ISSN 0040-7712 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 Traktor AGT 835 Model toplozračnega 4? L . i <'• jk- I v CENA 2,50 € JANUAR 2011 LETNIK XLIX J o Časovno st enostavno । Izenačevainik:. Izenačevalni tok: GRAUPNERGmbH«Co. KG Postfach 1242 73220 Kirchheim unter Teck www.graupner.de ULTRAMAT 14 plus Best.-Nr. 6464 mični podatki: 11-15 v/s.5 A,'enosmerna ali 100-240 V, izmenična • 1-14 ceHt Ni-MH/Ni-Cd 1—6 celic Li-po/Li-io-/Li-Fe I- ^6 celic-Pb , 0,1. A—5 A pri priključitvi na omrežno ^apetost (maks. 50 W) 0,T A—5 A pri priključitvi na enosmerno napeto; I1- 15 V (maks. 50 W) 1-^6 celi(?Ni-Cd7Ni-MH/Li-po/Li-io/Li-Fe Ni-MH/Ni-Cd - 0,1 A: Li-Po/Li-io/Li-Fe - 0,3 A 14£ x 146 x 54/nm 600g S '- ,37 °AoX a c 8 J^ h ttp:// sh „ ' ° Ve nia -386 1^ <”00 C ° m preobremenitvijo, kratkim stikom in napačno p re angleškega, nemškega ali francoskega nter rje upornosti akumulatorjev pri/očni nastavitvi osti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celi< ?P N NECTi Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JANUAR 2011, LETNIK XLIX, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Korotan, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: S spuščanjem modelov toplozračnih balonov lahko prijetno popestrimo aktivnosti na prostem tudi v zimskem času. Foto: Jože Čuden KAZALO 4 6 10 13 14 16 19 20 30 31 AKTIVNOSTI DRUŠTEV EKSPERIMENTALNE RAKETNE TEHNIKE TRAKTOR KRANJSKE AGROMEHANIKE - AGT 835 MODEL TOPLOZRAČNEGA BALONA PAPIRNATO LETALCE DIRKE Z AVTOMOBILSKIMI MODELI SLOT (9. DEL) NA PLESIŠČU TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - TUPOLJEV TU-16K-26 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - SPACE SHUTTLE DISCOVERY MODELI HIŠIC V PRIHODNOSTI . . ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE (5. DEL) 34 DRŽALO ZA PRŠILKO .. . 38 TRI KRMILNICE ZA PTICE 41 PRSTANI IZ STEKLENIH KORALD 44 VOŠČILNICA S SKODELICO Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. TISI januar 2011 REPORTAŽA JOŽE ČUDEN Foto: Z. Ivončok, J. Čuden Poleg več uspe¬ šnih izstrelitev ra¬ ket, ki so jih izvedli hrvaški in srbski raketarji, je po¬ sebno pozornost pritegnila tudi de¬ monstracija minia¬ turnega elektron- Nekatera društva, ki se ukvarjajo z ra¬ ketarstvom, poleg priljubljene tehnično- športne panoge - raketnega modelar¬ stva - gojijo tudi t. i. ljubiteljsko raketno tehniko, ki je dejavnost raziskovalno-pre- učevalnega značaja. Zanjo bi težko rekli, da je izključno domena strokovnjakov s posameznih naravoslovno-tehničnih področij, saj je vsaj na začetni stopnji dostopna tudi širšemu krogu ljubiteljev raketarstva, vendar poteka izključno v krogu specializiranih društev in ob do¬ slednem upoštevanju varnostnih pravil. Prav zato so preizkusi ljubiteljskih raket mogoči le na za to predvidenih preiz¬ kusnih terenih oziroma na posebej v ta namen organiziranih prireditvah, sreča¬ njih ali taborih doma in v tujini. Na dveh izmed takih prireditev na Hrvaškem in v Srbiji redno sodelujejo tudi člani naših klubov, ki gojijo to dejavnost in izkoristi¬ jo priložnost za praktični preizkus ozi¬ roma uresničitev projektov, ki jih zaradi omejenih prostorskih možnosti pri nas skoraj ni mogoče izvajati. Prvo od dveh lanskih prireditev v tuji¬ ni, ki so se je udeležili tudi naši raketarji, je organizirala Hrvaška astronavtična in raketarska zveza (HARS), ki je izvedbo zaupala Klubu tehnične kulture mesta Garešnice. Prireditev je potekala od 3. do 4. septembra v predmestju Garešnice na že znanem poligonu, kjer so pred leti že bile podobne prireditve. Poleg domačih klubov so na srečanju sodelovali še srb¬ ski in slovenski raketarji. Program sreča¬ nja je obsegal razstavo in lansiranje eks¬ perimentalnih raket, maket in raketnih modelov. Zanje je bilo treba v prijavi pri¬ ložiti načrt in izračun balistike, kar je obi¬ čajna zahteva na tovrstnih prireditvah. skega višinomera Faro, ki ga izdelujejo v ljubljanskem ARK Komatov in je v prvi vrsti namenjen za športna tekmovanja raketnih modelov v kategorijah za dose¬ ganje višine, mogoče pa ga je uporabiti tudi v drugih modelih in eksperimen¬ talnih raketah. Zanimanje zanj je bilo po uspešnem preizkusu predvsem med mo¬ delarji precejšnje, saj ga je mednarodna aeronavtična zveza FAI že v lanski sezoni SP uvedla v elektronsko merjenje višin v vseh višinskih ka¬ ARK Komatov, ki se je v družbi raketarjev iz Srbije, Hrvaške in Bolgarije predstavila s tremi projekti: dvema manjšima raketa¬ ma premera 54 mm, dolžine 1100 mm in štartno maso okrog 1800 gramov, ki ju je poganjal motor H-800 premera 40 mm s totalnim impulzom 320 Ns in večjo ra¬ keto Igla-60 GPS, ki je bila izdelana z na¬ menom preizkušanja GPS-modula. Ta se bo v prihodnjih projektih uporabljal za sledenje raket. tegorijah raketne¬ ga modelarstva, op¬ tična merilna sred¬ stva pa so s tem dokončno postala del zgodovine. Srečanja v Srbi¬ ji, ki ga je na beo¬ grajskem šport¬ nem letališču Li¬ sičji jarak v dneh 25.-26. septembra organiziral Raz¬ iskovalni raketni center (Istraživa- čki raketni centar) iz Beograda, se je iz Slovenije ude¬ ležila štiričlanska ekipa ljubljanskega Člani ARAK Dubrava iz Zagreba z eksperimentalnimi modeli in ma¬ ketami raket Priprave na izstrelitev eksperimentalne rakete zagrebškega raketarja Ivana Boniča Raketa je bila opremljena z optoelektronsko napravo za aktiviranje pristajalnega sistema. januar 2011 Andrej Vrbec, konstruktor rakete Igla-60 GPS med preverjanjem opreme Na prikazovalniku bazne postaje je bilo mo¬ goče spremljati trenutni položaj rakete med letom. Ekipa sledi raketi s pomočjo priročne GPS naprave. Izstrelitev rakete Igla, ki so jo vsi nestrpno pričakovali, je bila na vrsti po¬ vsem na koncu programa in je pomeni¬ la tudi vrhunec prireditve, na kateri so udeleženci izvedli več izstrelitev raket z različnimi pogonskimi gorivi in opre¬ mo. Raketo je poganjal motor K-1200 premera 60 mm s totalnim impulzom 1950 Ns. V tovornem odseku rakete je bil pristajalni sistem - padalo, GPS-mo- dul, višinomer, pomožni oddajnik in ba¬ terije za napajanje. GPS-modul je sestav¬ ljen iz GPS-sprejemnika Trimble Lassen IQ in radijskega oddajnika APRS (Auto¬ matic Packet Reporting System), ki od¬ daja z močjo 1 W na poljubni frekvenci od 144 do 148 MHz. Modul deluje tako, da GPS-sprejemnik izračuna podatke o položaju in trenutni višini, oddajnik pa te podatke pošlje. Na tleh jih sprejme bazna postaja, ki podatke dekodira in jih prikaže na zaslonu. V ta namen sta bili uporabljeni radijska postaja Kenwood TM-D710 in mobilna dual band antena Comet SBB-5. GPS-modul je podatke po¬ šiljal vsake tri sekunde. Takoj po izstrelit¬ vi je bil GPS-lock zaradi visokega pospe¬ ška prekinjen za kakih 10 sekund. To je bilo pričakovano, saj ima večina civilnih GPS-sprejemnikov dinamične meje, ki preprečujejo, da bi se lahko tak sprejem¬ nik uporabil za vodenje balističnih raket. Malo preden je raketa dosegla najvišjo Določanje natančne lokacije rakete s pomočjo radijskega sprejemnika signala (»lisičarja«). Tovorni odsek rakete Igla z GPS-modulom, višinomerom, pomožnim oddajnikom in ba¬ terijskim napajanjem točko, je začel GPS spet normalno delo¬ vati. Nato so podatki redno prihajali vsa¬ ke tri sekunde, dokler ni raketa pristala. Zadnji znan položaj je bil vnesen v ročni GPS-sprejemnik in raketo je bilo mogoče precej hitro najti, čeprav je zaradi pre¬ cej močnega vetra pristala kar 4,3 km od lansirnega mesta. Poleg GPS-modula je bila raketa opremljena tudi s pomožnim 50-mW radijskim oddajnikom, ki je oddajal na frekvenci 224 MHz. S pomočjo tega od¬ dajnika in tehniko radiogoniometriranja, imenovano tudi »lov na lisico«, bi bilo mogoče raketo locirati po pristanku, če zaradi kakršnega koli razloga GPS-modul ne bi deloval. Za proženje pristajalnega sistema je skrbel višinomer, ki je opremljen z tla¬ čnim senzorjem in z akcelerometrom. Največja izmerjena višina je bila 3047 metrov, največja hitrost 1257 km/h, mak¬ simalni pospešek pa je bil 33,0 G. Uspešno izveden preizkus GPS-mo- dula pomeni še en lep dosežek ljubljan¬ skih raketarjev. Člani ARK Komarov, Blaž Grgič, Tomaž Kogej in Andrej Vrbec na beo¬ grajskem športnem letališču Lisičji jarak TIM 5 januar 2011 Ekipa ljubljanskih raketarjev na mestu pristanka rakete Igla. Veter je raketo zanesel 4,3 km od lansirnega mesta. 5 MAKETARSTVO Traktor krč - AGT 835 VIKTOR JEJČIČ Foto: Arhiv Agromehonike Traktorje danes srečujemo prakti¬ čno na vsakem koraku. Raznovrstni tipi traktorjev opravljajo različne delovne naloge v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbe¬ ništvu, industriji, komunali in na drugih področjih. V Sloveniji je v uporabi zelo veliko traktorjev, po nekaterih podatkih celo do 130.000. Razvoj sodobnih traktorjev se je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja zelo spremenil. Posamezne serije trak¬ torjev se obdržijo le krajše obdobje v primerjavi z minulimi časi, ko so uspešni primerki traktorjev z nekaterimi izbolj¬ šavami ostali v proizvodnem programu tudi več desetletij. Krčenje števila kmetij kot tudi kmečkega prebivalstva je prive¬ dlo do zmanjšanega povpraševanja po menjalnikom, ki so namenjene pred¬ vsem za komunal¬ na dela, vendar jih je mogoče uporab¬ ljati tudi v kmetij¬ stvu. Zgodba tovar¬ ne Agromehanika iz Kranja sega v leto 1967, ko je začela delovati v okviru Kmetijsko živilskega kombi¬ nata Kranj. V dru¬ gi polovici šest¬ desetih letih prej¬ šnjega stoletja so Starejša različica traktorja AGT 830T v togi izvedbi z upravljanjem sprednjih koles, opremljena z varnostnim lokom traktorjih in kmetijskih strojih, na drugi strani pa je opazno vztrajno naraščanje moči traktorjev zaradi vse večjih potreb po visoko zmogljivih priključkih in zani¬ manje uporabnikov za specialne izvedbe traktorjev. Nekateri proizvajalci so na¬ šli tržno nišo na področju traktorjev za sadjarstvo, vinogradništvo, nagnjene te¬ rene, gozdarstvo itd. Kmetovalec, usmer¬ jen v točno določeno pridelavo, zahteva specializiran in visoko zmogljiv traktor z več dodatnimi funkcijami. Traktorje pri nas v večjem obsegu iz¬ deluje Agromehanika iz Kranja. V njenem proizvodnem programu so že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja trak¬ torji z močjo motorja od 22 kW (30 KM) do 44 kW (60 KM), ki so namenjeni za delo v sadjarstvu, vinogradništvu in po¬ ljedelstvu. Razvili so tudi gorsko, gozdar¬ sko, komunalno ter celo vojaško izvedbo traktorja. Poleg zglobne in toge izvedbe traktorja z mehanskim menjalnikom so na voljo tudi različice z hidromehanskim se začeli kmetje pri nas pospešeno opre¬ mljati s kmetijsko mehanizacijo. To je bilo obdobje množične traktorizacije slovenskega podeželja, ko je potekal in¬ tenziven prehod z ročne in vprežne ob¬ delave tal in drugih delovnih postopkov, ki so jih opravljali ročno ali s pomočjo vprežnih živali. Pri Agromehaniki so sprva izdelovali različne traktorske pri¬ ključke za manjše traktorje, prodajali pa so tudi majhne zglobne traktorje proiz¬ vajalcev Tomo Vinkovič (izdelane po ita¬ lijanski licenci) in beograjskega IMT, pri katerem velja posebej omeniti IMT 539 toge izvedbe, ki so ga v podjetju IMT izdelovali po licenci legendarne¬ ga podjetja Massey Ferguson iz Anglije. Fergusonov traktor, ki nosi ime po usta¬ novitelju podjetja in izumitelju regula¬ cijske hidravlike na traktorju, je bil tudi najbolj množičen traktor na svetu, saj so ga licenčno izdelovali v številnih držav, a o tem kdaj drugič. Na tem področju so bili pri Agromehaniki izjemno uspešni, saj so letno prodali več tisoč traktor¬ jev teh dveh proizvajalcev. Po razpadu Jugoslavije so se v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja odločili, da začno proizvodnjo svojega traktorja. Z njim bi nadomestili omenjena traktorja, saj je na trgu obstajala potreba po manjših traktorjih za posebne namene. Razvili so svoj specialni traktor AGT, ki je bil v za¬ četku samo zglobne izvedbe. Upravljati ga je bilo mogoče s pregibanjem spred¬ njega in zadnjega dela traktorja okrog navpične središčne osi. Tak način krmi¬ ljenja razen pri malih traktorjih srečamo pri številnih gradbenih strojih, kot tudi pri nekaterih večjih različicah zglobnih traktorjev z močnejšim motorjem. Na začetku je bilo mogoče izbirati med tremi pogonskimi motorji: manjšim dvovaljnim dizelskim motorjem češkega proizvajalca Slavia, moči 16 kW (22 KM), trivaljnim dizelskim motorjem italijan¬ skega proizvajalca Lombardini z močjo 22 kW (30 KM) ali trivaljnim dizelskim Traktor AGT 835 z rotacijsko kosilnico Nova različica traktorja AGT 835 (v togi izvedbi s kabino) pri pluže¬ nju snega in posipanju soli januar 2011 T’t: 5 MAKETARSTVO Traktor AGT 835 s sprednjim nakladalnikom Starejša različica AGT835 za gozdarske namene motorjem z močjo 26 KM (35,4 kW) italijanskega proizvajalca Ruggerini. Vsi motorji so bili zračno hlajeni. Menjalnik je bil nesinhroniziran s tremi osnovnimi stopnjami prenosa (prestave), poleg tega pa je bil opremljen s skupinskim menjal¬ nikom za tri območja (za hitro, počasno in vzvratno vožnjo). Iz tega izhaja, da je imel traktor 6 prestav za vožnjo naprej in 3 za vožnjo nazaj, razvijal pa je hi¬ trost od 1,8 km/h do največ 19,2 