Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 43 Strokovni Ëlanek VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH ODNOSOV ‡ DOSEŽKI SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EU EU ROLE IN THE PROVISION OF SECURITY, DEVELOPMENT AND EXTERNAL RELATIONS ‡ ACHIEVEMENTS OF THE SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY P O V Z E T E K Prispevek govori o glavnih poudarkih slovenskega predsedovanja Svetu EU na podroËju skupne zunanje in varnostne politike EU, kamor spadajo nadaljevanje dialoga z državami Zahodnega Balkana, prihodnost Evropske unije, širitev in evropska sosedska politika ter medkulturni dialog. Omenjene so tudi prednostne naloge na podroËju evropske varnostne in obrambne politike ter boja proti terorizmu. K L J U » N E B E S E D E Skupna zunanja in varnostna pol i t ika, Zahodni Balkan, evropska varnostna in obrambna pol i t ika. VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH .. . 44 A B S T R A C T The article addresses the main emphasis of the Slovenian EU Council Presidency in the field of the EU Common Foreign and Security Policy, which includes the continuation of the dialogue with the Western Balkans countries, the enlargement and the European Neighbourhood Policy, and intercultural dialogue. The article also mentiones the priorities in the field of European Security and Defence Policy and the priorities in the fight against terrorism. K E Y W O R D S Common Fore ign and Securi ty Pol i cy, Wes t ern Balkans , European Securi ty and Defence Pol i cy. UVOD Zunanjo politiko Evropske unije imenujemo Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP). Nastala je z Maastrichtsko pogodbo, ki je zaËela veljati 1. novembra 1993, njeno delovanje pa je bilo dodatno opredeljeno v Amsterdamski pogodbi (1999) ter v pogodbi iz Nice (2003). Z Maastrichtsko pogodbo so bili ustanovljeni trije stebri EU: 1. steber: skupnost temelji na treh izvirnih pogodbah, s katerimi so nastale Evropska gospodarska skupnost (EGS), Evropska skupnost za jedrsko energijo (Euratom) in Evropska skupnost za premog in jeklo. Pokriva vse, razen skupne zunanje in varnostne politike ter pravosodja in notranjih zadev, vkljuËujoË trgovino, pomoË, kmetijstvo in okolje; 2. steber: skupna zunanja in varnostna politika; 3. steber: pravosodje in notranje zadeve. Amsterdamska pogodba je zaËela veljati 1. maja 1999 in je s podroËja SZVP uvedla spremembe: ‡ imenovanje visokega predstavnika za SZVP (prvi visoki predstavnik je postal Javier Solana, nekdanji generalni sekretar Nata, ki je zaËel svoj mandat 18. oktobra 1999); ‡ ustanovitev Enote za naËrtovanje politike in zgodnje opozarjanje, za izboljšanje priprav in usmeritev za odloËitve skupne zunanje politike EU; Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 45 ‡ sprejetje skupnih strategij. Prvo skupno strategijo EU so sprejeli med 3. in 4. junijem 1999 na Evropskem svetu v Kölnu, in sicer v zvezi z Rusijo. Pogodba iz Nice je zaËela veljati na zaËetku leta 2003. Uvedla je PolitiËno- varnostni odbor (angl. Political and Security Committee ‡ PSC). Prej je bil to PolitiËni odbor v sestavi politiËnih direktorjev, sedaj pa je stalni organ, ki se sestaja dvakrat na teden, da nadzoruje vprašanja SZVP, odgovoren je tudi za upravljanje operacij s podroËja evropske varnostne in obrambne politike (EVOP). Zunanji ministri držav Ëlanic EU se redno sestajajo (najmanj enkrat na mesec) v Svetu za splošne in zunanje zadeve (GAERC), da oblikujejo politiko EU na kljuËnih podroËjih zunanje politike. Skladno z Maastrichtsko pogodbo se morajo države Ëlanice ››medsebojno obvešËati in posvetovati o vseh zadevah zunanje in varnostne politike splošnega pomena, da bi z usklajenim in konvergentnim delovanjem zagotovile Ëim bolj uËinkovito uveljavljanje svojega skupnega vpliva«. V okviru SZVP države Ëlanice delujejo takrat, ko se strinjajo s predlagano politiko in ko so prepriËane, da bo imelo skupno delovanje dodano