Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14335.
Štev. 49
Sreda, 17. junija 1936
Leto XI
Važna konferenca poverjenikov »Delavske Politike" v Celju
Konferenci Je prisostvovalo 40 poverjenikov. Navzoč Je bil tudi s. Topalovič, ki se Je pravkar vrnil iz Pariza
Preteklo nedeljo, dne 14. junija se je vršila v Celju važna konferenca poverjenikov in poročevalcev »Delavske Politike« iz vseh večjih krajev Slovenije, katere se je udeležilo 40 sodrugov in sodružic.
Konferenca je bila informativnega značaja, razpravljala je o političnih smernicah lista, kakor tudi o finančnih zadevah, agitaciji in organizaciji uprave.
Posebno živahno so udeleženci pozdravili navzočnost s. Živka Topa Joviča, ki je na potu iz Pariza oz. Ženeve porabil priliko, da se kot sodelavec udeleži konference in tudi izpred uredništva bratskih »Radnič-kili Novin« pozdravi zbrane organizatorje socialističnega delavskega tiska v Sloveniji.
Konferenco je otvoril s. Eržen kot predstavnik konzorcija in urednik, nakar je pevski zbor »Zarje« zapel delavski pozdrav.
V predsedstvo sta bila nato izvoljena še ss. Jelen in Malovrh, župan iz Hrastnika, za zapisnikarja pa s. Bajd iz Kranja. V svojem uvodnem referatu je s. Eržen podal kratko poročilo o razmerah, ki neugodno vplivajo na širjenje in izgraditev socialističnega delavskega tiska, omenjajoč zlasti težko socialno stanje delavstva in sedanji tiskovni režim. Zato je treba dvakrat podčrtati velikanske zasluge vseh sodelavcev, ki so kljub izrednim razmeram udarili zdrave in močne temelje našemu listu s temi, da so mu pridobili armado zvestih in zavednih naročnikov.
Z veliko pažnjo so navzoči sledili izvajanjem s. T o p a 1 o v i č a, ki je podal sliko novo nastalega položaja V Franciji in prilik v fašističnih državah. Najnovejši dogodki v Franciji ne morejo ostati brez globokega odmeva v vsem ostalem svetu. Disciplinirano izvedena akcija delavskega razreda s pomočjo vlade ljudske fronte, na čelu s socialisti, ki je takorekoč preko noči rešila v Franciji niz socialnih problemov in vprašanj, kot: 40 urni delavnik, plačani dopusti, priznanje organizacije, obveznost kolektivnih dogovorov in priznanje organizacijskih zaupnikov, bo opogumila tudi delavstvo drugih dežel, mu vliva vero in zaupanje v lastno moč in v moč razredne organizacije. Odjek dogodkov v Franciji se je čutil tudi na letošnji mednarodni konferenci dela, kjer je delodajalce, zlasti pri vprašanju 40 urnega tednika popolnoma minila bojevitost, ki so jo kazali zadnja leta sem ob sličnih prilikah.
S.	Topalovič je orisal vso težo in opasnost sedanjega zunanje političnega položaja in pri tem podčrtal smernice, ki se jih mora držati socialistični tisk ^ pri izpolnjevanju svoje misije v času, ko stoji pred nami vsemi sodbonosno vprašanje:
mir ali vojna?
Zunanje politični zapletljaji zahtevajo nujno rešitev naših notranje političnih vprašanj. Rešitev teh vprašanj pa je mogoča zopet samo na bazi demokracije. Z vzpostavitvijo demokratičnih prilik v državi bi
v precejšnji meri oslabili akcijo fašističnih nasprotnikov naše države, ki svojih nakan niti več ne skrivajo, računajoč predvsem z notranjimi nasprotji, ki so pogubili tudi Abesi-nijo. V obrambi proti tem' nakanam fašizma pa mora naša država iskati in najti svoje zaveznike v demokratičnih evropskih državah. (Dolgotrajno odobravanje.)
O razvoju »Delavske Politike« od ustanovitve pa doslej, je poročal s. Jele n, ki je orisal zapreke in težave, ki jih je moral naš list premagati, da je vzdržal v dobi, ki ni bila naklonjena delavskemu gibanju, še manj pa delavskemu tisku. Le neumorna agitacija, zlasti ob priliki agitacijskih mesecev in s pomočjo vrlih poverjeniških odborov in požrtvovalnih dopisnikov je »Delavska Politika« prodrla v dobi najhujše reakcije tako, da zahaja danes ne le samo v delavska stanovanja, temveč tudi že v kmetske in obrtniške domove.
V tem pravcu bo treba tudi v bodoče voditi agitacijo da bo »Delavska Politika« lahko vršila svojo nalogo in uspešno branila interese delovnega ljudstva.
Iskrena želja vseh naročnikov in čitateljev je, da bi »Delavska Poji-tika« čimpreje pričela izhajati vsaj trikrat na teden. Ta želja se bo uresničila, ako bomo tudi v bodoče složno in vztrajno nadaljevali agitacijo in ob vsaki priliki pridobivali »Delavski Politiki« nove naročnike.
Naslednji govornik s. P e t e j a n je razvil politični, socialnopolitični, gospodarski in kulturni program, ki naj ga zastopa »Delavska Politika« kot zagovornica in braniteljica interesov delavskega razreda. Zlasti pa je podčrtal važnost »Delavske Politike« v boju za demokratične svoboščine, na terenu, kjer je mogoč tudi skupni nastop vseh res demokratičnih sil v naši državi. (Živahno odobravanje.)
Sledila je debata v kateri so sodelovali ss. Beutl (Hrastnik), Bajd (Kranj), Murn (Trbovlje), Urlep (Hrastnik). Gabrijel (Ptuj), Potočnik K. (Mežica), Flik Jakob (Jesenice), Dober-šek (Štore), B renče (Senovo), Podobnik (Lesce), Zupanc (Litija), Pliberšek (Trbovlje), Sedej (Ljubljana) in Znoj (Velenje).
Navdušenje so vzbudile besede s. Beutla, ki je izjavil, da ima hrastni-ško delavstvo vsak teden dva praz-
nika, to sta dneva, ko dostavi pošta »Delavsko Politiko«. Govorniki so se pečali tudi z razdiralnim delom gotovih elementov, ki pod lepo donečo frazo enotne fronte skušajo minirati organizacije in vodijo boj zlasti tudi proti naši »Delavski Politiki«. Odločnost, ki je zvenela iz besed govornikov, je najboljše jami-stvo, da so časi hazardiranja z delavskimi interesi za nami. Stavljeni so bili predlogi za poživljenje agitacije, za zbiranje tiskovnega sklada in organiziranje agitacijskega meseca. Zlasti je bila tudi povdarjena potreba pritegnitve mladine pri delu za »Delavsko Politiko« in k sodelovanju v stolpcih našega glasila.
Posebna komisija je predložila plenumu to-le resolucijo:
Poverjeniška konferenca »Delavske Politike« v Celju, dne 1-1. junija 1936 ugotavlja: da je sedanji tiskovni režim največja ovira zlasti za socialistično delavsko časopisje, ker onemogoča, vsaj pa v znatni meri omejuje •*	kritiko	političnih, gospodar-
skih in socialnih razmer.
Konferenca zahteva: svobodo ti-ska kot glavno in najvažnejšo podlago demokracije in kot predpogoj za širjenje in utrditev vseh ostalih državljanskih svoboščin.
Konferenca odobrava dosedanjo politično smer lista in sklene, da naj »Delavska Politika« tudi v bodoče zastopa smernice, ki so vsebovane v sklepih konference za ustanovitev Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v
Celju z dne 7. julija 1935.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Konferenca je dokazala, da »Delavska Politika« ni list v rokah par ljudi, ampak skupna last idejno povezanih sodrugov in sodružic, ki jih predstavlja v vsakem kraju kader zavednih, delovnih in vztrajnih borcev za socializem.
Konferenca je uspela nad vse pričakovanje,
potrdila je enotnost sodelavcev
»Delavske Politike« v vseh načelnih vprašanjih. To je tudi najboljša garancija, da bo »Delavska Politika« rasla in se razvijala, dokler ne bo slednjič prodrla v vsako količkaj razredno zavedno družino in tvorila (poleg mesečnika »Ljudski glas«) trdno vez med mestom in deželo.
Po skupnem obedu so se udelež-niki konference veselo razpoloženi, v zavesti, da so dobro opravili svoje delo, vračali s prvimi vlaki na svoje domove.
Pred odpravo diktature v Bolgariji
Nova vlada še ta mesec?