km/h. Menjalniška ročica za spreminjanje pre¬ stavnega razmerja se je premikala linij¬ sko, enako kot pri enoosnih traktorjih ali legendarnem avtomobilu R 4 »katrci«. AGT je imel klasično mehansko, diskasto sklopka. V primerjavi s starejšimi izved¬ bami zglobnih traktorjev različnih pro¬ izvajalcev, ki so imeli mehanski sistem upravljanja (volan je bilo težko obračati), je bila velika prednost modela AGT, da je imel hidravlični sistem upravljanja, kar pomeni, da je obračanje traktorja pote¬ kalo brez napora za uporabnika, saj se je volan z lahkoto vrtel. Za pogon različnih priključnih strojev, kot so rotacijska ko¬ silnica, mulčer, snežna freza itd., je bila predvidena zadnja priključna gred, ki se vrti s 540 vrtljaji v minuti (vrti se v smeri urinega kazalca). Dvigovanju traktorskih priključkov je bilo namenjeno hidrav¬ lično dvigalo, ki je razvijalo približno 900 daN dvižne sile (približno 900 kg). Zavore so bile mehanske v bobnasti iz¬ vedbi. Na traktor je bilo mogoče prek tritočkovnega priključnega drogovja, ki se nahaja na zadnjem hidravličnem dvi¬ galu, priključiti različne izvedbe nošenih in polnošenih priključkov za opravljanje različnih delovnih operacij. Vlečene iz¬ vedbe priključkov se priklopijo prek vle¬ čnega priklopa. Kot dodatna oprema je bilo predvideno tudi sprednje hidravli¬ čno dvigalo za priklop npr. sprednje ro¬ tacijske kosilnice, mulčerja itd. Zaradi majhnih dimenzij, okretnosti, enostavnega krmiljena, robustne kon¬ strukcije in nezahtevnosti za vzdrževa¬ nje je traktor takoj postal priljubljen med številnimi uporabniki. Danes ga srečuje¬ mo na številnih manjših sadjarsko-vino- gradniških in vrtnarskih kmetijah, gor¬ skih kmetijah, v komunalni uporabi in za hortikulturne namene (nega parkov, ze¬ lenic, igrišč) itd. Podjetje Agromehanika ga izvaža tudi v druge evropske države. Prvi generaciji traktorjev AGT je sle¬ dila druga generacija z enako oznako AGT 835, opremljena s sodobnejšim trivaljnim, dizelskim, vodno hlajenim motorjem moči 25 kW (35 KM) pro¬ izvajalca Lombardinija (pozneje tudi z angleškimi Perkinsovimi motorji). V skoraj dveh desetletjih proizvodnje so pri Agromehaniki naredili ogromen pre¬ skok. Od prvega enostavnega modela, ki je bil opremljen z nesinhroniziranim menjalnikom, so danes na voljo različice s sinhroniziranim menjalnikom ter naj¬ bolj dodelana izvedba s hidromehanskim menjalnikom, ki omogoča brezkončno število prestavnih razmerij (vsem ti¬ stim, ki hočejo izvedeti več o zasnovi sodobnih traktorjev in načinu njihovega delovanja, zgodovini, pomembnih oseb- Starejša različica traktorja AGT 835T/H za komunalne namene s hi¬ dromehanskim menjalnikom januar 2011 AGT 835 v specialni čelni izvedbi za komunalne namene z rotacijsko kosilnico (hidromehanska izvedba menjalnika) 7 MAKETARSTVO Starejša različica traktorja AGT 830 z enoosno kiperprikolico nostih iz sveta traktorske tehnike itd., priporočam še poglobitev v knjige, ki obravnavajo tovrstno tematiko: Od loko- mobile do traktorja, TZS 2010; Osupljivi traktorji, TZS 2010; Traktor, ČZD Kmečki glas 2007). Pozneje so razvili tudi močnejše raz¬ ličice, ki so na voljo z motorjem 36,7 kW (50 KM) ali 44 kW (60 KM) in reverzi¬ bilnimi komandami ter izvedbo z raz¬ širjenim kolotekom, namenjeno za delo na močneje nagnjenih terenih. Osnov¬ ni model AGT 835 z nekaterimi spre¬ membami (spremenjen pokrov motorja z masko, zaobljena zadnja blatnika in nekatere drobne spremembe) je v pro¬ izvodnem programu še danes. Opis traktorja AGT 835 AGT 835 spada v skupino zglobnih traktorjev (mogoča je tudi toga izvedba, kjer krmilimo sprednja kolesa) z vsemi enakimi kolesi. Trivaljni vodno hlajeni dizelski motor v sesalni izvedbi in z in¬ direktnim vbrizgom goriva je izdelek to¬ varne Lombardini. Motor s prostornino 1551 cm 5 razvija moč 26,4 kW (36 KM). Traktor je v klasični »foot step« izvedbi, kar pomeni, da moramo pri vstopanju na traktor prestopiti ohišje menjalnika na sredini. Menjalnik, ki je sinhroniziran, ima pri najnovejših izvedbah 8 pre¬ stav za vožnjo naprej in 4 za vožnjo na¬ zaj, omogoča pa maksimalno hitrost 30 km/h. Ročice za spreminjanje prestav¬ nega razmerja in za izbiro hitrostnega območja so zdaj nameščene sredinsko pred voznikovim sedežem. S sinhronizi¬ ranim menjalnikom so odpravili težave pri pretikanju, s katerimi so se uporab¬ niki srečevali pri linijski izvedbi menjal¬ nika, s katero so bili opremljeni starejši modeli. Pri novi izvedbi je pretikanje la¬ hkotno in enostavno. Ena ročica je name¬ njena za izbiro območja hitrosti (plazeče - polž, počasne - želva, hitre - zajček), druga pa za spreminjanje prestavnega razmerja znotraj izbranega območja. Hidravlično dvigalo razvija mak¬ simalno dvižno silo okoli 1350 daN (1350 kg). Tritočkovno priključno dro- govje je prve kategorije. Na hidravlično dvigalo, ki ga upravljamo mehansko, je mogoče priključiti plug, vendar moramo med oranjem sami skrbeti za pravilno delovanje (vzdrževanje globine oranja), saj hidravlično dvigalo nima klasične regulacijske hidravlike za oranje. Za Dimenzije traktorja AGT 835 v mm Tritočkovno priključno drogovje hidravličnega dvigala je namenjeno priključevanju delovnih strojev. Priključna gred Je prekrita s plastično zaščito v rumeni barvi. 8 januar 2011 TIM 5 MAKETARSTVO Novejši model traktorja AGT 835TS v togi izvedbi s kabino Nova različica AGT 835T v togi izvedbi in z varnostnim lokom priključitev hidravličnih porabnikov (hi¬ dravlični valji, hidromotorji) na priklju¬ čnih strojih ima en ali dva hidravlična hitra priklopa. Volan je hidrostatično krmiljen in ga ni mogoče nastavljati po nagibu ali višini. Zavore na zadnjih kole¬ sih so mehanske z mehanskim vklopom. Na pregledni instrumentni plošči je na sredini elektronski instrument, ki kaže samo število vrtljajev motorja. Na levem Starejši traktor AGT 835, opremljen s snežno frezo delu instrument¬ ne plošče je plo¬ šča s svetlečimi oznakami (check panel), ki opozarjajo na delovanje najpomemb¬ nejših sklopov traktorja in motorja, na katere je treba biti še posebno pozoren. Desno od merilnika števila vrtljajev je škatla z električnimi varovalkami. Podvozje traktorja je zasnovano tako, da je delno vrtljivo v navpični ravnini. S tem se poveča varnost voznika, saj so vsa štiri kolesa traktorja vedno v stiku s tlemi. Nizko težišče traktorja in nizek klirens (razdalja od tal do najnižjega dela traktorja na podvozju) traktorja ter dodatna razširitev traktorja pripo¬ morejo k večji varnosti voznika. Kratka razdalja med sprednjo in zadnjo osjo omogoča enostaven vstop v naslednjo vrsto sadjarskih ali vinogradniških na¬ sadov. Sedež je opremljen z vzmetnimi blažilniki, njegov pomik pa se uravnava z gumbom na zgornjem delu, glede na voznikovo težo. V primeru prevračanja traktorja je voznik zaščiten s sprednjim višjim varnostnim lokom in zadnjim (za sedežem) nižjim varnostnim lokom. Če traktor uporabljamo v sadovnjaku, lahko sprednji varnostni lok, ki je v pre¬ klopni izvedbi, spustimo, da ne zadeva ob drevesa v nasadu. Proizvajalec kot dodatno opremo ponuja tudi balonske pnevmatike. Traktor tako postane šir¬ ši in stabilnejši na strminah, poleg tega pa se zmanjša tudi specifični pritisk na tla in s tem tudi možnost poškodbe tal in travne ruše v strmini. V dodatni po¬ nudbi je tudi sprednje hidravlično dvi¬ galo in sprednja priključna gred. Ker je traktor zelo majhnih dimenzij, ga lahko brez težav spravimo v zelo majhne pro¬ store ali prostore z nizkimi vhodnimi vrati - tedaj varnostni lok enostavno preklopimo. Razlike v pokrovu motorja med starejšo in novo izvedbo AGT 835 Podrobnejši pogled nam razkrije, da so pri novi seriji AGT 835 precej spre¬ menili pokrov motorja. Ta je v primerja¬ vi s starejšim modelom precej bolj zaob¬ ljen. Motor je zdaj s strani skoraj v celoti zaprt, medtem ko se ga je pri starejših izvedbah na obeh straneh videlo kar precejšen del. Pokrov motorja je izdelan iz pločevine in ima tudi več odprtin, po¬ kritih z mrežicami proti udiranju prahu, žuželk itd. Spremenjeni so zadnji blatni¬ ki, ki so na sprednjem delu podaljšani in skoraj v celoti pokrivajo kolo, poleg tega so tudi bolj zaobljeni. Blatniki nad zadnjimi kolesi so kovinski, nad spred¬ njimi pa so iz zelo elastične in trpežne plastike. Na zadnjih blatnikih sta pritrje¬ na tudi močna kovinska ročaja za vozni¬ kov oprijem med delom na nagnjenem terenu. Pokrov rezervoarja za gorivo se zdaj odpira neposredno z zgornje stra¬ ni motornega pokrova, zato pri točenju goriva ni več treba odpirati celotnega pokrova motorja. Motor je vodno hlajen zaradi okoljskih predpisov glede izpu¬ stov škodljivih snovi v izpuhu sodobnih dizelskih motorjev za traktorje in druga zunajcestna vozila. Spremembe je doži¬ vel tudi menjalnik, ki je zdaj sinhronizi¬ ran, hidravlično dvigalo pa se zgleduje po izvedbah pri velikih traktorjih, kjer so hidravlični valji vgrajeni zunaj in zato lažje dostopni. Nova različica traktorja z zadenjskopriključenim nakladalnikom TIM januar 2011 MODELARSTVO Model toplozračnega balona JANEZ SMOLEJ Foto: Jože Čuden Velika želja po letenju je sprva po¬ vzročila izdelovanje zmajev, ki imajo že dolgo tradicijo, minilo pa je kar nekaj časa, preden so se pojavili baloni. Prve balone sta v 18. stoletju izdelala brata Montgolfier. Po začetnih poskusih je res samo za dvajset minut z balonom poletel tudi prvi človek, kar je bil za tiste čase velik in spektakularen dogodek. Pravijo, da vse tisto, kar uspe že prvič, dobro de¬ luje tudi kljub poznejšim izboljšavam. Zato bomo podoben balon, le da bo pre¬ cej manjši, ki nam bo popestril druženje v idilični zasneženi zimski pokrajini, na¬ redili tudi sami. Zaradi enostavne oblike je izdelava takšnega balona hitra in pri¬ merna za modelarje začetnike. Gradivo: - metalizirana poliestrska folija (4 pm), - aluminijasta folija za peko, - bakrena žica za navitje elektromotor¬ ja ali aluminijasta žica (0 1-1,5 mm). Potrebščine: - škarje za rezanje papirja, - modelarski nož - rezalna podlaga, - risalni papir ali tanjši karton, - alkoholni flomaster (marker), - lepilni trak. Izdelava Kupola balona Za naš mo¬ del potrebujemo osem po obliki in velikosti enakih segmentov, s kate¬ rimi bomo sestavi¬ li kupolo ali ovoj balona (risba 1). Modeli balonov so lahko izdelani tudi iz manj ali več segmentov, vendar praviloma v sodem številu (risba 2, risba 3). Segmente kupole izdelamo po nasled¬ njem zaporedju korakov. Najprej izbere¬ mo lahko in tanko gradivo, ki mora biti neprepustno za zrak. Za naš model smo izbrali metalizirano poliestrsko folijo, ki jo je sicer nekoliko težje kupiti, vendar jo je mogoče dobiti v modelarskih kro¬ gih. Kot alternativno gradivo lahko upo¬ rabimo tudi PVC-folijo za ovijanje knji¬ žnih platnic, ki jo je vedno nekaj med odpadnim gradivom v vsaki tiskarni. Ne nazadnje bo dobra tudi folija večjih vreč za odpadke. Risba 2. Iz risalnega papirja (šeleshamer) ali tanjšega kartona izrežemo šablono za rezanje segmentov kupole. Za zari- sovanje oblike segmentov na folijo ob šabloni uporabimo alkoholni flomaster (marker) z zaobljeno mehko konico, da Risba 3- 10 januar 2011 J* MODELARSTVO |W - ISL ne poškodujemo folije. Folijo režemo z ostrim modelarskim nožem ali skalpe- natančni. Lepljenje nadaljujemo po ena¬ kem postopku, dokler vseh segmentov s toplim zrakom, in sicer s pomočjo to¬ plotnega vira, ki ni sestavni del balona. lom previdno in počasi s kratkimi rezi, da se folija ne zatrga. Za lepljenje upo¬ rabimo kontaktno lepilo UHU por, ki je sicer namenjeno lepljenju stiropora, a ima odlične vezalne lastnosti tudi za takšna gradiva, obenem pa zanemarlji¬ vo malo prispeva h končni masi balona. Lepilo nanašamo na rob vsakega seg¬ menta v širini 1,5 do 2 cm, kolikor je po¬ trebno, da bo spoj s sosednjim segmen¬ tom dovolj močan. Na rob naslednjega segmenta prav tako nanesemo lepilo in počakamo nekaj minut, da se nanos lepila skoraj osuši, nato robova sosed¬ njih segmentom previdno pritisnemo drugega čez drugega. Kontaktni način lepljenja ne dopušča popravljanja, zato moramo biti pri sestavljanju še posebno Risba 4. ne zlepimo v sklenjeno celoto (risba 4, risba 5). Zaklonska rutica Za rutico uporabimo aluminijaste fo¬ lijo za peko, ki dobro prenaša temperatu¬ ro toplotnega vira. Na folijo jo narišemo, kot prikazuje risba 6. Rutica preprečuje, da bi segrevali zrak zunaj balona, in do¬ loča varno razdaljo med virom toplote (gorilnikom) in kupolo, da se balon ne bi vnel. Segrevanje balona Zaradi doslednega upoštevanja po¬ žarnovarnostnih pravil pri polnjenju balona je treba balon najprej napolniti Topel zrak lahko zelo hitro in varno vpihamo v balon z odstranjevalnikom barve ali sušilnikom za lase, vendar je zaradi potrebe po priključku na elektri¬ čno omrežje ta rešitev praktično uresni¬ čljiva le v urbanem okolju. Zato si bomo v ta namen izdelali prenosno kurišče, za katerega lahko uporabimo kar manj¬ šo pločevinko, v katero namestimo kos vate, namočen v gorljivi tekočini (goril¬ ni špirit). Zgorevanje mora biti povsem brez dima, da ne bomo onesnaževali no¬ tranjih sten balona in mu s tem poveče¬ vali teže. Ker nimamo naprave, ki balon TZE.C januar 2011 11 MODELARSTVO polni in ga