vrednost, odloËitve navadno sprejemajo soglasno. Z Evropskim parlamentom se redno posvetujejo o glavnih vidikih SZVP. SZVP deluje prek skupnih izjav, deklaracij in demarš ter pravnih instrumentov, med katerimi so najpomembnejši strategije, stališËa in ukrepi. V skupnih strategijah so doloËeni cilji, sredstva in trajanje dolgoroËne politike EU, povezani z doloËeno regijo, državo ali zadevo. V skupnih stališËih je doloËen okvir delovanja držav Ëlanic za skupno delovanje pri neki zadevi, skupni ukrepi pa so sredstvo za delovanje. Slovensko predsedovanje Svetu EU in SZVP Slovenija si je med predsedovanjem Svetu EU prizadevala za dosledno izvajanje nalog s podroËja SZVP, ki bi poleg ustaljenih oblik dialoga in delovanja EU zahtevalo takojšnje odzivanje na nastale situacije z omenjenimi instrumenti. Predvidljive vsebine slovenskega predsedovanja so bile kot glavne prednostne naloge 6-meseËnega programa slovenskega predsedovanja doloËene na podlagi 18-meseËnega programa predsedovanja držav tria, to je NemËije, Portugalske in Slovenije. 18-meseËni program je posebnost v dosedanjih pripravah držav Ëlanic na predsedovanje, saj je bil prviË uveden med predsedovanjem NemËije, Portugalske in Slovenije. Glavni namen takega programa je zagotavljanje 46 kontinuitete in koherentnosti v obdobju predsedovanja vseh treh držav. Vlada Slovenije je na svoji seji konec novembra 2007 doloËila kot prednostne teme svojega predsedovanja prihodnost Evropske unije, širitev in evropska sosedska politika, Lizbonska strategija, energetska politika in klimatske spremembe ter medkulturni dialog. Poleg glavnih vsebin so bili pripravljeni naËrti delovanja za vsa druga podroËja SZVP, ki je v okviru Sveta EU obravnavana v veË kot 30 delovnih skupinah. Predstavniki slovenskega predsedstva so si v pripravah na predsedovanje zastavili cilje in pripravili naËrte dela za vse zadeve, ki se obravnavajo v teh delovnih skupinah. Zahodni Balkan Med predsedovanjem je bila vzpostavljena mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana, saj je bil sporazum s Srbijo podpisan maja 2008, z BiH pa junija 2008. Potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana in sklenitev mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami regije utrjujeta in spodbujata evropsko povezovanje držav tega obmoËja in tako prispevata h krepitvi stabilnosti in vsestranskega gospodarskega razvoja regije. Pomemben uspeh so pobude za posamezna podroËja, torej konkretne pobude za regionalno sodelovanje in gospodarski razvoj, na slovensko pobudo se je na primer zaËel z vsemi petimi državami dialog o vizumski liberalizaciji (vse države so že prejele podroben naËrt za odpravo vizumov, ki doloËa nekatere pogoje: zahteve za reforme na kljuËnih podroËjih, kot so varnost dokumentov, boj proti nezakoniti migraciji, upravljanje mej itn. Evropska komisija bo natanËno spremljala napredek in predlagala odpravo vizumov). ZaËela so se pogajanja o prometnem sporazumu (cilj je vzpostavitev skupnega trga za kopenski in pomorski promet; oblikovanje stabilne zakonodaje, ki bo spodbujala naložbe v cestno in železniško infrastrukturo ter infrastrukturo za plovbo po celinskih vodah; poveËanje uËinkovitosti prevoznih sredstev in spodbujanje uravnoteženega razvoja prometa), o ustanovitvi Investicijskega sklada za Zahodni Balkan (združevanje instrumentov financiranja za Zahodni Balkan, ki bo omogoËilo preglednejše in uËinkovitejše financiranje regije) ter za okrepljeno sodelovanje med regijo Zahodnega Balkana in EU na podroËju civilne zašËite; sprožili smo tudi pobudo za prenos evropske metodologije in enako pripravo ocen ogroženosti pred organiziranim kriminalom za države Jugovzhodne Evrope (SEE OCTA). Uspešna je bila tudi pobuda za prenos priporoËil s podroËja boja VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH .. . 