-rilr leta 1H86. Povsod zahtevajo delavei skrajšanje delavnika na osem ur. Strokovna orgauizaeija še povsod razvija, delavci, ki so 4exetlatja prenašali sužcuski ju-ipiii, vstajajo in zahtevaju, du hc v delavnicah uvedejo Človeške rasmere.
f 8t8ri Rockefeller, za katerega je ameriško ljudstvo nagaralo i ud eno miljsrdo dolarjev, je prod nekaj leti prerokoval, da bo v letu 1910 konec delavski strokovni organizaciji. Tudi drugi iz-
Za	S .HO..	. »	Zu	S !*•»(>..	.. m
• •	1.00. .	, in	II	Ji'J.'JO. .	.. iftu
<«	a.nfl..	. 1»	. 1	to.ip..	.. mm
ii	».IU..	.. 00	11	44.10..	.. Illll
11	:».su..	.. UA	11	»s.7»..	.. 10(1
ii	4.M..	,. :io	11	7.1.4U.	.. .10(1
i •	fl.J»0..	.. :»»	1.	ss.no.,	,, Hon
11	0.00..	.. 40	11	lotflu.	., 7(10
• i	«.75..	.. 4»	11	U7.M..	,. sun
11	7.40..	.. »o	11	111.7»..	.. IMNI
• i	s.sfl..	., (Ml	11	Mrt.gn.	;.inoo
11	10.00..	.. 711	11	S»ll.«0.	. /JINIII
i«	11.7».,	.. sa	ii	4;I7.IMI	, .11001»
i •	lJIJifl,.	,, im	11	nsn.on.	. .umu
ii	.14.7»..	. . PSI	11	7a7.on.	. ..Toon
AMSSIKAMSKI				BLO VB M BO	
	banfinl oddelek,				
1000 W. Oblosfo Bt. J0LX8T, ILL.
Za $.1410 narodi« vsakemu 100 pol pisalnega papirja ln 100 k«-vort 8 vatla HikonliB Imenom la aatlovon; pilita po vaoree. Pol-Ijem ga prosto.
KDCB CBBAiBK, Bos 1«!
VAN VOORKIB, PA. .
VSAKEMU, kteri mi polije naslove svojih prijateljev ln znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin.
HENRY J. SOHNTfZER, Bankir
141 Washington Bt. New York.
Farme! Farme!
Ako ste namenjeni kupiti far* mo, sedli j jc pruvi čas za to. lili prodajamo farme le več let v v. nem najlepših in naj rodov it uejšili krajev države Wisconsin, katera jc, kakor ste gotovo ž" slišali, ena prvih poljedelskih iu živinorejskih držav v uniji, slasti pu je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, kl se drugod malokdo dobi. Na našem zemljišču je nasoljenih že precejšno število rojakov, ki vsi dobro napredujejo, iti so zadovoljni, da so se unscMtl tam. Naš svet leži v Cltlppovn' iu Rusk County, v neposredni bližini glavnih Železnic.
Kdor izmed rojakov torej Želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piiena pojamiiln In natančnejši popis zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj.
BLOVBNSKA NASELBINSKA DRUŽBA.
Louis Bowits, 198 * 1st ave., Milwaukee Wis.
STUD DO JEDIL
"Lopov," je hitel Juk. "ds bi ubeM. Boljie je zadnje, kot da se '""•I pod salio čoln kot ti iu da bi človek straho|ietun uda v "•■'■el vntttti, tie da bi ne mi bilo I usodo." '" '»a bati, da m- v prihodnjem trt- l>ekle je molčala trenotek iu po- jasno kot 1h»II dan, kaj lahko de-" 'ku prevrnem kot v oreho\i lu-ive«ila glavo; kontno je pa deja-llavei dosežejo, če uo složni na dau| 11 "». potem bi te učil bičsti vl.oga la tiho. da j oje komaj čul mladi j volilne bitke. «l< kleta!"
Vinlal j,, tu veslal. Deliele »Boj-kspljc mi „IU »ialet na čdn., k'jub temu so se glasili udarci z I ^tom bliže iu blile. Pri tem se niuM
Kakor s«» delavei!
mož: "Rekli ste, da beživa *ku- složni v strokovni orgsnitaHJi, ts-puj. — ('morili vss IhkIo, mejtem ko edini morajo biti tudi v Mine grem tiki, pa lahko ouvoje eeli svet.
V LEKARNAH
---- - i-:—;— :— -------
CENA $1.00
Ksj je vsrek iagube sisati du jedili Vedkrst m priprti, da ns »»»ulirul sgubisio slast de j«di la da se satu »slo studi. Zdi «• kot bl narava suaia sakUvale, da smasjiauM jeutasj* jadll, kar jik as mursuio prebaviti. Oslsl.iu-ni prebavni ftivsi ss morejo vol probavljatl kot nsvsdno io auto m uprnjo vsoti vol. To suoti, ds potrebujejo pomoli, du nopnt prilnnjo svoj* dnlwvaojo brns strujoaootl. Ml priporočamo
TRINERJEVO
Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ta volosoaua smoo bodo aajprvo l«lbitila notraajo probavso dola, jik ojalila ia dala jim dovolj moli. Zgsba alaotl In atod do jodil ao bo<la polagoma Sftibil ia vi booto sopet Imeli
slast DO /sbl ojaftbm život im MOČ sa misutx.
Kakor kitre pripomočki as veoele livljooje primanjksjojo, morali bl rabiti Triaerjevo amoriiko prebavae grooko vino Is epouiall boate aučadeal, de je aelo korietae. SabiU «a tudi proti
wkssdvosti po nun,
SAPST/V,
kislo au ossveo soloak/k,
kioab/s,
PLOT — if IMP.
liUkko ale gotovi, da Triaerjevo Aateriike prebavae grooko vino vasi bede dalo pomol.
Veaka dmftina morala M vodue imeti dobro adravtio preti kadlje pri rekuk. Meruit M najraje imeti Mass's Oougk BedaUve, keUrl se voobujo etrupenlk
enovi, kot morfle Iu kiereferm. Beblte proti ksllju, bronkitnm, engrtjenj«, boločoaai V grlu I t d Oeus OOe in 00« Pe polti SOe la OOe.
ko jaz d<Mežem obrežje — umreti hočem z vami."
Nek poseben, čtulezito divji in J« /delo, da obrežje, ki je bilo * Indent en, pa zopet sladek ol>čutek
PomorMsld so gibljejo I/
New Yorka fniročajo. da uo mor 1
Jos. Trincr
nčetku tako bliao, no«e priti ne je pri teh beardsh »H»javil v nr oarji, organizirani v "Internali-.
i'H/e V vedno ne je razprostirala eu mladega fanta, ••bnirua Vmlna «lilj8va mod njim "Salij. z u.enoj hočeš
onal Senmen'n uinietif nvoje suhteve
I'nion," uentavili| in jih natisnili v
IZ DSLO V ATS LI
im-M So. ASH LAM D AVE.
CHICAGO. ILLINOIS.
" »hrežjon, coin hi bil pa že lab Doliro otrok — mogoče, ali — angleščini, nemš/inl, španščini in donele! n kroglo. Hprefrnvnril tskn daleč ie ninvs. 0* me fsnI i grščini:
mmammmamammaaam
ko, "poznam Jo, poznam," na to 1 jc začel kleti ženske v jezikih vse-gs sveta.
"Nehaj kleti!" rekel je zapovedujoče kmečki fent." in povej o nji in o starem, sko kaj vel." "Povem, sli ne brez žgsnjs." "Ako je povest lepa. prineeem ti jra," zagotovil mu je krivopri eežnik. * "Ti meni jutri žganje, jaz pa
prvič porinil skozi vrata med tell^mf0****'	**
gole stene, zaklenil za tabo in od-j	• • •
iel čutil si. da je nekaj velike- Krivopr^n(k je pfW,
**tZ! u	a i i	,dru»i <**n majhno steklenico žgs-
Dsjal. so nam delo. da «-««inj.i ^vezano v iirokl hlačnici.
Ne jetničerjevo. ne paznikovo oko ni izsledilo. Ko je psznik pri-iel s avetilko ob osmih v sobo, pregledal nas, ako smo vsi in odšel,
Povest v |c6L
JoAs AmbroftU:
Bilo nas je po deeet, tudi do petnajst zaprtih v eni celici. Stene ječe so bile gole, pobeljene z apnom, poetelje železne s trdo i«a-bitimi alsmuicami in okna so bila zavarovana z omrežjem, debelim kot roka. Ako te je jetničar
nismo i
jedli zastonj na državne stroflke. j Nekteri so hodili sekati drvs p«. . mestu in oprevljati drugs dele, ksr je bilo nas mlajših, siuo ime-
. ukoiv.m "b*. pmL" Pom.-,,^.,, j, krlvopriirfB|k j« po.t.ij, Ull .m«	CUli »k.,, i d. |n	, Klaremu
M«, i. doleuUj Uko; prvi U	Je prij«tno p. £».„ju
d«, d. «.»■ iu.nl prfL O.I.. vr»t«; ,	^ v h
aem jih imel in vaaka je grela dve ...	* K
mM	KNU.
