LETO lil. — Št. il
Poštnotekoči račun štev. 23.
ODRIČU, IS. MARCA 1921.
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravnistvo: Via Carducci ŠUO, Il nad.
Naročnin« : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Drži se gospodarstva!
nih zaveznikov ona meja, s katero si zacelijo v vojni za-člobljenje rane po jedni strani in po drugi strani uničijo nemško konkurenco na ne-
V zadnjem času jadikuje 1 tem prava «parija», ki je dogledne čase računajoč skor-
naše časopisje, da nima naš obsojena v pogin.
Prav je, da se zadrugarji oglašajo in hočejo narodu
nacijonalizem nikakega prostega teka in da je italijanski nacijonalizem zastavil našemu pot povsod.
Tako si slika «Edinost» v jedni izmed zadnjih številk sila temno bodočnost. Rekli bi lahko, da ugotovlja sama ob sebi svoj propad in pogum je že tako nizko padel, da si je celo «Piccolo» v zadnji nedeljski številki privoščil citate iz «Edinosti», s katerimi je hotel dokazati poparjenost slovenskega na-cijonalizma kot učinek hrabrega nastopa italijanskih nacijonalistvov.
, Sicer pa ni nič novega. «E-dinost« prihaja danes šiloma do tega, kar smo mi že davno prorokovali. Toda z našo akcijo smo hoteli prihraniti našemu ljudstvu razočaranja, kakor jih je doživelo in jih še doživlja, Mi smo vedeli česa je zmožen blazen nacijonalizem na jedni in drugi strani in vsled tega se nam je zdela naša akcija v »Goriškem Slovencu« silno potrebna in umetna.
Ako bi bili Slovenci sledili naši politiki, bi lahko nastopali v Julijski Benečiji kot gospodarji, dočim je danes vsako gibanje težavno.
Res, narodu ne dajemo krivde, saj je učinkovalo toliko uplivov, s katerimi se je sporazumno doseglo to kar danes imamo.
Upajmo, da' se časi spremenijo ?
Menimo, da je naša dolžnost spregovoriti o vsem tem resno besedo- Mi živimo danes in bodemo, kakor vse kaže, še dolgo živeli v takozvanem kapitalističnem družabnem redu. V tem redu pa je odvisna eksistenca vsakega posameznika kakor tudi vsakega naroda edino od gospodarstva.
Naše kulture ne bodemo mogli vzdržati, ako ne povzdignemo našega gospodarstvo na tako stopinjo razmaha, da bode zlahka dalo j od sebe potrebne prispevke za narodno kulturo.
Kakor, smo dosedaj delovali izključno na to, da bi mirili prenapete nacijonall-stične živce, tako smo bili po drugi strani vedno na delu, da bi ohranili v našem ljudstvu narodni čut, ki je podlaga one zavesti, da je človek od človeka odvisen in da je življenje rezultat vzajemnega delovanja za dobrobit naroda in človeštva.
Ta smisel za javno dobrobit je predpogoj za dosego skupnih cilj. To pa kar bi
pomagati, a zabiti se ne sme, kako so naša sredstva pičla in kako velikih špekulacij bode treba, ako hočemo iz porušene in razdejane dežele napraviti produktivno pokrajino.
To se pravi vzdržati v kmetu in delavcu ljubezen do dela in voditi ga v novo bodočnost. Gotovo se odgovornim slovenskim činiteljem sanja o tem in za to hite z «razpravami» o zadrugah, a nam se zdi, da hočejo tudi v tem pogledu spraviti naše ljudstvo na krivo pot, kajti da bi nacijonalistične zadruge vspele v mejah Italije je za danes skoraj popolnoma izključeno.
Naši ljudje se morajo pred vsem prepričati, da mora biti naša politika skrajno oportunistična^ to je zgrajena na načelu samoobrane, kojemu se morajo podrediti vsi drugi interesi.
Drugače absolutno ni mogoče računati na vspeh.
Z ozirom na te pomisleke smo svečano sklenili posvetiti naš list izključno gospodarskim vprašanjem prepu-ščaje politiziranje drugim listom.