Iz Bolgarije so že večkrat poročali, da bo kmalu konec diktatorskega režima. Te dni je kralj povedal voditeljem bivših političnih strank, da nastopi še ta mesec prehodni režim, ki uvede zopet ustavnost.
Zemljoradniki priporočajo demokratično združenje raznih skupin. ki naj bi pospešilo razvoj k demokraciji.
Nova belgijska vlada
Novo belgijsko vlado je sestavil prejšnji predsednik vlade Van Zee-land. V vladi je šest socialistov, pet katoličanov (skupno z Van Zeelan-dom), trije liberalci in en general.
Socialistični ministri so:	pod-
predsednik vlade in minister zdravja Vandervelde, zunanji minister Spaak, finančni minister Merbot, minister javnih del De Man, minister dela De Lattere in minister pošte Bouchrey.
Nemčija in vzhodna Evropa
Potovanje dr. Schachta
I Predsednik nemške državne banke potuje. Že pred njim se je mudila na Balkanu misija težke industrije. Nemci bi radi ustanovili v Jugoslaviji in drugih balkanskih državah svojo industrijo, predvsem pridejo v poštev Kruppovi zavodi. V uradnih krogih pa trde po poročilih, da je dr. Schacht obiskal Jugoslavijo, Ogrsko, Bolgarijo in Grčijo zaradi klearinškega dogovora in pa, da bi te dežele pridobil, da kupujejo več nemškega blaga. Dr. Schacht celo želi, da se ustanovi gospodarski blok južne Evrope ter se uredi redna izmenjava blaga agrarnih držav Podunavja in Balkana z Nemčijo. S tem bi Nemčija dobila trg v vzhodni Evropi in na Balkanu.
Dr. Schacht je obenem voditelj drugega najmočnejšega kapitalističnega koncerna v Nemčiji. Če se mu posreči, pridobiti vzhodnoevropski in balkanski trg za Nemčijo, bo s tem njegova skupina tudi politično ojačena. Z gospodarskim zbliža-njem med Nemčijo in navedenimi deželami bi bil dosežen za Nemčijo znaten zunanji politični uspeh, ki bi vplival tudi na rešitev italijanskega vprašanja.
Da obstoja tak namen, pripoveduje tudi angleško časopisje. V Londonu se je mudil dalje časa Hitlerjev poslanec Ribbentrop, ki dela tudi v Londonu za to politiko. Hitler je baje obljubil, da sklene z zahodnimi silami napovedano pogodbo o miru, če mu zahodne velesile puste svobodno roko v vzhodni Evropi.
Razumljivo je tudi, da srednjeevropske in balkanske dežele žele gospodarskega razmaha, ker se vse nahaja v težki krizi. Vendar bi te države morale najprej same stvoriti gospodarsko in politično* enoto ter se kot celota odločiti za sodelovanje. ker sicer obstoja nevarnost, da jih posamič zasužnji nemški prijatelj drugo za drugo ne le gospodarsko, ampak tudi politično. V koliko se bodo nemške aspiracije omejevale na dane obljube in eventualne pogodbe, ki jih utegne Nemčija tudi v bodoče kršiti in ravnati proti njim, je pa v naprej povsem negotovo.
Poljski sodalisti proti reakciji
Poljska je že več let dežela diktature. Opozicionalne stranke se pripravljajo na odločilno borbo proti tej diktaturi. Socialistične zahteve v tej borbi so:
1. Odprava nezaposlenosti in dvig delavskega življenjskega polo-žaja;
2. oblastni organi morajo biti odvisni od volje delovnih množic; zato je potrebna svobodna volilna pravica ;
3. pridobitev političnih pravic in svoboščin za borbo za načelne cilje delovnih množic;
4. odpravo zveze s Hitlerjevo Nemčijo ter pospeševanje vseh prilik za svetovni mir;
5. omogočenje prijateljstva vseh narodnosti na Poljskem s popolno svobodo, enakopravnostjo, terito-rijalno avtonomijo, produktivnim in koristnim delom, kakor tudi s svobodnim kulturnim razvojem za vse prebivalce dežele;
6. obnovitev samouprave v občinah in zavarovalnih ustanovah.
Pred selo sveta DruStva narodov
Zelo negotova bodočnost.
Seja sveta Društva narodov se bo pričela dne 26. t. m., ki je pravzaprav nadaljevanje 92. seje.
Na dnevnem redu je italijansko vprašanje, lokarnska pogodba med Nemčijo, Belgijo, Francijo, Anglijo in Italijo z dne 16. oktobra 1925, naselitev Asircev iz Iraka in poročilo odbora o odpravi suženjstva.
Najvažnejši in mednarodnopolitičnega pomena trenutno sta prvi dve točki. Spor v Afriki in spor zaradi lo-karnske pogodbe. Od rešitve teh dveh vprašanj je jako odvisen razvoj mednarodnih političnih vprašanj, na katerih sta zlasti interesirani Italija in Nemčija, - v	k pm«
Za odpravo sankcij so skoro vse male države. Anglija je izrecno proti sankcijam, ni pa še jasno, kakšno zadoščenje dobi Društvo narodov od Italije zaradi kršitve mednarodnih pogodb. Rusija je bila prej načelno za sankcije, ni jih pa vršila napram Italiji, ker niso bile dosledno izvedene. Zato tudi sedaj odpravi sankcij ne ugovarja.
Očividno je politika fašizma naperjena proti Društvu narodov. Alternativne zahteve in ponudbe Nemčije in Italije so manever, ki imajo najbrže le namen, širiti anarhijo med članicami Društva narodov ter z naknadnimi reformnimi zahtevami onemogočiti njega reorganizacijo in obnoviti vojne zveze, ki edino odgovarjajo potrebi fašističnega imperializma, Že zaradi načela demokracije, ki naj bi se izpopolnila v Društvu narodov, fašizem ne bo hotel pristati na ureditev ustanove v tem duhu.
Od sklepov Društva narodov je torej odvisno, kakšne politične razmere ali zveze nastanejo. Negotovo je, kje bo Anglija, kje Nemčija, kje Italija in tudi, kje bo Rusija, ker v Društvu narodov velesile ne vidijo svojega oslonka, marveč prej oviro v izvajanju imperialistične politike.
Ojaienje francoskih strokovnih organizacij
Delavska zavest se prebuja
Francoske delavske strokovne organizacije se v zadnjem času jako razvijajo. Še pred zadnjo stavko v Parizu je pristopilo organizaciji 50 tisoč delavcev. Naravnost lepo narašča število članov kovinarske organizacije. Stavbinci so pridobili okoli 40.000 članov, železničarji okoli 25.000.
Pred zedinjenjem so štele svobodne strokovne organizacije okoli milijon članov, komunisti so privedli okoli 150.000 članov. V razmeroma kratkem času je naraslo članstvo strokovnih organizacij na poldrugi milijon.
40 urni tednik — uzakonjen
Drugi veliki uspeh francoske vlade
Pet socialnopolitičnih zakonov je zbornica sprejela.
Pomirjen je v vrstah francoskega delavstva nastopa, kar je popolnoma opravičeno in utemeljeno z uspehom vlade v francoski zbornici. Predsednik vlade Blum je sam predložil zbornici pet zakonov (o 40urnem delovnem tednu, o plačanem dopustu za delavce, o obveznosti kolektivnih pogodb, o varstvu kmetov in zavarovanju za starost), ki jih je zbornica sprejela z veliko večino. Zakon o 40 urnem delavniku je bil sprejet s 385 glasovi, proti je glasovalo le 175 poslancev, Blum je predloge zakonov takoj predložil senatu, ki je včeraj pričel razpravljati o njih ter jih nedvomno tudi sprejme.
Častitljiva zbornica senatorjev sicer ni vajena takih revolucionarnih predlogov, vendar bo pa predloge re-spektirala, ker je za njimi močna vlada in veliko delavsko gibanje.
»Populaire« poudarja, da delavski razred v dvajsetletnem boju kaj podobnega v Franciji ni dosegel, morda se tega tudi nadejal ni. Triumf delavskega razreda je mirna in disciplinirana akcija, ki jo simpatično občudujejo vsi. Triumfira lahko tudi vlada, ki je s svojo odločnostjo in premišlje-
no naglostjo uveljavila svojo voljo nadvoljo podjetnikov. Delavci se vračajo na delo kot zmagovalci. Pozorni bodo odslej in ojačali svoje poklicne organizacije s splošnimi pristopi v organizacije.
Med posebno važnimi ukrepi francoske vlade je tudi predlog, da se ukine dekret Lavalove vlade, s katerim je bila znižana plača državnih uradnikov in nameščencev. Poleg teh aktualnih predlogov pa ima vlada še obsežnejši program, o katerem smo deloma poročali, ki ga bo enako naglo in odločno izvajala kakor prvih pet predlogov.