47 proti terorizmu na države Zahodnega Balkana, ki bi jih te sprejele kot temelj za vzpostavitev lastnih protiteroristiËnih sistemov. Prizadevali smo si za novo pravno podlago centra SECI (Regionalnega centra za boj proti Ëezmejnemu kriminalu) v Bukarešti, ki naj bi se v prihodnosti Ëim bolj povezal z Europolom. Ob razglasitvi kosovske neodvisnosti je bila potrjena zavzetost za stabilnost regije in evropsko prisotnost na Kosovu, in sicer z misijo EULEX ter s posebnim predstavnikom EU (krepitev vloge EU po rekonfiguraciji mednarodne prisotnosti na Kosovu). Ohranjena je bila enotnost EU, v regiji ni bilo (veËjih) nemirov. Evropska komisija je 11. julija 2008 organizirala donatorsko konferenco za Kosovo. Nadaljevala so se pristopna pogajanja s Hrvaško in TurËijo. V pristopnih pogajanjih s Hrvaško je slovensko predsedstvo odprlo štiri poglavja, s TurËijo pa dve. Hrvaška ima ob zakljuËku slovenskega predsedovanja odprtih 20, TurËija pa osem poglavij. Evropska sosedska politika Slovensko predsedstvo si je prizadevalo za poglabljanje evropske sosedske politike in krepitev v enotnem politiËnem okviru, in sicer skladno s sklepi Evropskega sveta junija 2007, predlogi Evropske komisije ter aprilskimi poroËili o napredku za dvanajst držav partneric evropske sosedske politike. Med državami Ëlanicami je bilo doseženo splošno soglasje, da glavna naËela te politike ostajajo naËelo diferenciacije in individualnega pristopa ter krepitev zavesti o skupnem lastništvu. Pomembnejši dosežek v okviru evropske sosedske politike je uradni zaËetek implementacije skupne pobude držav širše regije »rnega morja in EU ‡ »rnomorske sinergijske pobude. Z njo je bila zaËrtana politiËna usmeritev skupnih aktivnosti v regiji (februar 2008, Kijev). Maja 2008 je bila predstavljena poljsko-švedska pobuda za ustanovitev vzhodnega partnerstva, katere cilj je okrepitev vzhodnega dela evropske sosedske politike. Evropski svet je junija Evropsko komisijo pooblastil, da na podlagi pobude na Evropskem svetu marca 2009 pripravi ustrezen naËrt uresniËevanja vzhodnega partnerstva. Evro-sredozemsko partnerstvo Slovenija je v vlogi predsedujoËe uresniËevala programski okvir dejavnosti za leto 2008 v vseh treh dimenzijah ‡ varnostno-politiËni, ekonomski in Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 48 socialno-kulturni. Poleg tega je bilo izvedeno veË nenaËrtovanih aktivnosti, ki so bile povezane predvsem s položajem na Bližnjem vzhodu ter pobudo o preoblikovanju Barcelonskega procesa. Poleg zasedanj ministrov Evro-sredozemskega partnerstva (EuroMed), na katerih so bile dogovorjene nadaljnje aktivnosti, so bile izpolnjene tudi obveznosti, sprejete na preteklih zasedanjih ministrov (za podroËja visokega šolstva, krepitve vloge žensk v družbi, vloge medijev in industrijskega sodelovanja). Poleg tega so se nadaljevale tudi aktivnosti na podroËju boja proti terorizmu, potekalo je redno uteËeno zasedanje na ravni visokih uradnikov za podroËje evropske varnostne in obrambne politike. Med slovenskim predsedovanjem je Fundacija Anna Lindh za dialog med kulturami dobila novega predsednika, izvršnega direktorja in svetovalni odbor. Evropski svet je marca 2008 pozdravil pobudo o Barcelonskem procesu: Uniji za Sredozemlje. Maja 2008 je Evropska komisija pripravila sporoËilo s konkretnimi predlogi o podroËjih delovanja nove pobude. Evropski svet je junija to sporoËilo pozdravil in pozval vse evromediteranske partnerje k sodelovanju pri pripravi skupne izjave, ki jo je slovensko predsedstvo tudi uspelo uskladiti. Ta bo predvidoma sprejeta na prvem vrhu Unije za Sredozemlje 13. julija 2008 v Parizu. Medkulturni dialog Predsedovanje smo simboliËno in tudi v resnici zaËeli ob evropskem letu medkulturnega dialoga v Ljubljani. V nadaljevanju so se zvrstile številne razprave in konference, na katerih so sodelovali verski voditelji, strokovnjaki ter predstavniki civilne družbe, ki so z izmenjavo stališË in pogledov osvetljevali sobivanje ter povezavo med razliËnimi kulturami in religijami. Konferenca Nove paradigme, novi modeli ‡ kultura