Nam se danes zdi najvažnejše vprašanje gospodarsko in to hočemo proučevati, ker smo prepričani, da koristimo s tem mnogo več narodu kakor pa z vsakim drugim moževanjem, za katero nismo našli niti posluha med širšimi plastmi Sloven
da na stalno, mišljenje svojih potomcev.
Nemško stališče je baš nasprotno. Nemci se namreč dobro zavedaje svojih moči, toda tndi dobro ved6 kako uničevalno bi bilo zanje, ako bi morali hlapčevati leta in leta sovražniku. Njih rešitev leži v gospodarskem povzdigu in ta gre preko odplačila vojne škode „zaveznikom11. Čim več bi se mogla ista znižati, tim bližje bi bila rešitev za Nemce.
Zatorej njihov poskus, da bi prebvapili zaveznike, ki se jih tudi. danes boje.
In tedaj zaveznikom ni ostalo drugega, kakor nastopiti z grožnjami, da zasedejo nadaljna nemška mesta, ako bi se Nemci krčili izpolniti do pičice obveze versailske mirovne pogodbe.
Pred ultimatumom, ki se mu je protivila tudi nemška državna zbornica in javno mnenje, pa so morali Nemci zopet o dj en j ati.
Simons, nemški delegat je hitel zopet ponavljati običajna zagotovila o nemški miroljubnosti in prizadevanju, da bi se vspostavili odkrito srčni in prisrčni odnošaji med Nemčijo in zavezniki.
V tem znamenja se jo dolgo časa sukala londonska konferenca. Videlo se je, kako je od vseh strani pritiskala Francija, kako je Llovd George omahoval in kako je končno odločil Von Simonsev govor, iz katerega je moral vsakdo sklepati, da skuša Nemčija neopazno pahniti h kraju versaisko pogodbo in nadomestiti jo z novimi pogoji, ki naj definitivno poko-
cev. Vsak naj si torej izbije j pijejo versailski nestvor, iz glave domišiijo, da zasto- pjg zastonj se je skliceval
pa od sedaj naprej »Goriški Slovenec« drugo nego gospodarsko politiko.
Nemški incident
V sedanjem času, ko išče časopisje raztrešenja za svoje Čitatelje, je incident z Nemci na londonski konferenci prav dobro došel.
Dasi se imajo Angleži dokaj praskati za glavo in morajo Francozi, ako se nočejo delati slepe uvidevati kako propada francosko pleme v nasprotju z nemškim, ki je v vednem naraščanju, nastopajo ti „zavezniki41 na londonskem sestanku tako sigurno, kakor bi bilo versaisko vprašanje najvažnejše na svetu.
Nemci pa očividno računejo vedno na trhli gospodarski položaj, ki je nastal po vojni. Nemci so pa dela zmo-
morali danes vsi Slovenci žni ljudje in bodo zavezniške skupno zasledovati leži v ; pogoje kljubu nezaslišani tr-naporu po gospodarskem dobi gotovo sprejeli in spolnili, blagostanju. Zabraniti je z Ni pa, da bi preje ne po- ^ vso silo, da naše ljudstvo skusili vseh sredstev, da si ne obuboža in postane s zlajšajo breme, ki je po raču- i vajo odnehati od svojih zah-
Simons na zvezo narodov, h kateri se je namerava nemški narod zateči, ako zavezniki ne. odjenjajo od svoje ugo-nobljajope politike.
Zaveznike je osupnilo drzno obnašanje nemških delegatov in pod pretvezo, da je ura že pozna in da je treba okrepčila — bilo je namreč že pol dveh dne 7. marca t. 1. — je Llovd Georgd prekinil sejo in jo napovedal za dve uri pozneje.
Tekom tega odmora je bil storjen osodepolni sklep, da se nemških neprozornih proti-predlogov, ki so v bistvu vs-trajali na začasnih dogovorih, dočim so hoteli zavezniki, da se prizna versailskim pogojem neovrgljivo veljavnost, ne sprejme.
Sklenilo se je Nemce potisniti na kolena, Llovd George je zavrnil nemško zahtevo po povrniti Gorenje Slezke brez plebiscita, postopnje-valnem določevanju vojne odškodnine odnosno znižanju iste na 50 miljard in povedal Nemcem v obraz, da zavezniki nikakor ne namera-
tev in da bodo takoj izvajali tudi posledice.