" ..	. t,! "Začni!" zaukazsl je kmet, in
Ravnali amo se tudi Po tem. ka-l _____. .. . ,. .	*
_____i.	..xu.. Au-I"® Premaknil, da bi bolje slišal.
'Počakaj, da a emalo razgreje,'
dobil je odgovor. In razgrelo se
Je.
• s s
dejal aem in potcgafl aem sapo
se. da so se mi izločila praa. "So-daj pa moram iti," je dejala pre. strsieno," in odhitela Najina ljubezen je bili 'čista
tak In med drugim, da se sodni tav le izgovzrja, da mu stric ne dovoli ženitve, kar pa ni res. 31 -"Ksj ta profesor ni stric Basket" sem ga vpraial. v duši
kakor kristal^ gledal sem njene toi je ps neksj rodilo kakor splos-
teri paznikov je imel službo. Ako je bil v službi mlad paznik, ki jc hotel splezati ie viije po službeni lestvici navzgor, držali smo se reds. ako je imel službo neki stari paznik, tedaj smo peli, se pogovarjali dolgo v noč, kajti naznanil ni nikogar.
Ne vein koliko let je, je pripovedoval atari grešnik, mislim, da jih mora biti že blizu itirideaet.
.t itcuria^^^	"was
Nji smo vedno nagajali. Ako amo f™ .Ukri,|"	™ ™
jo arečall na hodniku a smetiini-1"^' * " n,"™.baI	.
co v roki, smo ji razstresli smeti,! Nek<* >mo "	▼ K<"Wnt,
seveda samo takrat, ko je bil stari paznik gospodar nad natui. A-ko je priiel paznik na Barbino kričanje, opominjal jo je z lepa, da naj ne vpije, toda ona je kričala ie huje, in ga pitala s krf-voprisežnikom.
Neksgs dne, bilo jc že bolj pozno, uradniki so bili že v pisarnah, ponagajal ji je ie neki jetnik ns hodniku. Začela je vpiti kakor po navadi, stari paznik boječ ze dz ne bi se njen lirič sliial v pisarne, jo je hotel enostavno poriniti ua dvoriiče. Toda Barba je morala priti, kje do žganja, kajti odrinila je starega, ga vdarila s smetiini-eo po glavi in kričala: "Goljuf, sina mi daj nazaj, saj ni bil tvoj, ne boj se." Vrata pisaren so se začela od-
in nekogs sem preveč vdaril. Ob-sodili ao me na devet mesecev. Takrat aem bil prvič zaprt. Hudo mi je bilo in priduiil sem se ns tihem, da sc ne bodem nikdsr več pretepal.
Imel aem hiino opravilo, delal sem po piaamah z metljo in cunjo. Bil sem že odslužil skoro dve tretjini moje ksznl. ko delani nekega dne na hodniku, pa ti pride dekle proti meni. Oblečena je bila po gospoako, neala je posodo za pepel v roki, in takoj se mi jc zdelo, da je pri jetničarju, po obleki sein pa sodil, da ni zaprta. Obrnil sem glavo vstran, popravil brke in imel že ialo na jeziku, da jo povem, ko pride tik mene. Zsobrnil sem se in že odprl usta, ali besedice nisem spravil is sobe.
pirati, uradniki z nami vred so se Pr*d, "IS,0 j ni stalo dekle, ampak
smejali staremu, ki jo je le s trudom spravil od sebe na dvoriiče. Zvečer smo pa v celici reievali, kaj sla imela Barba in stari pa* nik skopaj.
"Sina so ji mogoče obesili, ali je pa v ječi umrl," dejal je tehtno kmet, ki je bil zsprt rzdi kri-ve prisege.
"Ljubile »ta se v mladih letih," drugega ni bilo, "rekel je prepričevalno kmečki fant, ki je sedel radi tepeža. Val smo ps bili prepričani, da se poznata že dlje časa.
Nekega večera, ko amo se vrnili v naio jetniiko sobo. nsili smo novinca sedečegs ns eni izmed po
angel, Bila je vitke, tanka črez pas, pa lepo izbočenih bokov. Temne oči brez dna a košatimi, črnimi trepabiicami, gledale so me tako, da sem mislil, da se stopim kskor spomladni sneg. Vstavila se je, me gledala, nato so se med ti* stimi, čreinjevimi ustnicami poks* zali beli zobje: "Kaj me tako zi-jas?" je priilo iz njenih ust. — — — "Do—pa—dei se-ml," spravil sem nerodno iz aebe kakor kmet pri apovednici greh.
"Ti ae meni tudi," je rekla in ae zaamejala srebrno, da se jc razlegalo po koridoru, in odhitela. Oledal aem za njo ln videl maj« hno nožieo, ki se jc komaj dotike*
atelj. "Dober večer fantje, kale* |ft ta,; .t,uin.Um M J» ** P°kaw»-
Ia nad členkom tanka noga kakor od arne, nad njo pa lepo zaokrožena meča. Ko je prihitele nazaj, stal sem se vedno na istem mestu, stopila Je k meni, me pocukaln za brke iu dejala: "Ti ubožce
ti!"---
Čakal seui ns njo vnaki dan In se činidalje bolj pogrezal v 1 ju-bežen do nje. Ko so drugi jetniki spali, sedel aem in mislil na njo. ali pa tudi — joksl. Vidite, joknl sem radi Ženske, ko se niaem v tepežu bal petih.
Vedel sem, da ne more dalje iti tako, ker bi /.norel, aktf hI ie
, . a a t.....nekaj časa trajalo to stanje. Nu
si z vsem delom v jetntiki sobi hml|Uku jc>i|a ^ ^^ M
Moral je pometati, bolj zgodaj lnrt,j(l iu (iru(ro	Tu
vstajati, iu sko amo vai v sobi za- jD |><K.nkal. iu ko je priila, sem jo spali, ja paznik P^epa vedno i ijp| #fM ^ , jw M. tistega, k. mu ja bil najbllžnjl, to-L^, no|li M n| brtnU, in
rej pri vratih )	! tudi ni dala glaau od aebe, jas
\atal je in iel proti postelji, ks ju ,m poljuboval na oči. roke.
rs bode moja?" je vpraial nas z glasom. kskor ils se pozusmo že isza inlsdlh nog.
"PH vrstih," je dejal nekdo I*, med nsN.
"Krivico mi delate fantje, meni gre čsstno mesto tamle v ko-tu. Vidi se, da ste ie Nami novln-ei."
"Vae po vrsti kakor hiše v Trstu," citiral m it ie mlad lovski 1st.
"Kaj vem, da se mi krivica godi, mesto ds človek dobi pokojni*| no, mora ps ie upati pri vratih."'
(Speti pri vratih je bilo v zve-
tero amo mu določili. Sedaj smo' ga iele prav videli. Telo. diod medlo, prtfalo je o nekdanji mo Či, obraz je pa jaano karal, ds »ju-bi Igsnie .
Ko smo polegli po blazinah.'
Držal sem jo v naročju kako pero, njeno telo je malce drgetalo, s napol raprtiuii trepalnicami gledala me jc aanjavo, začudeno. Po-htsvil sem jo na tla, In čujte, po kleknil nem pred njo, jaz — ki se pripovedoval je, ds služi eesarjs nisem bal petih — jaz aem klečal v ječi ie ieatusjstlč, parkrat po prod ženako. več let Največkrat ao gs siprll.j 1'tihnil je In mends tipal z* ker je pretepel orožnike ali poli-lateklenieo, kajti kmalu amo sliisli esja .Kazenski zakonik je znal ne grgranje zraka v stckleničlnem pamet in govoril je gladko, kakor!vratu ln po ječi je zaplaval alsd-da bi molil Nam no račelc le *ku- ko opojni duh iganja
globoke oči in bil pfArečen. Shajala sva se v shrambi za orodje. Ko sva se prve tedne samo po-Ijubovala. je začela ona pozneje govoriti. Pripovedovala mi je, da je jetničarka njena teta ib da ji pomaga, ker jf bolehna.
Napočil je ftidnji teden moj? kazni, in kakor se mi ^ poprrje zdela dolga, tako se nu je zdela
sedaj prekratka —--rad bi
bil ie v ječi radi nje. Bila sva zopet v shrambi, naenkrat med po« ljubovanjem začne ihteti. da jo n* ljubim resnično.