segreva, moramo balon na nek način najprej napolniti z zrakom. Kupolo balona razširimo in jo z odprti¬ no obrnemo proti vetru. Če vetra ni, si pomagamo tako, da se z balonom hitro premikamo. Spuščanje toplozračnih ba¬ lonov je zaradi večjega vzgona zračne mase veliko bolj učinkovito pozimi, ko so temperature zraka nizke. Balone lahko polnimo tudi s plini (helij) in jih spuščamo kadar koli in kjer koli brez nevarnosti, da bi se kaj vžgalo. V nasprotju s toplozračnimi baloni je spuščanje balona, napolnjenega s heli¬ jem, učinkovitejše pri višjih temperatu¬ rah. Helij lahko kupimo tudi v manjših jeklenkah v trgovini s tehničnimi plini. Da bomo lahko balon uspešno napolni¬ li s plinom, potrebujemo še do 2 metra dolgo gumijasto cev, takšnega preseka, da jo lahko tesno nataknemo na ventil za dovod plina. Preden začnemo balon pol¬ niti s helijem, ga napolnimo z zrakom, da dobi obliko, ki mu jo določa plašč kupole. Za kratek čas odpremo ventil in ga takoj zapremo, ko začutimo, da balon vleče navzgor. V tem primeru balon ne potrebuje zaklonske rutice, le na spodnji strani ga moramo dobro zatesniti in pri¬ vezati na vrvico, da nam ne odleti. Tekmovanja s toplozračnimi baloni Najprej je treba v čim največji meri poskrbeti za varnost pred morebitnim vžigom. Če piha veter, mora tekmova¬ lec med segrevanjem balona stati tako, da je s hrbtom obrnjen proti vetru. Pri polnjenju manjših balonov zadošča po¬ moč dveh do treh pomočnikov, ki balon ves čas držijo z obema rokama. Za tek¬ movanje s toplozračnimi modeli balo¬ nov sicer obstajajo dogovorjena pravila (nacionalni modelarski pravilnik), ven¬ dar pa velja, da je izbor oblike in veliko¬ sti balona v domeni tekmovalca. TIMOV NAGRADNI NATEČAJ »Tekmovanje z modeli toplozračnih balonov« in likovni natečaj TZS »Poletimo skupaj« Tema letošnjega Timovega natečaja so MODELI TOPLOZRAČNIH BALONOV. Hkrati s tekmovanjem bomo organizirali tudi likovni natečaj na temo »POLETIMO SKUPAJ«. MODELI TOPLOZRAČNIH BALONOV 5. Uradni let Uradni let velja, a) če je prvi poskus enak ali večji od 10 sekund in b) če je drugi poskus opravljen, ne glede na dolžino leta. • Cilj tekmovanja je izdelati model toplozračnega balona, ki bo v seštevku časov treh poletov najdlje ostal v zraku. • Model je lahko izdelan iz kakršnih koli gradiv. Običajno je to tanek papir, plastična folija ali tkanina. • Z modelom lahko tekmuje posameznik ali dvojica. • Na tem tekmovanju lahko nastopijo učenci do 9. razreda osnovne šole. • Sodelovati je mogoče z modelom toplozračnega balona, nare¬ jenem po vzorcu oz. priporočilih, ki so že bili objavljeni Timu, ali izdelanem po lastni zamisli, pri čemer je treba upoštevati določila nacionalnega modelarskega pravilnika za modele ba¬ lonov na topel zrak: Pravilnik za tekmovanje z baloni na topel zrak 1. Cilj tekmovanja Tekmuje se v disciplini trajanja leta z baloni, polnjenimi s to¬ plim zrakom, ki med letom ne nosijo kurišča. Velikost balonov ni omejena. 2. Gorivo Za polnjenje balona je dovoljeno 10 cm 3 tekočega goriva in v ta namen se uporablja posebno kurišče. Sodnik odmeri količino goriva z menzuro ali injekcijsko brizgalko, ga natoči v kurišče in prižge. Čas priprave teče od trenutka, ko sodnik prižge gorivo. 3. Priprava na let Priprava na let lahko traja največ tri minute in traja od trenutka vžiga goriva do trenutka, ko tekmovalec izpusti balon. 4. Število letov Vsak tekmovalec ima pravico do treh uradnih letov in lahko v ta namen uporablja dva balona. V vsakem letu sta dovoljena dva poskusa. 6. Poskus Poskus je tedaj, a) če tekmovalcu v roku treh minut ne uspe spustiti balona, b) če je let krajši kot 10 sekund. 7. Veljavnost leta Let je neveljaven in znaša nič točk, a) če se balon med polnjenjem vname ali b) če se tudi drugi poskus konča brez rezultata. 8. Merjenja časa leta Uradno merjenje časa leta se začne v trenutku, ko tekmovalec izpusti balon in je največ 120 sekund. 9. Uvrstitev Vsaka sekunda se oceni z eno točko. 0 uvrstitvi odloča vsota točk vseh treh letov. • Na natečaj se je mogoče prijaviti do 16. 5. 2011. Udeleženec sodeluje na natečaju tako, da izpolni pisno prijavo in jo pošlje na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana z oznako »Timov nagradni natečaj« ali po elektronski pošti na naslov: info@tzs.si. • Tekmovanje bo potekalo v soboto, 21.5.2011 na Ljubljanskem barju v bližini Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. Nagrade Najuspešnejšim udeležencem bomo podelili nagrade iz sklada TZS in nagrade naših sponzorjev. Ostale podrobnosti v zvezi z nagradnim natečajem boste našli tudi v prihodnjih številkah Tima in na spletni strani www.tzs.si. 12 januar 2011 PRVI KORAKI Papirnato letalce MIHA ČUDEN Preprosta letalca, ki jih naredimo z zgibanjem iz enega lista pisarniškega papirja, so lahko prav zanimiv tekmo¬ valni rekvizit, kar se je pokazalo tudi na lanskem Timovem zimskem tekmovanju. Na videz preprosta jadralna letalca se v zraku vedejo zelo različno. To je od¬ visno predvsem od izbora modela, na¬ tančnosti zgibanja, pa tudi od spretno¬ sti in moči pri metu. Ker je tekmovanje potekalo v različnih panogah: v trajanju leta, preleteni razdalji in natančnosti pristajanja na cilj, je bilo že po prvih poskusih jasno, da vsak model ni enako dober za vse tri preizkušnje. Medtem ko so letalca z večjo razpetino kril osta¬ la dlje v zraku, so se pri preletu razdalje bolje obnesla vitka letalca s puščičastim krilom in ustrezno obtežitvijo. Za natan¬ čen pristanek na ciljno točko pa je bilo pomembno predvsem to, da je letalce letelo čim bolj naravnost, pri čemer je seveda pomembno vlogo imela tudi natančnost meta. Čeprav so vsi udele¬ ženci prišli z namenom, da se na tekmi čim bolje odrežejo, pa je bilo na koncu najpomembnejše druženje v prijetnem vzdušju, h kateremu so prispevali prav vsi, od tekmovalcev do spremljevalcev in staršev, ki so najmlajšim včasih tudi malce pomagali, predvsem pa športno vzpodbujali vse nastopajoče. Čeprav je načrte in nasvete za zgibanje papirnatih letalc mogoče najti tako v knjigah kot na spletnih straneh, smo v lanskem letniku Tima objavili nekaj napotkov za iz¬ delavo različnih modelov. Naj bo tako tudi pred tokratnim tekmo¬ vanjem. Da ne bi ostali popolno¬ ma brez novih idej, predlagamo še eno zanimivo konstrukcijo, ki se bo dobro izkazala v vseh treh panogah. Samo čim bolj natančno sledite prikazanim korakom in do¬ ber rezultat ne more izostati. S« Timovo fefasa®vanj* s letalci Odziv na lansko Timovo nagradno tekmo¬ vanje s papirnatimi letalci je bil zelo dober in udeleženci so si bili enotni, da si takih tekmovanj želijo tudi v prihodnje. Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo tekmova¬ nje zaradi velikega zanimanja organizirali tudi v tem šolskem letu. Vse, ki bi se želeli udeležiti 2. Timovega zimskega tekmovanja s papirnatimi letal¬ ci, obveščamo, da nam lahko svoje prija¬ ve pošljejo po elektronski pošti (info@tzs. si) ali na naslov uredništva: Tehniška za¬ ložba Slovenije, revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, p. p. 541, s pripisom »2. Timovo nagradno tekmovanje s pa¬ pirnatimi letalci«, najpozneje do 25. fe¬ bruarja 2010. Tekmovanje bo v soboto 26. februarja 2010 z začetkom ob 10.00 v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v stavbi Konservatorija za glasbo in ba¬ let Ljubljana na Ižanski c. 12 v Ljubljani (nasproti Botaničnega vrta). O morebitnih spremembah in drugih po¬ drobnostih v zvezi s programom tekmova¬ nja bomo vse pravočasno prijavljene po¬ sebej obvestili po pošti. Podrobnosti bodo objavljene tudi na naši spletni strani www. tzs.si. Tekmovanje bo potekalo s preprostimi papirnatimi letalci, zgibanimi iz enega li¬ sta pisarniškega papirja formata A4, ki jih bodo tekmovalci po svoji zamisli naredili na samem tekmovanju, in sicer bo v treh panogah: - trajanju leta, - dolžini leta, - in natančnosti pristajanja v cilj. Tekmovalec si bo lahko za vsako panogo po želji pripravil drug model ali pa bo vse lete opravil z istim modelom. V vsaki panogi bo imel tekmovalec na voljo več poskusov, odvisno od števila udeležen¬ cev. Za končno uvrstitev se bo upošteval seštevek trajanja vseh letov oziroma točk v posameznih panogah. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini (učenci do 3. razreda in učenci do 9. razreda). Najboljši trije udeleženci tekmovanja v vsa¬ ki starostni skupini bodo prejeli diplome in praktične nagrade. januar 2011 13 MODELARSTVO Dirke x avtomobilskimi modeli slot (9. del) Test dirkalnika fiat abarth 1000 TCR VOJKO TRAVNER Fiat abarth 1000 TCR je bil avtomo¬ bilska legenda petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mali fiat, ki ga je podjetni Carlo Abarth predelal v pravo dirkaško zverinico, je takoj osvojil srca navdušencev in ne samo to, kmalu so za¬ čeli z njimi prirejati tudi dirke. Zdaj po toliko letih vsepovsod po Evropi spet živi kot pravi dirkalnik in kot pomanjša¬ na replika v merilu 1 : 32. Pod drobnogled smo vzeli model španskega proizvajalca Reprotec, kate¬ rih pa ni prav veliko. Težava je namreč v tem, da izdelovalci napravijo le serijo ali dve teh modelov, potem pa lep čas nič. Pred leti so bili na voljo tudi modeli iz¬ delovalca Scalextric. Ker imamo v sekciji SAS več Reprotecovih modelov, smo se odločili podrobneje opisati prav ta dir¬ kalnik (slika 1). Španski izdelovalec Reprotec žal ni bil preveč natančen pri izdelavi tega legendarnega in zanimivega modela. Model je izdelan v merilu 1 : 32. Karo¬ serija je na podvozje pritrjena s tremi vijaki in se zelo enostavno sname, kar Barvni nanos ni prav najboljši, zato priporočamo vnovično barvanje in na¬ mestitev oznak oz. štartnih številk. Motor je nameščen sredinsko, kar pripomore k stabilnosti modela med vožnjo, saj je medosna razdalja precej majhna. Sicer pa je motor precej šibak in je za »pravo« -- vožnjo treba od¬ straniti protizdrs- ni magnet (PZM). Po tem posegu se model vede povsem drugače in je tudi hitrejši. Dodatno uravnotežnje kot tudi obtežitev nista potrebna, saj je model sam po sebi dovolj težak. V model dirkalnika je vgrajen motor mini reprotec (slika 2) z naslednjimi lastnostmi: - napetost: 12 V DC, - vrtljaji: 13.000 rpm (vrtljajev na mi¬ nuto), - tokovna poraba: 120 mA, - navor: 63 g/cm. je pohvalno. Zunanjost je precej robustna, kar je po svoje dobro zaradi morebitnih zdr¬ sov s steze ali trkov. Žal so kovinski bri¬ salci preslabo pritrjeni in priporočamo dodatno lepljenje. Pokrov motorja zadaj je dobro nameščen in solidno podprt z drogovoma. 14 januar 2011 TIM 5 MODELARSTVO Prenos moči je izveden z 90-stopinj- sko postavitvijo zobnikov zl (število zob 9) in z2 (število zob 27), imenovano tudi pinion. Iz tega sledi, da se kolesa vr¬ tijo s 4333 vrtljaji na minuto (slika 3). Dobro sta vidni kovinski puši, v kate¬ rih se vrti zadnja os in disk, ki omejuje smerni hod osi (pohvalno). Pri popolnem odklonu vodila (65°) v eno ali drugo stran lahko pride do doti¬ ka žične izolacije in vrteče se osi (slabo). To lahko po dolgotrajni vožnji povzroči obrabo izolacije in nevšečnosti pri za¬ gotavljanju stika med drsnikom in mo¬ torjem. Zato omejimo odklon vodila. Po drugi strani pa je tolikšen odklon dobro¬ došel, saj omogoča dobro drsenje skozi zavoje (slika 4). Sprednja kolesa z osjo vred imajo prevelik navpični hod in med vožnjo večkrat drsajo ob notranji rob blatnika, kar zagotovo pripomore k hitrejši obra¬ bi pnevmatik (slabo). Težavo sem rešil s koščkom profiliranega stirena, ki sem ga prilepil na notranjo stran ustja, v katerem se vrti os (slika 5). Pozneje se je med dir¬ ko izkazalo, da košček prilepljenega stire¬ na ovira gibljivost osi in stabilnost mode¬ la med vožnjo, zato sem ga odstranil. Podvozje je iz debelejše in rahlo prožne plastike, kar je dobrodošlo pri trkih ali prevračanju modela. Sprednja os nima niti puš niti ležajev in je prosto vpeta v navpični utor, kar po drugi stra¬ ni omogoča hitro menjavo poškodovane osi ali kolesa (slika 6). Poglavje zase so pnevmatike modela. Sprednje in zadnje se med seboj razliku¬ jejo, kar je povsem normalno, le njihova notranja oblika, ki se prilega platišču, je zelo nenavadna (slika 7). Priporočamo menjavo platišč, ven¬ dar enakih dimenzij, kot so originalna. S tem posegom in z nakupom pnevma¬ tik ne bo večjih težav. Opozorilo: Sprednje pnevmatike v zavojih in pri neenakomerni vožnji ali neravni stezi rahlo drsajo ob rob blat¬ nika. To seveda pripomore k večjemu uporu in zmanjšanju hitrosti. Temu se izognemo tako, da notranji del sprednjih blatnikov obrusimo s finim brusilnim papirjem ali zelo fino polkrožno mode¬ larsko pilo. Splošna ocena: - Model je solidno izdelan. - Masa modela je ustrezna, zato je tudi pri večji hitrosti stabilen v zavojih. - Pogonski agregat je prešibek. - Sprednja os ima vodoravni hod levo/ desno kar 2,8 mm na obe strani. - Pnevmatike imajo poseben utor, zato bo težko najti rezervne. Rešitev je menjava platišč. - Brez magneta se model na stezi vede ustrezno in je enostavno vodljiv, kar je pohvalno. - Zunanji detajli so povprečne kakovo¬ sti, razen brisalcev, ki so kovinski. - Cena modela je za takšno kakovost previsoka. In še mnenja nekaterih tekmovalcev: - Vsekakor velja obrusiti sprednja blat¬ nika. - Pri vožnji je treba uporabljati dobro odziven krmilnik (RHV), npr. Parma, 35 omov. - Za pravo vožnjo, da bomo v zavojih lahko lepo drseli, je treba odstraniti protizdrsni magnet (PZM). - Ko model enkrat obvladamo, je za¬ radi njegove živahnosti (kratke med¬ osne razdalje) dirkanje z njim prav uživaška zabava. Na sliki 8 je prikazan tekmovalni mo¬ del avtorja. Pri testiranju je sodeloval sotekmova¬ lec Damjan Lukman. profil gume v notranjosti zunanji profil gume zadnja guma TIM januar 2011 MAKETARSTVO Na plesišču SAŠA OGRIZEK Na Viru pri Domžalah je sredi no¬ vembra v organizaciji Društva ljubiteljev železnic Železna cesta iz Ljubljane pote¬ kal 32. bolšji sejem modelne železnice. »Sejem bil je živ!