Nadaljne posledice obstojajo v tem. da zasede Nemčija nadaljna nemška središča- na desnem brezu Rena.
Strokovni izvedenci obeh strank nadaljujejo med tem svoje delo naprej, čeravno je bil Von Simons mnenja, da je v nastalem položaju zaje-denkrat vsako zbližanje težko.
Tako je postal naenkrat sila mučen položaj v Srednji Evropi in opravičeno se je bati dalekosežnih odmevov, ako se ne najde izhoda v zagati, ki postavlja v nevarnost kredit in ugled zaveznikov.
S tem pa je zopet postalo jasno, kako postanejo lahko interesi jednega samega naroda mednarodna zadeva, na kar špekulirajo baš Nemci, ki niso nikakor še prišli ob vero pri mnogih narodih in kar skušajo na vsak način obrniti v svoj prilog.
Tako se na tihem in po ovinkih še vedno nadaljuje vojna med Nemci in zavezniki in versailska mirovna pogodba je v veliki nevarnosti in ž njo vsi gospodarski in politični interesi zaveznikov.
Ruski dogodki
Z veliko insistenco prihajajo iz Rusija vesti, da je zopet zbruhnila revolucija proti sedanjemu sovjetskemu režimu.
Pa ne bi se ponavljale te vesti po raznem časopisju, bi jim tudi mi ne pripisavali nikake važnosti, a verojetno je, da se upira nesovjetski element proti sedanjemu državnemu vstroju, kojemu se večina ruskega naroda nikakor ne mora prilagoditi.
To pot je središče gibanje zopet Kronstadt pri Petrogradu. Tu se zbrale menše-viške in buržoazijske mase proti sovjetskim oblastim. Istodobno je izbruhnila vstaja tudi v Moskvi in v prvih brzojavkah se je tudi govorilo o begu Lenina in Trockija v Kavkaz. Toda ta vest se ne potrjuje, pač pa se zdi, da je prišlo v Moskvi do pouličnih bojev, ki so stalo mnogo človeški žrtev, a končale s porazom upornikov.
Petrograjska okolica ni varna in tjekaj pošilja sedaj ruska sovjetska vlada svoje razpoložljive topove in možtvo, da vduŠi popolno« ma uporno gibanje.
Kako se nadaljni dogodki razvijejo ni mogoče predvidevati, toda po dosedanjih skušnjah jim ni pripisovati mnogo važnosti, kajti dovolj je znano, da razpolaga sovjetska vlada s krepko armado, s katero je v stanu ogrožati celb angleško gospodstvo v Indiji.
Notranji oboroženi upori pa so v vsaki državi itak jako težavna stvar, kar opravičuje domnevo, da vsled posameznih stresljajev še nikakor ne propade sovjetska vlada, ampak da jo čaka le stopnjevalno preobražanje in asimilacija z ruskim človeškem in naravo.
Karolyj6v Izgon iz Italije
Italijansko časopisje prinaša vest, da je bil Karoly, bivši ogerski diktator, ki seje pred kratkim naselil v Florenci, nenadoma izgnan iz Italije, ker je baje italijanska policija ugotovila, da je netil florentinski upor.
Baje je bilo ugotovljeno, da so pri tej ustaji sodelovali razni vnanji državljani, ki jim je Italija dovolila gostoljubje, ki so je pa izrabili v politično ščuvanje.
Vse te osebe namerava italijanska vlada iztakniti in poznati črez mejo, kakor se je zgodilo s Karolvjem.
Menjava tirjatev pri pešlnam
hranilcem uradu
Jedna največjih skrbi malih vlagateljev je danes bivši av-stro-ogrski poštno hranilni urad, kjer je še mnogo denarja, ki je last naših dežela-nov. Po nekem poročilu ima Julijska in treirtinska Benečija naloženih skupno 64,000.000 kron za katere ni hotelo dosedaj italijansko zakladno ministarstvo priznati nikake menjalne udobnosti.
