Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice 6tev. 15.
Z urednikom se more govoriti veak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi 8e no vračajo.
Inserati:
ŠeatBtopna petit-
^ata 4 kr., pri
veckratnom pojavljanji dajo se
F0pU3t.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ob o. viri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 50 kr., posiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 143.
V Ljubljani v sredo, 20. avgusta 1884.
Tečaj I.
Slavnostni govor
prof. Fr. Šukljeja pri otvorenji gorjanskega I)oina“ 17. avg. 1884.
Redka slavnost, nenavadna na kmetih, Privabila je danes toliko množico v prijazne 'Gorje. Otvorilseje »Gorjanski Dom“, njegovi }ični prostori so odprti ukaželjnemu domačinu m radovednemu tujcu, in čestitljivi vaš dušni pastir je ravnokar novi zgradbi izprosil — blagoslova nebeškega. Moja naloga bode tedaj J® kratka: v prostih, skromnih besedah vam hočem še enkrat predstavljati in razjasniti na®en »Gorjanskega Doma“, kateri bode odslej kinčal in dičil vaše prelepe kraje.
Namen njegov pa je dvojen. O prvem pričuje dovelj jasno uže lega novega poslopja. Tu pred nami dviguje se farna cerkev gorjanska, na desni pak je naš sosed, šola gorjanska. In tudi namen »G. D.“ se strinja z vnanjo lego njegovo. V ozki, tesni zvezi s cerkvijo in šolo naj širi omiko med našim narodom, šola naj postane odraslemu, ki mu razširi^ obzorje, svetišče naj bode narodnemu izobraženju. In nikdo ne more zanikati, da so take ustanove prepotrebne našemu kmetskemu stanu. Znamenito za naš narod je pred vsem, da moč in krepost njegova obstoji od nekdaj v široki masi, v slovenskem kmetu. Drugod, pri Madjarih in Poljacih, je plemstvo, so bogati grajščaki oni živelj, kateri največ stori za moč in slavo narodovo; pri drugih narodih, n. pr. pri Italijanih meščanstvo zastopa narodno idejo, pri nas pa, med ubogimi, a duševno in telesno krepkimi Slovenci, je nositelj narodne bodočnosti nikdo drugi nego slovenski kmet.
V	kmetskih kočah se nam rode naši Paniki in učenjaki, iz njih izvira naše du-,?Vniško in posvetno razumništvo, odtod pro-ra nov inteligentni zarod v deloma potuj-_eDa mesta. Za to pak morajo domoljubi na
Listek.
»Svet6 služimo domovini sveti!“
Blagor mu, komur je pevska boginja na-. d blagozvočno liro dar divnega pes-S° taki ljubljenci božji pri
čim npr 1°» *	.tembolj pri narodičih. A
um nežna niše je njih število, tem važnejša, tem imenitnisa je naloga, ki so jo prejeli od božestva. Ono jim je podarilo s sladko lastjo jniloglasmh, dušo pretresajočih besed rahlo-j£tno srce in bistro oko, kojemu je davna Feteklost m pozna bodočnost ravno tako
naliviko hrupna sedanJest; a s temi darovi sv«? l j'm J'e tudi svet0 dolžn°st, voditi ter me 1 in vzblljaJ°č «čiti človečanstvo. Ker so in 1 narodom vzrasli, poznajo njega vrline . s»abosti, potrebe in sile, napore in ovire er vsled tega tem ložje zadostujejo vzviše-lemu poklicu svojemu. Z narodom čuteči iz-podbujajo ga v nadlogah in težavah, da ne ol)uPa; tešijo ga, ako ječi pod neznosnim jarmom duševne ali telesne sužnjesti, prorokujoč mu boljšo prihodnost; dramijo ga iz dušnega spanja, kažoč mu na podlagi zgodovinskih vzgledov žalostne nasledke pogubonosne ue-
kmetih gledati na to, da se ohrani duševno zdravje med našim prostim narodom, da se kmet izobrazi s čitanjem poštene domače knjige, s petjem sladkih narodnih pesnij, s prijateljskimi razgovori o resnih svetovnovaž-nih zadevah. Vse to pa našel bode Gorjan v svojem »Narodnem Domu11. Tu se bode spočil po trdem delu med tednom, tu se zabaval po nedeljski božji službi, tu se bodo čitali slovenski časniki, razlegali se bodo in v srca segali blagodoneči zvoki narodnih napevov, in pametni, razumni možaki bodo se prijateljsko razgovarjali o vsem tern, kar se važnega godi okolo po širokem svetu. Kar duh človeški iz-umuje v svojem vekovitem napredovanji bode trkalo tudi na te duri in odmevalo po mičnih sobicah tega poslopja. Omiko širiti med Gorjanom, ljubezen vzbujati med njimi do krasne domovine, vžigati v možatih prsih sveti žar narodne zavednosti, to ima biti, to je intobode prvi namen »Gorjanskemu Domu.“
A še drug namen ima to poslopje, katero ste zgradili z redkim domoljubjem in vzgledno požrtvovalnostjo. iZ uhoda nam nasproti blesti pomenljiva letna številka 1883. Spomina nas na oni slavnostni teden lanskega leta, ko je verno udani narod na Kranjskem obhajal šeststoletnico svojega združenja s presvetlo Habsburško rodbino ter z navdušenjem zrl zorno obličje milostnega svojega vladarja. Tedaj smo dokazali, da je Slovenec zvesto ohranil dragoceno zapuščino svojih prednikov, neomejeno ljubezen do cesarja, neomahljivo udanost do velike, razprostrane Avstrije. Tedaj se je videlo, da silni ta čut nadvladuje vse strankarske razločke v naši domovini; razkosani v mnogo administrativnem in politič nem oziru ločenih pokrajin, nejedini v tem ali onem načelnem vprašanji — smo vender vsi složni gledč tega, kar se tiče naše srčne udanosti do ljubljenega vladarja. In da bi vidno znamenje postavili temu svojemu pre-
marnosti in bujne plodove vztrajne, složne delavnosti; s kratka: oni so mu vodniki, učitelji, proroki. Blagor narodu, ki pazljivo sluša glasovom svojih pesnikov, gorje narodu, ki jim trdovratno zapira svoje uho!