v zunanjih odnosih EU, katere priporoËila so bila predstavljena tudi na junijskem ES, je ustvarila trdne temelje za vkljuËevanje kulturne razsežnosti v zunanje odnose EU. Poleg tega so bile za krepitev medkulturnega dialoga sprejete številne pobude, povezane z mladimi, za šolstvo, veËjeziËnost in kulturo. Poseben prispevek Slovenije h krepitvi partnerstva in dialoga je projekt ustanovitve Evro-sredozemske univerze v Piranu (junij 2008). Univerza bo zelo pomembna za povezovanje evrosredozemskega prostora in zagotavljanje boljšega znanja ter uveljavljanje medsebojnega razumevanja. Temeljila bo na mobilnosti znanja in delovala kot VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH .. . 49 dejavnik sodelovanja družbe in povezovanja evrosredozemskega visokošolskega in raziskovalnega prostora. Junijski Evropski svet je v svojih sklepih pozdravil dosežke v evropskem letu medkulturnega dialoga. Kulturno sodelovanje in medkulturni dialog sta pomembna dela vseh zunanjih politik EU, in sicer skladno s priporoËili ljubljanske konference z naslovom Nove paradigme, novi modeli in kultura v zunanjih odnosih EU ter delom v okviru Zavezništva civilizacij. Srednja Azija Slovensko predsedstvo je uspešno nadaljevalo in pospešilo uresniËevanje Strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete na Evropskem svetu junija 2007. Kot pomembnejše dogodke velja omeniti obisk ekspertske trojke v Turkmenistanu januarja 2008, marca 2008 v Bruslju organizirano prvo sreËanje t. i. koordinatorjev za implementacijo Strategije in zaËetek dialoga o Ëlovekovih pravicah z vsemi državami regije. Aprila 2008 organizirana ministrska trojka s Srednjo Azijo v Aškabadu (Turkmenistan) je najpomembnejši dogodek med slovenskim predsedovanjem. V Aškabadu je EU maja 2008 s Turkmenistanom podpisala tudi Memorandum o razumevanju na podroËju energije. Na Evropskem svetu junija 2008 je bilo sprejeto prvo poroËilo o uresniËevanju Strategije EU za Srednjo Azijo. Dialog s strateškimi partnerji in regijami Med slovenskim predsedovanjem so potekala štiri sreËanja na vrhu EU in tretjih držav, in sicer z Japonsko, Združenimi državami Amerike ter latinskoameriškimi in karibskimi državami. SreËanja so bila namenjena krepitvi strateških odnosov in partnerstva med EU in omenjenimi državami, hkrati pa so bila priložnost za razpravo o aktualnih globalnih, regionalnih, gospodarskih, varnostnih in drugih vprašanjih, vkljuËno s podnebnimi spremembami in energetiko: ‡ Najpomembnejša sporoËila vrha EU ‡ Japonska, ki je potekal 23. aprila 2008 v Tokiu, so bila, da EU in Japonska v celoti prevzemata odgovornost pri reševanju odprtih globalnih vprašanj, da sta skupaj zavezani k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti. Poleg tega sta partnerici izrazili tudi odloËenost za nadaljnje tesno sodelovanje za poveËevanje blaginje in kakovosti življenja. ‡ SreËanja EU ‡ latinskoameriške in karibske države (EU-LAK), ki je potekalo 16. in 17. junija 2008 v Limi, se je udeležilo doslej Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 50 najveËje število predsednikov držav in vlad od zaËetka tega procesa leta 1999 v Riu de Janeiru. Na vrhu so bili še posebej izpostavljeni zavezanost k multilateralizmu in sodelovanju na kljuËnih podroËjih regionalnega partnerstva, zavzemanje za izkoreninjenje revšËine in neenakosti, odloËenost za doseganje meril razvojnih ciljev tisoËletja, za zašËito okolja in biotske raznovrstnosti ter za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Državniki so prav tako potrdili pomen poklicnega izobraževanja kot pomembnega sredstva v boju proti revšËini, kar je vseskozi poudarjalo slovensko predsedstvo. Poleg tega so razpravljali tudi o migracijah ter sprejeli zavezo o ustanovitvi okoljskega programa EUrocLIMA in morebitni ustanovitvi fundacije med EU in latinskoameriškimi ter karibskimi državami. Oba dosežka predstavljata posebno dodano vrednost vrha. ‡ Vrh EU ‡ Združene države