Menjale so se pač tudi vloge tukajšnih deželanov pri posojilnicah onstran nekdanje premirne črte, a poštno-bra-nilni urad je bil -dosedaj še vedno izključen, ker si je pridrževala vedno vlada pravico, da vredi to zadevo s posebnim vkrepom.
V ta namen je bda imenovana neka komisija novembra meseca leta 1919, ki pa je pričela poslovati še le aprila meseca 1920.
Ta komisija je pričela sicer nekatera pogajanja z avstrijsko vlado, a ista tečejo tako počasu, da se bliža nova nevarnost.
Po določilih štatuta, ki vre-juje namreč poslovanje pošt-no-hranilnega urada na Dunaju, pristoja temu uradu pravica sežgati vse listine in zapiske, ki so starejši od treh let.
Ako se ta zadeva ne reši naj daleko do meseca decembra f. 1. stoje naši vlagatelji pred nevarnostjo, da se pošt-no-hranilni urad te pravice posluži in res zažge vse svoje registre pred novembronm 1919.
Potem pa naj dokaže kdor more, kaj mu dolžuje poštni-branilni urad na Dunaju in italijanski zakladni minister naj izdaje kakoršne koli vkre-pe za prevoz tega narodnega kapitala v domovino.
Zadeva ni nikakor male važnosti za Julijsko Benečijo, ki je prizadeto pri poštno-hranilnem uradu z 30,000.000 lir.
Merodajni Činitelji naj se torej pravočasno pobrigajo, ako hočejo rešiti narodu del premoženja.
Zadeva pridobiva značaj nujnosti posebno za denarne zavode in in zadruge, ki so vporabile za svoje denarno poslovanje avstrijski poštno-hranilni urad.
»GORIŠKI SLOVENEC*
Kakov jo prelom med Nemci
in zavezniki
Na vse napore s strani za- | veznikov, da bi se dosegel ; sporazum, so Nemci dali sa- j mo en določen odgovor, t. j. • da sprejmejo pariške sklepe za prvih pet let in da se potem povrnejo k besedilu mirovne pogodbe. Ta formula pa ne more imeti praktične vrednosti, ker bi vprašanje skupne terjatve zaveznikov ostalo nerešeno. Ravno Nemčija pa je bila tista, ki je zahtevala najodločneje, naj se določi skupna svota. Sprejem pariških sklepov samo za prvih pet let pomeni odnašati končno rešitev tega vprašanja na poznejši čas, ko bo stvar še bolj težavna. Yon Simons je bil zraven tega neroden ter je namignil, da Nemčija ne smatra versaille-ske pogodbe za končnovelja vno razsodbo. Zato so zavezniki morali tolmačiti sprejem pariških sklepov za prvih pet let kot pretvezo, za katero se skriva namen Nemčije, da bi se po preteku te dobe izvila nadaljnim obvezam. Treba je tudi naglasiti dejstvo, da zavezniki zahtevajo prvih pet obrokov kot povračilo, za neposredne stroške, ki izvirajo iz vojne, kakor za obresti vojnih posojil, pokojnine in za obnovitev razdejanih kraiev. Kljub temu so zavezniki rajši naložili svojim državljanom večjo davke, samo da bi ne bili' prisiljeni zahtevati od Nemčije že v prvih letih naj-večije svote, ' ki bi jim šle v zmislu pogodbe. Ta način rešitve bi bil tudi podrejen izidu ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji, kar bi pomenilo, da bi ' bil takšen sporazum razveljavljen, ako bi ljudsko glasovanje izpadlo v prilog Poljski. Zavezniški strokovnjaki so iskali zadnje dni vse mogoče poti, po katerih bi se prišlo do rešitve. Povsod se zadeli na nepremostljive ovire. Nemcem so predlagali sporazum za dobo 30 let mesto 42, dočim bi se vprašanje zadnjih 12 let prepustilo reparacijski komisji, da ona določi tozadevno svoto. Zavezniški strokovnjaki so. slednjič predlagati Nemcem tudi nove načine plačevanja. Niso imeli sreče, ker je Nrm-cem manjkala dobra volja in ker niso napravili nobenega napora, da bi se našla formula za končen sporazum.