S tem novim drugim velikim uspehom v francoski zbornici je vlada pod socialističnim vodstvom pokazala svojo smotreno sposobnost in voljo za pozitivno delo v interesu delavstva in delovnih slojev. Več kot razumljivo je pa tudi, da zbujajo ti veliki uspehi zaupanje med delovnim narodom, zaupanje v socialistično gibanje in v svobodne delavske strokovne organizacije, ki so najmočnejša opora novega režima socialnopolitično in tudi politično.
Pred vojno v Vzhodni Aziji
Pričetek nove meščanske vojne
Svojstva fašizma so povsod enaka. V Vzhodni Aziji predstavlja Japonska fašizem. Japonska je imperialistična, goji provokacijo po Kitajski in jo zaseda proti mednarodnim dogovorom. Japonska revolucionarna propaganda na Kitajskem traja že dvajset let. Zdi se ji, da so sedaj razmere dozorele, da je ugoden trenutek, ker jo ne more nobena država, ne Kitajska, ne Rusija, ne Anglija in ne Zedinjene države ameriške ovirati v nje namerah. Rusija ima dovolj dela doma in ji je Kitajska za stratcgične operacije preveč od rok. V Zedinjenih državah imajo volilno borbo za predsedniške volitve. Anglija ima skrbi z Evropo in v kolonijah. Kitajska sama je pa ne-edina in ima doma skoraj neprestano meščansko vojno.
Komaj je minila vojna v Abesi-niji, že Japonci resno mislijo, da zopet osvoje pet kitajskih pokrajin,
Okrepitev strokovnih organizacij pomeni izredno važen politični vpliv v državi. Blumova vlada je pravilno umevala opravičenost zahtev delavskih strokovnih organizacij ter jih sprejela v svoj program. Opravičeno se nadejamo, da bo to sodelovanje koristilo proletarijatu kot razredu in socializmu kot gibanje najširših množic.
med katerimi je največja Hopej z glavnim mestom Peiping. Pokrajina ima 90 milijonov prebivalcev.
Needina Kitajska ima dve vladi, ki pa tudi ne obsegata vseh delov Kitaja. Južnokitajska nacionalistična vlada kantonska se namerava upreti japonskemu prodiranju. To gibanje podpirajo zlasti dijaki. Nankinška vlada, katere duša je Cankajšek, pa ne želi vojne z Japonsko. Cankajšek je edini sposobni vojskovodja, ki tudi ve, da bi odpor trajno ne uspel. Zato želi doseči sporazum z Japonsko, po katerem bi se ustanovila vzhodnoazijska antanta Kitajske in Japonske.
Kantonska vlada že pošilja svojo vojsko na sever in proti nankinški vladi ter zahteva, da gre tudi ta v boj, določi smer obeh prodiranj ter preskrbuje vojsko z živili in vojnimi potrebščinami. Nankinška vlada zahtevi ne bo mogla ustreči. Odpor proti japonskemu prodiranju, ki je zasnovano na hujskanju posameznih pokrajin k avtonomiji, je torej nemogoč.
Drugo vprašanje pa je meščanska vojna na Kitajskem, ki bo le ugodna za japonsko osvojevalno politiko. Cangkajšek še vedno upa, da do meščanske vojne ne pride, ker vidi večina Kitajcev vendarle veliko nevarnost v njej za državo.
Francoska »velika ali mala politika**
Sodelovanje, ne izolacija
Francoski publicist Pertinax pravi med drugim o mednarodnem položaju v listu »Vu«;
Italijanska zmaga ni razveseljiva prav posebno. Italijani so v zadnjem času postali izzivalni. Rimska taktika v Tunisu je naravnost čudna. Vedejo se tam kakor da bi bili gospodarji v Tunisu. Italijanski vpliv arabskih nemirih v Siriji in Palestini se čuti. Pertinax svetuje, da se sankcije ukinejo, čeprav dobi Rim s tem nekaj na svojem ugledu in trpi nekaj britski prestiž. Nekateri angleški ministri komaj čakajo na ukinitev sankcij, toda odgovornost za to, bi radi zaradi svoje notranje politike naprtili Franciji. To bi povzročilo v Angliji v javnem mnenju animoznost proti Franciji, kar bi imelo avtomatično posledico, da se približata London in Berlin. Še bolj bi pa francosko-italijansko zbližanje pognalo Anglijo Hitlerju v naročje. Tako zbližanje bi pa pomenilo tudi nevarnost, da se cepi mala antanta in del zagravitira tudi k berlinskim magnatom. Vloga Rusije v srednji Evropi bi bila s tem likvidirana, Rusija bi se umaknila za svoje meje in bi ne imela več interesa na Evropi. Tudi Društvo narodov bi s tem popolnoma izgubilo vajeti.
Kaj naj Francija stori? Pariz, tako meni Pertinax, vodi lahko veliko ali majhno politiko. Veliko tradicio-nelno zunanjo politiko znači nadaljevanje dosedanje: zavzemati se povsod za mir; prirediti politiko tistim prijateljskim in zveznim državam; one sile, ki so v oprečju z nemškim dinamizmom, torej Anglijo, Rusijo in malo antanto, združiti s Francijo. »Mala politika« pa bi bila v tem, če bi se umaknila iz Evrope za svoje utrjene meje in svoj zunanjepolitični ugled po potrebi žrtvovala prehodnemu miru. Francoski politiki, ki pridigujejo taktiko »male politike«, sami ne vedo, kam rinejo deželo. Ne vedo, da bi posledice te politike očitno prav kmalu ustvarile za Francijo katastrofalno situacijo.
*
Nova francoska Blumova vlada bo sodelovala z vsemi, predvsem zavezniškimi in demokratičnimi državami, v duhu svetovnega miru. To je Blum že ponovno povedal. Nova vlada bo ščitila mir, zavezniške države in Društvo narodov ter sodelovala z njimi.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa
II. Knjiga	88
19
Sedaj se je začelo kričanje in mukanje, klicanje, rjovenje in piskanje Indijancev, žvižganje kratkih bičev, peketanje kopit, besnenje splaše-nih živali, ki so nenadoma zdirjale in jih je bilo treba zopet segnati, da ne izgube zveze z glavno čredo. Prvi dan nas je spremljal mr. Pratt. Prvi dan je zmeraj najtežavnejši. Čreda je tedaj še vedno razuzdana. Čut skupnosti se izoblikuje šele po nekaj dnevih na transportu. Potem pozna čreda bike vodnike in se spozna po vonju. Potem se polagoma izoblikuje družina, ali bolje, narod. Po nekaj dnevih ve vsaka žival, da spada v to čredo in zato ostanejo vse živali skupaj.
Seveda pa se ne sme misliti, da ostanejo živali tu tako lepo skupaj kakor čreda ovac v Evropi, ki jo vodijo pastir in nekaj psov. Goveja živina, ki je živela doslej na brezmejni preriji, je vajena daljavam. Zato se ne drži tako skupaj. Tistih nekaj psov, ki smo jih imeli s seboj, niso mogli mnogo opraviti. Kmalu so se utrudili in uporabljati smo jih mogli samo za manjša dela. Živino smo morali vedno iznova seganjati skupaj.
Velike stavke v Belgiji
Rudarji v splošni stavki.
V Belgiji so stopili v stavko rudarji, kovinarji in delavci v elektriški industriji.
Stavka rudarjev je popolna. Delavstvo zahteva zvišanje mezd.
Neprestano smo morali galopirati, kričati in piskati.
Imel sem piščalko, s katero sem dajal pomagačem znamenja, vodnik, ki je jezdil na čelu karavane, pa je imel tudi piščalko, vendar z drugačnim glasom, da se je razlikovala od glasu moje piščalke. Sam sem jezdil na koncu1 karavane, ker sem jo tako laže vso pregledal in tudi vodil.
Menda ni na svetu lepšega pogleda, kakor je pogled na ogromno čredo zdravih in napol divjih goved. Pred seboj vidiš široke zatilnike, okrogla telesa in mogočne ter ponosne rogove in vsa čreda cepeta in divja. Vse se ti dozdeva kot orjaška sila žive narave, ki jo kroti ena sama volja. In vsak par volov je zopet življenje zase, življenje z lastno voljo, lastnimi željami, lastnimi mislimi, lastnimi čuvstvi.
S konja pregledaš vse valovanje rogov in za-tilnikov. In s hrbta bi lahko skakal na hrbet — kar naprej do najbolj sprednih bikov, ki nosijo zvonec in vodijo čredo.