« Trgovci in posamezni¬ ki so prodajali novo in rabljeno opremo, povezano s pravo in modelno železnico, člani društva pa so razstavljali in vozili svoja železniška vozila na modulni make¬ ti v merilu 1 : 87 (HO). Videti je bilo mo¬ goče razstavo dioram in modulov, razsta¬ vo železniških modelov v različnih meri¬ lih in vrtno železnico LGB. Na sejmu je bila prikazana tudi računalniško vodena digitalna maketa v merilu HO, ki je bila poleg zanimanja za tovrstno krmiljenje deležna občudovanja predvsem zaradi dodatkov na njej. Posebno pozornost je vzbujalo zabavišče s plesiščem, na kate¬ rem se je vrtelo šest parov v narodnih nošah ob spremljavi pihalne godbe, ki jo je s premikanjem desne roke vodil di¬ rigent. Pari so se vrteli okrog svoje osi, obenem pa se je vrtel še okrogli del ple¬ sišča. Za premikanje oziroma vrtenje ele¬ mentov plesišča skrbi Fallerjev motorček (kat. št. 180 629), napajan z 12 do 16 volti izmenične napetosti. S preklopnikom na ohišju motorja lahko določimo vrtenje v levo ali desno smer, z zamenjavo zobni¬ kov pod pokrovom ohišja pa lahko dolo¬ čimo število vrtljajev, in sicer 15 oziroma 4 na minuto. V našem primeru izberemo počasnejše vrtenje, kar pomeni, da mora zobnik na osi rotorja prek sklopa dveh zobniških prenosov (modra zobniška sklopa) poganjati zobnik (oranžen) v osi motorja (slika 2). Za mehanizem prenosa uporabi¬ mo gradnike iz zbirke LEGO Technik. Potrebujemo en zobnik s 40 zobci in šest zobnikov z osmimi zobci (zobnik sredi fotografije in levo zgoraj na sliki 3). Poleg zobnikov potrebujemo šest kosov osi, ki jo sestavljata valjast in križni del s kataloško številko 4206482 (zgoraj na sliki 3), ter šest okroglih gradnikov s šti- 16 rimi gumbki in križastim izrezom s kat. št. 4211475 ali 4211526 (desno zgoraj na sliki 3). Omenjenim gradnikom mora¬ mo odstraniti gumbe in jih stanjšati na debelino 2,5 mm (slika 4). Zobnikom z osmimi zobmi na eni strani odstranimo del osi (slika 5). Iz tako pripravljenih delov lahko zdaj sestavimo šest podstav¬ kov, kot so prikazani na sliki 6. Vdolbine in neravnine izravnamo z modelarskim kitom. Plesišče izdelamo iz odpadnega kosa prozornega akrilnega (pleksi) ste¬ kla. Potrebujemo kos debeline 3 mm, iz katerega bomo izrezali krog premera 70 mm, enakega premera pa bo tudi krog iz 7-milimetrskega akrilnega stekla. Za konstrukcijo potrebujemo dve 3-mili- metrski ploščici velikosti 110 x 86 mm in 5-milimetrski obroček z zunanjim pre¬ merom 35 mm za ležišče motorja. Po priloženem načrtu v merilu 1 : 1 (slika 7A) izdelamo kopijo in jo z odstranljivim lepilom v stiku (npr. Scotch re-positionable) prilepimo na 7-milimetrsko ploščo akrilnega stekla. Z rezbarsko žagico izžagamo nekoliko ve¬ čji krog, kot je na načrtu, v sredini pa iz¬ vrtamo luknjo premera 3 mm. Po načrtu na sliki 7B izžagamo krog iz 3-milimetr- skega akrilnega stekla in v sredini izvrta¬ mo luknjo premera 3 mm. Skozi sredin¬ ski izvrtini v obeh okroglih ploščicah potisnemo vijak M3, nanj namestimo vzmetno podložko in privijemo matico M3, s katero ploščici čvrsto spojimo. Nadaljujemo z vrtanjem šestih izvrtin premera 5 mm in treh izvrtin premera 2,4 mm skozi obe ploščici akrilnega ste¬ kla. Ko so izvrtine narejene, označimo en par lukenj na obeh ploščicah. Sklop obeh ploščic razstavimo ter na tanjši ploščici 5-milimetrske izvrtine pove¬ čamo na 16 mm, v tri izvrtine premera 2,4 mm pa z navojnim svedrom vrežemo navoj M3. Ploščici s pomočjo izvrtin, označe¬ nih zaradi čim bolj natančnega nalega- nja, znova povežemo z vijakom M3, ki ga vpnemo v stružnico ter tako speti okro¬ gli ploščici natančno postružimo na pre¬ mer 70 mm (slika 8). Zdaj je treba srednjo luknjo na debe¬ lejši ploščici (A) povečati na 32 mm, kar bo omogočilo, da bo v tej odprtini na¬ meščen motorček, tri izvrtine premera 2,4 mm pa moramo razširiti na 3 mm, da bomo skoznje lahko potisnili vijake M3. Izdelati moramo še tri distančnike dolži¬ ne 5 mm, na sliki 7 označene s črko C, ki naj imajo luknjo premera 3 mm. januar 2011 TIM 5 MAKETARSTVO Konstrukcijo plesišča bomo izdelali po načrtu na sliki 9, ki je narisan v me¬ rilu 1 : 2. Iz 3-milimetrskega akrilnega stekla izžagamo dve plošči velikosti 110 x 86 mm in ju zlepimo z dvostranskim lepilnim trakom, da bodo luknje, ki jih bomo izvrtali, natanko druga nad drugo. Dvakrat povečano risbo 9E prilepimo z odstranljivim lepi¬ lom na eno od ploščic in izvrta¬ mo potrebnih pet izvrtin s svedrom 2,4 mm. Na plo¬ ščici D povečamo izvrtine na 3 mm, na ploščici E pa v vogalne izvrti¬ ne vrežemo navoj M3. Sredinska iz- vrtina nam določa središče kroga pre¬ mera 71 mm, ki ga moramo natančno izžagati, saj se bo v njem vrtelo plesi¬ šče B. Iz 5-milime- trskega akrilnega stekla izžagamo obroček F z zunanjim premerom 35 mm in notranjega 30 mm ter ga prilepimo na ploščico D. Sredinska luknja predstavlja središče obročka. Izdelati moramo še štiri distančnike dolžine 60 mm z luk¬ njo premera 3 mm, na risbi 9 označene s črko G. Vsi doslej pripravljeni sestavni deli so prikazani na sliki 10. Gred elektromotorja objema ohišje z navojem M5, zato moramo zobniku s 40 zobmi križasto zarezo v sredini nadomestiti z navojno luknjo M5, da ga lahko pritrdimo na gred motorja (sli¬ ka 11). Tako sestavljen motor z zobnikom tako tesno vstavimo v ležišče, da se ohi¬ šje motorja v njem ne more zavrteti (sli¬ ka 12). S tremi vijaki M3 x 15 mm in distan- čniki C sestavimo ploščici A in B ter vse skupaj pritrdimo na gred motorja. V šest izvrtin na ploščicah vstavimo šest k klkk januar 2011 17 MAKETARSTVO zobniških podstavkov, prikazanih na sli¬ ki 6. Med ploščici D in E postavimo štiri distančnike G in ju spojimo z vijaki M3 x 65 mm. Ko motorček priključimo na izmenično napetost 12 do 16 voltov, se mora okrogli del plesišča začeti vrteti, v njem pa se vrti šest podstavkov plesnih parov. Če pri vrtanju in sestavljanju ni¬ smo bili dovolj natančni, bomo morebit¬ na zatikanja popravili z drobno urarsko pilico in odstranili gradivo na mestih, ki se tarejo. Brezhibno delujoče plesišče pobarvamo z ustrezno barvo in pazimo predvsem na to, da barve ne nanesemo na stranice, kjer bi ob predebelem na¬ nosu barve lahko prišlo do pretiranega trenja. Plesišče opremimo še z zaščitno ograjo. Če bo stalo nekoliko dvignjeno nad terenom, mu moramo dodati še podstavne stebričke in stopnišče za pri¬ stop malih plesalcev. O opremi plesišča s plesalci in go¬ dbeniki pa bomo spregovorili v nasled¬ njem članku, ko bomo obstoječi pogon izkoristili še za dodatno gibanje prek osi na levi strani konstrukcije (slika 14). 18 januar 2011 5 MAKETARSTVO Tupoljev Tu-16K-26 »Badger G« (Trumpeter, kat. št. 3907, M 1 : 144) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek Tupoljev Tu-16 (z Natovo oznako Badger) je bil hiter in zmogljiv pod- zvočni bombnik z največjo hitrostjo 1050 km/h, dosegom 7200 km in maksi¬ malno vzletno maso 79 ton. Poganjala sta ga dva močna reaktivna motorja mikulin AM-3, vgrajena v korenu kril. Oborožen je bil s 6 do 7 topovi nudelman-rihter NR-23 kalibra 23 mm, v bombnem jašku v trupu ter na nosilcih pod krili pa je lahko nosil do 9 ton bomb ali različne vodene rakete. bila vsa uničena v prvi Zalivski vojni leta 1991. Nekaj so¬ vjetskih letal tega tipa so podedovale države naslednice, a so jih sredi de¬ vetdesetih let prej¬ šnjega stoletja izlo¬ čile iz oborožitve. Maketa Tu-16 ima dolg vitek trup ter pušči- časta krila in repne površine. Podvozje ima dve kolesi v nosu in po štiri kolesa pod vsakim krilom. Prikazana maketa predstavlja različico z zastekljenim no¬ som, ki je lahko nosila konvencionalne bombe ali pa vodene izstrelke s konven¬ cionalnimi ali jedrskimi glavami. Prvi Tu-16 so prišli v oborožitev leta 1954. Do leta 1962 so v Sovjetski zvezi izdelali 1507 teh letal v različnih izpe¬ ljankah. V uporabi so bili kot bombniki velikega dosega, izvidniki, za napade z vodenimi izstrelki na večje ladje, zlasti letalonosilke, za elektronsko izvidnico in podobno. Tedaj so skupaj s turbopro¬ pelerskimi orjaki Tu-95 tvorili hrbtenico sovjetske bombniške flote. Kitajci so leta 1959 kupili nekaj so¬ vjetskih Tu-16, potem pa so jih izdelovali po licenci pod imenom Xian H-6 in jih uporabljajo še do današnjega dne. Točno število na Kitajskem izdelanih H-6 ni zna¬ no, giblje pa se nekje med 150 in 180. Poleg ZSSR in Kitajske so ta letala upo¬ rabljali še v Indoneziji, Egiptu in Iraku. Iraško letalstvo je z njimi v osemdesetih letih bombardiralo Iran, pozneje pa so Kitajski proizvajalec Trumpeter je pred nekaj leti izdal maketo Tu-16 v več različicah v merilu 1 : 72, lani pa tudi v dveh različicah v pol manjšem merilu 1 : 144. Ker gre za zelo veliko letalo in maketa v merilu 1 : 72 ne gre ravno v vsako vitrino, je pomanjšana maketa zelo dobrodošla. Tu-16 v merilu 1: 144 je zasnovan nekoliko drugače kot v merilu 1 : 72. Tako je trup razdeljen na več de¬ lov: sprednji in zadnji del sta konvencio¬ nalno sestavljena iz leve in desne polo¬ vice, srednji del pa je ulit skupaj z zgor¬ njim in spodnjim delom kril. Zlasti pri spoju med srednjim in zadnjim delom trupa je bilo nekaj težav s prileganjem. 03907 1/144 TU16K-26 Badger G Sicer pa se ta ma¬ keta zelo lepo sestavlja. V navo¬ dilih ne najdemo podatka, kako mo¬ ramo obtežiti le¬ talo, da se ne bo usedlo na zadek. V srednji del trupa sem tam, kjer je največ prostora, z belim mizarskim lepilom vlepil ne¬ kaj primernih vija¬ kov in matic, in to zadošča, da make¬ ta lepo stoji, kakor je prav. Notranjost ka¬ bine je za to me¬ rilo dovolj dobro detajlirana, škoda le, da ni nalepke za instrumente. Prozorni deli so lepo odliti in zares prozorni ter se dobro pri¬ legajo. Podvozje je za to merilo dobro upodobljeno. V škatli najdemo tudi več vrst vode¬ nih izstrelkov, ki pa jih nisem uporabil, ker ne vem točno, kakšne so uporabljali Egipčani, znane so mi samo fotografije teh letal brez tovrstne oborožitve, poleg tega pa se mi zdi letalo brez »priveskov« pod krili precej lepše in bolj elegantno. Nalepke so lepo natisnjene, a je iz¬ bira oznak žal manjša kot v merilu 1 : 72, kjer Trumpeter ponuja oznake tudi za dve kamuflirani letali, iraško in egiptovsko. V merilu 1 : 144 imamo na voljo zanimivo sovjetsko letalo s podo¬ bo krokodila, pri čemer pa Trumpeter v malem merilu ponuja krokodila za obe strani trupa, medtem ko je pri ve¬ liki maketi krokodil le na eni strani, na drugi strani pa so rdeči napisi. Težko je z gotovostjo reči, kaj je prav. Na žalost pa ni na tržišču prav nobenih dodat¬ kov, tudi ne dodatnih nalepk za Tu-16 v merilu 1 : 144. Res škoda, saj bi ustrez¬ no pomanjšane nalepke Eagle Strike prišle še kako prav. Ce bi torej hoteli izbrati kaj drugega, si moramo pač po¬ magati sami. Z iraškimi oznakami prav¬ zaprav ni težav, ker so nalepke v Hob- byBossovi maketi MiG-15UTI Midget (80262) ravno pravšnje za Tu-16 v meri¬ lu 1 : 144. Ker pa že sestavljam iraški Tu- 16 v večjem merilu, sem za merilo 1:144 izbral egiptovsko letalo. Tu je bilo precej več težav z iskanjem primernih nalepk. Egiptovske kokarde so podobne itali¬ janskim, s tem da so na sredi črne in ne zelene. Zato sem vzel Italerijeve italijan¬ ske kokarde za mačehi C.205 (v merilu 1 : 72) in jih ustrezno spremenil. Zasta¬ vo na repu sem predelal iz zastave za MiG-17, številko 4407 zadaj na trupu pa sem sam napisal oziroma narisal s tankim flomastrom. Številka 07 na nosu izvira iz moje obsežne zaloge starih nalepk. Trumpeterjev Tu-16 v merilu 1 : 144 je precej točna, spodobno detajlirana maketa, ki gre kar dobro skupaj in tudi ni prevelika, tako da je primerna za vsa¬ kega maketarja, ki ga to letalo zanima. TIH 5 januar 2011 19 MAKETARSTVO Space Shuttle Discovery s pogonskimi busterji in zunanjim rezervoarjem (Revell, kat. št. 04736, M 1 : 144) JOŽE ČUDEN Vesoljski transportni sistem Space Shuttle Po več uspešnih pristankih človeka na Luni je ameriška vesoljska agencija Nasa leta 1972 začela razvijati nov vesolj¬ ski transportni sistem za večkratno upo¬ rabo Space Shuttle (vesoljski taksi). Pri razvoju projekta je imelo glavno vlogo podjetje North American Rockvvell, so¬ delovala pa je še vrsta drugih. Obetavna zasnova novega vesoljskega plovila, ki naj bi zaradi možnosti vnovične upora¬ be glavnih komponent sistema pocenila polete v orbito okoli Zemlje, se je zara¬ di izredno zapletene konstrukcije vseh sklopov, ki tvorijo vesoljsko plovilo, po¬ zneje izkazala za mnogo dražjo, kot so sprva načrtovali, cena prevoza koristne¬ ga tovora v orbito pa celo višja kot pri konvencialnih nosilnih raketah. Vesoljski raketoplan je v prednosti le glede veli¬ kosti in mase tovora, ki ga lahko naen¬ krat ponese v nizko orbito na razdalji 965 km od površja Zemlje, in je pri po¬ tisni sili pogonskih raketnih motorjev 32.600 kN 30 ton. Sicer pa celoten tran¬ sportni sistem ob vzletu tehta 2055 ton. Prototip vesoljskega raketoplana (or- biterja), ki so ga poimenovali Enterprise, so izdelali leta 1976 in je služil za preiz¬ kušanje letalnih in pristajalnih lastno¬ sti v ozračju in razvoj pravih orbitalnih plovil. Raketoplan namreč pristane na Zemlji kot jadralno letalo. Prvo izstrelitev so izvedli 12. aprila 1981 z raketoplanom Columbia, naj¬ brž ne naključno prav na 20. obletni¬ co prvega poleta človeka v vesolje, so¬ vjetskega kozmonavta Jurija Gagarina. Uspešni izstrelitvi so sledile še druge, v okviru katerih je Nasa poleg znanstve¬ nih raziskav v sodelovanju z ameriško vojsko intenzivno izvajala tudi vojaške vesoljske aktivnosti. Vesoljski raketopla¬ ni so na svojem krovu v orbito ponesli številne komunikacijske in raziskovalne satelite ter omogočili izvajanje popravil v orbiti. Sodelovali so tudi pri transpor¬ tu ameriških modulov novo nastajajoče Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Flota vesoljskih raketoplanov se je sčasoma povečevala. 