Zatrjeval sem jI ljubezen, fri duial se in klical vse bogove za pričo. Ona je pa le jokala iu rc-(la: "Kako sem vendar nesrečna, najraje bi umrla."| Med solzami mi je pripoyedova
sc
nanje
"Ksj ie, on je stric pristav*." jo rekel fsnt in odiel. Naslonil sam ae ns jasli in mislil ... Rodil se je v meni sklep, ki sem ga Krili.
Naložil sem konjem jesti in Sel iskat profesorjevo stanovanje.
Našel sem ga, ležal je na postelji, poleg njega sta bila dva zdravnika. Odmigavala sta mi, naj se odstranim, ali iel aem k postelji, pokleknil, prijel atarega aa roko in vae priznal. Poslušal je in gledsl me kakor oec si-
Pojdi domov, radi tega ne boi kaznovan!" Vstal sej« in sel v ko-dnijo. Kakor sem jo popreje ljubil. tsko sem jo sedaj sovražil.
mo noč je nsju že oba krila strela, da ima jako starega ztttca, in Ia jetniinic*. Dali so meni dve, ker je pa bogat, jo sili celo sorod' roji pa štiri leta. stvo, naj ga vzame.	Ko je bila zaprta, hotela je pre-
"Ubijem ga!" zem zakričal in tppotiti paznika, da bi ž njo pobe-udaril z pestjo po zidu.	'gnil To je sedanji stari paznik,
ftinilo jI je nekaj črez obraa sodi>i pristav, ki jo je z mano vred kakor smeh, nato me je pa privita Imel preje za ljubico, je hodil tu k sebi in aie hotela vdafttf'fc po- di sedaj k nji. ljubi.	Ako jo je sodnik zabaval po
Priiel je dan, ko sem bil prost, dnevi, jo je paznik ponoči, spora-Dogovorila sva ae, kji se bodeva zumela sta se, nista bila norca ka-shajala. Jetničar mi je pa dejal kor jaz. pri slovesu, da naj pazim, da so mi postelj ne ohladi. Nisem zmenil za njegove besede, kajti m idil sem na sestanek zvečer.
Dobil sem službo kočijaža in sc sestajal z njo v drevoredu. Priila je zavita čnez obraz, me pri-
paj letti oei, ko je \ pra&al, «'e Je I stari Čuvaj ie tukaj
"Ali gN poznaif" n prainl ga j« krivoprihcfui kmet
"Ksj ga lie bi posuši, naj mvh kakor brala "
"Ksj ps Harbo tudi t" vpraia I i Nino Mir Je hkrata. "Barho!" — pomislil je nekoli
v večerni uri pride," mi je Šepnila v uho. Privila sc je k meni, in se mi vsesala v ustne, da sem čutil njeno drhtenje. — Grem Kamor hočefi, sem dejal in jo objel tesneje. Pozabil zem na vse, ie nz umor, ki ga imam izvriiti v prihodnji uri.
Izvila ae mi je Iz objema in di-hnila vame: "Opravi dobro . . . ljubezen te črta , . . In iel sem kot v omotici in njene zadnje besede so mi iumele v uiesih."
Ja — kako jo meni ie danoa hudo. Iatega večeta ne bodem nikoli pozabil," je zaječal in da si je bila tema, ČutHi amo vsi, kako Je pritisnil roke na obraz.
Pokazala mi je stezo in rekla: "Po tej se aprehkja včasih do polnoči." Poljubila ma Je ie enkrst in odhitela v noč. Oblačno je bilo vendar je bil meoec izza obiskov ln videlo ae je kakor po dnevi. Kel aem počasi po stazicl. V glo-bočinl pod bregom ja tekla r^ka, nekje je pel slatee, Iz daljave ae je pa čulo vriskanji vasujoPegn fanta.	^ «
V sedel aem ae poleg steze in kmalu nsto je pHiel nt s r gospod s belo brada In ptfllco v rolT. Skočil sent pokoncu. on jč pa nalipa^ll-gnil klobuk Ur dajal vi^idno: "Sein II va*4>restralll. prodhn. K ml oprostita. Pograbil sem gs in vrgel njegove suho koetl po bregu. Pogledal me Je Uko otožno, ds ie dsnea vidim njegov nogled. Zastokal je na tfciiiču. kakor ds ga lomijo krči.
Tisto, noč nfsem spal, dragi dsn ko sem iel po navadnem opravi I m je priiel v hlev kakor veAkrat go-spodarjev sin, feetnaJaUctal dečko, ln ml poveifpt o nesreči, ki je zsdets profesorja njegovega raz reda.
"Bode li umrl," vpraftsl sem in srce ml je zaostalo, boječ se zve* dali njegovo smrt.
"Pravijo, da bode ie okrevel.da al je hudo poVt. f> umre. to lio
Nekega dne porodila jc sina v
pi.
Sedaj jc šlo obema za nohte, ali tudi v tem slučaju, sta delala z roko v roki. Sedanji stari paznik je krivdo vzel nase in sina, Barbiko so pa sodniki spoznali za neumno, jela pod pazduho in me potegnila Bsrbika jc šla v norišnico, paz-na kakino klop v temi, da sva bi- nik je bil nekaj malega kazno-la sama, nemotena. Vedno je dvo> ran, in stvar je lepo tiho ostala, mila, da jo ljubim, in vcdiio Prestal sem kazen in šel v dru-sem ji moral prisegati znova.i go mesto in delal pridno, kar ti "Ako me ljubii naredi nekaj, umrje profesor in mi zapusti, leda me stric ne dobi," mi je iepo* po svoto denarja. To me je vrglo tala a sirenskim glasom.	v vino in ženske in par let za tem
"Pokaži mi ga, prerahljam mu zem dobil Bsrbiko v hiši, kjer sc kosti," sem odgovoril v opojnosti, ljubezen prodaja za <|en&r. Ko me "Ah, kako bi bila srečna in te je vgledala, hotela jc pobegniti, ic bolj ljubila, da vem, da *M*«> tpda jaz sem jo prijel za vrat in ko pogumen," vzdihnila je in lo- ji " pestjo izbil vse prednje zobo. hno zarhtela.	. Zaprli so me ftest teduov in pla-
Jaz sem se pa priduiil ia pri- oati sem ji moral precej. Toda se-segel, da ga vbijem, ako le h<>8a. paj sva pa žc pila žganje skupaj, Opisala mi gs je in povedala, kam ijasiravno je ona kriva, da sem da-se hodi zvečer sprehajati. .. aes iestnajstič tu. Nič ne de, ako "Počakam ga jutri," sem jj oW tjreneš s poti, ne ljubi se nckate-ljubil.	Jpemu iti nazaj.
"Zakaj ne nooojt me li.tako - Na jetniikeui zvoniku je udari-malo ljubii, epremlm te na stezo, Ia ura dvanajst, mimo ječe na ho-ki drži nad reko, po kateri sedaj] 4niku so se čuli koraki paznikn
in se polagoma izgubljali . . .
"Ako rabiš konja, greš ponj nn conjski sejem, po hudodelca pa v jfečo," je dejal krivoprisežnik in sa obrnil na slamnici.
Stari je zastokal na postelji pri vratih, ali odgovoril mu ni . . .
Angleška seta
Kmalu po izbruhu vojne jc pričela ameriška vlada menjavati note z Anglijo in Nemčijo radi krienja pravic nevtralnih sil na morju.
V minolem tednu je doSel odgovor Anglije na zadnjo protestno ameriško noto, ki je podobna zagovoru za dejanje, ki se rodi iz razmer, katerih pa nc opravičuje noben mednarodni zakon.
Lahko razumemo, da hoče entente izatradati avoje aovražuiko z vporabo aile na morju do skrajnosti, reči, da to pravico dnje ententi mednarodni zakon, je pa neumnost. Znano je, da zakoni za plovbo po moju niso bili tako narečni, da varujejo tudi šibke, ki na razpolagajo z močnim brodov-Jton. Kakšen je zakon na morju, odločijo Intereai in tnočna brodov-ja. Kar je militarizem na auhem, to ^e marinizem na morju. In ce danes kdo pravi, da se bojuje proti militarizmu, obdržati pa hoče marinisem, je neodkritosrčnež, ki kpBe na militarizem, da prikrije svoj marinizem.
Zakon za plovbo po morju ni nedotakljiv in nespremenljiv. Tu-tl Anglija prizna, <la so rszmere druge in je po teh treba tudi spreminjati zakone.
Anglija je spremenile avojo ta tiko ns morju Sla je celo tako daleč, da ae drzne kotrolirati t govino iz nevtralnih držav v nevtralne države in da zapleni bingo, ki prUisjs iz nevtralne države v nevtralno Pe tudi Nemčija je *pt»meuila svojo taktiko o raz-
posule strah za ladje m pamike,
ki dovažajo blago na Angteiko. ko oetro nasprotoval italijamkin, Ne mine dan. da ne čitamo, di je načrtom. ~ % -paruikov ali
šlo par trgovskih ladij na dno.