Živali včasih zarjovejo ali se spro in se suvajo. Mi pa kričimo in kličemo. Zvonci zvone. Sonce se smeji in žari. Vse je zeleno. Dežela večnega poletja. O, ti lepa, prelestna, starodavna dežela Mehika, dežela pravljic in pesmi! Ni ti enake na svetu.
Moral sem peti. In pel sem, česar semi se spomnil, pel sem korale, sladke narodne pesmi in poulične popevke, arije iz opere, pivske in vlaču-garske pesmi. Kaj me je brigala vsebina pesmi? Kaj me je brigala njihova melodija? Pel sem iz veselega, svobodnega srca.
In kako čudovit zrak. Vroč zadah tropskega pragozda, toplo, zatohlo izhlapevanje iz črede potujoče govedi, težki valovi oddaljenega močvirja, ki jih je prinašal veter. Gosti roji brenčečih muh, ujed in drugih žuželk so plesali nad copo-tajočo čredo in sledili so nam debeli roji zelenih muh, ki so takoj napadale gnoj. Spremljali so nas celi narodi črnih ptičev, ki so sedali na hrbte živali, kjer so kljuvali iz kože klošče. Ta ogromna čreda je nudila milijonom živili bitij hrano. Življenje in življenje, nič drugega ko saiuo življenje.
Nekaj dni smo hodili po potih. Na obeh straneh so bili pašniki in polja, omejeni z bodočo žico.
Na pašnike, ki so obdani s plotom, ne sme brez lastnikovega dovoljenja nihče stopiti. Tako se je morala naša čreda pasti po potih. Imela pa je dovolj živeža in tudi dovolj mlak smo našli, ki so ostale od zadnje deževne dobe.
(Dalje prihodnjič.)
Dama bn (%& sveJtiA,
•. ■ -
WMMm mmm
mmm§.
Wmzi.
m /'//'''y H
mMmmm
Prizanesljivo in te meljito je odpravilo Schichtovo terpen-tinovo milo tudi zadnjo nesnago iz tkanine— zdaj se lahko blešči v svetli čistoti.
»
V > S v' Ns NV ? 0 * ^ s'
^ v
V O v'
za namakanje Ženska hvala
7g naših Utaicv
Mezdno gibanje stavbincev v Mariboru
Razprava preložena na petek.
Tihotapci z diplomatskimi naslovi.
Beograjske oblasti so odkrile veliko tihotapsko afero našega poslanika na ruskem dvoru s sedežem v Beogradu, Bodija in šefa protokola v zunanjem ministrstvu Novakoviča. Moža sta tihotapila perzijske ; preproge, zlatnino in srebrnino ter starinske predmete, Novakoviča imajo v Beogradu, Bodi je pa bolan — v Parizu.
Kdo bo plačal Blumove reforme, vprašuje »Slovenec«. Težke skrbi tarejo »Slovenca«, saj se mora brigati kar za dve državi.
Jugoslovanska vlada za berlinsko olimpijado. Minister za telesno vzgojo dr. Rogič je določil 600.000 Din podpore za udeležbo jugoslovanskih športnikov na olimpijadi v Berlinu.
Naredba o prepovedi nočnega dela v pekarnah, o kateri smo že poročali, je objavljena in stopi v veljavo tri mesece po objavi.
Odstavljeni predsednik Ivan Jelačin bo zopet skupen kandidat za pred-sedništvo Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Tako je sklenil občni zbor trgovskih združenj, ki se je vršil 14. t. m. v Brežicah za vso dravsko banovino.
Trinajstletnica smrti Bolgara Aleksandra Stambulijskega je bila dne 14. t. m. Stambulijski je bil voditelj zemljoradniškega gibanja ter je ponudil Pašiču, da se Bolgarija združi z Jugoslavijo, kar je Pašič takrat odklonil (najbrž se je bal »prečanov«). Posredoval je še pozneje v tem smislu. Končno so ga nasprotniki ubili.
Letos je dvanajsta obletnica smrti italijanskega poslanca s. G. Matte-ottija, ki ga je fašizem na zverinski način umoril, ker je žigosal fašistična nasilstva.
Dclfussova vdova prejema od države 2100 šilingov, od gospodarske zbornice 430 šilingov in od kmetiške zveze 370 šilingov. Mesečno je to 2900 šilingov ali 23.000 dinarjev.
Vpokojeni žandarmerijski direktor Hugo Schuschnigg je bil nameščen zopet pogodbeno, to je, pokojnino je , obdržal, ki jo je prejemal pot vpoko- i jenec. Napredoval je pa za žandar- | merijskega generala, ki ima lepe prejemke posebej. Tako gospodarijo v Avstriji ob nezaposlenosti de Iavcev.
Finančni minister avstrijski dr. Draxler je zaračunal, ker je odvetnik, za vpis družbe Ravag (radijska postaja) 13.000 šilingov ali 110.000 dinarjev. Lep zaslužek je to.
Pomorska zveza treh. Pomorski dogovor že obstoja med Anglijo in Zedinjenimi državami. Nemčija se pogaja glede vstopa v to zvezo, kar bi pomenilo izolacijo Francije iz pomorskega dogovora, čeprav je kolonijal-na velesila.
Blum rojen v Bolgariji? Neki Blum je bil 1. 1871. učitelj francoščine v Vidmu v Bolgariji.	Pri-
jatelj rodbine javlja sedaj, da je Blum Leon najbrže starejši sin dotič-nega učitelja francoščine, ki se je pa kmalu potem izselil v Francijo. Prijatelj rodbine, ki je 84 let star, je pisal Blumu in pričakuje, da mu to sam pojasni.
Pariz za stavkujoče. Predsednik gospodarskega odseka pariškega občinskega sveta, Puech, je predlagal, da občina dovoli za bedne rodbine stavkujočih 500.000 frankov, to je, okoli 1,400.000 Din. Po daljši debati, v kateri je desnica ugovarjala, je bil predlog sprejet. Podpore izplačuje bednim rodbinam stavkujočih mestni dobrodelni urad.
»Pariser Tageblatt« in Goebbels. Nemški časnikar Georg Bernhard je bežal iz Nemčije v Pariz. Tam je ustanovil »Pariser Tageblatt«, ki ga čitajo zlasti v Angliji. Založnik lista je bil Poljakov (Rus). Tega_lastnika je nemško propagandno ministrstvo Goeb-belsa pridobilo, da list proda Goeb-belsu, kar se je tudi zgodilo. Dne 11. junija pa je bilo tiskano na prvi strani, da je list kupil Goebbels. List, ki je prej nastopal proti Hitlerizmu, je izgubil vsako vrednost, tudi za Goeb-belsa. Uredniki so pa obenem pobrali tudi naslove in izdali nov list »Pariser Tageszeitung«.
Zlati blok pred razpadom? V
zlatem bloku so le še Francija, Nizozemska in Švica. Vse kaže, da se niti ta blok ne bo mogel ohraniti, ker je opasnost, da bo morala Francija razvrednotiti frank in ga prilagoditi angleški politiki. Blum in finančni minister sicer trdita, da vlada tega ne bo storila, dočim je Jouhatuc mnenja, da je devalvacija potrebna, ker sicer ne bo mogoče izboljšati delavskega položaja. Narodni dohodek Francije je namreč padel v zadnjih petih letih od 250 na 160 milijard frankov letno. — Tudi država se je zadolžila v tej dobi od 6 na 18 milijard frankov pri francoski banki. Tehnično je mogoče odr-žati frank na sedanji višini, toda le v škodo gospodarstva. Potrebno je izenačenje franka z angleškim funtom, kar bi utegnilo polagoma voditi do ureditve valute sploh. V tem primeru bi tudi Ninzozemska ne mogla ohraniti svoje zlate valute.
Rudniška nesreča na Japonskem. V premogovniku v Kasuju so se vneli plini in je bilo ubitih 30 rudarjev.
Predsedniške volitve v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah se vrši volilna borba za predsedniške volitve. Resen protikandidat je republikanec Laudon, vendar je še najbolj verjetno, da zmaga dosedanji predsednik Roosevelt.
Ali sl 2e poravnal nar©?, vilno? Ako Se ne, stori takof svojo dolZnost !
Včeraj so se sestali zastopniki delodajalcev in delavcev v 'dvorani Delavske zbornice, kjer se je pod predsedništvom inšpektorja dela g. inž. Baraga vršila prva razprava za dosego sporazuma.
Razna oblastva so zastopali še g. nad-komisar Kos, g. inž. Beran, g. dr. Senkovič in g. Leskovšek.
Od delodajalcev so ibili prisotni gg. inž. Šlajmer, inž. Kifimann, Nasimbeni, inž. Pipan in Živic, Peklar, Špes Franjo, Lašič in Glaser Raimund.