4. aprila 1983 je v vesolje poletel Challenger, 30. avgusta 1984 mu je sledil Discovery. Naslednji v nizu je bil Atlantis, ki je prvič poletel 3. oktobra 1985. Zadnji načrtovani ra¬ ketoplan Endeavour je svoj krstni polet opravil 7. maja 1992 (mimogrede naj omenimo, da so tej izstrelitvi prisostvo¬ vali tudi člani slovenske reprezentance raketnih modelarjev, ki so se prav te¬ daj mudili na svetovnem prvenstvu na Floridi). Endeavour je bil opremljen s številnimi novimi napravami in računal¬ niki, kar je še povečalo njegove sposob¬ nosti. Sistemi na krovu omogočajo orbi- terju, da ostane v vesolju do 28 dni. Ker se površina raketoplana ob vsto¬ pu v plasti ozračja izjemno segreje, na nekaterih mestih tudi krepko čez tisoč stopinj, je pokrita s tisoči različnih zaščit¬ nih ploščic iz silika keramike, ki varujejo posadko in naprave med pristajanjem. Zaradi velikih strukturnih in toplotnih obremenitev ponekod občasno prihaja tudi do poškodb, zato plovila po vsakem poletu temeljito pregledajo in jih po potrebi tudi popravijo. Kljub stalnemu servisiranju vseh komponent pa razvoj novega transport¬ nega sistema ni potekal gladko in brez žrtev. Tako sta dve nesre¬ či, Challenger je eksplodiral med vzletom leta 1986, Columbia pa je razpadla med vsto¬ pom v ozračje leta 2003, pri katerih so izgubili življe¬ nje člani obeh po¬ sadk, vsakokrat za lep čas prekinili polete raketopla¬ nov, s katerimi so nadaljevali šele po te¬ meljitih preiskavah in analizah vzrokov nesreč. Preostalim trem primerkom Nasine paradne konjenice se zdaj že izteka čas uporabe in letos naj bi se po nekajkrat¬ nem podaljšanju službovanja nepre¬ klicno umaknili v zasluženi pokoj. Nasa pred dokončno upokojitvijo v kratkem načrtuje še dve izstrelitvi, potem pa bodo breme univerzalnega transportne¬ ga sredstva za prevoz posadk in tovora v nizko Zemljino orbito počasi prevzela nova vesoljska plovila, ki jih v ZDA načr¬ tuje tako Nasa kot tudi zasebno podjetje 20 januar 2011 TIKI’ MAKETARSTVO računalniškega mogotca Elona Muska, SpaceX. Seveda pa ne smemo ob tem, vsaj, kar se tiče oskrbe MVP, pozabiti na preizkušena ruska vesoljska plovila vrste sojuz in progres, ki že od vsega začetka zanesljivo opravljajo prevoz posadk in tovora na MVP in ga bodo očitno še ne¬ kaj časa, vse do prihoda novih vesoljskih plovil. Revellova maketa vesoljskega raketoplana Discovery Med tremi primerljivimi maketami vesoljskega transportnega sistema (STS) Space Shuttle s pogonskimi busterji v merilu 1 : 144 je najnovejša Revellova Kar se tiče točnosti mer in oblike, veljajo podobne pripombe kot za večji orbiter v merilu 1 : 72, ki prihaja iz iste¬ ga naslova. Območja na plovilu vzdolž nosa in kril, kjer so različne zaščitne ploščice ali so v drugih barvnih odten¬ kih, so reliefno nakazana. Gre za zanimi¬ vo rešitev, saj so polja jasno razmejena, kar olajša barvanje in nameščanje na¬ lepk, vendar so linije izbočene namesto ugreznjene, to pa zmanjša verodostoj¬ nost upodobitve. Oblika raketoplanovega nosu ni naj¬ bolj pravilna in tudi odprtine oken pilot¬ ske kabine so nekoliko predimenzioni¬ rane, sicer pa je maketa v celoti gledano korektna upodobitev vesoljskega plovila, še nismo zasledili pri nobeni sorodni maketi ali v katerem od individualnih kompletov proizvajalcev nalepk. Nalepke za prozorna okna so obrob¬ ljene z belo upodobitvijo ploščic, s katerimi nekoliko popravimo vtis ra¬ hlo prevelikih oken na pilotski kabini. Posebnost so bele in sive, črno obroblje¬ ne nalepke za ponazoritev elevonov in zračne zavore. Med oznakami za pogonska busterja na trdno gorivo najdemo komplet črnih črtnih oznak in ponazoritve vratc na me¬ stih, kjer je mogoč dostop v notranjost. Nekatere črne črte imajo oranžen do¬ datek, zato tam barvanje ni potrebno. Pogrešamo le drobne odtise napisov maketa. Izšla je pred tremi leti in se zato uvršča med najnovejše upodobitve tega vesoljskega plovila. Poleg Revella sta STS Space Shuttle v enakem merilu že prej upodobila tudi Airfix in Minicraft, zato se nam ves čas vsiljuje primerjava z obe¬ ma predhodnikoma. Revellova maketa je še vedno dostopna na našem trgu in jo boste brez težav našli na katerem od prodajnih mest, na primer v večjih bla¬ govnih centrih, medtem ko boste drugi dve, če bi se seveda odločili za katero od njiju, morali naročiti prek spleta. Glede na že običajno kakovost odlitkov sestavnih delov novejših Revellovih ma¬ ket, sprejemljivo ceno (okoli 30 €) in do¬ stopnost na policah domačih trgovin od¬ ločitev o izbiri in nakupu najbrž ne bo pretežka. Sestavne dele Revellove makete dobi¬ mo na osmih drevescih in so korektno od¬ liti v beli plastiki z nekaj opaznega razli¬ vanja plastike ob stikih orodij. Poleg se¬ stavnih delov za upodobitev vesoljskega transportnega sistema dobimo še tran¬ sportno vozilo za prevoz plovila iz monta¬ žne hale (VAB) na lansirno ploščad, ki je hkrati tudi stabilna osnova za postavitev makete. Ker gre za novo maketo, ki je v ce¬ loti nastala v razvojnem studiu nemškega Revella in na temelju lastnih raziskav, ni zaslediti podobnosti s starejšo različico orbiterja, ki so ga pred leti izdali v ame¬ riški podružnici. Prileganje sestavnih de¬ lov je dobro in ni bojazni, da bo potreb¬ no veliko dodatnega dela s prilagajanjem stičnih robov, s čimer se pogosto sreča¬ mo ob ponatisih starejših maket. januar 2011 ki od prej omenjenih sorodnih maket ne odstopa pretirano niti v pozitivnem niti negativnem smislu, zato pa pri Revelhi poleg vesoljskega transportnega sistema z raketoplanom, pogonskima busterje- ma in zunanjim rezervoarjem za tekoče gorivo dobimo še gosenični transporter. Prav posebna pozornost velja nalep¬ kam, kjer je Revell napravil velik korak v primerjavi s konkurenco. Na listu z oznakami je 75 različnih posebej oštevil¬ čenih oznak ali skupin oznak, ki so na¬ tisnjene v večjem številu, kolikor je pač potrebno. Nabor oznak je posodobljen, tako so med njimi tudi take, ki jih doslej »LOADED«, ki se na busterjih pojavljajo na več različnih mestih. Na listu so kompletne oznake z raz¬ ličnimi Nasinimi logotipi, takimi, ki so jih uporabljali v zgodnjem obdobju pred letom 1998, in tudi tistimi, s kate¬ rimi so raketoplane opremili pozneje. Revellovim oblikovalcem pa gre zameri¬ ti predvsem to, da so pripravili samo na¬ pise za raketoplane Enterprise, Atlantis, Discovery in Endeavour, v nabor oznak pa iz neznanega razloga niso uvrstili napisov za raketoplana Challenger in Columbio, ki sta ju doleteli katastrofalni nezgodi, in sta med maketarji zaradi po¬ gostega upodabljanja še posebno zažele¬ ni temi ter predstavljata pomemben del tega vesoljskega programa. Napisa je si¬ cer mogoče dobiti pri drugih proizvajal¬ cih ali ju izdelati samostojno, pa vendar. Poleg tega je imela Columbia tudi nekaj oznak, značilnih samo za ta raketoplan, in bi si že zato zaslužila uvrstitev na list z oznakami, vendar so se tako pač odločili pri Revellu. Revellovo maketo (za test so jo pri¬ spevali pri podjetju Hibisco) zelo pri¬ poročamo, saj gre za najbolj kompleks¬ no upodobitev STS Space Shuttla v tem merilu in, če že ne zaradi drugega, pred¬ vsem zaradi izvrstnega kompleta nalepk, za katerega lahko zanesljivo potrdimo, da je najboljši doslej. Kompletna maketa je visoka 390 mm, sam raketoplan, ki je dolg 258 mm in čez krila meri 165 mm pa je ravno pravšnja dopolnitev nove Revellove makete Mednarodne vesoljske postaje v enakem merilu. 29 MAKETARSTVO M odeli hišic v prihodnosti MIHA ČUDEN V vse bogatejši ponudbi izdelkov za obogatitev železniških maket in dioram v zadnjem času vzbujajo posebno po¬ zornost lasersko izdelani modeli, ki tako po proizvodni kot izvedbeni plati doka¬ zujejo svoje prednosti, še posebno, ko gre za modele, ki so sestavljeni pretežno iz elementov z ravnimi ploskvami. Sem štejemo predvsem zgradbe in mostovne konstrukcije. Sodobni laserski tehnolo¬ ški postopki omogočajo poleg izredno natančnih rezov tudi že oblikovanje fili¬ gransko upodobljenih drobnih reliefnih detajlov. Tako smo v enem od prejšnjih prispevkov, v katerem smo predstavili lasersko izrezane elemente maket mo- inovativne metode na robovih zgradb na površju ni več videti motečih la¬ serskih rezov. Pri Nochu so za ta so¬ doben način izde¬ lave modelov pri¬ pravili poseben karton, ki je odpo¬ ren proti staranju, tako da naj bi bile hišice tudi še po daljšem času prav takšne kot takrat, ko so bile izdelane. realističnega videza. Vsi reliefno upodo¬ bljeni detajli, kot so na primer strešniki, so lasersko gravirani. Tudi v notranjosti naletimo na ino¬ vativen pristop. Vse stene so namreč pobarvane črno, zato ni prav nobene možnosti, da bi lahko svetloba kjer koli presevala skoznje. Osvetlitev notranjo¬ sti je seveda stvar vsakega posameznika, zato elementi razsvetljave niso priloženi in jih je treba kupiti posebej. Pohvaliti stov proizvajalca Noch, lahko izrazili navdušenje nad izjemno upodobitvijo kovic. V današnjem prispevku pa predstav¬ ljamo še eno zanimivo novost Nochovih konstruktorjev, ki so razvili preprosto, a učinkovito metodo sestavljanja laser¬ sko izrezanih maket hišic iz kartona, ki se vse bolj uveljavljajo v ponudbi tega proizvajalca. Robovi sestavnih delov so namreč odrezani pod kotom 45°, kar omogoča zelo enostavno lepljenje na pregibih in sestavljanje plašča zgradbe v tridimen¬ zionalno konstrukcijo. V pomoč imajo vse sestavljanke priloženo tudi specialno lepilo, ki ga nanesemo na pregibni spoj, ploskve zapognemo in sestavljanje je s tem bolj ali manj končano. Po zaslugi te Elemente lasersko izrezanih hišic, pripravljenih za sestavljanje, dobite že v celoti pobarvane. Strehe in stene so bar¬ vane ročno, tako da dajejo vtis pravega poslopja. V primerjavi s plastičnimi, ki zaradi odseva na površinah delujejo ne¬ naravno, so lasersko izrezani modeli bolj velja še to, da so pri vseh maketah prilo¬ ženi tudi žlebovi, odtočne cevi in poseb¬ no lepilo za sestavljanje elementov. Nove Nochove hišice bodo zagotovo naletele na dober odziv med ljubitelji malih že¬ leznic in drugimi maketarji. ELEKTRONIKA Elektronika za začetnike (5. del) BOJAN KOVAČ NPN tranzistor Bipolarni tranzistor Uvod Beseda »transistor« je kratica, ki je nastala s kombinacijo besed Transfer Varistor. Bipolarni tranzistor sestavljata dva spoja P-N - emitorski med bazo in emitorjem in kolektorski med bazo in kolektorjem. Tranzistor (tudi Bipolar Junction Transistor ali BJT) je elektron¬ ski element, ki deluje kot električno nad¬ zorovan ventil. Velikost toka, ki sme teči skozi ventil, je nadzorovana z velikostjo baznega toka, s katerim ta električni ven¬ til upravljamo. Ker pri tranzistorju na velikost toka vplivamo s tokom, je tranzi¬ stor tokovni element. Tokovno ojačenje za tranzistorje majhnih signalov je od 100 do 300, v nekaterih primerih pa celo do 1000. Spoj med emitorjem in bazo je polariziran v prevodni smeri, spoj med bazo in kolektorjem pa v zaporni smer. Tranzistorje uvrščamo med aktivne ele¬ mente - imajo namreč sposobnost oja- čenja toka (signala). Priključki pri tranzi¬ storju so baza (B), emitor (E) in kolektor (C). Obstajata dva tipa tranzistorjev gle¬ de na to, kakšna je razvrstitev spojev P-N glede na bazo NPN in PNP. Simbol ima na emitorju vedno puščico, ki nakazuje smer toka. Pri tipu NPN je smer iz tranzi¬ storja, pri tipu PNP pa v tranzistor. Zgradba in delovanje tranzistorja Tranzistor ima globoko difundirana kolektor in emitor ter šibko difundirano (tanko) bazo. V bazi je zaradi tega zelo malo nosilcev toka, zato lahko že ob majhnem baznem toku, ko število nosil- Slika 1. Notranjost tranzistorja TEE;E januar 2011 PNP tranzistor cev toka naraste, teče velik tok med ko¬ lektorjem in emitorjem. Emitor oddaja nosilce toka, kolektor jih zbira. Tok teče v nasprotni smeri, kot se gibljejo nosilci toka. Razmerje med kolektorskim in baz¬ nim tokom je pri tranzistorjih podano kot vrednost, označena z grško črko P (ojačenje). Pri večini tranzistorjev, ki jih uporabljamo za ojačenje malih signalov, je ta vrednost od 50 do 500, v nekaterih primerih celo več. To pomeni, da lahko dosežemo kolektorski tok, ki bo 50- do 500-krat večji od baznega. Pri tranzistor¬ jih velikih moči je ta vrednost manjša, običajno okrog 20, vendar lahko z rela¬ tivno majhnim baznim tokom, na primer 1 A, krmilimo zelo velike kolektorske to¬ kove (v našem primeru do 20 A). Za jasnejšo predstavo o tem polpre¬ vodniku moramo nekaj malega povedati tudi o karakteristikah tranzistorja, ki sta narisani na sliki 3. Bazna karkateristi- ka prikazuje naraščanje baznega toka z višanjem bazne napetosti. Lepo se vidi, da začne »pravi« bazni tok teči šele ta¬ krat, ko bazno napetost povečujemo od 0,6 volta naprej, seveda v primerjavi s potencialom na emitorju. Če se spomni¬ te, smo imeli podoben pojav tudi pri dio- (a) bazna karakteristika tranzistorja (b) kolektorska karakteristika tranzistorja pri različnih baznih tokovih Slika 3- Pomembni karakteristiki tranzistorja NPN Slika 2. Poenostavljen prikaz značilnosti tranzistorja NPN di. Napetost, pri kateri je .