Da-si mali naš narod slovenski iz raznih razlogov doslej še ni dejanski vplival na svetovno kulturo, da-si mu še v mnogih strokah človeške znanosti in umnosti nedostaje slavnih izvrstnikov, priboril si je vender, kar se tiče pesništva, zlasti liričnega, častno mesto med drugimi, srečnejšimi narodi. Nesmrtnih proizvodov njegovih pesnikov ne proslavljajo samo rojaki, marveč je strmeč in občudujoč čita v prevodih Čeh in Rus, Nemec in Italijan, seznanja se z njimi posebno v novejši dfibi tudi uže Anglež in Francoz. In po vsej pravici ! Saj so ravno naši pesniki zadnja desetletja vestno spolnovali svoje dolžnosti, kakor malokateri drugi. Vodnik, Preširen, Koseski, Toman, Jenko, Jurčič, Stritar, Gregorčič in drugi so med seboj tekmujoč oživljali, navduševali in na delo klicali narod slovenski, ki je bil vsled dolgotrajnega tlačenja skoro po polnem onemogel in mrtvičnemu podoben. Rodoljubne njih pesni, privrele iz dna srca, pisaue s srčno krvjo, niso ostale glas vpijočega v puščavi, marveč segle so tudi narodu
pričanju, da bi trajen spomenik vstvarili minljivi krasoti lanske deželne slavnosti — stopili ste skupaj, možje gorjanski, in z združenimi silami, prav po cesarskem geslu, dovršili ste »Gorjanski Dom“, s kojim se bodo ponašali še pozni vnuki vaši. Danes se je blagoslovil in otvoril; danes, 17. avgusta, dan pred rojstnim dnevom vzvišenega našega gospoda, kateri je lansko leto blagovolil stopiti tudi med zveste svoje Gorenjce. Niste mogli dobiti primernejšega dneva, niste si mogli izbrati krasnejšega kraja! Vsaj meni se tako vidi, kakor da bi bil neumrli naš pesnik dr. Franc Preširen naravnost imel v mislih prelepe Gorje, ko mu je pesniški genij izvabil znana verza na okolico blejskega jezera :
«Dežela kranjska nima lepš’ga kraja,
Ko je 7. okol’co ta, podoba rajaU
Pred nami se razprostira široka savska dolina, tja doli po gorenjski ravnini zr6 naše oko proti starodavnemu Kranju in beli Ljubljani, okvir tej bujni podobi in zvesti njeni čuvarji so silni vrhovi sivega Stola in očaka Triglava — in sredi vse te divne, naravne lepote dvigaš se ti, »Dom gorjanski"! Spolni svojo nalogo, omiko širi in narodno zavednost, obenem pa neti staroslovensko zvestobo do vladarja in cesarskega prestola. In tedaj zakličite danes, pri otvorenji »Gorjanskega Doma“ z menoj: Bog živi našo lepo domovino, Bog nam ohrani premilostnega gospodarja, cesarja Franca Jožefa!
v
Čebelarska razstava v Lescah.
V	Lescah v 17. dan avgusta.
Danes otvorila se je tukaj čebelarska in sadjarska razstava, katero je priredilo čebelarsko in sadjarsko društvo po vzporedu, kakor ste ga uže priobčili.
do srca ter obrodile tisočeren sad. Narod je prebudivši se, otresel moro dušogubne nedelavnosti, čvrsto je stopil na dan, zavedel se svoje narodnosti ter pomljiv zgodovinskega poklica svojega dela, vstvarja, napreduje v mnogih strokah, ki so bile doslej še neobdelane ledine. Inorodni mogotci pozivljejo na svoje dvore njegove slikarje, po vseh krajih širne domovine slovenske občudujejo se moj-sterska dela njegovih kiparjev, vsa izobražena Evropa klanja se brezpogojno njegovim učenjakom, leposlovna književnost njegova razcvela se je v zadnjih desetletjih tako bujno: da bi je i najmočnejši grofovski orjak več ne mogel v culo zavite pod pazduho odnesti, tako krasno: da bi marsikatera njenih cvetk dičila slovstvo i najmogočnišega naroda. Vkljub svoji maloštevilnosti, vkljub neugodnim političnim razmeram, vkljub mogočnih narodov nevarni soseščini ohranil se je naš narod ter s tem tako sijajno dokazal svojo žilavost, svojo žitno silo, da mu najhladnejši nepristranski opazovalec ne more svojega priznanja odreči. A on se ni samo ohranil, temveč jel je v sedanjem veku tako častno reševati zgodovinsko nalogo svojo, da se je izkopal iz morja pozabljenosti, ničnosti in zaničevanja, v katero ga je pahnilo
Na krasno olepotičeuem dvorišči Wuchrer jeve gostilne vršilo se je otvorenje po društ venem predsedniku gosp. Modici.
K otvorenji razstave prišli so c. kr. okrajni glavar iz Radovljice, gosp.J. Dralka, kot zastopnik vlade, iz Ljubljane pa g. dr. Vošnjak kot zastopnik deželnega odbora, kmetijsko družbo pa je zastopal potovalni učitelj gospoc G. Pirc.
Gosp. društveni predsednik J. Modic z Jesenic pozdravil je s toplimi besedami gospoda okrajnega glavarja in dr. Vošnjaka, ter se jima zahvaljeval za njih trud iu zanimanje. Temu pozdravu odgovoril je gospod okrajni glavar ter dejal blizu tako-le:
»Častiti gospodje! Kot namestnik c. kr. vlade pozdravljam vas prisrčno pri koristnem tem podjetji ter izražam vročo željo, da bi društvo namen, po katerem hrepeni, doseglo.
Pomen čebelarstva in sadjarstva pa ni samo v materijalnem dobičku, marveč vzbuja v človeku tudi one blage čute, da po krasoti narave človek tudi hvali stvarnika. Človek, kateri se z ljubeznijo peča z naravo, opazuje nje gibanje, življenje, presnovljanje tvarin, vprašati se mora, od kod vse to, išče dobrotnega stvarnika, v naravi blaži si srce.
Jaz sem pooblaščen, zagotoviti vam, da vlada opazuje z velikim zanimanjem delovanje in prizadevanje čebelarjev in sadjarjev in gotovo bode dobre namere vselej tudi po moči pospeševala.