Tako sta nastala za ameriiko republiko dva spora. En'spor je z Anglijo., ker posega v pravice nevtralnih sil na morju, drugi pa z Nemčijo. Oba spora se ločita le toliko, da gre pri prvem za blago, pri drugem pa za človeška življenja državljanov in pddani-kov nevtralnih zil.
Anglija zavzema staliiče, da se blago lahko nadomesti, življenja se pa nc more vrniti nobenemu človeku. Nemčija temu nasprotno pravi, da se mornar, ki prevaža munieijo toliko* loči od nebojevni-ka kot topničar, ki z municijskega voza vzame naboj in ga izroči drugemu topničarju, da ga porine v top, radi tega nima potnik na ladji z munieijo večje pravice do varstva kot topničar, ki strelja. Anglija sama je tudi izjavila prva, da kar se tiče Nemčije ne pozna razlike med bojevniki in ne-bojevniki, zato ne dovoli, uvažati blaga v Nemčijo. To načelo velja tudi za nevtralne sile, de hočejo vojskujoči sili dovažati blago.
Če sodimo po dogodkih na mor-ju, vidimo, da sta Anglija in Nemčija trmoglavi in krivi enako. Ne ena ne druga se ne ozira na pravice nevtralnih sil in vsaka vodi vojno z vsemi silami, četudi pri tem trpe nevtralne sile, cja le u-niči svojega nasprotnika. Humanitarnosti vojna ne pozna. To je stara resnica. Ali najmanj humanitarnosti je pa v tej vojni. Eliten ta ne da nič, če v Nemčiji vsi od dojenčka do ententnih vojnih ujetnikov umro gladu, da le zmaga. Iiavnotako pa nemške potapljače pogrezajo trgovske parnike in ladje, če so na njih dojenčki ali pa odraščeni ljudje, da spravi Anglfto na kolena. Navadno izsiljevanje je, kar. uganjata entente m Nemčija.
Ameriška vlada je obema državama odprla pot za pogajanja, da se bojevanje na morju modificira in izvrši kompromis. Ali se bode-ta Anglija in Nemčija poslužili tc potif Kaj potem, če se ne klonita? Ali sledi vojna f Čemuf zakaj f Prestiž Združenih držav je prizadet v obeh slučajih enako!
No, tako daleč še nismo, da bi bilo treba napovedati vojno, ker so še sredstva, s katerimi se lahko angleške in nemike državnike hitro spametuje, če celo prisili, da sklenejo mir.
Obe državi dobivata blago iz Združenih držav. Anglija ga dobiva direl^jtiio, Nemčija pa po ovinkih in tihotapskih potih. Kongres naj proglasi embargo za vse blago, ki je namenjeno direktno sli po ovinkih v vojskujoče države in kmalu bo mir v Evropi.
ske vlade, katere program
Bsrbika veoela, kajti ona miftli,] merah In svoje« brodovju. Dred
Dvignila me je od tsl in rekla n "Ti revček ti!" Oklenil aeia jo krog vratu iu jo proail, naj me
ljubi, ker drugsče morim Ons mi naroiaa veseia, asjii ona miNit,,merai jc pa odgovorila: "Liuhiiu te. da bi lahko pntem vzela sodnega mitov nima tako velikega itevila ker ai pogumen, veliko molkih Je pristava, v katerega Je tako 'za kot Anglija, ims ps potspljsče, ki le gledalo ss mano, vendar ni no- ljubljene "	^ opremljene e najmodernejšimi
I »eden imel tega poguma kakor ti, "Kaj ti vei de nje?" nem ga iafcjdbaml. ki jih najbrž entente danes." Pogumen aem, pogumen,I vpraial Veliko je povedal fan ne pozna Nemike potapljače ao
Kako |e vleldz entente Srbijo za nes.
"Pester Lloyd" prinaša obširno poročilo o načrtu srbske vlade in kako jc entente le izrabila Srbijo za svoje namene. Iz tega poročila posnemamo:
"Po odhodu avstrijskih čet iz Srbije v decembru 1014 je sestavil ministrski predsednik Paiig program, "Velike Srbije," ki ao ga odobrile tudi vae v koalicijskem miniatrstvu zastopane stranke. V teni programu zahteva Srbija Bo* sno in Hercegovino, Banat in Ba-čko. Hrvatsko in Slavonijo, Kranj in Istro s Trstom, Dalmacijo do Dubrovnika ter severno Albanijo z Dračem. Jadranaka o-bala od Dubrovnika do Kotora naj bi pripadala Črni Gori, vprašanje Skadra pa je v programu o-značeno za sporno.
Ts program so v obliki spomenice izročili srbski poslaniki en-tentiniiu kabinetom ter ga utemeljevali z motivacijo, da je uatario-vitev velike vaejugoslovanske po-k rs ji ne obsegajoče Srbije za ev-ropejski mir nujno potrebna. Srbija nsj poatane dedič monarhije na jugu, katero ao videli arbski merodajni krogi že razbito in uničeno od ruskega navala! Italija »K(ej spomenici ni vedela spočet-ka ničeHsr, pozneje, ps. ko so za-čeli meietsriti italijsuski ministri ra Judežcv* kompenzacije na ra* čun avstrijakih jugoalovsnakih pokrajin, je italijanaka vlada bržkone izvedela za vaahino arbskegs programa. Zato je proti antiitali-janakim demonatracijam v Srbiji, ki ao nastale vsled italijanskih as-pirseij v Primnrju, ostro protesti-rala, ker je vedels, da se vriijo te demonstracije, s privoljenjem srb
Pester Lloyd" zatrjuje. <u j. vzbudil srbski program v U^u nu. Parizu in Petrogradu začudi njo. pa tudi odpor. Sir EdWard Grey ga je aprejel s karakteri«tii. nim nasmehom, franeoska vlada ga je sieer vzela na znanje, tod* odklanjala je vsako diskusij« z 0. žirom na znane ji italijanske zahteve, Sazonov pa je izrazil 8Voje začudenje, da Srbi ne zahtevajo tudi Rima in Moakve, očital jim je megalomanijo ter jih svaril, da naj si ne delijo medvedove ko-že . . .
Proti zavezniškim vladam j« pričel sedaj Pziič organizirati javno mnenje v aliiranih državah. Skupno s svojim pomočnikom, bivšim dunajskim poslanikom Jo-vanom Jovanovieem je poslal naj. prvo v Italijo svoje propagandi-ste in agente, katere pa je Itali. ja kmalu prisilila, da so odšli v Pa riz in London. Za njimi so bili po-slani v ententina glavna mesta ter tudi v Atene in Bukarešto razni vseučiliiki profesorji, ki naj bi s predavanji !^ članki pridobivali javno mnenje ententnih držav za velikosrbsko idejo. Vse kaže, da je bilo njih delo brezuspešno. Tako n. pr. je zahteval profesor Cvijie, da se naj ga pokliče domov, ker da je pri Angležih vseh trud ir. manj. Sazonov pa si je prihod Rrb-skih profesorjev opetovano prepovedal, češ, da ima že a Supilom dovolj izkušenj. Navzlic temu sta prišla bivši minister Stojanovic in profesor Velič v Pelrograd, kjer se jima je posrečilo mteresirati časopisje, kjer pa sta imela tudi velike polemike s profesorjem Miljukovom, ki ni prijatelj Srbov." ,
Ko je pričela ofenziva proti Srbiji, jo je ententa pustila na cedilu, dasiravno bi lahko 20,000 ti-ljanskih vojakov, poslanih ob pravem času, ubranHo Lovčen pred avstrijsko armado, in 150—200 tisoč francoskih in angleških vojakov, ki so v Dardanelah doživeli klavern poraz, bi pa lahko obvarovalo Srbijo pred katastrofo.
Ententa noče močne jugoslovanske države iz tistih vzrokov, radi katerih ji nasprotujeta tudi Avstrija in Nemčija. Srbski merodajni politiki in mnogi drugi Jugoslovani so preveč verjeli en-tetinim obljubam ii> doživeli so ra-, zočaranje.
Zaupati ententi ali centralnim silam pomeni ravnotoliko, kot ie se ovca poda v varstvo volka. 0-svoboditev in zedinjenje Jugoslovanov nc more priti od entente in ne od centralnih sil, ampak mora biti plod dela Jugoslovanov.
Portugalska Ia Anglija.
Mnogim ljudem ne gre v glavo, zakaj sta si danes dve državi sovražnici, par dni kasneje pa mogoče tesni zaveznici. Če bi ljudje vedeli, da sta sovraštvo in prijateljstvo držav odvisna od gozdarskih interesov, bi jim bilo jasno, zakaj države danes vstvarja-jo zveze, ki so bile še pred nekaj leti sovražnice.