- začela prevajati, smo ime¬ novali kolenska napetost. To je prag napetosti, pri katerem začne skozi spoj P-N teči tok, karakteristika Hi Vce pa ima v tem delu nekak- T- šno koleno. Obenem je to padec napetosti na spoju P-N, kadar je polariziran v prevodni smeri, torej ta¬ krat, ko skozenj teče tok. Pri bazni karakteristiki ne moremo mimo primerjave s klasično diodo v prevodni smeri, saj je njena karakteristika popolnoma ena¬ ka, le da ne gre za bazni tok, ampak za tok skozi diodo. Podobnost z diodo nas ne bi smela presenetiti, saj vemo, da je pri tranzistorju NPN dioda baza-emitor (P-N) polarizirana v prevodni smeri in se vede kot dioda. Kolektorska karakteristika prikazu¬ je odvisnost kolektorskega toka (I c ), ki 31 ELEKTRONIKA teče med kolektorjem in emitorjem, od baznega toka (I B ), ki teče med bazo in emitorjem pri različnih kolektorskih na¬ petostih (U CE ). Ko smo ravno pri naštevanju tranzi¬ storskih napetosti in tokov, bomo našteli in imenovali vse tiste bolj pomembne, s katerimi se bomo srečevali pri branju tehničnih karakteristik tranzistorjev. To so oznake, ki veljajo v zvezi s tranzistorji in se v elektroniki vsesplošno uporablja¬ jo povsod po svetu. U BE napetost med bazo in emitorjem U CB napetost med kolektorjem in bazo U CE napetost med kolektorjem in emi¬ torjem I B bazni tok I c kolektorski tok I E emitorski tok I CB0 tok nasičenja med kolektorjem in bazo (pri nepriključenem emitorju) I CE0 tok nasičenja tranzistorja (pri ne- priključeni bazi) P TOT največja dovoljena izgubna moč na tranzistorju h EE DC (enosmerno) ojačanje toka tem polarizirana v prevodni smeri in nosilci (elektroni iz emitorja in vr¬ zeli iz baze) imajo prost prehod skozi spoj P-N. Elektro¬ nov je mnogo več kot vrzeli in v bazi hitro zapolnijo vse proste vrzeli. Ker vrzeli zmanjka, na¬ daljujejo pot pro¬ ti izpraznjenemu območju, kjer jih močno električno polje med bazo in kolektorjem pri¬ tegne prek tanke¬ ga spoja P-N (pola- Slika 5. Napetostni vir 5 V riziranega v zaporni smeri) na kolektor. Tako steče tok skozi tranzistor, ki je od¬ visen od višine baznega toka in ojačenja tranzistorja (P). Pravimo, da je tranzistor odprt. Emi¬ torski tok je enak vsoti baznega in kolek- torskega toka. Če prekinemo bazni tok obeh primerih, je potreben napetostni vir. Naredili bomo preprost 5-voltni na¬ petostni vir s tranzistorjem. Takšen regu¬ lator spada med linearne regulatorje, kar pomeni, da nivo izhodne napetosti re¬ guliramo z nekim aktivnim elementom Še enkrat poudarimo, da tok teče v nasprotno smer kot elektroni. Bipolarni tranzistorji za prevajanje toka uporablja¬ jo elektrone in vrzeli. Delovanje bipolar¬ nega tranzistorja kot ojačevalnika toka zahteva, da mora biti spoj P-N baza-emi- tor polariziran v prevodni smeri, spoj baza-kolektor pa v zaporni smeri. Tran¬ zistor se od para nasprotno si spojenih diod razlikuje po tem, da je srednji spoj, baza, zelo tanek, kar omogoča večinskim nosilcem toka v emitorju, da vstopijo kot manjšinski nosilci skozi bazo do izpraz¬ njenega območja brez nosilcev, kjer jih zbira močno električno polje zelo pozi¬ tivnega kolektorja. Kot vidimo na sliki 4, steče bazni tok s tem, da bazno napetost spustimo pod 0,6 V, elektroni ne bodo več prehajali iz emitorja v bazo, ker bo ta spoj P-N zapor¬ no polariziran. Vse preostale elektrone, ki so še ostali v bazi, bo isti trenutek na kolektor pritegnilo električno polje. No¬ silcev toka ne bo več, zato skozi tranzi¬ stor ne bo več tekel tok. Pravimo, da je tranzistor zaprt. Pri tem lahko omenimo, da je prav to ena izmed pogostih možno¬ sti uporabe tranzistorja: lahko deluje kot zelo hitro stikalo, brez iskrenja in odska¬ kovanja na kontaktih. Delovanje tranzistorja v vezju bomo opisali tudi pri naših shemah, po katerih lahko izdelate praktično uporabna elek¬ tronska vezja. Spoznali bomo napetostni takoj, ko je napetost na bazi za 0,6 V višja kot na emitorju. Dioda baza-emitor je s in tokovni vir. c močno pozitivno električno polje ob bazi Vce napajanje Vbe napajanje (0,6 V) povzroči nastanek vrzeli v bazi. Elektroni preskočijo prevodno polariziran P-N spoj baza-emitor. Nekaj elektronov se rekombinira z vrzelmi . v bazi. kolektor z nizko upornostjo z visoko pozitivno napetostjo tanek sloj z visoko upornostjo izpraznjeno območje zaradi zaporno polarizirane diode baza-kolektor \ . A......... ... Nekaj elektronov teče v tokokrogu Večina elektronov teče v baza - emitor. tokokrogu kolektor - emitor. Napetostni regulator s tranzistorjem Napetostni vir potrebujemo ta¬ krat, kadar želimo imeti na nekem porabniku kon¬ stantno napetost, čeprav se mu upor¬ nost (poraba) in s tem tokovne za¬ hteve spreminja¬ jo. Tipičen pri¬ mer je na primer elektronska utri¬ palka. Elektronika ima pri ugasnje¬ ni žarnici, recimo, 100 mA porabe. Ko žarnica zasveti, dodatno obreme¬ ni vir napajanja s 500 mA. Da bi za¬ gotovili enako na- (tranzistor BJT, tranzistor FET), ki delu¬ je v linearnem območju svojih karakte¬ ristik ali z nekim pasivnim elementom, kot je na primer zenerjeva dioda, ki de¬ luje v območju prebojne karakteristike v zaporni smeri. Linearni regulator deluje kot spremenljiv serijski upor, ki glede na želeno izhodno napetost svojo upornost ves čas spreminja odvisno od obreme¬ nitve. Takšen regulator bomo lahko upo¬ rabili za napajanje mikrokontrolerja ali logičnih vezij. Kot vidite na sliki 5, vseh elementov ni veliko, vendar vezje vseeno lepo de¬ luje. Paziti je treba na največji dovoljeni tok skozi tranzistor in največjo izgub- no moč, ki se lahko troši na njem. Če je tranzistor povezan v takšni vezavi, bo na njem ostal padec napetosti U CE , ki je enak: U«= U w -(U,„+ U a£ ) = 12,6-15,0+ 0,6) = 7,0 V I = I „»+ U + Im - 20 + 10 + 1 = 31 mA Slika 6. Izračun padca napetosti na tranzi¬ storju in skupnega toka Če ta padec napetosti pomnožimo s tokom, ki teče skozenj (na primer 20 mA za LED-diodo), dobimo moč, ki se troši na njem. Za vsak tranzistor lahko na spletu običajno najdete datoteko PDF s tehničnimi karakteristikami že na prvi klik. Podatke, ki jih boste potrebovali pri ljubiteljskem delu s tranzistorji, boste našli že kar na prvih dveh straneh. Zenerjeva dioda je polarizirana v za¬ porni smeri in v takšni vezavi lahko na njej izmerimo njeno programirano na¬ petost U z , ki je hkrati tudi njena oznaka (BZX 5V6). Tok skozi zenerjevo diodo v zaporni meri mora biti večji od toka kolena, da dobimo na njej stabilno na- Slika 4. Preprost model delovanja tranzistorja petost napajanja v petost U 2 . 32 januar 2011 TIM’ ELEKTRONIKA Slika 7. Karakteristika zenerjeve diode Najbolje je, če je ta tok nekje blizu I zt , pri katerem tudi velja nazivna zenerjeva napetost za to diodo. Tokovni regulator s tranzistorjem Tokovni vir potrebujemo takrat, ka¬ dar hočemo, da skozi porabnik teče to¬ čno določen tok, ne glede na to, kakšen padec napetosti nastane na njem. Lahko naredimo celo kratek stik, pa bo tok še vedno takšen, kot smo ga določili. To je idealno za napajanje LED-diod. Lahko povežemo dve ali tri zaporedno, lahko so različnih barv, na njih so lahko raz¬ lični padci napetosti, vendar bo skoznje tekel vedno enak tok. Verjetno se spra¬ šujete, kam gre napetost, ki je ne potre¬ bujemo oziroma ne želimo. Porabi se na tranzistorju (ki ima vlogo spremen¬ ljive upornosti) in se pretvori v toplo¬ to. Ob tem naj omenim zanimiv pojav: če s tranzistorjem reguliramo na pri¬ mer moč svetlobe navadne žarnice, se bo tranzistor najbolj grel ravno takrat, ko bo žarnica najmanj svetila, ker bo na njem takrat največji padec napetosti. Če zdaj to napetost pomnožimo s tokom (P = U x I), ki teče skozi tranzistor, bomo dobili moč, ki se troši na tranzistorju in pretvarja v toploto. Na sliki 6 je narisan tokovni vir, ki je nastal iz napetostnega vira z dodajanjem upora R2. Na njem bo vedno padec na¬ petosti 5 voltov, ker je to napetostni vir. Če bo upornost R2 vedno enaka, bo tudi tok skozi tranzistor (kolektorski tok) vedno enak. Tako dobimo tokovni vir, porabnik pa priključimo v kolektorski tokokrog tranzistorja. Kar hitro nam postane jasno, da je poraba energije na R2 čista izguba ener¬ gije in ni nobene potrebe, da bi morali imeti na njem padec napetosti ravno bomo lahko izračunali vrednost upora za želeni kolektorski tok. In kako naj zdaj dobimo ta 1 volt na bazo tranzistorja? Ze- nerjevo diodo s takšno napetostjo bomo verjetno zelo težko našli. Predlagam dve usmerniški diodi, vezani zaporedno v prevodni smeri, kot je narisano na sli¬ ki 7. Padec napetosti na vsaki od njiju bo ob toku 5 mA skozi upor R1 okrog 0,75 V, na dveh zaporedno vezanih dio¬ dah torej 1,5 volta. Na uporu R2 bo ob takšni bazni napetosti nastal padec na¬ petosti od 0,9 do 1,0 volta (0,6 V manj od višine bazne napetosti), odvisno od padca napetosti na izbranih diodah. Zaključek Polprevodnike potrebujemo v vsa¬ kem elektronskem vezju. Na izbiro ima¬ mo široko paleto različnih polprevod¬ nikov, ki jih lahko uporabimo v svojih projektih. Kako se bomo svojega ustvar¬ janja lotili in koliko bomo pri tem uspe¬ šni, pa je odvisno od tega, kako dobro poznamo značilnosti posameznih ele¬ mentov. Prihodnjič bomo spoznali tran¬ zistor FET, ki je pravi posebnež v tej dru¬ žini, saj ga krmilimo z napetostjo in ne s tokom. Do takrat pa vadite malo povezo- Slika 8. Tokovni vir 5 voltov. Biti mora samo nek znan vedno enak padec, recimo 1 volt, da vanje elementov na prototipni ploščici in brez strahu sestavite kakšno manjše vezje in ga tudi preizkusite. Veliko uspe¬ hov in veselja vam želim! Slika 9- Modificirana shema tokovnega vira ASTRONOMIJA - PREPROSTE RAZLAGE iw»v.ixni|r. Rainer Kdthc Knjiga prinaša osnovno znanje o vesolju, planetih in galaksijah. Zasnovana je kot razburljivo potovanje skozi vesolje. Posebni poglavji sta namenjeni raziskovanju vesolja ter samostojnemu opazovanju zvezdnega neba v različnih letnih časih in spremljanju posebnih dogodkov na nebu. 96 barvnih strani 20x28 cm Redna cena: 22,99 € Cena za naročnike revije TIM je 18,39 €. MODRA ŠTEVILKA Naročila: {( (• 080 17 90 ) ali www.tzs.si TIM 1 januar 2011 33 IZDELEK ZA DOM Držalo za pršilko MATEJ PAVLIČ Foto: Manco Pavlič Ob obisku oddelka z barvami v ka¬ kem večjem gradbenem centru boste gotovo prijetno presenečeni nad bogato ponudbo barv v pršilkah. Te so si zara¬ di svoje vsestranske praktičnosti že zelo kmalu zagotovile stalno mesto v dela¬ vnicah modelarjev, maketarjev in drugih hobistov, kjer so nadomestile marsikdaj zamudnejši in nerodnejši postopek na¬ našanja barv s čopičem ali valjčkom. S tem so zapolnile vrzel med t. i. zračnim čopičem (angl, air brush), ki spada med osnovno orodje zlasti graditeljev plasti¬ čnih maket in dioram, ter precej večjo električno pištolo za brizganje barve, s kakršno si pomagajo ličarji, mizarji, ple¬ skarji in še številni drugi mojstri. Vendar imajo pršilke poleg številnih prednosti tudi eno pomanjkljivost, ki pride do iz¬ raza šele pri dolgotrajnejši uporabi. Ta¬ krat nas namreč zaradi trdnega držanja pločevinke začne boleti zapestje, prav tako pa tudi prst, s katerim pritiskamo na ventil na vrhu. Ker tega pojava pri uporabi električnih pršilk za brizganje, ki imajo ročaj pištolne oblike, ni, se kar sama od sebe ponuja rešitev v obliki preprostega držala (slika 1), v katerega bi bilo mogoče vpeti valjasto pršilko in ob uporabi katerega bi bila roka v manj krčevitem in zato tudi manj bolečem po¬ ložaju. Takšnega praktičnega držala za pr¬ šilke obeh standardnih velikosti (200 in 400 ml) ni težko narediti, vendar pa je treba biti pri izdelavi res izredno natan¬ čen, sicer vse skupaj ne deluje tako, kot bi moralo (slika 2). Gradivo Za držalo je treba izbrati čim bolj ka¬ kovostno in trdo bukovo vezano ploščo, kdor želi, pa seveda lahko uporabi tudi akrilno steklo. Potrebujete še košček vitroplasta ali pertinaksa (izredno trpe¬ žnega in prožnega gradiva, ki se v elek¬ troniki uporablja za izdelavo tiskanih vezij), košček