Poprimite se torej vztrajno pričetega dela, in gotovo se boste lehko veselili obilih plodov.
Spomnimo pa se o tej priliki Najvišjega zavetnika kmetijstva, presvitlega našega vla^ darja: Bog živi, Bog ohrani milega našega vladarja Franca Jožefa!"
Na to zadoneli so od vseh stranij navdušeni „slavain »živio“-klici.
Na to govoril je gosp. dr. Vošnjak ter naglašal važnost takega društva v gospodar stvenem oziru in vzpodbujal k delovanju.
Gosp. G. Pirc omenjal je napredka v čebelarstvu ter tudi on omenjal kako velikega pomena je čebelarsko društvo.
Za tem pričelo se je ogledavanje raz stavljenih rečij. Reči moramo, da je razstava prav raznolična in bogata. Med razstavljenimi panji so posebno zanimljivi oni, kateri imajo steklene stranice, da se lehko opazuje življenje in tekanje čebel po panji, kako pridno bogato obložene dohajejo z belim in žoltim cvetnim prahom ter ga odlagajo, potem pa zopet odletavajo
Najbrojnejše udeležili so se razstave gospodje J. Modic z Jesenic, Alojzij Schrey z Jesenic, Rihard Schrey iz Zagoric, Janez
svetovno sovražtvo, da je postal političen faktor, s kojira morajo hočeš-nočeš računati obili nasprotniki njegovi. Hvala in slava za to gre v prvi vrsti njegovim pesnikom in od njih navdušenim političnim prvobori-teljem, ki so posvečevali vse svoje moči narodni prosveti, narodnemu blagostanu, vselej in vsigdar uvažujoč zlatega gesla zlate besede:
»Sveto služimo sveti domovini!"
Žali Bože! mnogih mrtva trupla pokriva uže davno črna zemlja; nekaterih svitla imena pa skuša v najnovejšem radikalnem času zatemniti še bolj črna nehvaležnost zavistnih pritlikavcev: Es liebt dic Welt das Strahlende su schiviirzen — ErhaVnes in den Staub su giehen! A trudijo se »brez upa zmage;" kajti oni možje postavili so si v srci hvaležnega naroda monumentum aere perennius in njih imena lesketala se bodo v knjigi zgodovine slovenske na vekov veke. Za to nam je porok našega naroda zdravi razum in doslej ne-omadeževana poštenost.
Drugo vprašanje pa je, so li oni zaslužni možje v požrtvovalni svoji delavnosti tudi vse dosegli, kar so nameravali, so li ljubljeni svoj rod priveli do zaželenega cilja ter povzdignili na ono stopinjo izobraženosti in blagostanja, da sme naš narod že roke križem držati in nebrižno gledati, kaj drugi delajo. Ne, ne in
Repe z Jesenic, Dragan iz Bele Peči ter mnogo, mnogo drugih , posebno krasen je bil Albertijev panj, katerega je razstavil gospoc Rihard Schrey; tudi gosp. Oroslav D o le n e iz Ljubljane je zastopan pri tej razstavi sodcem medu. Gosp. Dragan kazal je prak tično, kako se dobiva z vrtalnico med.
Razstave udeležilo se je tudi več čebe larjev iz Nemčije s svojimi doneski, žal, da pri razstavi pogrešamo slavnoznanega čebe larja gosp. barona Rotschtitza z Dolenjskega
Mnogo priznavanje se izraža o steklenicah s cvetličnim medom, kateri je tudi na prodaj.
Kot darila so došli razen srebrnih in brO' nastih državnih svetinj tudi od mestne’občine ljubljanske 3 cekini, od mestne občine kranjske 2 cekina in od tržne občine Jesenice 1 cekin in 5 srebrnih goldinarjev.
Po ogledavanji razstave bil je opoludnč skupen obed, kjer se je govorila marsikatera krepka in navdušena napitnica, jeseniški vrli pevci pa so nas pod vodstvom učitelja gospoda Majarja oprevali z ubranim petjem.
Da-si je razstava v istini zelo bogata in zanimljiva, vender ni bilo prvi dan mnogo obiskovalcev, čemer je pa najbrže vzrok v tem, da se otvorenje ni delj časa prej obznanilo po plakatih in po vseh slovenskih listih. A ker razstava traje še ves teden, nadejemo se vender, da bode imela še mnogo obisko valcev.
V	nedeljo, v slednji dan razstave, vzidala se bode na Breznici v rojstvenem domu slavnega čebelarja Janše spomenska plošča.
Ta razstava vplivala bode gotovo ugodno na razvoj čebelarstva na Gorenjskem, in pri tem bode imel marljivi odbor čebelarskega in sadjarskega društva s predsednikom gosp. J. Modicem gotovo veliko zaslugo.
Sadja bilo je razstavljenega prav malo, in to zaradi tega, ker se v tem času na Gorenjskem sadje še ne more razstaviti; umestno bi bilo, da se drugi pot priredi razstava nekoliko pozneje.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Nj. veličanstvo cesar odpeljal se je včeraj v jutro z dvornim vlakom iz Ischla v Steyer k električni izložbi. Ob 9. uri dopolu-dne dospel je dvorni vlak v Kremsmtinster, kjer so oficijalne osebe in silna množica ljudstva pričakovale prihoda cesarjevega. V Steyer dospel je cesar ob dveh popoludne. V gradu grofa Lamberga bil je oficijalen sprejem. Cesar
strokrat ne! Ako bi se narod slovenski sedaj lenobi udal, potem bi ne umel svojega poklica, potem bi ne bil vreden onih izvrstnih voditeljev, katere mu je previdnost božja v svoji milosti naklonila. Delo je še le pričeto, ne končano, na poti, katero so mu njegovi blagovestniki pokazali, mora neumorno delujoč napredovati, kajti: »Mnogo ledine je še, mnogo je križema rok." Marsikateri nazori se morajo zbistriti in sčistiti, marsikake strasti, ki njegovo napredovanje zavirajo, poleči, marsikake skeleče rane na truplu njegovem zaceliti, marši česa se ima še navzeti od drugih narodov, marsikaki nujni potrebi zadostiti. Vse to se mu bode brezdvomno posrečilo, ako ga bodo tudi za naprej vodili nesebični, brezstrastni, zato pa tem bolj razboriti, v prihodnost, ne samo v preteklost zroči možje. A če pogledamo v sedanjest, pojavi se našim očem prav žalosten prizor. Nesrečno leto 1883 po Kr. rojstvu rodilo nam je na Kranjskem iz nepo-menljivih razlogov po polnem nepotreben domač razpor. Komaj smo jeli malo svobodnejšo politično sapo dihati, komaj smo se zazibali v sladke sanje, da so nam napočili od Preširna jrorokovani srečni časi, kar se nas z nova joloti ono dedno kletstvo Slovanstva — nesloga, ki je spravila na dan toliko odurnih )rikaznij, da se rodoljubnemu človeku srce bolesti krči. Kar nenadoma vzrasli so iz tal
zahvalil se je za navdušen sprejem ter ogovoril mnogo navzočih kmetskih županov. Potem si je cesar ogledal električno izložbo, kjer je ostal celo uro. Zvečer bil je diner. V mestu zbrano je mnogo ljudstva tudi iz okolice.