Amerike, ki je bil 10. junija 2008 na Brdu pri Kranju, je potrdil pomen strateškega Ëezatlantskega partnerstva. Razprava je potekala v duhu sodelovanja, v ospredje pa so bile postavljene možnosti skupnega dela, vrednot in soglasja, tako pri regionalnih vprašanjih kot tudi pri globalnih izzivih. Veliko pozornosti je bilo namenjene dvostranskim odnosom, še posebej gospodarskemu sodelovanju med EU in Združenimi državami Amerike, v okviru katerega je bilo predstavljeno poroËilo Transatlantskega ekonomskega sveta. Sprejeta je bila skupna deklaracija. ‡ Enaindvajseti vrh EU ‡ Ruska federacija je potekal 26. in 27. junija 2008 v Hanti Mansijsku, v Sibiriji. Voditelji so v prijateljskem in odkritem vzdušju razpravljali o zaËetku pogajanj za novi sporazum med EU in Rusko federacijo, pregledali uresniËevanje štirih skupnih prostorov, izmenjali mnenja o globalnih gospodarskih izzivih ter mednarodnih vprašanjih (Iran, Bližnji vzhod, zamrznjeni konflikti, Afganistan). Na vrhu v Hanti Mansijsku sta bili sprejeti dve skupni izjavi, in sicer o zaËetku pogajanj za nov sporazum med Rusijo in EU ter o Ëezmejnem sodelovanju. Nazadnje so voditelji skupno izjavo na vrhu sprejeli EU ‡ RF v Rimu leta 2003. Slovensko predsedstvo je doseglo potrditev pogajalskega mandata za zaËetek pogajanj o novem celovitem sporazumu med EU in Rusijo, ki bo nadomestil sedanji Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, in sicer po skoraj dveletnem zastoju pri njegovi obravnavi. VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH .. . 51 Regionalni izzivi Slovensko predsedstvo je aktivno podpiralo prizadevanja za napredek bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav tako je podpiralo prizadevanja mednarodne skupnosti, predvsem Arabske lige, za ponovno vzpostavitev delujoËih demokratiËnih institucij v Libanonu, kjer je maja po skoraj letu in pol prišlo do imenovanja novega predsednika države. Zavzemalo se je za veËjo vlogo EU v Iraku ter na dvostranskih sreËanjih in sreËanjih s tretjimi državami pozvalo sogovornike, naj podpirajo Irak pri doseganju zastavljenih reform. Predsedstvo je podpiralo dvotirni pristop EU v odnosih z Iranom. Slovensko predsedstvo je tudi redno spremljalo in se odzivalo na dogajanje v Afriki (kriza v Keniji, volitve v Zimbabveju). Med slovenskim predsedovanjem je ad hoc delovna skupina zaËela uresniËevati prvi del akcijskega naËrta skupne strategije Afrika ‡ EU, ki je bil sprejet na vrhu Afrika ‡ EU v Lizboni decembra 2007. EU je konstruktivno delovala pri razvoju odnosov Ëez Tajvansko ožino. Prav tako je po velikih nasilnih protestih, ki so zajeli Tibet in sosednje kitajske pokrajine, aktivno spodbujala nadaljevanje dialoga med kitajsko vlado in predstavniki Dalajlame. EU je pozorno sledila tudi politiËnim procesom in humanitarnim razmeram po ciklonu Nargis v Mjanmaru ter obnovila skupno stališËe EU do Mjanmara. Na polovici uresniËevanja afganistanskega dogovora je EU oblikovala nove smernice politike v Afganistanu, s Ëimer se je zavezala k nadaljnji podpori stabilizaciji in napredku. EU je imela z moËno volilno opazovalno misijo pomembno vlogo pri izvedbi februarskih parlamentarnih volitev v Pakistanu, ki so bile z zaËetka leta prestavljene zaradi atentata na Benazir Bhutto. EU je nato sprejela smernice o okrepitvi odnosov s to državo. Svet ministrov je junija sprejel odloËitev o odpravi negativnih ukrepov proti Kubi in se zavezal k vsestranskemu dialogu s Kubo, vendar pod doloËenimi pogoji. Ukrepi so bili sprejeti 2003 in odpravljeni od leta 2005 dalje. Junija 2009 bodo ocenjeni odnosi s Kubo in tudi uËinkovitost politiËnega dialoga. Glavna prednostna naloga EU ostaja napredek pri spoštovanju Ëlovekovih pravic, vkljuËno z izpustitvijo vseh politiËnih zapornikov. Promocija Ëlovekovih pravic v zunanji politiki EU Slovenija je med predsedovanjem ob vseh že vzpostavljenih dialogih in konzultacijah o Ëlovekovih pravicah izvedla še dva nova, in sicer dialog z