jeklenega traku, manjši vijak s pripadajočo matico in 30-35 cm dolg kos 25 mm širokega sprijemnega (velcro) traku. Poleg običajnega polivi- nilacetatnega lepila za lepljenje lesenih sestavnih delov boste pri gradnji držala potrebovali še dvokomponentno epo- ksidno lepilo; če tega nimate, ga v skraj¬ nem primeru lahko nadomestite s ciano- akrilatnim (sekundnim) lepilom. Zaradi lepšega videza in lažjega čiščenja držalo lahko na koncu pobarvate ali polakirate. Kosovnica 34 januar 2011 tim 5 IZDELEK ZA DOM Orodje Pripravite si modelarski lok s pod¬ ložno mizico, žagice za les št. 4 ali 5 in žagice za kovino, s katerimi je mogoče brez težav žagati vitroplast oz. perti- naks, ki ima na eni ali na obeh straneh naparjeno tanko plast bakra. Zelo prav vam bo prišel še modelarski vrtalnik s priborom za vrtanje in brušenje, pa ko¬ ničaste kombinirane klešče za obliko¬ vanje vzmeti iz jeklenega traku, nekaj manjših modelarskih spon, brusilni pa¬ pir različnih zrnatosti in seveda manjši čopič, če nameravate držalo tudi pobar¬ vati oz. polakirati. Izdelava Obrisi elementov držala za pršilko so narisani v merilu 1 : 1, preostali podatki pa so zbrani v kosovnici. Fotokopijo se¬ stavnih delov držala razrežite s škarjami in z odstranljivim lepilom nalepite na obrušeno vezano ploščo ustrezne debe¬ line. (Pri delih 1 in 2 je s prekinjeno črto nakazana možnost večjega ročaja, ki se bolje prilega večji roki.) Da bi mogli izža- gati notranje zaključene površine, mora¬ te v vsako najprej izvrtati luknjico, skozi katero s spodnje strani potisnite v mode¬ larski lok vpeto žagico, jo dobro napni¬ te in nato zategnite še zgornji vijak. Če boste pri žaganju natančni, bo pozneje manj dela z obdelavo zlepljenega ročaja (slika 3). Najprej zlepite srednji (2) in en stran¬ ski del (1) ročaja. Vzmet (5), ki jo morate vstaviti še pred nadaljnjim sestavljanjem, ukrivite iz kakršnega koli jeklenega tra¬ ku širine 3-5 mm. V izdelku na fotogra¬ fijah je uporabljen kar trak iz odsluženih brisalnikov za avtomobilska stekla (sli¬ ka 4), ki jih lahko brez težav dobite pri vsakem avtomehaniku. Vzmet se mora s spodnjim delom prilegati utoru v delu 2 (slika 5), z zgornjim pa pritiskati na vzvod (3). Nato k že zlepljenima dvema deloma ročaja nalepite še tretjega, skozi izvrtano luknjico na vrhu pa potisnite vijak (4), ki služi kot os vzvoda (slika 6). Matico zategnite ravno toliko, da se vijak ne premika. Da se ne bi snemala, jo lah¬ ko utrdite s kapljico sekundnega lepila. Vzvod se mora brez zatikanja premikati med obema stranskima deloma ročaja, vzmet pa ga mora potiskati naprej. Ker obstajata dve standardni veliko¬ sti pršilk, je treba pred uporabo manjših Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 TIM 5 januar 2011 35 IZDELEK ZA DOM 36 januar 2011 TEKI 5 IZDELEK ZA DOM na ročaj z notranje strani natakniti opor¬ nik (6), ki je sestavljen iz treh enakih elementov 6 (slika 7). Opornik se mora čim bolj tesno prilegati pravokotnemu utoru na notranji strani ročaja, hkrati pa mora biti snemljiv. Da bi to dosegli, je priporočljivo najprej izžagati nekoliko manjši utor in ga nato po potrebi pove¬ čevati. Zdaj je na vrsti izdelava najpomem¬ bnejšega elementa držala, od katerega je odvisno učinkovito delovanje pripo¬ močka. Naloga iz treh na prvi pogled enakih elementov (7, 8 in 9) sestavlje¬ ne objemke je, da čim bolj trdno drži obroč na vrhu pršilke v pravilnem polo¬ žaju ter s tem zagotovi, da zgornji del vzvoda lahko pritisne natančno na sre¬ dino kapice za sprožitev pršenja barve. Z zgornjima dvema elementoma objem¬ ke, ki sta iz 5 oz. 4 mm debele bukove vezane plošče, ne bi smeli imeti težav, nekoliko bolj zahteven pa je spodnji del objemke iz vitroplasta ali pertinaksa (slika 8). S polkrožno pilo ga obdelujte toliko časa, da ga bo mogoče čim bolj na tesno natakniti pod obroč na vrhu pršilke (slika 9). Zdaj vse tri dele objem¬ ke z dvokomponentnim lepilom zlepite v celoto (slika 10). Ko se lepilo posuši, se znova prepričajte, ali se objemka tr¬ dno zaskoči okoli obroča na pršilki, nato pa jo zalepite v utor v ročaju (sli¬ ka 11). Držalo zdaj še dokončno obde¬ lajte z brusilnim papirjem. Kdor želi, ga lahko tudi pobarva ali polakira. Skozi ozek utor v ročaju potisnite 30-35 cm dolg kos sprijemnega trakti (10), ki bo služil za dodatno pritrditev 400-ml pršilke v držalu (slike 1, 2, 11 in 12). Popolnoma enako vlogo ima tudi pri uporabi pršilk z manjšo prostornino, vendar moramo pri njih pritrdilni trak zategniti prek začasno vstavljenega opo¬ rnika (6); (slika 12). S tem je zelo uporaben pripomoček za domačo, šolsko ali klubsko delavnico narejen. «L kivk januar 2011 Pametne zgradbe Zl.stoletj s Pletno sti Naročite lahko na narocnine@nevtron.si ali 01 620 88 03, kjer navedete geslo TIM. Posebna ponudba velja samo do 31.10.2010! 37 PRILOGA Tri krmilnice za ptice MATEJ PAVLIČ Foto: Manco Pavlič V času konstruiranja krmilnic, pred¬ stavljenih v tem prispevku, je bilo zunaj dobrih 30 cm snega, kar za smučišča pomeni skoraj nič, za Ljubljano pa kar precej. Kdor že prej ni na okensko poli¬ co, balkon ali na vrt postavil krmilnice in vanjo nasul hrane za ptice, je to vse¬ kakor storil takrat. Izjema so bili seveda vsi tisti, ki krmilnice nimajo, ker je (še) niso naredili oz. kupili (kar pa se za pra¬ vega modelarja nekako ne spodobi ...). Čeprav je nemogoče napovedati, ali nas bo sneg letos še kdaj presenetil v večjih količinah, pa je že dejstvo, da smo komaj na polovici zime, samo po sebi dovolj, da se čim prej lotite gradnje (vsaj) ene od treh krmilnic s slike 1. Razlikujejo se tako po obliki kot tudi po namenu, o če¬ mer je nekaj več napisanega pri opisu izdelave za vsako posebej. Gradivo Vse tri krmilnice so narejene iz 10-mm vezane plošče, ki naj bo po možnosti bukova ali vodoodporna, ker bodo tako lažje kljubovale vremenskim vplivom. Izjema je tip C, pri katerem je sprednja stena iz prozornega akrilnega stekla, zadnja pa iz vezane plošče debeline 5 mm. Seveda lahko namesto 10 mm debele vezane plošče uporabite tudi masivne deščice ali debelejšo vezano ploščo, vendar morate v tem primeru ustrezno spremeniti mere nekaterih sestavnih delov. Da bi bile krmilnice čim bolj trdne, so posamezni elementi med seboj sestavljeni s pomočjo tankih lesnih vijakov dolžine 20-25 mm. Kdor 38 želi, lahko stik še dodatno utrdi z belim polivinilacetatnim lepilom za les, kar pa ni nujno. Vsekakor pa je krmilnice zaradi zaščite pred vlago in zaradi lažje¬ ga čiščenja oz. vzdrževanja priporočlji¬ vo vsaj dvakrat polakirati ali pobarvati. V ta namen lahko uporabite katero koli barvo, lazuro ali lak za les. Orodje Od orodja in pripomočkov potrebu¬ jete papir za kopiranje (ali odstranljivo lepilo, če si boste pomagali s fotoko¬ pijami načrta), svinčnik, dva večja tri¬ kotnika, kotnik, modelarsko rezljačo s podložno mizico, električno vbodno žago, električni vrtalnik (po možnosti z navpičnim stojalom), garnituro lesnih svedrov, kronski sveder, mizarske spo¬ ne, ročni (ali akumulatorski) izvijač, kladivo, brusilni papir in manjši čopič. Izdelava Skupna lastnost vseh treh predstav¬ ljenih tipov krmilnic je, da so izredno preproste za izdelavo. Namensko so skonstruirane tako, da imajo čim manj sestavnih delov, pri čemer so izredno trdne. Primerne so za skupinsko delo pri tehničnem pouku, saj več učencev lahko neodvisno drug od drugega izdeluje po¬ samezne sestavne dele in jih na koncu združi v celoto. V primerno opremljeni delavnici jih je mogoče izdelovati tudi serijsko, pri čemer si je smiselno delo olajšati s šablonami za izvrtine. Obrisi sestavnih delov so v naravni velikosti podani na prilogi na sredini revije, mere posameznih elementov pa so za vsak primer zbrane še v kosovni¬ ci. Pri prerisovanju (oz. prenašanju mer na gradivo) bodite čim bolj natančni. V električno vbodno žago vpnite list s fi¬ nimi in ostrimi zobci. Pri žaganju ne hi¬ tite, da robovi ne bodo razcefrani. (Če nimate potrebnih izkušenj ali ustrez¬ nega orodja, za razrez vezane plošče na primerne kose prosite kakega mizarja.) Tip A Ta krmilnica je izmed vseh treh naj¬ bolj preprosta, saj imajo vsi sestavni deli ravne linije. Namenjena je postavit¬ vi na okensko polico, zato ima enokap- no streho, ki varuje ptičjo hrano pred dežjem in snegom, obenem pa skozi okno omogoča opazovanje ptic, nad ka¬ terim so zlasti najmlajši zelo navdušeni. Izžagane dele obrusite in na označenih mestih izvrtajte 3-mm luknje za vijake. Da glavice vijakov ne bi molele ven, luknje na sprednji oz. zgornji strani ne¬ koliko razširite s svedrom premera 8- 10 mm ali s posebnim koničastim sve¬ drom za povrtavanje. Najprej sestavite dno (1) in stranici (3), sledita sprednji in zadnji rob (2), na koncu pa pride na vrsto streha (4); (slika 2). januar 2011 TIErE 5 PRILOGA Tip B Tisti, ki se jim zdijo ravne linije pre¬ več puščobne, se bodo najbrž raje odlo¬ čili za gradnjo te krmilnice z dvokapno streho. Pri njeni izdelavi boste poleg električne vbodne žage potrebovali tudi kronski sveder (slika 3), s katerim je mogoče izvrtati zares popolnoma okrogle luknje. Nadaljnji potek izdelave je enak kot pri tipu A: k dnu (5) in stra¬ nicam (7) privijete sprednji in zadnji rob (6), nato pa na stranici z vrha pri¬ trdite še streho (8 in 9), ki ste jo že prej sestavili s tremi vijaki (slika 4). Obrusi¬ te vse robove (slika 5) in izdelek polaki¬ rajte ali pobarvajte. Tip C Tretja krmilnica je zasnovana tako, da jo napolnite in nato obesite na dre¬ vesno deblo, pod kak nadstrešek oz. na teraso ali balkon. Njena posebnost je v tem, da ptice s pogostostjo svojih obi¬ skov krmilnice same določajo, koliko semena se bo zaradi lastne teže vsulo skozi režo na sprednji strani zalogov- nika. Kdaj bo treba obnoviti zalogo, pa zaradi prozorne sprednje stene ne bo težko ugotoviti. Z izdelavo te krmilnice je nekoliko več dela. Pravzaprav sta še najbolj ne¬ vsakdanji stranici (11 in 12), ki držita sprednjo in zadnjo steno. Da bi se iz¬ ognili dodatnim vijakom, opornim let¬ vicam ali lepljenju akrilnega stekla, sta stranici narejeni iz dveh skupaj zleplje¬ nih delov s popolnoma enakimi zuna¬ njimi merami, vendar imata notranja elementa (11) po dva utora (slika 6). Ko ste z modelarsko rezljačo izžagali in obrusili dva takšna para stranic, ju enakomerno namažite z belim lepilom za les in za nekaj časa dobro stisnite z modelarskimi sponami. Ob tem ne pre¬ zrite, da morata biti stranici simetrični (slika 7). Sprednja stena (13) je enako kot za¬ dnja (14) lahko iz 5 mm debele vezane plošče, vendar je »zastekljena« krmilnica neprimerno bolj zanimiva in tudi prak¬ tična. Kos 4-5 mm debelega prozorne¬ ga akrilnega stekla na mestu žaganja na obeh straneh prelepite s širokim ličar- TIEC januar 2011 39 PRILOGA skim lepilnim trakom. Ta po žaganju z modelarsko rezljačo ali s kako drugo žago s finimi zobci zagotavlja popolno¬ ma gladke robove obdelovanca, saj pre¬ prečuje lepljenje drobcev, ki nastajajo pri žaganju akrilnega stekla, poleg tega pa se da nanj tudi izvrstno risati oziro¬ ma pisati (slika 8). Ko imate vse elemente krmilnice pripravljene (slika 9), se lahko lotite sestavljanja. Začnite z dnom (10) in stranicama (11, 12), med kateri vstavi¬ te sprednjo (13) in zadnjo (14) steno (slika 10), na koncu pa pritrdite streho (15). Še prej krmilnico vsaj dvakrat po¬ barvajte ali prelakirajte. Ptičjo hrano v krmilnico s pomoč¬ jo manjše posodice ali lopatke nasuje- te skozi odprtino med zadnjo steno in streho (slika 11). Čeprav glede na raz¬ meroma veliko prostornino zalogovni- ka zrnja ne bo zmanjkalo tako kmalu, krmilnico vseeno obesite na takšno me¬ sto, da jo boste lahko brez težav dosegli, ko jo boste želeli znova napolniti. Ptice vam bodo zimsko skrb zanje v toplejših letnih časih povrnile s prije¬ tnim petjem in z uničevanjem nadle¬ žnega mrčesa okoli vašega doma. Zimsko krmljenje ptic Izdelava krmilnice za ptice in njena postavitev na okensko polico, balkon, drevo ali vrt je brez dvoma hvale¬ vredno dejanje. Vendar to še ni dovolj, saj z nepravilnim načinom hranjenja in neustrezno izbiro hrane pticam la¬ hko naredimo več škode kot koristi. Krmljenje je smiselno takrat, ko zu¬ naj zmrzuje ali zemljo pokriva snež¬ na odeja, zaradi katere ptice ne more¬ jo iskati hrane po tleh. Ko smo enkrat začeli s krmljenjem, ga ne smemo kadar koli prekiniti, ampak moramo ptice nepretrgoma oskrbovati s hra¬ no, dokler sneg ne skopni. Ko namreč obletavajo prazno krmilnico, po ne¬ potrebnem porabljajo energijo, ki jo pozimi tako potrebujejo. Zlasti zjutraj in zvečer naj bo krmilnica polna, saj ledene zimske noči pomenijo največjo preizkušnjo za ptice in med njihovimi vrstami terjajo največji davek. Paziti moramo, da do hrane ne morejo dež in sneg, pa tudi mačkam je treba onemo¬ gočiti dostop do krmilnice. V trgovinah je zlasti v zimskem času mogoče kupiti različne vrste pripravlje¬ nih mešanic zrnja. Te vsebujejo dovolj beljakovin in ogljikovih hidratov, ki so vir energije, pa tudi vitamine in mine¬ rale. Najbolj vsestranska hrana tako za zrnojede kot za žužkojede vrste ptic je vsekakor sončnično seme, vendar pa ptice rade jedo tudi pšenico, ješprenj, proso, kuhan riž, mleto koruzo, sir ter koščke zelenjave in sadja. Krušne drobtine raje pokladamo vsak dan sproti, sicer se navlažijo in zmrznjene napnejo prebavila ptic, zaradi česar te lahko poginejo. Za hrano pticam služijo tudi kuhinjski odpadki, ki pa ne smejo biti pokvarjeni ali soljeni. Prav zaradi soli so neprimerna hra¬ na za ptice še arašidi in slanina. Sicer pa najrazličnejše koristne infor¬ macije v zvezi s pticami najdete na preglednih in lepo oblikovanih splet¬ nih straneh Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS (www.ptice.si/index.php ). 