Danes vidimo, kako veliki prijatelji ao Angleži in Francozi, ki so si bili stoletja največji nasprotniki. In ravno tako je med Portugalci in Angleži. Ti so si bili hu di sovražniki. Angleži so Portugalcem vzeli najbogatejše kolonije. Angleži so bili vzrok, da je postala Brazilija neodvisna, AngHi so izpodrinili Portugalce iz Indije, Angleži so vzeli Portugsleem velikanske dežele v Afriki. Seveda so I*ortugalci tega deloma tudi sami krivi. Izkoriščali ao avoje kolonijo brez uamiljenja, izaesavali so jih do krvi, storili pa niso za prebivalstvo ničesar. Angleži so v portugalskih kolonijah najprej isksli trgovskih stikov in ko so w bili zsaidrali. jih ni bilo več mogoče izpodriniti.flli ao domačinom na roke ln jih a tem nahujskab proti Portugalcem. Posledica tega ao bile revolucije, ki jih Portugalci dostikrat niao mogli jeaduCiti Najprej ao ae Angleži polaMlU portugalakih kolonij v Velikem t Oceanu, 1. 1822 pa ao dosegli, d* ae je Brazilija proglasila^sa neod viano. Nsjvečji neuspeh ao Portugalci doživeli v Afriki. V *rdot | nih portugalskih kolonijah so Angleži ustanovili veliko število trgovskih družb in s tem dotične dežele gospodarsko in kulturno dvignile, port ura Inka narava pa je »tala stars. Valed tegs so priSb 1 angleški In portngaleki later**« dostikrat v navskrižje in Portu-
#EDNQT1
strogega zapora in na de-llobo 10.000 K. V slučaju ivoeti ie na daljnih 6 me-
ir, so začeli končno delati nn U>,
hi izpodrinili Angleže, lakaza-se je da j« t portugalskih ko-
»ija-h vse polno angleških druik, aeeev ječ«. L portugalska vlada sploh ni-li ni dala dovoljenja, poelovati , njenem oaemlju. Začeli so se dk
Dll,stični prepiri in končno so se pKleii krstkomalo polaaUli vseji >r1u«sl»kik kolonij, v katerih
>rtugalci niso imeli urejene n-,lVe in posadke in 1. je mfw la Portugalska, vsled angieške-, ultimatuma. to priznati. Vihar
, Portugalskem je bil velikanski j,, omajal tudi stališče dinaatljc raganze. Od tedaj je Angleška ttematičuo utrjevala avojo nad-ado nad Portugalako. PoarečUo ji je, skleniti a Portugalsko taj-) p<,godbo, da ima" Angleška •edkupno pravico, če bi hotelo wiiwalska svoje zadnje kolonije podati. Angleška je skrbno p?-*i-lt da bi kaka druga država ne Dbila tesnejfiih zvez a Portugal m. Kako daleč je šla v tem ozi-j, priča dogodek i* 1. 1903. Nem-| ao že dolgo prej gledali, kjer bi ubili kako stajo za premog za jihove ladje na zapadni srani Al [ke. Poskusili so se usidrati nu o »ku Madejra, da bi atvar ne vz-ii,lila angleške ljubosumnosti, »o lemei ustanoviti družbo za naprti o sanatoria v Fiinehalu na Ma-fjri in portugalska vlada jirn je nla koncesijo. A ko se je stavba t načela, so Angleži začeli razsa-iti, če a, da hočejo Nemci napra-jti v Funeholu drug Monte Cgr-) in razsajali so toliko časa, da je lortuKalska vlada preklicala dajo koncesijo. Seveda ao koj potem Ingleži ustanovili ve^k sanatorij > Pnnehalu. Razume se pa ob seli, da za sanatorij ni bilo ne Angležem, ne Nemcem, nego obema p za uveljavljenje na otoku Mn-
lejri., ~ I ^ ' ' I ,,'u.
Po končani vojni se prav lahko logodi, da iz prijateljev zopet po-ttanojo sovražniki.
Vesli iz domovine.
.....•. • , • i
| - Ustavljen list. V Kranju izhajajoči tednik "Gorenjec" je o-
[jlasvtveno ustavljen.
— Kako žive v domovini. Vojaška oblast namerava izkorietiti koprive za dobivanje predilnega vlakna. Valed tega prepoveduje krmljenj«- perutnine z mladimi ln svežimi koprivami kot tudi vsako drugo domaČo uporabo te rastline. — Pomanjkanje mleka v Trstu je postalo radi omejitve prehodnih izkaznic jako občutno. Na stotine Žensk in otrok ae dre-nja pred mlekarno, ki dobiva mleko po železnici iz liatre. Cena jtf 64 vin. liter. — Okrajno glavar-stvo v Splitu je določilo makai-malno ceno ca kravje meso v »Splitu: sprednji deli brez doklsde kilogram 4 krone, zadnji deli 5 K.
Kranjska aprovizieijska družba je razdelila med ljubljanske trgovce sedaj riŽa treh vrst ki so ga trgovei obvezani prodajati po 1 K 76 v, oziroma po 2 kroni in po 2 K 40 v za trg. — Vsaka stranka sine zahtevati le en kilogram.
pa v zalogi, ao podvršene dolžnosti naznanila. Naznanilu so podvržene osebe ali tvrdke, ki v svojih obratih redoma v porabljajo vrečo za zavoj, osi roma sa spravljanje pridelkov ali pa blago v vrečah razpošiljajo; osebe ali tvrdke, ki se pfčajo c izpoaojevanjem vreč, kakor tudi one, ki obrtoma isde-ujejo ali prodajajo; kmetovslci iz kmetij, podjetjs, aklsdiftčna podjetja, skladišča entrepota, prevozna podjetja i. dr. Kdor nima 500 komad0^ vreč, inu jih ni treba naznaniti. Naznanila je izvršiti po stanju z dne 31. sušca, 31. maja, 31. julija in 30. septembra vselej do 10. dneva naslednjega mcMcca. Kdor je dolžan naznaniti zalogo, mora tudi voditi knjigo o zaloga ali sezname, v katero jc vpisati zalogo, naznanjeno dne 31. marca 1916, kakor tudi vsak prirastek ali zmanjšanje zalog. Kontur pozneje naraste zaloga do 500 komadov, mora to istotako naznaniti."
— Mesarji — oderuhi. Mestun policija v Osjeku na Hrvatskem je pričela preiskavati, kje se neki nahaja vsa mast in slanina. Zato je izvršila hišne preiskave pri mesarjih in prekajevalcih ter jc našla precej skrite masti in slanine in je konfiscirala 5260 kg masti in 32.200 kg alanine. Vse to blago je bilo dano pod zaporo ter ga bo prodajala le mestna občina
Požar. V Beričevem pri Br-lu se je igral 4 leta stari posest-
likov ain Jakob Grahek v bHžirri
toz I ca in je naipravil ogenj, ki se f oprijel kozolca in ga vpepelil.
ikode je 300 K.
- Delo sa krvnika. Češki listi Miročajo z Dunaja: Dr. ' Zdenčk (vitek, fttčpanka LuheTOva, Kle-nent Kutta, Josip Koloueh in Jan *olak so bili od dunajskega divi-fijskega sodišča radi veleizdaje ilmojeni na smrt, ker eo rkzŠffja-i neko veleizdajniško proklama • jo. Mladoletna Ferd. Luner in tntonin Rycek sta dobila 10 let, itiri oboženel, ki so vedeli za de-Hiija Klavnih obtožencev, pa jih liso ovadili, so bili radi sokrivde i »ko jen i na 2 do 3 leta. Smrtne azni ao bile milostnim potom prtmenjene v 10- do lSletno jte-
I	— Iz Banjaluke Se poroča, da I bila zaključena veleizdajaleka Kalna obravnava pretekli mesee »roti 156 obtoženim Srbom. Ob-«lba ae izreče pozneje. Banjalu-ka sodna obravnava se je pričela
novembra 1915 ter je trajala 'ni mesece in pol, a predno bo >l>s«Mil»a izrečena, bo pretekel naj-tudi Se peti meeee. Branitelj )btoženih Srbov dr. Dimovič je rovnril 17 ur ter branil obtožence. Drugega branitelja dr. Andri-n obrambni govor je trajal 27 ur
II	|M||,
Padla js s okna prvega nad •tropja v Gorjupovi hiši ns Hitu aki cesti v Ljubljani 351etna po-Strežnica Frančiška Križaj iz Kri ževniške ulice štev. 7 na tlak, ko je omivala okna. K sreči ai ni zlomila nobenega uda, a si je močno pretreala cel život ter so jo mora li prepeljati v dež. bolnišnico.