Za delavstvo so bili prisotni: Kopač in Čeh po nalogu Delavske zbornice, Leskovšek in Vidovič za Strokovno komisijo, Brejc
za Zvezo stavbinskih delavcev, Kores za Jug. strok, zvezo, Bučar in Maček za Nar. strok, zvezo ter 10 zaupnikov.
V glavnem je šlo za to, ali bodo mariborski stavbeniki podpisali ljubljanski sporazum ali ne. Pri tem je bilo sporazumno sklenjeno, da se bodo stavbeniki do četrtka, dne 18. t. m. posvetovali z graditelji ter nato podali svojo končnjoveljavno izjavo glede podpisa.
Zvečer se je vršilo v verandi pri Unionu veliko zborovanje stavbinske.ga delavstva, na 'katerem so se delavci 'izjavili za stavko, če ne bodo delodajalci v petek podpisali sporazuma.
Liboje. V nedeljo, dne 14. t. m. smo imeli Izredno dobro obiskan občni zbor »Vzajemnosti«, ki bo sigurno ostal v dobrem spominu vseh navzočih članov. Ustanovljena je bila kulturna postojanka delavstva, ki bo vršila in širila luč prosvete in kulture med delovno ljudstvo našega kraja. Odibor, ki je bil izvoljen, je zad.ostna garancija za uspešno in plodonosno delo. Zborovanje so pozdravili člani pevci, ki so ustvarili s tem prav svečano razpoloženje.
Zabukovca. Pretečeno nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«. Polna dvorana članov je bila znak, da delavstvo ve kaj p.omeni za nje kulturna organizacija. Občni zbor je otvoril v imenu predlagateljev s. Sprajc. Prečital je potrjena pravila, ki so bila soglasno sprejeta in prešel po krajši debati k najvažnejši točki, volitev odbora. Člani so imeli srečno roko, izbrali so si odbor, ki se bo v polni meri zavedal sprejetih dolžnosti. Na kratko je orisal naloge »Vzajemnosti« delegat s. Svetek. Pri raznoterostih so posegli v res plodno debato posamezni člani, na kar je predsedujoči doibro uspelo zborovanje zaključil.
roči zopet staremu odboru. — Zasluge so torej res velike...
Z odpovedjo stanovanja grozi nek hišni lastnik v Magdalenskem predmestju svojemu najemniku, ker ni okrasil oken ob priliki procesije. Dvomimo, da bi bil ta klerikalni hišni lastnik tako pobožen, kadar pobira najemnino in da bi se tudi pri najemnini ravnal pa Kristusovih načelih.
Anonimni pamflet. Nekdo si je dovolil izdati anonimni pamflet v obliki oklica na stavbinsko delavstvo, v katerem nastopa proti zahtevam, ki jih je stavilo vodstvo svobodne strokovne organizacije in hujska delavstvo proti organizaciji. Višek nesramnosti v tem pamfletu je trditev, da si je delavstvo s svojo nizko ponudbo pokvarilo mezde in da tega »mi vsi ne moremo sami odpraviti«. Torej, delodajalci so nudili delavstvu dobre mezde, toda stavbinci so take mezde odklanjali. In dalje čitaino v pamfletu: »Uvidevajoč pa težko stanje našega delavstva, Vam hočemo iz lastnega nagiba ustreči, kolikor nam je mogoče in smo zato sklenili, da bodemo od 15. t. m. zvišali mezde vsakemu našemu delavcu in to od 25 do 50 para na uro. Za koliko zvišujemo mezdo vsakemu posamezniku, to se ravna po potrebi, pridnosti in sposobnosti vsakega izmed Vas, kar je edino pravično. Zvišanje bomo določili v sporazumu z našimi delovodji, polirji in preddelavci.« — Te »uvidevnosti« bi seveda ne bilo, če bi delavstvo ne začelo z gibanjem. Toda še imaio gospodje upanje, da bodo ostali gospodarji situacije in odločali o »povišanju mezd sami s svojim štabom«, ne da bi vprašali delav-
Ljubljana
Zvišanje stanarine v ljubljanskih mestnih hišah. Občina zida stanovanjske hiše, če ima pravi namen, da poceni .stanovanja. Čim-več hiš gradi občina, bolj je merilo za višino najemnin. Mastne hiše se amortizirajo v 15 do 25 letih. Leta 1946 Ibodo že vse amortizirane. To pomeni, da najemnine niso bile prenizke, ker bi bile lahko še ugodneje, če bi bila določena amortizacija na 50 let. Občina pa že nekaj let ne zida več stanovanjskih hiš. To pomeni potuho hišnim posest-
nikom, ker je najemnina za stanovanja v Ljubljani le preoderuška.
Izlet na Mrzlico priredi v nedeljo, dne 21. junija 'podružnica T. D. Prijatelj prirode v Ljubljani skupno s podružnicama Prijatelja prirode v Kranju in Trbovljah. Odhod zjutraj ob 5.30 z vlakom do Trbovelj skupno z udeleženci izleta iz Kranja. Nedeljske povratne vozne listke je kupiti do Trbovelj. K številni udeležbi poziva vse člane in prijatelje odbor.
Maribor Kdaj bodo gradili meljski most!
Pred dvema letoma je bilo to vprašanje aktualno, Most so imeli še stari mariborski mestni očetje, pred vojno, v svojem programu in so bili tudi že načrti zanj izdelani.
Toda vojna je prekrižala tudi ta načrt. Ampak od vojne pa do danes se je v Mariboru gotovo več izpremenilo, kot se je preje v sto letih. Meljski okraj, preje večinama prazna polja, je danes poln tekstilne in druge industrije, kjer je na tisoče ljudi zaposlenih, od katerih velik del biva onostran Drave, na Pobrežju, .odkoder se z brodom prevažajo v Maribor. Vsled pomanjkanja in draginje stanovanj v mestu, se je tekom zadnjih petnajstih let nešteto železničarjev in drugih uslužbencev ter delavcev odselilo iz Maribora na Pobrežje, katerega prebivalstvo šteje danes že preko štiri tisoč ljudi. Pobrežje, kjer so tudi mariborska pokopališča, ima cestno zvezo z Mariborom preko državnega mosta, ki je pa slaba. Pobreška ces:ta je zelo nesrečno izpeljana. Državni most je danes s prometom preobremenjen. Brod je, ne glede na nevarnost prevažanja preko večkrat narasle reke, zelo počasno prometno sredstvo. Ljudje kot tudi vozovi, izgube mnogo časa s čakanjem. Ponoči pa sploh ne prevaža. Takisto ne, ako Drava zelo narase.	V	takem slučaju
morajo delavci na okrog čez državni most, pni čemur zamudijo po celo uro. Mariborsko javnost zanima, zakaj se sedaj nič več ne govori o gradibi meljskega mostu? Predi dvema letoma je »Splošna stavtbena družba« v Mariboru bila pripravljena zgraditi omenjeni most na svoj račun. Stavila je samo pogoj,
da se ji dovoli pobirati mošVi^iriti' za ' neko dobo let, dokler bi ne bil izplačan gradbeni kapital. To pa ni bilo sprejeto in sicer iz razloga, češ, da postoja zakon, ki prepoveduje v naši državi pobirati mostnino. To je lepo. Toda, ker ni (pričakovati, da bi most gradili iz javnih sredstev, bi bilo vendarle manjše zlo, če ibi most zgradili in pobirali mostnino, ki ibi gotovo ne bila višja kot je sedaj brodarina. Koliko skribi in koliko izgubljenega časa ne le za ljudi, ampak tudi za gospodarstvo, bi se prihranilo. Končno bi pa tudi bilo mogoče pozneje most odkupiti, ko bi bila javna sredstva na razpolago. To je javno mnenje, ki bi ga bilo treba uvaževati. Umestno bi torej ibilo, da bi se sklicalo javno anketo, na katero bi se naj povabilo vse one kroge, ki bi mogli kaj pripomoči, da bi čimprej pnišlo do realizacije tega važnega vprašanja.	B.
O zaslugah se je razpisal »Slovenec« ob priliki občnega zbora »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev«. Zasluge, da je stari odbor dobil zopet društvo v svoje roke, pripisuje klerikalno časopisje voditeljev JRZ v Mariboru g. Wur-zingerju. Kako velike zasluge je imel pri tem omenjeni gospod, je pač razvidno tudi iz tega, da je društveni komisarijat dne 11. 12. 1935 sklenil poslati v Beograd odposlanca, ki naj intervenira, da bi se omogočilo zopet redno društveno poslovanje. Dne 6. 12. 1935, torej 5 dni pred tem sklepom, pa je bil že podpisan dekret, da se komisarijat ukine in vodstvo društva iz-
stvo. Pamflet je za delavstvo zelo poučen in kdor zna citati, se bo lahko prepričal, da je le svobodna organizacija tista, ki lahko delodajalcem vzbudi rešpekt pred delavstvom.