Iz Mainza se poroča,-da je general Degoutle, vrhovni poveljnik zaveznik zasednih čet, prejel od maršala Focha na-trg da zasede mesta Duisburg, Dusseldorf in Ruhrort. Zasedba je bila izvršena.
Italijanski parlament
V petek 4. t. m, je sprejela italijanska zbornica zakonski načrt, s katerim se ima za pru-očevanje te reforme ustavoviti parlamentarna komisija.
Ta reforma stremi za tem, da se dolgotrajni in dragi pi-car, ustroj poenostavi in skrči toliko glede uradov, kolikor glede števila nastavljencev ki je naravnosti ogromno in ki občutno obtežuje drž. finance. Dalja se mora zboljšati tudi gmotno stanje pisarniškega o-sobja. Glede zadnje točke so socialisti predlagali, naj vlada izvrši zvišanje prejemkov temu
uradništvu s posebnim odlokom ter naj mu nakaže predujme ! na poviške. Ministrski predsednik je bi! proti predlogu, ker je zato, da mora komisija tozadevno zakonsko predlogo v najkrajšem času izdelati, in zbornica je predlog socialistov odklonila.
Vsled tega bodo morah dr-žavai uradniki čakati na povišanje prejemkov do tedaj, da izdela parlamentarna komisija svoje delo in ga predloži zbornici. Državni uradniki v Rimu so držali dobro obiskan shod, na katerem so sprejeli dnevni red, ki očita vladi, da s svojm obsojanja vrednim po-stopaniem izziva uradništvo. Dnevni red napoveduje pričetek pasivne resistence s pondelikom 7. t. m.
Zanimivo je bilo glasovanje za izvolitev parlamentarne komisije, kateri jo poverjena naloga da izpremeni volilne okraje. Kakor je znano, si stojita v tem vprašanju dve struji različnih naziranj nasproti. Ena bi hotela imeti obsežnejše volilne okraje, kakor so sedanji. Izprememba volilnih okrajev je posebno važna že z ozirom na te, ker vse kaže, da življenje sedanje zbornice no bo dolgo. Notranji politični položaj Italije se je v zadnjih mesecih tako izpremenil, da bi nekatere stranke rade videle, ako bi vlada razpustila zbornico ter razpisala nove volitve. Vendar pa je to glasovanje dokazalo, da večina zbornice ni še za nove volitve.
Krvavi dogodki po vsej državi so ponovno prišli v razpravljanje. Socialisti so imeli že razna posvetovanja, kako bi prišli v okom silnim napadom svojih sovražnikov. Livornsko zborovanje Italijanskih sindikatov j@ končalo z zmago socialistično stranke. Zato je verjetno, da se bodo socialisti ener-gičneje postavili v bran, ko so si zagotovili pomoč delavskih strokovnih organizacij, ker so se te izjavile za zvezo s politično stranko.
V soboto so predlagali, naj vlada takoj odgovori na interpelacije glede dogodkov v Toskani, zlasti v Sieni. Giolitti je izjavil, da ne more podati ni-kakega odgovora, dokler nima točnih in zanesljvih podatkov. Socialisti, ki so padali že razne izjave, s katerimi so se postavili proti nasilju, in so na ta način odvzeli ofenzivno ost svoji boljševiški propagandi, bodo sedaj lahko z večjim poudarkom zahtevali od vlade, da jih ščiti pred požigi nasprotnikov. Pričakovati je torej energičen odpor s strani socialistov.
Sicer pa v italijanskem parlamentu šumi. Dogodki v Toskani, v Trstu in drugod so silno razburili ljudske zastopnike v italijanski zbornici ter povzročili tudi očitno mrženje med njimi, ko so se dosedaj obnašali kot tovariši.
Velikanski nemiri, iz katerih se da sklepati, da je razpoloženje italijanskega naroda bo-lestn#jše nega se je pričakovalo, so napravili na vse politične kroge velikanski vtis.
Do izraza je prišloludi v parlamentarnem zborovanju. Vlada j > i ;;;ola dovolj posla, da se je i ra..Ja pred očitanji fašistov, J pripisujejo vso krivdo socialistom, dočim dolžijo le-ti lednji vlado, da drži roke fa-istom.