Veleposestniki koroški izvolili so včeraj sledeče poslance: Elbi, dr. Erwein, grof Zeno Goess, pl. Moro, Muhlbacher, pl. Rainer, knez Rosenberg, grof Douglas - Thurn, dr. Ubl in baron Poche.
Tudi kmetske občine na Štajarskem volile so včeraj svoje zastopnike r deželni zbor štajarski; izvoljenih je dvanajst konservativcev, sedem Slovencev in četiri liberalci. Kolikor nam je do sedaj znano, izvoljeni so slovenski kandidati baron Goedel in dr. Radaj v mariborskem okraji, dr. Dominkuš in M. Vošnjak v celjskem, Jerman v brežkem, Božidar Raič v ptujskem okraji z veliko večino glasov. Ker pravi brzojav, da je izvoljeno le sedem narodnjakov, bojimo se, da je najbrže propadel dr. Šuc v slovenj - graškem okraji proti nemškemu kandidatu Gasteigerju.
Na Ogerskem prišli so na sled velikim defravdacijam. V finančnem okraji Baja pro-neverili so uradniki preko 100 000 goldinarjev. Finančno ministerstvo zaukazalo je, da se ima vršiti proti okrivljenim stroga preiskava.
Tuje dežele.
O	sestanku grofa Kdlnokyja s knezom Bismarckom se poroča »Pol. Corr." iz Berolina, da je knez Bismarck s početka nameraval istodobno kakor nemški cesar priti v Gastein in da je sestanek bil dogovorjen za Gastein. No zdravniki so izjavili, da bi bilo potovanje nemškemu kancelarju pretežavno; radi tega je princ Reuss na Dunaji vprašal, bi li grof Kalnoky bil voljan obiskati kneza Bismarcka v Varzinu. Grof Kalnoky je v to precej privolil.
Volilno gibanje pričelo je na Nemškem postajati uže precej živahno, posebno v Bero-linu. V Berolinu kandidira proti profesorju Virchowu znani dvorni pridigar Stocker. Pri zadnjih volitvah dobili so v Berolinu konservativci 12000, naprednjaci 17 000 in socijal-demokrati 8000 glasov.
Pred kratkem poročale so razne novine, da bode črnogorski knez Nikola obiskal bolgarskega kneza Aleksandra v Sofiji in da se bode o tej priliki odločila možitev hčerke črnogorskega kneza s knezom Aleksandrom. Iz dobrega vira javlja se »Pol. Corr." iz Petrograda, da so vse te vesti le gola kombinacija.
Gledč francosko-kitajskega razpora nimamo danes novih vesti. Iz Pariza se samo
to gobe po dežji obilni lažiproroki, pravi svetopisemski volkovi v ovčjih oblekah, ki begajo ubogi narod, prodajajoč mu laž za resnico in narobe. Z gnjusnim psovanjem, strupenim natolcevanjem in obrekovanjem svojih političnih nasprotnikov — rodnih bratov, iste matere sinov — skušajo veljavo pridobiti crivim svojim nazorom. Kar so še pred nekaterimi leti poveličevali in proslavljali, to ometavajo sedaj z blatom: može, katere je )ri njih prihodu vsa dežela z navdušeno radostjo vsprejela, katerim so skoro vse kranjske vasi, trgovi in mesta v znamenje svoje uda-nosti in svojega zaupanja s častnim članstvom odličila, katerim ni toliko do praznih fraz in otročjih demonstracij kolikor do gmotnega in duševnega napredka narodovega, take može sedaj grdo napadajo ter dobrohotnim njih ukrepom sovražne namene podtikajo; rodo-jube, ki od mladih nog napenjajo vse svoje duševne in telesne sile domovini v blagor, čast in slavo, sedaj križajo, dočim so jim še pred kratkim glasno na vse pretege »hosianah" )eli; pesnikom, katerim so prej, očarani od njih miloglasnih strun, do tal priklonjeni kadili ter je v nebo povzdigovali, ne odrekajo sedaj samo politične zrelosti, marveč i pesniško zmožnost, le radi tega, ker imajo poguma dovelj, zapeljanemu narodu klicati: Stoj! ta pot te pelje v pogubo, v sramoto; to
javlja, da je Francoska pripravljena, znižati vojuo odškodnino, ako hoče Kitajska sklopiti s Francijo trgovinski ugovor.
Dopisi.