Afriško unijo, ki je del strategije EU za Afriko, in dialog s Turkmenistanom Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 52 kot del srednjeazijske strategije EU. Tematika Ëlovekovih pravic pa je bila vkljuËena tudi v pomembnejša sreËanja na politiËni ravni. Pomembna pozornost je bila namenjena delovanju EU v mehanizmih Organizacije združenih narodov za zašËito in promocijo Ëlovekovih pravic, še zlasti v Svetu Organizacije združenih narodov za Ëlovekove pravice, katerega prvi pravi vsebinski zasedanji sta bili ravno med predsedovanjem. Slovenija si je kot predsedujoËa EU in kot Ëlanica Sveta prizadevala tudi za ustrezen zaËetek novega mehanizma Organizacije združenih narodov za pregled spoštovanja Ëlovekovih pravic v vseh državah Ëlanicah. StališËa EU je oblikovala in zastopala tudi na dveh izrednih sejah Sveta. V ospredju slovenskega predsedovanja so bila tudi prizadevanja za krepitev uËinkovitosti mehanizmov za promocijo Ëlovekovih pravic v Skupni zunanji in varnostni politiki EU (SZVP). Posodobljene so bile tri od dosedanjih petih smernic EU o Ëlovekovih pravicah (smernice proti muËenju, proti smrtni kazni in o pravicah otrok v oboroženih spopadih), zaËele pa so se uresniËevati tudi nove smernice o pravicah otrok. NajveËji dosežek slovenskega predsedstva je celostni pristop k vprašanju Ëlovekovih pravic, ki povezuje razvojno politiko, varnost in Ëlovekove pravice. Rezultat prizadevanj predsedstva je, da so pravice otrok, še posebej otrok v oboroženih spopadih, zapisane tudi v sklepih Evropskega sveta. ZašËita državljanov EU Slovensko predsedstvo je posebno pozornost namenilo zašËiti državljanov EU v tretjih državah. Predvsem si je prizadevalo za okrepitev medsebojnega sodelovanja držav Ëlanic in izpopolnjevanje pripravljenosti njihovih diplomatsko-konzularnih predstavništev ter ministrstev za zunanje zadeve za Ëim uËinkovitejše delovanje in sodelovanje za zašËito in pomoË državljanom EU ob kriznih dogodkih, vkljuËno s turistiËnimi kraji. Predsedstvo je v sodelovanju z Generalnim sekretariatom Sveta EU (Sitcen) pripravilo veË telekonferenc ob zaostritvah razmer v nekaterih državah sveta. Na teh so prviË sodelovale tudi vse zainteresirane države Ëlanice. PrviË je bil uporabljen tudi koncept vodilne države v kriznih razmerah v tretjih državah, in sicer ob evakuaciji iz »ada. Med vidnejše skupne dosežke držav Ëlanic lahko prištejemo tudi skrb za izboljšanje razmer v zaporih v tretjih državah, v katerih so državljani EU, VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH .. . 53 priprava nove razliËice skupnega evropskega potovalnega dokumenta, poenostavitev legalizacije mednarodnih listin in skupno delovanje ob množiËnih športnih dogodkih. Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoË V ospredju slovenskega predsedovanja so bila prizadevanja za dosego razvojnih ciljev tisoËletja. Razvojni svet za splošne zadeve in zunanje odnose je sprejel sklepe na temo izpolnjevanja razvojnih ciljev tisoËletja. Ti bodo podlaga za stališËa EU na vrhu Združenih narodov v New Yorku septembra 2008, na tretjem forumu na visoki ravni na temo uËinkovitosti pomoËi, ki bo potekal v Akri septembra 2008, in na pregledni konferenci Združenih narodov o financiranju za razvoj, ki bo v Dohi konec leta 2008. Evropski svet je omenjene sklepe potrdil in prejel program ukrepanj EU glede razvojnih ciljev ter povabil svoje razvojne partnerje, naj se mu pridružijo. Program predlaga državam partnericam in drugim donatoricam ukrepe, ki bodo prispevali k doseganju razvojnih ciljev tisoËletja. Slovenija je namenila posebno pozornost uresniËevanju pravic otrok in položaju žensk v oboroženih spopadih, pri Ëemer je pomemben predvsem prispevek razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoËi EU k uveljavljanju in varstvu otrokovih pravic v zunanjem delovanju EU. Prav tako je poudarila pomen uËinkovitega odziva EU na vprašanje žensk v oboroženih spopadih, in sicer v kontekstu