Drževni podtajnik notranjega ministerstva je trdil, da je vlada tolerantna do skrajnosti, toda dogodki v mesto Empoli so pokazali potrebo oboroženega nastopa.
V tem smislu opravičuje Corradini vporabo orožja proti upornikom in izgon Karolvja iz Florence.
Med Corradinijevim govorom je prišlo do velikega prerekanja med pozameznimi zastopniki političnik strank.
Prišlo jo skoro do pesti in bati se je bilo, da se ponovi prizorišče narodnih bojev v zbornici.
Samo ob sebi je umevno, da pod takim pritiskom dogodkov za enkrat niti misliti ni, da bi se upal Giolitti razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Saj se no ve, kaj bi se znalo v sličnih okoliščinah pripetiti.
Radi tega je članom poslanske zbornice po večini Giolitti-jev načrt zopem in se mu nameravajo upirati.
Ni pa mogoče predstavljati si, kako bi mogla ta zbornica vpešno delovati, kajti na dnevnem redu je jako trd oreh v zakonskem načrtu glede nadzorovanja industrije po delavskih zastopnikih.
Italijanskim veleindustrijal-cem delavska kontrola nikakor ne ugaja in radi tega se nameravajo postaviti hrabro po robu proti vladi, ki bode v tem položaju odvisna od opo-zocijonalcev in posebno socija-listov, od katerih se pričakuje, da bi raje sprejili vladni načrt, kakor pa da bi ga pobijali in s tem nehote pomagali svojim nasprotnikom kapitalistom.
I je to naravna posledica naše pre-| jšne slovenske politike in da je danes na mestu vsaj nekoliko dru-gačnejša kakor predvojna politika.
»Edinost« stoji na čelu politike, ki vodi v pogubo slovenski narod v Julijski Benečiji.
Jezikovni klubi. — Nenadoma je padlo v glavo možu pri »Edinosti«, da je treba ustanoviti po Goriškem jezikovne klube za to najbrže, da se bodo naučili prejšni »redaktorji« »Edinosti« Slovenščine.
Drugače si pač ne moremo tolmačiti notice pod črto, da je treba naznaniti vse člane »jezikovnih klubov« gosp. Dr. Besednjaku, glavnemu uredniku »Edinosti«.
Zdi se nam, da smo prestavljeni v srednjeveške čase, ko- so snovali Nemci svoje jezikovne klube (Spra-chvereine a la liosenbandorden). Po drugi strani pa se vprašamo, od kedaj je slovenski jezik monopol »Edinosti«. Saj kmalu še dihati ne bodemo smeli, ako se ne oglasimo pri edinaških urednikih in si izposlujemo od rijih dovoljenja.
Torej pazite Slovenci na »pozi-ve», ki jih luča v svet »edinaško uredništvo«, tam je vsa modrost in moč naroda združena. Gorje mu, ki se oddalji od matere »Edinosti«!
Diktatura izobraženstva res ni milejša od proletarske. In potem se ljudje tožijo črez nasilja?
Poštna nabiralnica v Brestovici
—	S 14. marcem se vspostavi v Brestovici, pol. okr. Sežana, poštna nabiralnica, ki bo v zvezi s poštnim uradom v Tržiču. Zvezo poskrbi poštni sel, ki pojde vsak dan na pošto V Tržič in nazaj v Brestovico. — Trst, dne 4. marca 1921.
—	Komisar Pascoli.
Poštna nabiralnica v Doberdobu,
ki se svojčas ni mogla zopet otvoriti, se vzpostavi s 14. marca. Vzpostavljena nabiralnica bo v zvezi s tržiskim poštnim uradom. Za zvezo bo skrbel poštni sel, ki pojde trikrat na teden v Tržič in nazaj v Doberdob, in sicer ob pondeljkih,
Španski ministrski predsednik Dato umorjen
Ko se je Dato v avtomobilu vračal domu, so tri osebe — najbrže sindakalisti — sledile avtomobilu na kolesih. Ko je bil avtomobil na razpotju Calle Šarano, so ti neznanci ustreliti 27 krat proti ministrskemu predsedniku. Šofer je tedaj dal stroju vso moč in z največjo naglico je popeljal avtomobil v bolnišnico Closada. Zdravniki so ugotovili, da je bil predsednik že mrtev. Zadelo ga je bilo mnogo krogelj, tri pa so ga smrtno ranile. Kroglje so napadalci narezali, da bi se pri zadetju raznesle. Glas o umoru ministrskega predsednika so je takoj povsod raznesel. Minister za notranje zadeve je obvestil kralja.