Sestanek izletnikov. V sredo, dne 17. t. m. s pričetkom ob 7. uri zvečer se bo vršil v društvenem lokalu SDSZJ v Delavski zbornici razgovor udeležencev izleta, ki se bo vršil dine 5. julija t. 1. z avtobusom v Slov. gorice.
Dosedanji prometnik mestnega avto-buspodjetja g. Bregant je dodeljen centralnemu vodstvu, na njegovo mesto pa je imenovan g. Fras, ki je že svoječasno opravljal to službo.
Celje
Tekstilno delavstvo, zaposleno v tukajšnjih treh, odnosno štirih tovarnah, je uvidelo potrebo organizirati se v razredni strokovni organizaciji in je z neverjetno naglico kompletno pr stopi!o SDSZJ. Kakšna je bila potreba po organizaciji, vedo le oni, ki so bili v navedenih tovarnah zaposleni. Čim je delavstvo prestopilo prag organizacije, je bila le ta prisiljena zajeziti teror, ki so ga izvajali nekateri nad to brezpravno rajo v tovarnah. Kot dogovorjeno so začele tovarne metati zavednejše delavstvo na cesto, da se v zadnjem hipu obranijo strokovne organizacije. Graditelji organizacije so posvetili preko tovarniških zidov v temo delovanja delavskih nasprotnikov. Cele knjige bi se dale napisati o neznosnem položaju delavstva. Posredovanje pa je bilo otežkočeno tako, da s.o morali delavci v dveh tovarnah dokazati podjetniku svojo enotnost in sicer s stavko, na kar je mogla organizacija uveljaviti in napraviti delno zadovoljivi sporazum. Vkljub temu pa ne moremo preko tega, da ne bi sporočili javnosti delovanje nekega podjetnika, ki je šel tako daleč, da je svoje delaprosto delavstvo po mestu osebno priganjal, naj gre takoj spat, da bo naslednji dan lažje opravilo lOurno delo. Poleg tega pa se je v njem tudi skrivala bojazen, da ne pride njegovo delavstvo preveč v stik s svobodnejšim in zavedinejšim delavstvom. — Njegov in na papirju delavski zaupnik pa je - tako naglico jahal kar dva konja hkrati, da ga je delavstvo komaj dohitelo in ga vrglo az enega. Izvrševanje zau.pniiške funkcije tega možakarja si bomo še le .pobližje ogledali, ker takšno zastopstvo delavstvo najodločneje .odklanja. Tako važno* in uspešno delovanje v prid delavstva pa ni šlo v račun nekaterim razbijačem delavske enotnosti. Svoječasno izključeni so pod! nekim nedolžnim imenom sklicali zborovanje ter razposlali na stotine pismenih vabil tekstilcem, da bi tako v prid podjetniku razcepili enotno delavstvo na dvoje. Časi za razbijanje enot-rosti pa v Cehu minevajo, o čemer so imeli dobro znani sklicatelji priliko prepričati se preteklo nedeljo, ko so tudi delavke odklonile vabilo za sodlelovanje z njimi. Sicer sta sklicatelja konstatirala, da se niti sama ne moreta udeležiti nameravanega shoda ter se shodi vsled dosledne nedoslednosti ni mogel vršiti.	Svit.
Francija na novih potih
Stavka prekrižanih rok
Trbovlje
Smrtna nesreča. Proti koncu popoldanskega šilita se je dne 9. t. m. zvečer smrtno ponesrečil rudar vozaške kategorije Mežnarič Avgust pri premikanju vozičkov na vzhodnem obratu rudnika. Vozički so mu zlomili prsni koš in ga smrtnonevarno ranili na glavi, toda ostal je do zadnjega pri zavesti. Poškodbam je podlegel tri ure po nesreči v tukajšnji rudniški bolnici. Ponesrečenec zapušča ženo in enega malega otroka, ki bo zastonj klical dragega ateka. Pogreb ponesrečenega je bil v soboto, dne 13. junija ob 4. uri popoldne z delavsko godbo in rudarsko zastavo na čelu. Pogreba so se udeležili številni sotrpini in tudi nekateri rudniški nastavljenci. Ob odprtem grobu je izpregovoril načelnik II. skupine Pliberšek par iskrenih poslovilnih besed ter izrekel sožalje ostalim sorodnikom. Vzrok nesreče ni znan. Nekateri domnevajo, da mu je spodletelo na tračnici, drugi so pa mnenja, da mu je mogoče tudi pri kanalu spodrsnilo, da je prišel med vozičke. Mnogo jih je, ki so za bori košček kruha žrtvovali življenje na polju dela. Tem mnogim se je pridružila tudi sedanja žrtev, ki zopet kriči iz temnih rovov opas-nosti in trpljenja svarilo stotinam in tisočem, ki so obsojeni, da jim teče bedno življenje v vedni smrtni nevarnosti in bedi. To so junaki dela, ki jim gre slava in čast. To so žrtve dela, ki bi jim morali postaviti nagrobni spomenik, tako mogočen, da bi pred njim klonili glave vsi oni, ki uživajo sad dela, truda in znoja tisočev, tudi dela padlih žrtev. V grobu leži žrtev dela, žrtev iz vrst onih, ki kličejo dela, kruha, za-poslenja!
Predavanje. Strokovna organizacija ZRJ. priredi v četrtek, diie 18. junija ob 4. uri popoldne velezanimivo predavanje »Kriza in delovni proces ter sindikalna politika v času krize.« Predavanje se bo vršilo v Delavskem domu. Vabljeni vsi.
Prosvetni večer. Delavsko kulturno in izobraževalno društvo »Vzajemnost« priredi v četrtek, dne 18. t, m. ob 7. uri zvečer prvi prosvetni večer s pestrim in zanimivim programom. Vabljeni vsi.
Društvo »Vzajemnost« leipo napreduje in nudi članom splošno delavsko kulturo in izobrazbo, zato vabimo rudarsko mladino, da pristopa :k ‘temu važnemu delavskemu društvu.
Kranj
Stavka stavbincev se nadaljuje. Stav-binci vztrajajo na svojih zahtevah in je stav-
it
Donai (Francija), v začetku junija 1936.
Zgodaj zjutraj je še in vendar že sedim pri radio in poslušam Radio Pariš!« Velikanska stavka v tovarni Citroen in Renault. Delavci so ustavili stroje m zasedli vse tovarniške objekte, Delavci so izvolili svoj stavkovni odbor, komisija gre k ravnatelju, da mu predloži svoje zahteve. 40urni tednik, 14d'nevni letni plačani dopust, priznanje organizacije in delavskih zaupnikov, kolektivno pogodbo, povišanje mezd, odpravo ši-kan in kazni, odpust iz služb tega mojstra in onega preddelavca, nobenih preganjanj stavkajočih po izvršeni stavki itd. itd1. Črez pol ure nadaljuje radio:	Plamen	stavke je
zajel tudi tovarno N. N- ter grozi, dh bo zajel vso Francijo. Proti večeru mi javlja glas iz etra, da je stavkujočih že čez pol milijona.
»Kaj pa mi?« Smo se izpraševali. Ali nam je res tako dobro, da nimamo prav nobenih želj? Tudi nam v rudnikih bi se prilegla večja mezda in skrajšani delovni čas od 48 na 40 ur tedensko' in tudi plačan dopust, da bi vsako leto vsaj enkrat brez skrbi vdihovali sveži zrak.« To je šlo odi ust dlo ust. Popoldanska izmena pride iz jame. So-drugi! Nihče ne gre domov! Vsi ostanemo tukaj in izvolimo odseke. Med’ tem alarmiramo sodruge iz jutranje in popoldanske izmene. Stavkovni odbor prevzame vodstvo pokreta in skrb za red in mir v obratu. Svojci so obveščeni, da naj prinesejo večerjo svojim možem, bratom, očetom in sinovom. Prinašanje opojnih pijač je prepovedano, ker treznost je prvi pogoj za dosego uspeha. Kjer je treznost, je tudi disciplina, kjer je disci-1 plina je tudi solidarnost, in kjer je solidarnost, tam je kruh. Do sedaj smo živeli zato, da delamo, za naprej hočemo delati za to, da bomo živeli, to je naša parola!