krepitve vloge žensk pri prepreËevanju in reševanju konfliktov ter vzpostavljanju miru. Posebna pozornost je bila namenjena tudi podroËju zagotavljanja skladnosti politik za razvoj, izboljšanju usklajenosti med donatorji in krepitvi uËinkovitosti razvojnega sodelovanja, sodelovanju evropskih akterjev za zagotovitev usklajene in uËinkovite razvojne pomoËi državam partnericam in dialogu z nevladnimi organizacijami na podroËju razvojnih politik. Slovenija je v Ëasu predsedovanja Svetu EU usklajevala nastop EU na XII. ministrskem zasedanju Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj v Akri, ki je bilo namenjeno prenovi organizacije, odloËitvi o novih usmeritvah dela na podroËju trgovine, razvoja in povezanih vprašanj s podroËja financ, tehnologije, investicij in trajnostnega razvoja. V prvi polovici leta 2008 so nastali nenaËrtovani dogodki, ki so zahtevali takojšen odziv EU. Mednje spada vprašanje skokovitega narašËanja cen hrane Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 54 in s tem povezane ogroženosti preskrbe s hrano v svetu. EU se je zavezala za izvedbo kratko-, srednje- in dolgoroËnih ukrepov kot odgovor na krizo in pozdravila ustanovitev delovne skupine na visoki ravni za svetovno varnost preskrbe s hrano. O tem vprašanju je junija razpravljal tudi Evropski svet. EVROPSKA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA IN PREDNOSTNE NALOGE Evropska varnostna strategija iz leta 2003 doloËa glavne smernice zagotavljanja zunanje- in varnostnopolitiËnih interesov EU. Evropska varnostna in obrambna politika (EVOP) je tako pomemben element Skupne zunanje in varnostne politike. EVOP se razvija v okviru treh stebrov, in sicer operacij, institucij in zmogljivosti. Vsakokratno predsedstvo skupaj z drugimi državami Ëlanicami oblikuje prednostne naloge na podroËju EVOP v okviru t. i. podedovane agende. Hkrati naslednja predsedujoËa opredeli nekatera podroËja, ki jim želi nameniti posebno pozornost. Evropski svet tako ob koncu predsedovanja sprejme poroËilo o napredku na podroËju EVOP, njegov sestavni del je tudi mandat naslednjega predsedstva glede EVOP (glej Presidency Report on ESDP 2007: 35). Glavne prednostne naloge so bile opredeljene že v 18-meseËnem programu (glej 18-meseËni program 2006: 56). V okviru 6-meseËnega progama je predsedstvo naËrtovalo, ››da se bo zavzemalo za nadaljnjo krepitev vojaških in civilnih zmogljivosti EU ter za uËinkovito in koherentno izvajanje operacij kriznega upravljanja« (6-meseËni program 2008: 17). Kot posebne aktivnosti predsedstva so bile opredeljene: sodelovanje z nevladnimi organizacijami, otroci v oboroženih konfliktih in veËja prepoznavnost EVOP. ZUNANJI VIDIKI BOJA PROTI TERORIZMU Strategija EU za boj proti terorizmu iz leta 2005 vsebuje štiri podroËja: prepreËevanje, zašËita, pregon in odziv na teroristiËna dejanja (glej The European Counter-Terrorism Strategy: 2005). V okviru drugega stebra so obravnavani zunanji vidiki boja proti terorizmu, predvsem na drugem podroËju, to je prepreËevanju, delno pa tudi na preostalih podroËjih. V okviru 18-meseËnega progama je bil boj proti terorizmu opredeljen kot ena najpomembnejših prednostnih nalog predsedstev, in sicer z nadaljnjim uresniËevanjem strategij in akcijskih naËrtov EU za boj proti terorizmu, VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH .. . 55 posebnih ukrepov ter sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami (18-meseËni progam 2006: 57). V okviru 6-meseËnega progama je slovensko predsedstvo napovedalo, da bo zagotovilo kontinuiteto ukrepanja proti mednarodnemu terorizmu, predvsem z uresniËevanjem naslednjih strategij in akcijskih naËrtov: za splošni boj proti terorizmu, prepreËevanje njegovega financiranja, prepreËevanje radikalizacije in novaËenja ter za nadzor nad eksplozivi (6-meseËni program 2008: 14). URESNI»ITEV PREDNOSTNIH NALOG Slovensko predsedstvo je nadaljevalo aktivnosti na podroËju implementacije zunanjih