Napadalci so utekli in policija nima o njih še nobene sledi.
sredah in sobotah. — Trst, 2. marca 1921. — Komisar Pascoli.
Spopadi med Slovenci in fašisti v Postojni. — Generalni civilni komisariat objavlja: Z ozirom na vest, ki jo je prinesla dne 5. t. m. »Ar-beiter Zeitung« iz Gradca in ki govori o težkih spopadih, do katerih da je prišlo v Postojni med fašisti in Slovenci, se objavlja, da nima ta vest nobene podlage in da jo je smatrati za popolnoma neresnično. — Trst, 8. marca 1921. — Gen. civ. kom.
-'Ponarejen denar. — V zasedenem ozemlju kroži polno ponarejenega papirnatega denarja. V denarnih zavodih se tak denar prestriže in stranka dobi le polovico nazaj. — Med trgovci, branjevci in kmeti pa fe navada, da se ponarejeni dfenar skuša oddati naprej, da se le ne trpi škode. — Posebno pozornost naj se posveča 10 lirskim papirjem. Med ponarejenimi je največ takih.
—	Pozna se jih po mehkem papirju in po slabo narejeni glavi, (Brki niso zaokroženi na zgoraj kakor pri pravih.) 'Petaki in 2 lirski so boljše ponarejeni in jih je težje spoznati. Tisočaki so z datumom 25. 3, 1912. Serije A 8, B 8, C 8, D 8, E 8, F 8, G 8, I 8, L 8, O 7, P 7, Q 7, R 7, S 7, T 7, U 7 in V 7. — Sicer jih kroži zelo malo in tudi pod gornjimi serijami niso vsi ponarejeni. — Ponarejeni pa so gotovi oni, ki imajo datum 25. 3. 1897 in 6. 12. 1897 serije C 6-0948, C 11 0387 in O 6-1532.
—	Toliko na znanje našemu ljudstvu, da ne bo trpelo škode. — Ako je papirnati denar sestavljen iz dveh različnih serij oziroma številk — ni dober; ker ga banke ne menjajo. Ako niso številke in serije vidne (trgane ali pomazane) naj se tak denar odklanja.
Upravitelj in urednik: Karol Jušit.
Tiskarna G. Juch V Gorici.
RUDOLF KOLL
Zobozdravniški atelije
. ustanovljen leta 1892	■■
Odlikovan z največjimi kolajnami v Londonu, Parizu, Vidmu, G'orici, Sainl Louis-u.
--------- Sc otvori zopet s 15. februarjem 1921 --------—
Sprejema
9—12, 14—17.
GORICA,
Semeniška ulica št. 3, I. n.
Domače vesti
„Nehvaležno in zakrknjene Ijud-stvo“. — Pod tern naslovom si je torkova »Edinost« privoščila svoje lastne rojake, s tem da je spisala ironičen člavek proti postopanju Italijanov s Slovenci.
Način sestave je tako podel, da se človeku gabi čitati take »zabavne« članke v dobi tako resnih časov, kakor so današnji.
Da naše ljudstvo prenaša krivice, je res žalostno dejstvo v dobi in državi kulture, toda ako se najdejo ljudje, ki izrabljajo tak položaj v nadaljno hujskanje in ščuvanje, so ti sokrivci na vsem zlu, ki ga prenaša naše ljudstvo.
Sicer pa bi moral vendar biti pri »Edinosti« človek, ki bi vsaj v sVoji notranjosti moral vedeti, da
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencij«:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormšn, Tržič.
Depoziti - posojil^odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazovi kj so vporabijivi po celem Kraljes>^vu
'V v' -	. L V / ■ ■■	■