Ko so brezposelni in starčki v naselbini zvedeli za kaj gre, so bili takoj vsi na nogah in pripravljeni, da nam. pomagajo po svojih močeh. Šli so na kmete in s svojim zadnjim drojjižem nakupili slame, jo prenašali pred podjetje, da smo si mogli napraviti skromno ležišče. Solidarnost, ki gane tudi najtršega človeka- Ob zori je plapolala nad glavnim vhodom rdeča zastava naše organizacije z zlatim napisom: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Zbrali smo se na dvorišču in iz tisoč grl je zadonela: »Internacionala«, Rila je res internacionala, kajti peli smo jo Slovenci, Francozi, Poljaki, Italijani. Nemca, Belgijci in od! sonca obžgani Ma-rokanci, pel jo je vsak v svojem jeziku, a melodija je bila ena. Za me je bil to najveličastnejši dogodek v 39tih letih mojega življenja.
Tako je napočil nov dan, lep, veličasten. Žene in otroci so prinašali zajtrk Poslušal sem pogovore svojcev: »Ali te je kaj zeblo po noči?« »In tebe je bilo kaj strah, ker si bila sama doma?« »Kaj pa otroci, so zdravi?« Spet taim mlada poročenka: »Oh Marcel, kako rni je dolgčas po Tebi!« Sledi vroč poljub skozi ograjo. Spet druga; »Kako prazno je vse samo ženske in otroke vidiš in
nobenega moškega, pa še naše sosede (saj veš tista, ki dela v tekstilni tovarni), ni domov od včeraj. So menda tudi začeli štrajka-ti. Časopisa tudi nisem včeraj dobila, tudi štrajkajo. Druga poseže vmes: »Moj delavski časoipis je pa prišel, ker tam so delavci plačani kakor se spodobi, in če bi bili vsi naročniki delavskih časopisov in organizirani, pa bi danes ne bilo treba zajtrka sem nositi!« Osramočena se je obrnila proti svojemu možu in rekla: »Prav ima ženska«. Potem smo imeli shod na dvorišču in smo sklepali o nadaljnjih ukrepih, dokler se ne doseže sporazum* med nami in podjetjem. Sklenili smo, da ostane vsaka izmena na svojem šihtu, t. j. jutranja zjutraj, popoldanska popoldan in nočna ponoči. In tako smo imeli vsaka izmena 16 ur prosto; služba ni bila težka, stražili smo vhode in objekte, vedno samo par mož, drugi so bili žogo in se igrali večkrat kot otroci. Eneimu so prinesli od doma gramofon, .drugemu harmoniko itd. Ker sem bil 16 ur prost, sem. se še z enim sodr. Slovencem na kolesu odpeljal iz Norda na Pas de Calais (50 km), kajti tudi tam so Slovenci. Peljala sva se mimo tovarn, stavbnih podjetij, elektrarn, premogovnikov, povsod slike: Pri vsakem, vhodu rdeča zastava, skozi vrata naju gledajo razigrani obrazi deklet in fantov in zrelih mož in naju pozdravljajo: »Bon jour, Kamerades!« (Dober dan so-d'rugi!) Velika gnječa ljudi nama zapira pot. Stopiva s kolesa. Prerineva se skozi ljudi do vrat rudnika. Rdeča in narodna zastava vihrata. nad vhodom. Na dvorišču igra ista godba. Godba utihne. Prične se igra. Glej, rudarji so res imenitni igralci. Nisem še videl igre, ki ibi jo- igrali s takim zanosom. Treba je iti naprej. Spet zagledam napis pred rudnikom: »An jour d' hui grand bal« (Danes velika veselica.) In res godba že igra. Postojiva malo. Prikažejo se štirje gospodje. Bližajo se izhodi. »Kam greste gospod inže-njer?« .»Ven!« »Prosim izkaznico, od stavkovnega odbora.« »Protestiram!« Gospod in-ženjer, jaz sem v službi in upam, da boste razumeli kot inženjer, kaj je disciplina, saj •fio tudi vi .cd nas zahtevati!« .Med' tem pride glavni zaupnik, p.o.ttplja službujočega vratarja po rami rekoč: »Bravo, sodrug!« Potem se obrne proti inženjerju in njegovim spremljevalcem., rekoč: »Lahko greste, toda drugič ne pozabite, kaj je disciplina!« Moj prijatelj me dtegne s komolcem in se mi pomenljivo nasmehne: »Ali si videl: Narobe prav... Sonce se je že precej nagnilo in treba je bilo misliti na povratek, čeprav bi bila najrajši potovala kar naprej, ker res prelepo, je takšno potovanje. Čeprav tujec, priseljenec, se čutiš tu kot doitna, med1 brati in sestrami. kajti spoznali smo (čeprav malo. pozno, a ne prepozno), da smo vsi enaki!)
Pripomnim naj še. da v vsej Franciji tudi enkrat niti v enem slučaju ni bila potrebna intervencija oriožništva ali policije in da ni bila prelita niti ‘kaplja krvi, čeprav je bila to stavka, kot jo menda zgodovina še ne pomni. Revolucija demokracije, stavka prekrižanih rok.	E,	L.
bah, kjer so podjetniki podpisali sporazum. Dne 12. t m. so bila pogajanja na sreskem načelstvu, pri katerih sta delavstvo zastopala ss. Kopač in Leskovšek. .Sporazum je podpisalo podjetje Bidovec in se je delavstvo po enodnevni stavki vrnilo na delo. Nadalje so podpisali sporazum 13. t. m. tudi podjetniki Oblak, Pernuš, Malovršnik in tudi Slavec je sporočil, da bo na podpis .pristal. Drugi podjetniki so za enkrat podpis odložili. V Škofji Loki stavkajo deloma tudi tesarji. — Vsa javnost je na strani stavkujočih in rade-volje po možnosti prispeva za pomoč stavkajočim. Kljub temu, dia so delavci pri podjetnikih, ki s.o podpisali sporazum, lahko' začeli z delom, jih je še vedno v stavki okrog 200. Stavkujoči so dobro razpoloženi in pomilujejo podjetnike, kateri pravijo, da bodo dobili na vagone delavcev iz drugih krajev.
ioitanj
Delavci, ki zidajo kitajski zid. Delavstvo vsega sveta, vseh narodov se združuje, da si is tem pribori svoje pravice in zasigura boljšo bodočnost sebi in potomcem. Delavci v Šoštanju pa na zapoved grade kitajski zid okoli sebe, da preprečijo sodelovanje z delavci ostalih krajev. Ne smemo pa žaliti zavednih delavcev in delavk, katerih je dve-tretjine, ker so pod pritiskom denuncijantov in reakcije za enkrat morali podleči, da zagotove sebi in družini kos 'kruha. V tovarni Woschnagg so ustanovili novo organizacijo, krstili so jo podporno društvo »Sloga«. Ta nedolžna stvar ima eno ime, tisti, ki vabijo v njo, pa drugačen namen. Njihov pravi namen je, da preprečujejo sodelovanje naših delavcev v vsej državi in izven nje, tako tudi sodelovanje z delavskimi institucijami. Da bi delavci ložje pozabili na strokovno organizacijo, ker je .delavcem mnogo koristila, zaradi tega jo nasprotniki pobijajo zahrbtno, s svojimi podkupljenimi hlapci.
Vsako sredstvo je dobrodošlo. Na božjo pot vabi odbor nedolžnega tovarn, društva delavstvo. Če bo šlo po sreči, bo šla poleg tov. požarne hrambe na čelu tudi godba, Ali se bo izleta udeležil tudi g. župnik, še ne vemo, kar se godbenega diruštva tiče, p^a vemo, da ga je ustanovilo delavstvo, ki ije žrtvovalo enodnevni zaslužek in ga podpira sedaj na ta način, da plačuje vsak delavec :po en dinar mesečno, Društvu pa hočejo sedaj zapovedovati drugi, da bi .se ne smelo svobodno gibati.
Kolesarji pozor! Zadnje čase se med de
tunci vztiufajL,	  -ti.	t	ni	r_
ka popolna. Delati se je začelo na onih stav- | lavstvom govori, da bi se ustanovil kolesar-
ski klub. O tem se je govorilo tudi že lansko leto, pa potem na zadnje ni ibilo nič. j Vsem kolesarjem, ki bi hoteli sodelovati v kolesarskem klubu, povemo, da bomo za- : enkrat ustanovili odsek v okviru »Vzajem- | notsti«. Pozneje, če se bo izkazalo, da je usta- ; novitev društva potrebna, bomo pa ustanovili klub. Vsi, ki se zanimate za ta kolesarski šport, pridite na občni zbor »Vzajemnosti«, ki bo pravočasno objavljen.