vidikov strategij in akcijskih naËrtov EU s podroËja boja proti terorizmu, tudi s krepitvijo horizontalnega sodelovanja s prvim (komunitarne pristojnosti) in tretjim (pravosodje in notranje zadeve) stebrom. Spoštovanje Ëlovekovih pravic in vladavina prava sta bila temeljno vodilo pri implementaciji navedenih dokumentov. V okviru sodelovanja z OZN si je slovensko predsedstvo, znotraj EU in v dialogu s partnerji, prizadevalo za dosego soglasja o osnutku celovite konvencije ZN o mednarodnem terorizmu. Vodilo je priprave na formalno konferenco o uresniËevanju globalne strategije ZN za boj proti terorizmu, ki je potekala v zaËetku novembra 2006. Poseben poudarek je bil na politiËnem dialogu s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Organizirane so bile trojke z ZDA, Rusko federacijo, TurËijo in Marokom ter izmenjava mnenj z Organizacijo združenih narodov ter Organizacijo ameriških držav. Predsedstvo je v okviru ponujene tehniËne pomoËi nadaljevalo aktivnosti za opredelitev konkretnih projektov z Alžirijo in Marokom ter zaËelo priprave na tehniËno pomoË državam Sahela, ki postaja Ëedalje pomembnejši. Za prepreËevanje radikalizacije in novaËenja so bili obravnavani nadaljnja uveljavitev strategije medijskega komuniciranja ter projekti, ki bi jo podprli. Za prepreËevanje financiranja terorizma so bile izvedene naslednje delavnice: ‡ EU in Zalivski svet o sodelovanju pri prepreËevanju financiranja terorizma, ‡ EU in ZDA o finanËnih sankcijah, ‡ EU in ZDA o prepreËevanju financiranja terorizma. Obravnavane so bile tudi morebitne povezave grožnje terorizma na Zahodnem Balkanu z organiziranim kriminalom in trgovino z mamili ter mogoËi vplivi na Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 56 varnost EU in držav Ëlanic. V tem okviru so bile obravnavane tudi povezave med trgovino z mamili v Afganistanu in financiranjem terorizma. V okviru evromediteranskega partnerstva so bila obravnavana vprašanja prepreËevanja zlorabe interneta za teroristiËne namene, varovanja Ëlovekovih pravic v boju proti terorizmu in pravosodnega sodelovanja. SKLEP Slovenija je uspešno opravila nalogo, ki ji je nalagala usklajevanje SZVP in EVOP med državami Ëlanicami EU, verodostojno zastopanje stališË EU v dialogu s tretjimi državami in organizacijami ter pravoËasno odzivanje na nastale položaje v svetu. Kljub temu mora EU še bolj okrepiti svojo enotnost in prepoznavnost. Uspešna uveljavitev Lizbonske pogodbe bo pomemben korak v to smer, saj pogodba uvaja nov položaj visokega predstavnika za zunanje odnose in varnostno politiko, ki bo združil vlogi generalnega sekretarja Sveta EU oziroma Visokega predstavnika za SZVP in evropskega komisarja za zunanje odnose. K boljši prepoznavnosti EU bo prispevala tudi vloga stalnega predsednika Evropskega sveta. VIRI 18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije. 2006. Dostopno na http:// www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/18mesecniprogram-slo.pdf (8. 10. 2008). Program slovenskega predsedovanja Svetu EU Si.nergija za Evropo januar-junij 2008. 2008. Dostopno na http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/0801/6-mesecni_program- SVN.pdf (8. 10. 2008). Sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v prvi polovici leta 2008. 2008. Dostopno na http://www.consilium.europa.eu/cms3_applications/applications/newsRoom/loadBook.asp?BI D=71&LANG=1&cmsid=349 (8. 10. 2008). Program slovenskega predsedovanja Svetu EU - kaj smo dosegli. 2008. Dostopno na http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/download_docs/June/0630dosezki.pdf (8. 10. 2008). Presidency Report on ESDP. 2007. Dostopno na http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/07/ st16/st16426.en07.pdf (2. 10. 2008). The European Counter-Terrorism Strategy. 2005. Dostopno na http://register.consilium.europa. eu/pdf/en/05/st14/st14469-re04.en05.pdf (2. 10. 2008). VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH .. .