40 januar 2011 TIM’ Prstani iz steklenih korald ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Nino Čuden Božični in novoletni prazniki so za nami, do naslednjih pa je pred nami pa še vse leto 2011. Začnite ga ustvarjalno. Če ste še počitniško razpoloženi, se ni treba takoj lotiti zahtevnih projektov, raje poskusite izdelati precej preproste, a učinkovite prstane iz drobnih stekle¬ nih korald. Primerni so za vsakdanje no¬ šenje, pa tudi za posebne priložnosti ali za prijazno drobno darilo. Potrebujete raznobarvne drobne ste¬ klene koralde, nekaj večjih korald, gum¬ be iz bisernice, belo in črno najlonsko nit (laks), kovinsko žico, šivanko, škarje, ščipalne klešče ter prosojno lepilo. Slika 3. Izdelava krone prstana iz gumbov in drobnih steklenih korald Slika 1. Potrebščine za izdelavo prstanov iz drobnih steklenih korald Slika 2. Postopek izdelave prstana z lepljenjem krone na obroč z na¬ stavkom jih utrdite z izme¬ ničnim napelje¬ vanjem niti skozi sosednji luknjici združenih gum¬ bov (slika 3). Pro¬ sta konca najlon¬ ske niti zavozlajte na spodnji strani združenih gum¬ bov (slika 4). Kro¬ no prstana lahko izdelate tudi iz gumba in večje koralde (slika 6). Malo zahtev¬ nejša je izdelava prstana z obro¬ čem iz nanizanih korald. Obroč je lahko enojen, trd¬ nejši pa je, če je nizov korald več. Krona prstana je lahko izdelana iz sestavljenih gum¬ bov in večjih ste¬ klenih korald ali umetnih biserov. Najenostavnejša je izdelava prstanov iz kovinskih obročev. Izdelati je treba le krono prstana, ki se prilepi na nastavek obroča (slika 2). Krono prstana lahko naredite iz korald in gumbov iz biserni¬ ce. Potrebujete dva gumba različne ve¬ likosti, približno 60 steklenih korald ve¬ likosti 2 mm ter najlonsko nit debeline 0,25 mm. S prosojno najlonsko nitjo (laksom) povežite dva različno velika gumba iz bisernice. Nato na en konec niti nani¬ zajte 10 steklenih korald. Niz oblikujte v zanko in ga utrdite tako, da prosti ko¬ nec napeljete skozi luknjice združenih gumbov in nadaljujete z nizanjem ko¬ rald za drugo zanko. Izdelajte 6 zank in TIM januar 2011 Slika 4. Vozlanje prostih koncev najlonske niti Slika 5. Prstan iz združenih bisernih gum¬ bov in drobnih steklenih korald Slika 6. Preprost prstan iz gumba in večje koralde Obroč izdelajte z nizanjem drobnih steklenih korald. Utrdite ga z napeljavo najlonske vrvice skozi luknjice gumba (slika 7). Nizov korald naj bo več, najpri- Slika 7. Izdelava prvega obroča prstana iz drobnih steklenih korald 41 ZA SPRETNE ROKE mernejši so trije ali štirje (slika 8). Če so steklene koralde manjše od luknjic gum¬ ba, na oba konca niza dodajte večji ste¬ kleni koraldi (slika 9). Slika 8. Izdelava nadaljnjih nizov korald za obroč prstana Slika 9. Nizu drobnih korald lahko na vsa¬ kem koncu dodate večji stekleni koraldi. Biserni gumb, ki je temelj krone pr¬ stana, lahko dodatno okrasite z umetnim biserom, ki ima na koncu drobno stekle¬ no koraldo (slika 10). Ploščat prstan nastane s povezova¬ njem vzporednih nizov korald v obroč. Krona je iz ploščate biserne koralde. Na¬ mesto najlonske vrvice uporabite žico debeline 0,4 mm. Najprej jo napeljite skozi ploščato koraldo in nato načnite Slika 10. Prstan z obročem iz niza steklenih korald 42 Slika 11. Začetek izdelave ploščatega prstana nizati vzporedne vrste korald (sliki 11 in 12). Skozi vsako vrsto korald sta nape¬ ljani dve žici v nasprotnih smereh (slika 13). Po nizanju vsake vrste skrbno za- Slika 12. Nizanje drobnih korald v vzpored¬ nih vrstah Slika 13- Skozi vsako vrsto korald tečeta dve žici v nasprotnih smereh tegnite žici, da nastane lep, enakomeren rob (slika 17). Ko je ploščat trak dolg pri¬ bližno 2 cm, pomerite nastajajoči prstan in ocenite, koliko vrst korald je treba še nanizati. Obroč iz zaporednih vrst ko¬ rald se lahko tudi oži in širi (slika 14). V tem primeru je treba število vrst korald natančno izračunati. Slika 14. Nizi korald za obroč prstana se lah¬ ko ožijo in širijo. Slika 15. Ploščat prstan iz drobnih steklenih korald Ploščato koraldo za krono prstana lahko obrobite z nizom pisanih korald (slika 16). Slika 16. Obroba krone prstana z nizom pi¬ sanih korald Slika 17. Zategovanje žice in izdelava robu obroča prstana januar 2011 Tir.: 5 Namesto žice ali prosojne najlonske niti lahko uporabite črno najlonsko nit, ki dodatno okrasi obroč prstana. Po¬ membna je izdelava enakomernega in trdnega robu obroča prstana (slika 19). Slika 18. Ploščat prstan s pisano krono Slika 19. Ploščat prstan iz drobnih korald, povezanih s črno najlonsko vrvico Ko osvojite temeljne tehnike nizanja steklenih korald, sprostite domišljijo in izdelajte prstan po svoji zamisli. Nekaj idej najdete na slikah 20 in 21. Slika 20. Med steklene koralde lahko nani¬ zate tudi zlate in oblikujete pisan obroč pr¬ stana. Slika 21. Obroč prstana je lahko vzorčast TIKl 5 januar 2011 ZA SPRETNE ROKE Glej jih, zvezde! GUILLAUME CANNAT GLEJ JIH, ZVEZDE! NAJLEPŠI PRIZORI NA NEBU PRIROČNIK.ZA OPAZOVANJE V LETU 2011 Itehniška založba Slovenije 144 strani 16,5 x 23,5 cm Cena: 17,99 EUR Priročnik za opazovanje neba v letu 2011. ♦ Najlepši nebesni pojavi v letu 2011 ter njihova zgodovina in mitologija. ♦ Več kot 180 kart, shem, risb in barvnih fotografij. ♦ Številna imena zvezd in ozvezdij. Priročnik vsebuje podrobno predstavitev vseh nebesnih teles, dodani so nasveti, kako jih opazovati, fotomontaža pa vam pričara, kako bo prizorvideti v naravi. Najlepši prizori na nebu v letu 2011! Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA Naročila: {( (•080 17 90 ) ali www.tzs.si 43 ZA SPRETNE ROKE Voščilnica s skodelico ZVONKA VRENČUR Staro leto se je poslovilo in z njim tudi čas obdarovanj oziroma čas, ko na¬ pišemo največ voščilnic. To pa ne po¬ meni, da jih ne pošiljamo tudi ob drugih priložnostih, kot so rojstni dnevi, oblet¬ nice ali drugi pomembni dogodki. Svo¬ je sorodnike, prijatelje in znance bomo še posebno razveselili z malo drugačno voščilnico, ki jo lahko priložimo tudi k darilu (slika 1). Voščilnica, ki jo predlagam, je nareje¬ na iz prosojne folije, na katero je prilep¬ ljena ploskovno oblikovana skodelica, v kateri je vrečka čaja ali kave in žlička. Ta voščilnica je še posebno primerna, če podarimo skodelico ali kavni komplet. Gradiva in potrebščine (slika 2): - papir, iz katerega izrežemo skodelico, - prosojna folija formata Slika 1. Voščilnici z darilno vsebino A4 ali trši papir, - lepilne blazinice (UHU patafix), - vrečka čaja ali kave, - plastična žlička, - ravnilo (po možno¬ sti kovinsko), - modelarski nož, - rezalna podlaga. Na prosojnici si označimo sredino in jo z modelarskim nožem po širini prerežemo na polovico (slika 3). Tako dobimo dva kosa formata A5. Folijo pre¬ ganemo na pol, da do¬ bimo obliko voščilnice (slika 4). Slika 2. Gradiva in potrebščine Slika 3- Prosojnico prerežemo na pol. 44 januar 2011 TIKI’ Slika 4. Folijo prepognemo, da dobimo obli¬ ko voščilnice. Risbo skodelice (risba 1) prekopira¬ mo ali prerišemo na želeni papir. Sama sem uporabila z akvareli pobarvan blo¬ kovski list, lahko pa uporabimo tudi ZA SPRETNE ROKE barvni šeleshamer ali poljuben trši papir, iz katerega izrežemo obliko skodelice. Na hrbtno stran izrezane sko¬ delice prilepimo lepilne blazinice patafix (slika 5). Pripravimo jih tako, da iz podla¬ ge z blazinicami odrežemo trak, ki v širino meri pri¬ bližno 4 mm. Ob¬ likujemo svaljek lepljive mase in ga prilepimo ob robovih skodelice Slika 7. Izdelana voščilnica Slika 6. Odmaknemo zgornji rob skodelice in vanjo vstavimo vrečko čaja ali kave. Slika 5. Na robove skodelice prilepimo sva¬ ljek lepilne mase patafix. (razen na zgornjem robu). Lepilna masa poudari tridimenzionalni videz skodeli¬ ce, obenem pa pridobimo tudi prostor za vrečko čaja ali kave. Skodelico prilepimo na prej pripravljeno voščilnico iz prosoj¬ nice. Namesto prosojnice lahko uporabi¬ mo tudi trši papir. Zgornji del skodelice previdno odmaknemo in v odprtino vstavimo vrečko čaja ali kave (slika 6). Voščilnica je narejena (slika 7), na¬ pisati je treba le še besedilo na notranjo stran. Voščilnico damo v kuverto in jo pošljemo po pošti ali priložimo k darilu. Obdarovanec bo zagotovo vesel te maj¬ hne pozornosti. Tehniška založba Slovenije Obiščite spletno knjigarno www.tzs.si/eknjigarna in pri nakupu knjig ter priročnikov Tehniške založbe Slovenije izkoristite 20 % naročniški popust. KNJIGA MESECA Tehniške založbe Slovenije PREPROSTI LIKOVNI IZDELKI ZA OTROKE Korak za korakom do čudovitih likovnih izdelkov Ti ustvarjalna žilica ne da miru? Kaj ko bi naredil svoje gledališče, masko, mozaik? Morda bi raje narisal portret svojega prijatelja ali ga upodobil v slogu risanih junakov? V tej knjigi najdeš številne zanimive in zabavne projekte, ob katerih boš lahko razvil svoje umetniške spretnosti in ustvaril veliko zbirko mojstrovin. Redna cena: 34,99 € v i Cena za naročnike revij TIM: 5 <= Akcija Vetja od 5. 1. do 5. 2. 2011 oziroma do razprodaje zalog. Naročilnica TIM 1 januar 2011 45 Naročilnico pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, p. p. 541 OGLASI Začetniški kompleti z RV napravo USB simulatorji itvm e-milit tete^M www.madelar.si inFoemodelar.si GSM: 031351 B53 VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Cena mape je 4,17 € Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mo¬ goče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 4,20 EUR. TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta TIMOV NAČRT 16 - spitfire TIMOV NAČRT 17 - trener 40 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt BM09E, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262 Ime in priimek: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. cd <0 cd c m co C\J o cd co o> o. co m £ o o E cd E CD 'o O. CO cc O cd o _cd CL N CD O >C0 c £ CD CD S c o Knjigo PREPROSTI LIKOVNI IZDELKI ZA OTROKE naročam: o kot naročnik revije TINI po ceni ^15 € . Q po redni ceni 34,99 €. Ttehniška založba Slovenije Ulica in hišna številka: Poštna št.: Telefon: Kraj: E-pošta: Podpis: 46 januar 2011 TEB,! 5 V OŠJSKTSVU !• Edino maketo s področja motociklov z naslovom »Custom Chop- per« je na lanskem DP v plastičnem maketarstvu predstavil hrvaški maketar Matija Žigič. 2. Hasegawina maketa v merilu 1 : 72 ukrajinskega Su-27P 831. IAP iz Mirgoroda, ki je leta 2005 sodeloval na letalskem mitingu CIAF v Brnu, je najnovejši uspešno zaključen projekt Silva Privška. Maketo je dopolnil z naslednjimi dodatki: Eduardova komplet fotojedkanih delov 73251 in lestev, Quickboostovi konus nosa, višinski krmili in zakrilca, Airesovi pa so kokpit in oba izpuha. Maketa je pobarvana z ruskimi akrilnimi barvami Akan, ki navdušu¬ jejo s točnostjo odtenkov. Nalepke so iz ruskega kompleta Begemot decals, drobni napisi pa od proizvajalca Linden Hill Decals. 3. Na lanskem pokalu SVM 2010 v Kranju se je poljski maketar Dari- usz Zwierzynsky predstavil s tremi vrhunskimi upodobitvami. Ena izmed njih je tudi figura srednjeveškega ljudskega junaka Robina Hooda. 4. Franc Kočar nam je poslal fotografiji svojega projekta - barke, ki jo poganja parni stroj. Model meri v dolžino 1 m, z RV-napravo pa kr¬ mili naslednje funkcije: smer, plovbo naprej in vzvratno, nastavljanje hitrosti ter piščalko. 5. Izvrstno maketo švedskega lovca Saab J-35 draken v merilu 1 : 48 in barvah švedskega vojnega letalstva je izdelal Belokranjec Igor Kolbezen. Foto: N. Kočar, A. Kogovšek in S. Privšek NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA II23 otroke _-A Gen«vl«v0 Heliby •05,5 COBISS 0 96 barvnih strani Cena: 29,99 € Glasbeni inštrumenti 96 barvnih strani + CD z zvočnimi posnetki Cena: 24,99 € f Cena za’ naročnike: .23,99 € . f Cena za’ naročnike: l 19,99 €. Kako lahko orkester ustvari toliko različnih zvokov? Kateri glasbeni inštrumenti sestavljajo orkester? Kakšne so značilnosti glasbenih inštrumentov? S pomočjo knjige boš postal pravi glasbeni poznavalec. GLASBA ZA OTRC Spoznaj glasbo in njem GLASBENI INSTRUMENTI Pridi na srečanje z glasbenimi inštrumenti orkestra! N knjigi je podan pregled glasbe Priložena je tudi zgoščenka s prii uw>Mfof obdobij, ki jih lahko poslušaš, preae^^ poglavje v knjigi, ali potem. Kakoseprena&jo ’ zvoki? - ni DS 186 671 2010/2011 Knjige lahko naročite preko naše prenovljene OJ spletne strani www.tzs.si založba ah na brezplačni številki (( (•oso 1790) . Slovenije M 5 • januar 2011 TIM 5 • januar 2011 • 21 KOSOVNICA (Tip B) 22 • TIM 5 • januar 2011 TIM 5 • januar 2011 • 27 KOSOVNICA (Tip C) 15 10 Konstruiral in risal: Matej Pavlič Tri krmilnice za ptice (Tip C) Merilo: 1 : 1 TM 5 • januar 2011 TIM 5 . j anuar 2011 • 23