— Kako jo V Ajdovščini, odkar jo isbmhnlla vojna. Ajdovščina je poetsls, posebno odksr so Italijani dne 18. novembra in dalje po slali nad Gorico razdejanje, nekako središče goriškega glavarstva. Med njimi je 11 protestan. in e den žid, a sedaj se j« prebivalstvo pomnožilo. Sedaj je sedež o krajnega glavarstva (okrajni g!s-vsr baron Baum je še vedno v Gorici), okrožnega sodišča, zaatav-ljalnice in hranilnice "Monte di Pieta" itd., med tem ko je imela prej samo okrajno sodnijo in davkarijo in še to je hotela mestna občina Sv. Kril Ajdovcem vzeti. Tovarna je spremenjena v rezervno vojaško bolnico. Že od početka vojske z Italijo deluje električna žična železnica. Tudi o podaljšanju vipavske železnice do Postojne ae je izpočetka italijanske vojske govorilo, a eedaj ao vae enake in podobne vesti potihnile.
na slabost, slabokrvnost in i . vas zelo bolne. Zakaj N nftsbHI
zapeka, al aba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti Jezik, zguba slasti, splot-;elodČpe neprilike naredijo
Balsam of Life
(Severov Življeneki Balzam) ob pravem Času ter bi stem pro-prtčali Še bolj slabih posledk}? Delovanje tega zdravila jo hitro in uspešno. Jo tudi tonika. ki uspoSno krepča. Zagotovi VSm redno delovanje Črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša nspade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednost! v slučajih ponavljajoče mrzlice. OkrepčuJe sla* botne ljudi Ur so zato priporoma ženskam v Času bolezni. ' Cona 76 centov oteklsnloa^
Bol v želodcu.
Ur. M. Sofckowktk, (obori, Wamllla. Ind., nam )• pliai: "Moja Una )• tiuala bol y l«lwk>u taria boltf u»» mi pranulial« potom ku Jo raUla	ži-
Vl)vnakt I talnim."
Obsojeni odernhi. Tovarnar
Kaiol Wrenaekur v Marenbcrgu »i Mariboru je ob izbruhu voj-k" pričel trgovino z živino. Na cjmih se mu je posrečilo s ffre-iravanjem cen, da ao živinorejci »mo njemu prodajali živino. Na-w»pieil je toliko mesa, da ga mu J« 3ti.OOO kg oatalo. Spravil ga je neko ledenico v Gradec, kjer Se P« večinoma pokvarilo. Radi »»kupov čez tndrcho in radi epe-»"Učije r. mesom je bil te dni vaškim w>dnim senatom ob-"'jen na tri meaeec strogega za-iu na 20.000 K denarne glo-Z Dunaja ae poroča: Trgo-" Tobija Rothstein is Brodov (J"lirlji jc prišel kakor begunec " Dunaj in jc kupil 15 vagonov «m| katerega je 4 vagone ta-k;»J "sprej prodal, ne tU bi ga bil | '"I in sicer za velik dobiček, c za sto kilogramov 79 K.
h ' ko Je t,ii rii t	kr4HM0>
'"'"tov je hil za dve tretjini dre-Ji' RofTittein je bil zaradi navl-■•»JS ren tolen iu obsojen na me
— Tolmin je skoraj ena sama raztalijia. Cerkev jc veliko trpela — aaj je prejela 35 granat in šrnpuelov; streha je preluknjana. "Gaailni dom" jc do tal pogorel, tako tudi mnogo drugih hiš je kar zginilo a površja zemlje. Od 174 številk je porušenih nad 30 hiš, telko poškodovanih nad 50, lahko poškodovanih pa nad 70 hiš. Od 1200 prebivalcev jih je še nekaj nad 100, ki ne morejo zapuati-ti rojatne hiše. — Grad, na katerega so bili Tolminei ponosni, je posekan in požgan, drevoredi uničeni, sprehajališča opostošena. Pri cerkvi jc sedaj pokopališče, krasni eponteniki, ki jih je napravilo vojaštvo v apomin sedanje vojne s Italijo Tovarna in elektrarna g. župana Gaberščka jc do tal uničena, nova modema kavarna g. Mraka Je v razvalin., Kazafurova, Devet ako v a, Podčolarjeva, Kranj-čeva, Vrtovčeva, Snekova hišs in več drugih hiš do tal posutih. Iz Tolmina so že padli: Jug Janez, Bajt Ivan, Vogrič Rafael, Kends Frsnc; žrtev granate je posts*« mlado dekle Malčl ObleŠčak. A veliko jih jc pomrlo valed pomanjkanja In Strah«; dsne« manjks f* nsd 40 odraslih in otrok.
Tak je plod vojne.
Zakaj ni avstrijskim Impita-listom sa mir? Dunajski borzni li sti poročajo: "Občni zbor oljne industrijske družbe je aklenil, izplačati iz čistega dobička 1,13G.-868 K, na delnico 80 K dividendo (lani 50K). V poročilu o delova nju družbe je povedano, da je sve t ovna vojna družbino produkcij«?
toliko omejila, da so tovarne večinoma obdelovale samo is U-zemske žetve dobljeno blago in se je dobilo iz inozemstva le malo blaga. Tem ae je odpolnoglo s tam« da ae je dobilo znatne mr.o-žine vegetabiličnega olja iz nevtralnega inozemstva in je vsled tega rafinerija za vžitno olje irtio-la jako mnogo dela. Vzlic znatnemu zvišanju atroškov, provzročo-nih po izdatnih darilih za vojno oskrbo in podporo rodbin vpoklicanih nastavljencev, in vzlle temu, da je tržaška filijalka valed vojne z Italijo nehala delati, ao ae dobički družbe v primeri s predi« dočim letom znatno povečali." — Torej: izdelovanje se je znatno omejilo, tržaško fllljalko je bilo treba zapreti, stroški so narasli, o-deruški gospodje so tudi v dobre namene veliko žrtvovali, pa so vzlic vsemu temu Se veliko vee zaslužili, kakor prejšnje leto in dobi vsaka delnica 80 kron in rie več 50 kron, kakor predldoče leto. Kako je to mogoče! No, valed po« manjkanja rnaati ao revni ljudje segli po užitnem olju in oderuška družba je to porabila za tako Izdatno zvišanje cen, da je naprav' la velikanske profite. Vojna jim nese.
— Vojaško prebiranje ftnpoaov in poditapanov is goriškega in 86-lanSksga okrajnega glavarstva ae
je vršilo koncem marca v Ljubijo ni. Potrjenih*je precej. Deželnemu odboru so bili poslali župani prošnjo, naj bi izposloval, da bi bili eventuelno potrjeni župani in pod župani oproščeni vojaškega altiž bovanja. Ministrstvo je dalo de želnemu odboru zogotoyilo, da se bode vojaška oblast ozirala na predloge za oprostitev županov in podžupanov, ako bodo dani za vaak posamezen slučaj uvaževanja vredni razlogi.
Kdor bo imel vraga za atriea, sc ho že lahko oprostil vojaške službe, nssprotno bodo pa uvaže vanja vredni razlogi romali v koš.
I Kafer knpujtt« i(1r»vlU. »«liuv»iu vwlno a*«M»v» In ftojtt. da )ih dobil«. Uk«r-narjt VMpoTMulI prodajalo b*vm>v» Pripravka. Ako »lutajuo lakaruar nliua adravlU katerega luliUvato. uarottlo «a ud Ma«.
" V W. F. SEVERA COn Cedar Ropidg, Iowa
KAD BI IZVBDKL
za svojega brata Leop<dda Zajber, pred letom, in pol bil je v Maseou-tah, lil. in odšel je neznano kinu. Prosim cenjene rojake, če kedo ve Sa njegov naalov, da mi ga naznani« ali pa naj ae mi sam javi. Iščem ga radi društvenih zadev. —■ Martin Zajber, Box 116, Blngo, Knns (Advertiacment).
xm
UREDNIŠTVU DOPO0LANT MK8KČM1KI m KVJIOK.
Ckl8holmt MIdil
ROJAKI IV ROJAJUMJK, i POZORI
Kadar potrebujete ka
■P|	iikšno
dje bodisi rokodelsko ali drugo, žeiszninsk|t bi>rave za hišo aH vrt, vsakovrstne barve, i t. d., hišno opravo za kuhinjo ali spalne in driigc'a0h<y;- ročne vozičke in ve-lik "drugih enakih stvari; predno Vtijpite eno ali drugo omenjenih sttšrl, "bedite previdni, da dobite pr^vo zanesljivo blago in to po vredni'4e*i. Zapomnite al, da blš-go^zgleda drugo drugemu enako, dokler se ne poiakusi s uporabo. Jty*J>otrebno, da kupite zanealjivo la^t^o blago, kajti Skušnja j* včijsfo zMo draga šoto.
, " Naznanjam vsm,
da imsiii novo ustanovljeno proda-jalno železnin in hišne oprave s popolnoma novim blagom. Juz imam sedem let osebne izkušnje z železnino In ^išpimi opravami, vei čas. v Chisholmu. Rojaki, ki iui tržili pri meni so bili vselej dobro postreženi po moji nsjbolji moči. Ravnotako botfam deldval vbodO-le, ds bode vsaki mo^l odjemalec dobil zanesljivo in jamčsno blago po primerni ceni.