Iz Metlike 18. avgusta. (Izv. dop.) Znanega moža, kateri se od nekdaj nesebično za blagor domovine trudi in katerega moč je tako velika, da se je po njegovem (!) delovanji v Metliki ustanovila štirirazredna šola; da se zida novo šolsko poslopje; da se je napravil na trgu žleb za otok vode; da je prišla v Metliko silno potrebna lekarna; da je narodna čitalnica slavno preživela kukavni Con-versationsverein itd.; moža, kateri je v deželnem zboru sedel in se neprestrašeno za narod boril in govoril — se je od božje milosti poslan prijatelj usmilil, ga prijazno pod pazduho Prjjel in mu hoče iz gole krščanske ljubezni pripomoči, da bode morda vender v „Ljublj. Listu" št. 133 omenjeni venec, po katerem vedno hrepeni, doseči zamogel. Vidi se, da je ta njegov prijatelj zare3 pravi kristijan in sploh dober pastir izgubljenih ovčic, kajti sicer sigurno niti on se ne bi usmilil zdihajo-čega samotarja. „Slovenski Narod“ v št. 184 od 11. t. m. prinaša izvirni dopis iz Metlike. Ta dopis dokazuje dovelj presrčno ljubav do svojega bližnjega. Bog zna, jeli to Metličan pisal? — zdi se nam, da ne; kajti Metličan se ne bi dal niti od najsrčnejše ljubezni in od največjega prijateljstva zapeljati, da bi nekaj trdil, kar ni res, kakor je to storil „Narodov“ dopisnik; — to mora tedaj biti nek mlad fantalin, kateri je vzel modrost v najem; ta »rodoljub” potrebuje tedaj nekoliko pojasnila, da ne bode zanaprej le od daleč lorgnetiral metliške razmere ali pa se zanašal, da mu bode omenjeni mogočnež še nekaj blagoslovov
pridobil.
Ako vsi časopisi, naj si bode zaradi zlobnega jezika ali z dobre vere, z dobrega ali hudega namena Metliko obrekujejo, ako vsi brencelj ni pikati počnejo, ako vsi Jurji svoje Puse napnejo in ako vsi hudiči, ne le škrat iz pekla pridejo, Metličanov pod vodstvo Navratilovo spravili pač več ne bodejo!
Nam ne bode vest nikdar očitala, da nismo za dom, cesarja in pravico z dušo in telesom; mi smo pravi Slovenci in bodite uverjeni, da nas ne bo nikdo predrugačil v tem oziru.
Mi o Navratilu nismo nikdar nič govorili, "ego to, kar je res in kar lahko po svedokih dokažemo, in še tega ne bi omenili, ako ne
oi	bilo potrebno za pojasnilo.
(Konec prihodnjič.)
ni dostojno, to te onečeščuje pri drugih narodih" Imej najčistejšo vest, ravnaj in delaj iz istinitega prepričanja, ki se naslanja na skušnje, ki ti je globoko v srci ukoreninjeno, bodi nesebičen ko Aristides, moder ko Solon, rodoljuben ko Kodrus, nič te ne reši njih zlobe. Ako ne trobiš v njih rog, si naroden izdajalec, Efijalt, elastičen uradnik, vladen mameluk in kar je še več takih častnih naslovov v njih radikalno-psovalnem leksiku; saj so se pospeli celo do drznega izraza: ■ „opričnik!!“, ki dovolj označuje politično njih strastnost. Beraški podpore iskati in pajdašiti se z onimi, s katerimi so si bili še pred nedavnim časom v laseh, jim je — politična modrost, zavratno Za sodnijskim plotom čakati na odkritosrčnega ?asProtnika — junaštvo, gojiti narodu škodljiv s°vinizem — poklic, „ surovo služi slepi strasti svoji!« — geslo. Omahljivi množici se prilizujejo in dobrikajo v smešnih interpelacijah in še bolj smešnih sodnijskih tožbah odobravajoč abotne nje nerodnosti, ki so jim „izraz narodne zavednosti", „narodnega ponosa." Kaj čuda, če izgreši neomikano ljudstvo pravo pot, ko se je celo akademično izobraženim možem duševni vid tako skalil, da ne ločijo več zrnja °d sneti. „Kam pridemo", piše mi prijatelj, »ako nam bodo na Kranjskem gospodovali ohlokratični odvetniki in starčevičjanski zavarovalni agentje!" Da, da, kam pridemo, ako
Razne vesti.
— (Trtna u š) razširjena je uže precej zelo po Ogerski in uničila je uže mnogo vinogradov. Koncem leta 1883 napala je 6800 hektarjev, to je 16 odstotkov vseh ogerskih vinogradov.
— (Hadži Loja) je še vedno v zaporu v trdnjavi v Theresienstadtu. Vest, da je uže dostal svojo kazen ter da so ga odveli na domača tla, ni bila istinita; dostal bode kazen stoprv v 24. dan septembra 1.1.
— (Štirinožni gavran.) V Radolfzolli v Badenu ima posestnik Hilgel štirinožnega ga vrana; vse štiri noge so po polnem razvite, in tič je zdrav in vosel. Gavran teka po sprednjih nogah, časih so mu zadnje celo v oviro.
— (Goethe še živi.) Dve dekli stali sta kramljajoč v Prankobrodu na M. pred rojstvono hišo Goothejevo. Približal se jima je Anglež, kateri je nekoliko nemščino razumel, ter ja nagovori. Dekli sta ga toliko umoli, da sta vedeli, da vpraša, kje stanuje Goethe. „Jaz menim, da no živi več", odgovori jodna dekla. — no, gotovo še, saj stojiva pred njegovo hišo, saj ravno gleda skozi okno; pojdite lo v to hišo, Goethe je doma." Anglež je bil vesel, da je našel, kar je iskal, hitel je v hišo, kjer ga je vzprejel tajnik Wadtler, katerega sta dekli imeli za Goetheja.
— (Pijana kontosa.) Konteso „Cetti", žensko okolo 38 let staro, zaprli so te dni v An-koni stoindrugič zaradi — pijanosti. Nekdaj bila je zolo krasna, nesrečna ljubezen jo je pokopala, padala je vodno nižje. Zapuščena in pozabljena udala so je vedno bolj pijači. Zdaj zasmehujejo nekdaj ponosno potomko iz plemenite rodbine poulični dečaki.