GuStaitJ
Občni zbor »Vzajemnosti«. Dne 7. t. m.
je imela podružnica »Vzajemnosti« svoj ustanovni občni zbor. Izvoljen je bil ta-le odbor: Predsennik Lepko Franc, namestnik Vanče Matevž, tajnik Urnaut Martin, nam. Cvetko Ivan, blagajnik Sečnjak Franc nam. Logar Jakob; odborniki: Verčko Maks, Čegovnik Franc, Venče Matevž, Sikora Rihard, Ča-pelnik Andrej. Slanič Jakob, Nadzorstvo: Juh Luka, Čapelntik Jože, Kragolnik Ivan. Za podružnico S. M. R. J. je občni zbor pozdravil s. Juh L., ki je podčrtal potrebo ustanovitve delavskega kulturnega društva ter povdaril, da naj organizaciji kot kulturni in strokovni, delata roko v roki za dosego boljše bodočnosti. V besedo so .posegli še ss. Lepko in Venče, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli oibčni zbor.
Ribnica na Pohorju
Gradnja cest je poživela obratovanje kamnolomov, da je pri nas že skoraj izginila brezposelnost. V kamnoseški industriji delajo nove in stare firme s polno paro. Nimaš kamnoseka, ki danes ne bi bil zaposlen. Ena tretjina teh delavcev je bila pred par leti iziprta ,in vržena na cesto. Resnica je, da tedaj ni bilo toliko naročil, kakor danes ali, ker podjetniki niso upoštevali delavskih ipravic, je delavstvo in.oralo prisiliti podjetnike k temu, zlasti k plačilu nadurnega dela. [Posledica je bila, da so podjetniki po vrsti začeli odpuščati delavce z izgovorom, radi pomanjkanja naročil. Tako je izgubilo zaslužek več delavcev. Vsi ti delavci so si ustanovili svoj obrat, ki se danes imenuje, kratkorečeno. »zadruga«. Z ustanovitvijo te zadruge se je začel še en boj, boj z kapitalizmom, boj z bogatimi podjetniki kamnolomov, Mogoče so gospodje računali, da bo beda prisilila odpuščene kamnoseke, da bodo ponižno prosili za sprejem, v obrat, se odrekli organizacije in da bodo podjetja sa-
Delavski pravni svetovalec
Kranj. Vprašanje; Nek posestnik je dovolil s pismeno pogodbo sosedi, vsej njeni ■družini, njenim strankam, kakor tudi vsakokratnemu nasledniku, preko svojih pjarcel služnost hoje, vožnje in gonje živine po že obstoječi poti. Služnost je bila tudi vknjiže-na. Posestnik pa je sedaj prepovedal vpo-rabljati pot vsem osebam, ki ne stanujejo v hiši kakor tudi prijateljem in sorodnikom druge pogodbene stranke. Prepovedal je tudi vsako nasipanje poti in čiščenje snega z nje. Tesno ob pot je nasadil fižol, tako., da je pot za vožnjo težko vporabna; v slučaju poškodovanja tega fižola pa že v naprej gr.ozi s tožbo.
Odgovor: Obe stranki sta dlolžni, da se držita služnostne pogodbe. Ke.r je v tej pogodbi služnost dovoljena tako drugi pogodbeni stranki, kakor tudi njeni družini in njenim najemnikom ter vsakokratnemu nasledniku, so vse te oseibe upravičene vporab-ljati pot, po njej voziti in goniti živino. — Upravičene k temu so pa le te osebe, ki so v pogodbi navedene, ne pa kake druge, če tudi so morda prijatelji in sorodniki teh upravičencev. Lastnik dotičnih zemljišč jim zato upravičeno prepovedluje hoditi .po do-tični poti. Stroške za popravilo poti nosi služnostni upravičenec, v kolikor pa se poti poslužuje tudi lastnik dotičnih zemljišč, mora sorazmerno k tem stroškom prispevati. — Vsled tega ni upravičen, da bi prepovedal nasipanje poti in odstranjevanje snega. Tudi ne .srne tako tesno o!b pot nasaditi fižola, da b.i pot ne bila za vožnjo vporabna. Služnostni upravičenec lahko zahteva, da se taki nasadi odstranijo. Lastnik zemljišč, preko katerih vodi pot zato tudi ne bi uspel z odškodninsko tožbo radi pokvare fižolovih sadik.
ma diktirala delovne pogoje, kdor pa ne bi hotel sprejeti kar se mu nudi, pa naj gre na cesto. Toda .prišlo je drugače. Zadruga je rešila situacijo vsaj v najtežji dobi. Plačevala je svoje člane boljše, kot privatniki. Danes pa, ko vlada pomanjkanje kvalificiranega delavstva te stroke, se privatniki obračajo celo na zadrugo s prošnjo, da jim njeni kovači ostre orodje. Delavstvo v granitolo-mih naj ne zamudi časa in prilike, da si izboljša svoj položaj, s pomočjo svoje razredne organizacije, »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije.	Kamnosek.
SI©»J£?5£t4.a BLtfia
Vse kar je prav. V glasilu krščanskih socialcev nas je nepoznan .pisec oglasil za nekakšne diktatorje, ker .smo sestavili skupni .odbor za pomoč rudarjem in odbrano reakcije v vprašanju, zakona o minimalnih mezdah. Ugotavljamo, da odbora nismo sestavili sami, ampak v sporazumu z JRZ, pri čemer smo vzeli za podlago število članstva. Ne moremo pomagati, ako glasilu ni všeč, da imamo marksisti večino. Navodil mismo .prejeli nobenih, ker se .osnovna načela demokracijo razumejo sama ob seti. Proti obrekovanju naše podružnice SMRJ .pa govori tudi dejstvo, v obliki spodaj priobčenega zapisnika o seji skupnega odbora, ki je bila potem, ko je izšel prej omenjeni napad. Iskrenost pa talka! Da jo bodo .poznali tudi drugi, evo zapisnika:
ZAPISNIK
skupne odlborove seje strok, organizacije, katera se je vršila dne 27, maja 1936 v gostilni »Naš dom« v Slov. Bistrici. Zastopani sta bili dve strok. org. in sicer S. M. R. J. in J. S- Z., seja se je vršila z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo preds. S. M. R, J., 2. volitev lokalnega odbora, 3. razno. Sejo je otvoril in vodil s. Germ, ki je pozdravil navzoče sodruge .in tovariše ter podal kratko .poročilo o pomenu združenja strok, organizacij za rešitev našega .rudarja. Nadalje je poročal o nevarnosti zakona o minimalnih mezdah. Potem je poročal sodr. Bera .Pavel Stavil j.e predlog, da voli v odbor vsaka organizacija toliko odbornikov, kolikor ima članov. Predlog je bil sprejet; S. M. R. J. j.e dobila tri odbornike, J. S. Z. po dva .odbornika, torej skupaj pet. člani J. S, Z. so predlagali, naj prevzame glavno funkcijo član S- M. R. J. Sodr. Bera Pavel je predla-tfal da ostane tudi za lok. odb. preds. S. M. R. J., kar je ibilo soglasno sprejeto. Tako je bil za predsednika izvoljen sodi-, Germ Ludvik; .potem je bil stavljen predlog, da se kot tajnik izvoli član J.SZ. tov. Jerman Greg, kateri je bil soglasno izvoljen. V odbor so prišli sodr. Blažič, Franc, Bera Franc in tov. Špes Anton. Nato je sodri Germ prečital izvoljeni odbor, kateri je bil sprejet brez debate. Pri tretji točki so bila stavljena razna vprašanja in predlogi o d.elavskih vprašanjih. Sodi-ug predsednik' je zaključil sejo ob 10. uri ter smo se razšli v dobrem1 razpoloženju. Izjavljamo in .podpišemo, da je zapisnik pravilno sestavljen in resničen. Predsednik Germ Ludvig, tajnik Jerman Gregar, odborniki: Blažič Franc, Bera Franc, Špes Anton.
!»*
z o. z. v
Vabilo na oblni zbor
,ZadruIn£ga doma",
Mariboru, ki se bo vršil v četrtek, dne 25. VI. 1936 ob 18. uri v sejni sobi Del. zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-1, s sledečim dnevnim redom:
1. Prečitanje zapisnika;
2. poročilo funkcionarjev in rev. poro-
čilo zveze;
3. bilanca 1935 in absolutonj;
4. volitve;
5. razno.
Prosimo za sigurno udeležbo.
Zahtevajte vedno in povsod kruh in pecivo Iz DetevsKe pekorne v Metu. K
Telefon 2354
Za konzorcij izdaja in
urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviteli Josip Ošlak v Mariboru.