Priporočam »c za popravljanje ln izdelovanje raznovrstnih izdelkov iz k9sitra (tin u^jjks) in tudi ključarske dela. Mr poprsvljamo tudi vsakovrstne pe& lit Vae p »«t-mezne dele pfči. Steni vam prihia« nhno veliko atroškov pri nakupu nove pešl, Vopravljsmo ročne vozičke, bjeitljc in več drugih ons^ kih stvsr^, Delo je jsmleno in ce-na je primerna.
SS vgn^ priporočam s poštovs-njem
tysme fapplj »tore -ANTON MAHNE, LASTNIK.
128 W. Lake ft. OhUliolm, Minn
KAD BI DSVBD1L
aa svojega prijatelja in soseda v starem kraju Jakob Akrinjar (po-domačo Pajtlerjov) is Stsre Gore, pošta Semič na Dolenjskem. Pred desetimi leti eva se videla v liesdville, Colo, in potem več ne vem, kje ae nahaja. Uljudno prosim spnjene rojake in brato S. N. P. J., ako kedo ve za njegov naalov, naj mi gs nsrnani, za kar mu bodem xe1o hvaležen sil pa naj se mi sam prijavi, ker poročati mu imam nokaj zelo važnega iz stare domovine. Martin Doltnr, 337 1^. Park St., Butte. Mont.
ADOLF
. SOIOKD RAVNIK Urešes erei I le II 4ep I 6e 6 psp. TiSS 6s • evo-Aer. Ob seSeijah pe 6ege>
Mtl S, Lawndak At. vogel M M
anoAOO, ILLIXOO.
Pssk « SS|lS|6lBl Is Ispsplsls polos doplsovonjo.
All bi radi mail angleško govoriti, brati in pisati f
All imate veselje do angleščine in sc ne znate učiti f
Ali Vam ni znsno koliko veljs angleščina nam tujcem v tej deželi? Naj pomialimo, da denar, ki ae žrtvuje za samo izobrazbo, je najbolje naložen, in ne vzame ga kriza, na vojna. Pišite za brezpla-čna pojasnila na
Slovenian Correspondence School (1119 St. Clair Ave., Cleveland O."
Ne prezrli« legit
tiHtfl
Prodajam Columbia grafofona, tar alovMiake la drufoJe.Waa ploMe. IiU-take are, varili«*, ter raaaevrate* »tat
ntfto ta arstiraino. Clane in Claiiieo H. N. P. J. o|wmr
Sa> posebno aa Ulae iadelaua pruts«* ot^kS r «aSku.n S M. P. J. PlUt« •v eselk.
ISM JIH IZRAŽA SVOJO I^ABVALO ZA fflRAViE IN KREPOST.
• • r * * *ht '
Svečana iskva človeka dokasnje zasluge oolgartkega na Ana zdravljenja.
ŽIVITE 100 LET.
Ali ate že poakuaili metodo 11. II. von Sehlieka, tako sa povečanje dobrega zdravja kot aa |mi-daljaanje življenja f
Njegov Čndotvornl Bolgarski krvni OeJ, je sestavljen Iz listov, korenin, cvetja, korenov, semena, jagod, bilk, ki raatejo v različnih delili sveta in ki ao zmešane po starem tajnem predpisu.
Te snovi odstranjujejo li telesa strup, ki je vzrok številnih nevarnih bolezni.
Obnovljsns snsrtija. odstranjeni glavobol, boljši tek, odatranjs-njo zaprtja v drobu, ftolodčnlh bolezni in boljše itanje vseh no-tranjih organov bo naboljši dokaz čudotvomega toga leka.
Bolgari, najbolj dolgoživui Ijj-dje nn svetu, poznajo to tajnost. Njih žene imajo prekrasne oči ter rdeč a lies. Njih otroci so modeli popolnega zdravja.
Blesteče se OČI In rdeča Ilea so znamenje dobrsga zdravja.
Odstranite atrnpe 1» telesa ter revmatične bolečine a čudotvor-nim Bolgarske vrste krvnim čajem R. H. von Sohliek6.
Žene a prtščl in b)r 'o kolo in cela ohitelj potrebi- oulotvor-noga Bolgarske vr te lo m cga ča.. Ja von Bohlioka, nai^vn. a « atil« rvi, skoal to potnljuW Ta čaj bo prijatelj vaše tiru-v potrebi, katlar ae |Nijavl 6 ali prehlad. ^ IŽje doli je zapt laežena Izjava, vam bo služIla v dokaz. Ta potrduje, da nI eden, temveč petnajst sto ljudi poslalo ivo.|o zahval* radi boljšega sdrsvjs in nanovo najdsns sreče.
ZAPRISEŽENA IZJAVA Drtava Pennsylvania) Okrožje Alegheny ) S S.
Od zatlnjega lietopada je dobi« la Marvel Pruducta Co., 31(1 Liberty Ave., Pittsburgh, Ps. nsd 1500 pisem od stalulh odjwmsleev Bolgarskega ' čndetvorae "vrslo krvnega čaja von Sahllcka, v ka-t eri h trdijo aleduji, da se jim jc zdravje /boljšalo Iu da so se njih prejŠnc bolezni Izzdravllc iu da nočejo, da bi bila hiša brez tega čudotvomega naravnega sredstvi.
Jemljem čaj redno ter sem osebno znan s stotinami, ki ga uporabljajo. lalotako trdim, da rabi Bolgarske čudotvarne vrste krvni čaj po deset tisoč možklh, žensk Iti otrok ter da se ga rsspošilja "" paketni pošti tisočerim v Zdrufc-nih državah, ( anadi iu po celem svetu ln da je priljubljen pri od|e. nialeih, ki izražajo avoje zahvale v pismih, v katerih obnavljajo svoja naroČila.
CHARLES P. EI0HARDT, 234 Lehlgk Ave., Pittsburgh, Ps.
Zapriseženo lit podplssito pred menoj dne 9. marca 1916. (Pečat). John 7. Sws6B6y, javni notsr.
My eomUsion expires on January 21, 1917.
Kn velik zavoj Bolgarskega Krvnega (''aja, ki traja za pet mesecev, za 1 dolar se pošlje kamorkoli: Marvel Prodeets Company, 8 Marvel Building, PitUbnrg, Pa.
Css, mesečnik za poduk, izoh rszbo in napredek, prinuša v 4 štev. dnigega letnika sledeče: K Vprašanju Slovenskega Zavetišče.
—	Naseluiki v Ameriki. — Znamenita kooperativna naselbina. Ksj je z našo narodno prepared nesf — Zakaj je toliko denarja v atari domovini f — O Jugoslovanskem shodu v Chicagi. — Zame-ra. — Mo:. — Kakšna mora biti dobra vla la. — čudovite morske živali. .ikrbite za otročje o4i.
—	Zanimiv razvoj človeka. — Iz I astronomija. —lis geologije. —j Znanstvena kofcošj creje. — Nje-] gova mrnlnaH. — Izdajalčeva ma-! ti. — Kako škodi prevelike evet«
I oba očem. "
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURQHU, PA. Pošilja aedaj z garancijo
UfTASOV. LETO IM2
_ So staro vroče prihajajo
pvmf. "Slovenakl Nerod* v Ljtib-Ijani piše: "Nove in raid jene vreče za žito, moke, otrobe, ovčjo, volno in druge kmetijake pride!-ke,kakor tudi za aladkor, cement, ometiu gnojila, sol, kemične pro-dukte, rii, kavo i. dr.. če so vre če napravljene is jute, konoplje, predivs sli bombsža ln sicer brez ozira na to, ali so vreče deloma ali popolnoma napolnjene in brez « žira na to, ali so vreče v sbl sli
LISTNICA UREDNIŠTVA
Willoek, Pa. J Miklevči«. Hve la za izreake. Karier ae zgodi ksj
vsžnegs, nam jih pošljite zopet, za kar vam bomo hvaležni. Po
zdrav!
E Plttabnrgk Pa. P. I. Hvala
za "Striker's Bulletin." Pošljite nam ga vsaki teden. Znano vam je, da kapitalistični listi lažejo o j šlrsjktt, da smrdi. Peadrevl
tOO Kron a $14(111
v atari kraj; večje z nedce pa po ie nižjih cenah, ter pišite po iste na:
Frst- Second National Bank
Or MTTSBUBGB.
Center Ftttk i Wood Sls. PMstar* Pa
iD V F. PODPORNE ,1 F, I) NOT K
PLAŠILO
NAZNANILO.
Uradne are slovanskega posojil nega in hranilnega društva, Fran-klin—Conamaugh, Pa., ao vaak pondeljek in aoboto od 7—8 ure svečer.