— (Mala usta) so gotovo lep dar božji in na nja je posebno ponosen nežen spol. Tudi Američanke so rade lepe in vedo dobro, da k popolni lepoti spadajo tudi mala usta. In če ima katera vondor velika usta? Američanke so iznajdljivo in našle so tudi sredstvo, kako se velika usta rnogo zmanjšati — z žvižganjem. Mlade New-Yorčanke imajo posebnega učitelja, da jih uči žvižgati, se ve da na tak način, da se velika usta zmanjšajo. Američanka, katera si hoče tudi velika usta zmanjšati, pripovodujo o tom pouku tako: »Profesor John Wise je naš učitelj. Vsak teden dvakrat pride v naša stanovanja, da nas v žvižganji poučuje. Usta se zmanjšajo, če se ne poje, se no rabijo veliko zobne krtačice in se ne grizejo proveliki kosovi. Pri vedni vaji more dama v dveh letih štiri palco široka usta zmanjšati za jedon palec. Jaz znam vse, tudi cerkveno godbo žvižgati. Dobra žvižgalka pa more postati le ona, katera ima izvrsten muzikaličen posluh in ji zobje ne stojijo preveč narazen. Predno profesor dovoli učenkam žvižganje, pokaže jim, kako morajo dr-
ne bode kmalu konec teh neznosnih razmer! Žalostna nam majka! Kdo se bode potil in trudil za narod, če tako farizejski hujskate narod zoper njega? Da bi Slovenca sedanje razmere k vstrajnemu delovanju v narodni prospeh nauduševale, moral bi le angelj biti, in angeljev na zemlji ni izvzemši v pesniških umotvorih. Kaj res ne moremo shajati brez domačega razpora? Ali nas žalostne skušnje prejšnjih let še niso izučile? Čemu cepimo brez potrebe svoje moči, kojih itak nimamo od več? Ali nam je sedanji naš prepir kaj dobička prinesel v realnem obziru? Ali nam je kaj veselega sadu obrodil na idealnem polji izvzemši par nepotrebnih, jetičnih listov in bojevite, strastne članke v raznih glasilih, ki pa vsa brez izjeme hirajo? Maine stiskamo s takim navskrižnim delovanjem sovražnikom hujšega orožja v roke, nego če odkritosrčno v svojih novinah grajamo kako domačo nepriličnost? Kaj ne beremo škodoželjnim nasprotnikom svojim z veselih obrazov, kako jim naš prepir ugaja ? Ali v svoji zaslepljenosti ne vidimo in ne čutimo, da sami sebi podpisujemo sramotno spričevalo, koje nam naši nasprotniki uže od nekdaj tako radodarno delč : da nismo godni za vladarstvo v deželi ? In take razmere naj bi ne vzbujale opravičene nejevolje slovanskim našim bratom, bridke bolesti mili domovini! Ali res ni mo-
žati ustna in učenke se morajo naprej v tem vaditi!" Zares napredna Amerika!
— (Smrt egiptovskega dostojanstvenika.) Prošli petek došel je na Dunaj predsednik conseil legislatifa v Kahiri, Muhamed sultan paša, ter se nastanil v istem hotelu, kjer je stanoval egiptovski eks-podkralj Ismajl paša. Čez dva dni zapustil je dostojanstvenik Dunaj, hoteč se vrniti domov čez Trst. V Gradci pa ga je nenadno doletela smrt v 18. dan t. m. Truplo njegovo prepeljali bodo v Egipet.
— (Izvrsten plavač.) . . . „Gospod, zagotovim vas, da sem uže večkrat daleč v morje plaval, a utonil vender še nisem niti jed enkrat ne."
Domače stvari.
Izvrševalni odbor kluba narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora razpošilja sledeči oklic:
Čestitim volilcem kmetskih občin postojinsko-logaške-senožeško-ložko-bistriškega volilnega okraja!
Za 25. dan avgusta je razpisana volitev jednega Vaših zastopnikov v kranjskem deželnem zboru. Po dosedanjem običaji je bil sklican volilni shod, ki je zboroval 17. dan tega meseca in z veliko večino glasov kandidatom za to volitev postavil g. Adolfa Obrezo, državnega poslanca, trgovca in posestnika v Cčrknici. Obširno govoriti o lastnostih in zaslugah tega kandidata se podpisanemu odboru ne vidi potrebno, ker je g. Adolf Obreza gotovo jeden najbolj poznatih odličnih narodnjakov na Notranjskem. Podpisani odbor zatorej pričakuje, da bodo častiti notranjski volilci 25ga meseca v Postojini složni stopili na volišče in svoje glasove zjedinili na gosp.
Adolfa Obrezo.
V	Ljubljani dnč 20. avgusta 1884. Izvrševalni odbor kluba narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora:
Peter Grasselli, prvomestnik.
— (Deželni šolski nadzornik gosp. Pirkor) obolel je tako nevarno, da se dvoji o njegovi ozdravitvi.
— (Dodatek k „Izjavi“.) Z „Izjavo“ notranjskih rodoljubov, katero smo priobčili v štev. 137. „Ljublj. Lista", soglašajo se tudi naslednji spoštovani gospodje iz Starega Trga pri Loži: Janez Brencd, kaplan; Pran Perušek, podžupan, posestnik in gostilničar; Anton Mlakar, posestnik in gostilničar; Matej Vebar, posestnik in podžupan.
goče, podati si bratske roke ter pozabivši kvarne, medsebojne borbe složno in skupno delovati na narodnem polji? Ako smo le takrat jedini, kadar nam je sovražnikova noga na tilniku, naš napredek nikdar ne bo pomenljiv. Ne slabimo sami sebe, saj to dovolj oskrbujejo druge dosti nevarne sile. Kadar pretč domovino pogubiti tuji navali, takrat stojmo pogumno in dobro oboroženi na bojišči, takrat vihtimo uma svitle meče, takrat bodi nam bojni klic: „Ne udajmo se!" Za tako borbo vadimo in urimo se vedno, da ne postanemo prej ali slej zopet „podlaga tujčevi peti". Sedaj pa veljaj nam pred vsem geslo: „Složimo se!" Seid cinig, einig, einig! kliče umirajoči Attinghausen svojim rojakom; teh besed so se tudi vsigdar držali in ne v svojo škodo. Le poglejte danes ponosno, v miru in blagostanji se razcvitajočo Švico! S složnim delovanjem koristili bodemo domovini več nego če prolivamo dan na dan sode črne krvi v neplodni peresni vojski. Združimo se torej zopet vsi pod jednim praporom, raz kateri blestč prekrasne besede:
„Svet6 služimo sveti domovini!"
Da se to čim preje zgodi, je moja in včm da vsakega pravega rodoljuba najsrčnejša želja. In v to ime pomozi Bog!
Fr. Wiesthaler.
— (Duhovne vaje) pričele so se predvčerajšnjem popoludne tukaj v Alojzijevišči za duhovnike ljubljanske škofije. Udeležba je zelo mnogo-brojna, kajti sešlo se je okolo sedemdeset čestitih duhovnikov.
— (Okna razbil)	je nekdo predvčeranjem
ob	pol 10. uri zvečer	na	Tržaški cesti štev.	30.
V	dotični sobi stanuje delavec Eožič s svojo ženo in njeno sestro. Kamen je pal s tako močjo v sobo, da se je razbil, sicor pa nikdo v sobi na-vzočnih ni poškodovan. Sumi se, da je kamenje metal nek delavec, kateri je zaljubljen v sestro Božičeve žene, katera pa ne mara zanj.
— (Tatvine.) Predvčerajšnjo noč okral je neznan tat v „ Zvezdi11 na klopi spečega hlapca Josipa Moharja. Tat odnesel je klobuk in listnico, v kateri je imel Mohar 6 gld. shranjenih. — Tukajšnjemu, v Plorijanskih ulicah štev. 3 stanujočemu uradniku odnesel je včeraj popoludnč nek tat skoro vso obleko, le dve zimski suknji je še pustil v sicer po polnem izpraznjeni omari.
— (Umrl) je g. Edvard Kuralt, graščak na	Turnu pri Semiči,	v	15. dan t. m. v 41.	letu
svoje dObe. Pokojnik	je	bil vrl, blag mož,	ne-
ustrašljiv narodnjak do konca svojih dnij. Vrlo družino Kuraltov zadela je letos uže druga taka izguba. Pokojniku blag spomin!
— (Gosp. dr. Edvarda Savnika) v Kranji zadela je velika izguba, umrla mu je blaga soproga Edmunda roj. Trpin v 30. letu starosti v 19. dan t. m. Pogreb bodo 21. t. m. ob 4. uri popoludne. Izražamo globoko sožalje!
— (Zlobno poškodovanje razpela.) Iz Eadovljice se nam poroča: Od 18. do 19. t. m. izdrli so zlobni pobalini ob državni cesti pri Po-s a vici stoječ lesen križ z razpelom ter ga vrgli čez cestno ograjo. Ob jednem poškodovali so tudi ograjo vdove Ješetove. Ješe videla je v omenjeni noči osem fantov iz Ljubna, kateri so prišli iz gostilne J. S. na Posavici ter koj potem čula, kako so trgali ograjo. Najbrže so ti fantje tudi zlobno pokvarili razpelo. Jednega izmed teh fantov so uže zaprli.
— (S Slapa) se nam poroča: Vsled privoljenja vis. c. kr. finančnega ministerstva priredi kmetijska podružnica vipavska na Malega Šmarna dan (8. septembra t. 1.) veliko kmetijsko tombolo sledečih dobitkov: „Amba“, garnitura sadjarskega orodja, vrednost 6 gld.; prva „terna“ grozdni mlin, vreden 15 gld.; druga „terna“ Paulerjeva pompa za gnojnico, vredna 20 gld.; ,,kvaterna“ železni stroj za turšico robljati, vreden 25 gld.; „činkvina“, stroj za rezanje rezanice, vreden 30 gld.; „tom-bola11 železni plug za globoko oranje, vreden 55 gld. Tablica velja 20 kr.
— (Dr. Miroslav Tyrš,) predtelovadec „ Sokola11 in profesor zgodovine umeteljnosti na vseučilišči v Pragi, napravil je izlet v Tirolski, kjer je zaradi bolehnosti bival, a ni ga več nazaj. Mnogo so ga uže iskali, a ves trud je zamdn. Domneva se, da je Tyrš na sprehodu pal v kak hudournik in utonil. Izgubili so uže vse upanje, da bi izgubljenca še živega našli. Tyrš je stoprav 40 let star.
— (Iz Gorice) se poroča: Za spomenski dan na smrt grofa Chamborda, v 23. dan t. m., delajo rojalisti velike priprave, da se slavnost kolikor možno svečano izvrši. Dvornik princesinje Chambordove pride iz Frolisdorfa sim, da ukrene potrebne naprave za slavnost, h kateri se pričakujejo iz Francije zvesti privrženci kraljevo hiše.
— (Iz Trsta) se nam poroča: Prod nekaterimi dnevi videli so tukaj pri ljudskem kopelišči v Gneti zopet morskega volka. Letos nam ti požeruhi skazujejo posebno prijaznost.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.44
Steyr, 20. avgusta. Cesar vozil se je dopoludne po mestu ter si ogledal cerkve, javne zavode in posamne predmete razstavine. Da-si je deževalo, vender je bilo po vseh cestah in prostorih, kjer se je vozil cesar, zbrano mnogobrojno prebivalstvo, katero je vladarja navdušeno pozdravljalo.
Steyr, 19. avgusta. Cesar došel je do-poludnč ob 9. uri v KremsmUuster, ogledal samostansko poslopje in vzprejemal predstavljanja. Pri dohodu cesarja ob 1/i 2 uri v Steyr nehalo je deževati. Cesar peljal se je počasi skozi goste vrste prebivalstva do palače Lamberg, kjer so na grajskem dvorišči pričakovale korporacije in dostojanstveniki prihod Nj. veličanstva. Na pozdrav županov odgovoril je cesar s prisrčnimi besedami, pri vzprejeinu korporacij povpraševalo je Nj. veličanstvo podrobno o dotičnih odnošajih ter je odlikovalo tudi več kmetskih županov z nagovorom. Na večer bil je obed, h kateremu je bilo povabljenih več oseb. Cesar ogledal je navzlic obi-lemu deževju še električno razstavo ter ostal v nji celo uro. Ko je zbrana množica ugledala Nj. veličanstvo, zadoneli so iz mnogih tisoč grl navdušeni pozdravi presvetlemu vladarju.
Gradec, 19. avgusta. Kmetske občine volile so dvanajst konservativcev, sedem narodnjakov in štiri liberalce v deželni zbor.
Celje, 19. avgusta. Pri denašnjih volitvah kmetskih občin so bili z veliko večino izvoljeni narodni kandidatje, baron Godel-Lanoy, dr. Dominkuš, dr. Iiadaj, Jer-mau, Raič in M. Vošnjak.
Budimpešta, 19. avgusta. Trgovinski minister prepovedal je vvoz in prevoz cunj, vrvij za ladije, rabljenega posteljnega perila in obleke iz Italije.