Frank Podboj, Ujnik.
Cenjenim rojakom v Chicagu in bližnji okolici naznanjam, da aem prevzel dobrosnano gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Po-tokarjev Place, na 1625 8L Kacine Ave., ter ae jim priporočam za o-bilan obiak. Točil bode m najizbor-nejše pijače ter vaakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT
1G25 8. Itacine Ave., Chicago, UL
a vaako itatuljo Partola, ali drugih zdravil is svetovno znane lekarna PARTOS.
Partola za čietenje krvi ia
želodca .................$100
parUMHory sa bolas&i itvoav L00 Partoenogk soper ksielj... 1.00 Partooura zoper glavobol.. 1.00 Rheuxaa balaam and powder
soper revmatizem........ 1.00
Triplets it. 1 sa akutni t riper 2.00 Triplets it 2 za kronični tri-
per ................... 2.00
Triplets it. 8 soper polucijo 2.00 Triplets it 4 soper beli tok 2.00 Partolisquits zoper sifilis .. 4.00
Obširna knjiga "Pot k zdrav-ju" sa pošlje vsakemu brezplačno. Pisma naalavljajte na:
The Partos Pharmacy
UO — 2nd At*. H«r Tork. H. T.
PAZITE
CEHA. T. O. B. V CHICAGU
ft salon sodtek,.. 10'/, i »k. d sodtok 26 salon »odčsk . 62 g slon sodček .
Sposidite si
Kalifornijsko ftganj« lz raznovrstnega udja po 92.M. $3.00 m
PISALNI STROJ
Ne odlagajte, uarotlte le daaee poante Money sil Bspreeai tek
i naročilom.
WSh^^KKW Vsak kdor po-
Pm mHWOK zna
iffia i\ 8tr°' uPraža p°
t	njem.
Najbolj prilubljen in ga rabijo vae
večje tvrdke in tekmovalci.
i «jj|
To je pisalni stroj, ki ga bodete gotovo kupili.
VELIKI SLOVENSKO • ANOLESKI TOLMAČ Knjiga obsega poleg slov,-angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsa k (lajno potrebo, navodilo za snglelko pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se poetaae amori-kanski državljan. Vrba tega iaia knjiga dozdaj aajveči slov.-angl. in angl. slovar.
To je najboljla in najbolj popolna knjiga aa priuftenje aagleittne in ne bi imelo biti slovenskega naseljenca ki bi te knjige ne ImeL
»
Knjiga trdo in okusno v platna vezana (430 strani), velja $2.00 ia je dobiti pri
Ve J* Kubelka,
638 W. 146th at., New York, N. T.
Pilite po cenik slavonskih knjig
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad is ataraga kraja, priča vsakemu, di ji denar, poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpiaa&o od oseba, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo aam, fa hranimo u to, da se lahko vsak poiiljalec aam prepriča o prejemu poslane noti
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DIHAŠ JAMČIMO VSAKIM StUOAIUI
Prebitek In glavnic« $668,672.99. Hranilni ulegs $4,687,201.61
PiŠita nam v vašem materinskem jesUra na
38 odstotkov več dobička
Tako se glssl poročilo poljedelskega departementa Zdruienibdrlav
0	kmetijskih pridelkih aa kmetijah ? gorenjem dolu Wisoonsina.- Za pri no-rjanje so vzeli vrednost pridelka na snem akru v državah North Dakota, South Dakota, Nebraska, Kansae, Oklahoma ia Teza«, in sieer od koruze, ovsa, plenice, jelmens, ril in sena. Povprečna vrednost t«h le-stili pridelkov na vsakem akru Je znalala v imenovanih lesterih državah $70.SM — ia Wisconsin pa Je povpretea vrednost leaterih pridelkov aa vsakem akni $106.17, ali aa 31 viija, kakor v omenjenih drtavah.
Nuj višja v redu ost teh pridelkov v katerikoli si bodi državi je zs 20% itiijs, kakor pa na aaii zemlji, katero Vam nudimo v
OOBENJBM WISCONSIN!!, V "DOMOVINI DETELJE". -JI
zemljo Vam prodamo pe zelo alzki eeni ali veliko ceneje, kakor bt morali plaketi marsikje drugje, kjer lo pridelki veliko manjil. Ml VaSI toraj ponudimo nizko eeao ia Vam ul>ljul>lmo aalo goetoljubno pomol, d% so dobre ustanovite Ss tem aovem zemljilču, ter Vis jyistnvimo aa praVo
1	iu! do neodvlsuostl In svobode. Tukaj je podnebje ugodno za vse pri-d«»lko, katero bodite liotoli tukaj pridelovati, tako da se Vam ne bode treba na aovo učiti poljedelstva. Sole, cerkve in dvoraae. itd. so v Idi-
i lini. (Jlsvna lolrcnica pelje sredi prako te Eemlje. Dobri trgi la dobre I route. I'iAite takoj po knjiliee, v katerih bodete dobiU potrobae infor-mni'lje, kakor tudi Itavilna zahvalna jdsma rojakov, kateri so od nas ku-I pili. Nu»Huikl dobilo pri nas tudi delo v bližini la«ne industrije s pri-j mimo plato. Tudi lzflsti|no vsakemu po 6 do 10 akrov ter postavimo hl»o |M»c«i.i, pri čemur raratunaipo ssmo toliko, kolikor stana inaterijal, tako da je vsakemu zasiguran obstoj že takoj s početka. Obiskovalcem jo na ra«|Mdago tudi bresplačea voz, ia kador kupi od nna HO akrov ali več, dold povrnjene vse svoje vosne stroike. Ona je od #14 do $20.
Edward Hines Farm Land Co.
J. STONICH in j. GESCHEL (Slovenski oddelek)
3S89 aOUTH KOMAM AVBNT7E	OHIOAOO, ILLINOIS
s ................. - u jji	. - ...il.....i
KASPAR STATE
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS.
L$% si strieae srote gre w re-eerrai foa« B. N. P. J.I Ptame-aa aarollla as avrtajejo telae pe O. O. D. NaroSa aa as maaj ket 1000 esoCk pe Ss sH «$0 pe lOe.
•MlpiMihl BlesSSe ta bratske pe$Js4Jel Vprašajte aa eeael
John Breskvar
ssas Bt CMs Am M. ft, Wmliai
IJilte, farmo, tr$ovino aU
vtna, sa »eejeUe Is belj napredovalo:
OGLAŠUJTE
r največjem aiovenikem
m5t\ I Edina Slovenska Tvrdka
Zastave, regall|e, zaske, kape, pečale. Is vse potrebščine za Ml. li let
Delo prve vrste, Cea« nizka. Slovensko cenik« polil jem« lastonj.
F. KERŽE, 2711 So. Millard Avenue, Chicago, 111.
"Glasilu
S. N. P. Jednote"!
Največja slovanska tiskarna v Ameriki |e
—Narodna Tiskarna—
21444*41 lise Islaad Aveiae, Chleafo, IIIIboU
Mi tiskamo v slovanskem, hrvaikem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovoe. • -"GLASILO" se tiaka v naši tiskarni.
Emil Bachman
1107 So. Haottn ava^ Ohieafo, DI.
CORK TIP CIGARETTES
- NEBO |
ZAKAJ?.	CsfssllUI
Tobak-naj boljši Seetava-ia vratna Kajonja-hladno Okus-poln Duh-isboron lidalak popoln
PRODAJA SE POVSOD
Kuponi o vsaki Akatljtci i*(/o)o za d/miLL oil
za krasnš darila Pišite po katalog daril
brat elatarjsv J a« oba ia Jokaa Stoslaba, ee priperola eenjeaim ttrem Amerike. ,
Kadar petrebajste ali knpajete sle tal ao a. pr. ara, reilMee, bralka itd., ee ebraMe aamo, ker bedet« dobili blaaa prve vtsN
• Proletarec
je alovenako glasilo aorialiitione stranke v Ameriki. Vaak delsvee In rojak, KI se zanima ca aorisli-sem, lil gs moral redno kitati
pravo sliko social lama.
Naročnina snaia $8.00 na lato, $1.00 sa pol leta.
Naalov: PEOLKTAEBO 400« W Slet Bi
CHICAUO, ILLINOIS
IHfiOZHHBBfifič^
PRODAJAM
ROJAKI POZOR I
Popravljam slovenske in nem-Ske harmonike. IrdHuiem nove mehove o<| 7 do 9 dolarjev in nove kavrke a ponikljanimi okovi, su« naj ao prevlečeni r. nanjera, mo-iraj k fnmetom pa pfiOO.
ANDREJ KUCLAR
14.18 \V 14 VI. Chicago, 111.
Delo trpeino in saneeljivo. Oe ne atskel
Nebo Department
fftPIrafSt, Jeraoy City, N.J