Rim, 19. avgusta. Včeraj je v provinciji Bergamo obolelo 15 oseb in 9 oseb umrlo za kolero; jeden slučaj je sumnjiv. V provinciji Campobasso je jeden sumnjiv slučaj kolere in jeden mrlič za kolero. V provinciji Cuneo je 13 oseb, v provinciji Massa - Carrara 11 oseb za kolero obolelo, in v slednji provinciji dva mrliča za kolero. V provinciji Parma 3 bolniki in 3 mrliči za kolero, v provinciji Porto Maurizio 2 mrliča in v provinciji Turin 5 mrličev za kolero.
Madrid, 19. avgusta. Zorilla je bil zaradi udeležbe pri vojaškem vstanku in contu-maciam v smrt obsojen.
Rim, 19. avgusta. „Diritto“ poroča, da so se vse velesile izrekle za mednarodno konferenco, katera naj bi uravnala vprašanje zaradi Conga; inicijativa za sklicanje se je pripustila Nemčiji.
London, 19. avgusta. „Times“ poročajo iz Fu-Ceva v 18v. dan t. m.: Cesarsk ukaz je odredil Li-Hung-čangu, naj se vrne iz Šangaja v Nanking. 5000 kitajskih čet je na poti od juga v Ke-Lung.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 20. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................80'90
»	>	>	» srebru......................81'75
Zlata renta........................................103'65
5% avstr, renta....................................95'95
Delnice ndrodne banke.............................. 858' —
Kreditne delnice................................... 308'80
London 10 lir sterling...............................121	'60
20 frankovec.......................................... 9'656
Cekini c. kr.......................................... 5	-75
100 drž. mark . .  ................................59'50
Uradni glasnik
z dn£ 20. avgusta.
Razpisane službe: V obsegu politiške uprave za Kranjsko mesto okr. komisarja z dohodki IX. razreda. Prošnje do 30. dne avgusta c. kr. dež. predsedništvu za Kranjsko. — Provizorično mesto davkarskega pristava z dohodki XI. razreda; prošnje do 30. dnč sept. c. kr. finančnemu vodstvu. — Dežel, sodnijskega svetnika mesto z dohodki VII. razreda. Prošnje do 1. sept. c. kr. okrožne sodnije predsedništvu v Nov. Mestu.
Dobave: V dan 15. sept. ob 9. uri dopol. licitacija zaradi dobave posteljne slame za tukajšnjo kaznilnico na Žabj&ku; v dan 1. sept. ob 9. uri dopol. ustmena ponudbena razprava zaradi hrane v kaznilnici na Žabjaku; vadij 300 gld.; v dan 11. sept. ob 9. uri dopol. dobava drv za kurjavo in premoga dež. sodniji, mest. okr. sodniji, v porotnem poslopji in kaznilnici na Žabjaku od dnč 1. jan. 1885 do konci decembra 1885. Prošnje in ponudbe pismene predsedništvu dež. sodnije v Ljubljani.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr.
okr. sodniji v Kostanjevici za katastralno občino Bre-gana; poizvedbe v dan 31. avgusta; — pri okr. sodniji v Kamniku za katastralno občino Gozd, poizvedbe v dan 25., 26., 27. in 28. avgusta ob 8. uri; — pri okr. mestni sodniji v Novem Mestu za davkarsko občino Posterica, poizvedbe v dan 23. avgusta.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani zemljišča Jak. Zalarja z Studenca (1782 gld.) v dan 3. sept., 4. okt. in 5. nov.; zemljišče Val. Jesiha z Studenca (740 gld.) v dan 3. sept., 4. okt. in 5. nov.; zemljišča Fr. Steha iz Male Račne (6416 gld. 40 kr.) v dan 6. sept. — V Postojini posestvo Fr. Vidigoja z Velike Pristave (1557 gld.) v dan 5. sept., 7. okt. in 14. nov. — V Metliki zemljišče Jan. Honigsmanna iz Semiča (1140 gld.) v dan 26. sept., 25. okt. in 26. nov.
Tujci.
Dne 18. avgusta.
Pri Maliči: Bertrand in Viallon, zasebnika, z Francoske. — Vinne, zasebnik, s soprogo, iz Newyorka. — Gerber, trgovec, z Dunaja. — Krajnik, potovalec, iz Gradca. — Stefz, trgovec, iz Žatca. — pl. Ciotta iz Reke. — Stocker, oskrbnik kaznilnice, iz Wolfs-berga.
Pri Slonu: Deckert, urednik, z Dunaja. — Komar, c. kr. uradnik, iz Trsta. — Škerbinc, župnik, iz Kamnika. — Scharnagl, c. kr. sodnijski adjunkt, iz Št. Vida. — Candolini, zasebnica, iz Kostanjevice.
Pri Tavčarji: Walinček, hranilnični blagajnik, z rodbino, iz Brna. — Poleiner, c. kr. stotnik, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Baronica Seckendorf z Dunaja. — Podhorsky, c. kr. mor. akad., iz Reke. — Brethauer, zasebnik, iz Patrasa. — Eichbaum, zasebnik, iz Kirchdorfa.
Pri Avstr, carji: Ponič, posestnik, iz Kopra. — Auer Magdalena in Meschik Neža iz Velikovca.
Umrli so:
Dnč 19. avgusta. Matija Lampič, bivši sedlarski mojster, 65 1., Kravja Dolina št. 11, naduha.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm
19. avg.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-33 735 02 785'18	+13'2 +22-6 •4-17-4	bzv. szpd. sl. »	rogi. p obl. ol>l.	0-20 dež
Potrtim srcem dajem v svojem, kakor tudi v imenu svojih sorodnikov žalostno včst o smrti svoje preljubljene sopruge, gospe
Edmonde Savnik roj. Terpiti
katera je danes zjutraj ob 5. uri po dolgi in hudi bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 30. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v četrtek 21. t. m. ob 4. uri popoludne.
Zadušne sv. maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Kranj. 19. avgusta 1884.
Dr. Edvard Šavnik.
A
"k.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ij. v. £lelnmayr & Fei. Bamiierff-ova
knjigarna v Ljubljani.
rj
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Pod. Bamberg v Ljubljuni.