GLASILO OBČINE DOMŽALE 25. april 2008 - letnik XLVIII, št. 6 Slovesna seja Občinskega sveta ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale Poguma in odločnosti nam ne manjka 17. aprila 2008 je bila v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale slavnostna seja Občinskega sveta ob prazniku Občine Domžale, katere so se poleg vodstva občine in Občinskega sveta udeležili še častna občana Jože Pogačnik in dr. Miroslav Stiplovšek, župani sosednjih občin, letošnji nagrajenci ter številni drugi, ki so povsem napolnili dvorano. Pred začetkom slovesne seje je bil krajši promenadni koncert Godbe Domžale. (nadaljevanje na strani 5) Najboljše članice Novice iz Atletskega kluba Domžale Zakaj so drevesa na Šumberku ali boji v blatu?! Na domžalskem Šumberku je bilo 13. aprila 2008 Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za štafete živahno, mokro, zanimivo in predvsem blatno! Tekmovanje je Atletski klub Domžale v sklopu prireditev ob prazniku Občine Domžale, v imenu katere je ob začetku prvenstva sodelujoče pozdravil Vinko Juhart, podžupan, organiziral skupaj s TVD Partizan Domžale. In še zanimivost: na nedeljsko blatno dopoldne se je zbralo pre- cej več štafet kot prejšnja leta, ko je toplo in sončno vreme kar vabilo na trim stezo. V Domžalah sta ostala dva naslova, in sicer so bile med mladinkami daleč najboljše Ajda Sitar, Cita Cvirn in Maja Hudo klin, med članicami pa Bojana M. Vojska, Jana Strahinič in Nataša Aljančič. (nadaljevanje na 19. strani) VODOIERM S urfiujma z rnrrjlijui/ STIESEL ELJRQN ^ Vodolerm Radomlje do.o.. ikrjančevo 6, Radomlje, 01 712 89 20,041 6S9 iSl vodolerm .radoml je,- sloknet, www.vmJoteTm.il V spomin na Nenada Jovičiča (Sarajevo 1922 - Domžale 2006) TOGETHERNESS - prvi mednarodni filmski festival Za nami je prvi filmski festival v spomin na našega nekdanjega someščana, ki je bil prvi na FAMU šolani snemalec nekdanje skupne države. Mojstru filmske fotografije mednarodnega slovesa je Muzejsko društvo Domžale v spomin na darovano filmsko dediščino Občini Domžale priredilo filmski festival, ki je poseben. Poseben je po tem, da v središče postavlja prav take umetnike filmske kamere in filmske slike, kot je bil Nenad Jovičič. Nenad Jovičič je Občini Domžale po Donatorski pogodbi 22. junija 2004 podaril celotno svojo filmsko in fotografsko zapuščino. S pogodbo sta se Občina Domžale in Knjižnica Domžale zavezali med drugim zagotoviti v prostorih Knjižnice Domžale stalno predstavitev filmske in fotografske zapuščine Nenada Jovičiča, njeno dostopnost vsem uporabnikom in najmanj na 2 leti tudi širšo javno predstavitev njegove zapuščine. Do leta 2006 Knjižnica Domžale ni uspela izvesti nobene od obveznosti, ki so ji bile naložene z omenjeno donatorsko pogodbo. Zato je kurator Jovičiče-ve dediščine k sodelovanju povabil Muzejsko društvo Domžale. (nadaljevanje stran 14) Naslednja številka Slamnika bo izšla 23. maja 2008, rok za oddajo prispevkov je 13. maj 2008. HALO PIZZA 9-f tW'lrI=J=K Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale Vabimo vas na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB 27. APRILU -DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU ki bo v soboto, 26. aprila 2008, ob 15. uri, v Domu krajanov v Žejah. Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: - Godba Domžale - Moški pevski zbor Radomlje - recitatorke Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - učenci Osnovne šole Dob - povezovalka Draga Jeretina Anžin Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju. Občina Domžale vam ob 1. maju - prazniku dela ter 9. maju - dnevu Evrope iskreno čestitam in želim veliko prijetnih prazničnih trenutkov! Toni Dragar, župan Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika Občina Domžale in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale vabita na CINSKO OSREDNJO _ PROSLAVO ob 9. maju - dnevu Evrope v petek, 9. maja 2008, ob 17. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Program: Slavnostni govornik: Vinko JUHART, podžupan Občine Domžale V kulturnem programu nastopajo: Domžalski trobilni kvartet Špela in Matej Kralj, plesni par sestre Hrovat, vokalni trio Mateja Stražar, sopran Vladimir Mlinarič, klavir Program povezuje: Tadeja Capuder Prijetno praznovanje dneva Evrope. Vstopnine ni. Pod pokroviteljstvom Občine Domžale Balinarski športni klub Budničar Količevo vabi na PRVOMAJSKO KRESOVANJE v sredo, 30. aprila 2008, ob 20. uri, na pokritem balinišču na Količevem. Po kulturnem programu bo za prijetno razpoloženje skrbel ANSAMBEL VRHOVEC v novi zasedbi. Dobrodošli med balinarji s Količevega. Krajevna skupnost in Prostovoljno gasilsko društvo Jarše-Rodica vabita NA TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE NA RUDNIKU. Pohodniki se bomo zbrali v četrtek, 1. maja 2008, ob 7. uri, pri gasilskem domu in se skupaj odpravili na Rudnik, kjer bomo pripravili kulturni program in prijetno srečanje. Vabimo vas na 2. PRVOMAJSKI POHOD. Zbrali se bomo 1. maja 2008, ob 9. uri, na igrišču in se odpravili na pohod po ihanskih hribih. Vrnili se bomo čez približno 3 ure in se okrepčali z golažem. Pohod bo v vsakem vremenu. Čestitamo vam ob 1. maju - prazniku dela in se veselimo srečanja z vami. Turistično društvo Ihan IZ URADA ŽUPANA stran 2 Pozdravljeni drage bralke in dragi bralci, številko, ki je pred vami, zaznamuje občinski praznik Občine Domžale. Naši dopisniki so se potrudili in obiskali dogodke ob občinskem prazniku. Žal jih je zaradi slabega vremena kar nekaj odpadlo. Hkrati smo predstavili tudi nekaj področij, ki za svojo realizacijo in vidne rezultate zahtevajo daljše časovno obdobje, vendar ste nas, bralke in bralci, kljub temu izzvali. Na pobudo bralca opisujemo aktivnosti občine na področju varne starosti za občane in občanke. Od poplav je minilo več kot 6 mesecev in strokovna služba na občini je pregledala stanje v občini ter nanj opozorila tudi pristojnega ministra. Bojana se je posebej potrudila in pripravila intervju z vice svetovno prvakinjo v smučarskih krosih, Sašo Farič. V nadaljevanju vas opozarjamo na cenejše letne vstopnice za Arboretum Volčji potok ter spremembo sistema zbiranja, odlaganja in odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Upamo, da smo na vsa vaša vprašanja ločenega zbiranja biolških odpadkov odgovorili v intervjuju z Markom Faturjem, direktorjem JKP Prodnik. Veliko pozornost smo namenili tudi filmskemu festivalu Togetherness, s katerim želi Muzejsko društvo Domžale ponovno obuditi pomen in zanimanje za filmsko fotografijo. Pripravili so zanimive delavnice, projekcije, okroglo mizo v Cankarjevem domu ... Več si lahko preberete na 15 strani. Vera se je pred 10. jubilejnimi dnevi Jožeta Gostiča pogovarjala s predstavniki kulturnega društva. Zelo aktivna so bila tudi športna društva. Nismo pozabili na razvedrilo in seveda obvestila oziroma javna povabila. V drugem delu glasila smo poleg Poročila CPV-ja objavili tudi intervju z novim in starim predsednikom. Ponujamo vam veliko pestre vsebine, zato vas vabimo, da si številko tudi podrobno preberete. Ponovno lahko praznujemo dan boja proti okupatroju ter 1. maj, praznik dela. Vsem želim, da bi si v kratkih počitnicah nabrali nove pozitivne energije, urednica Skrb za aktivno in varno starost v Cešminov park Češminov park je zelena površina v centru Domžal, ki se na nekaj manj kot dveh hektarih površin razprostira v vogalu med Plečnikovo ulico in Ljubljansko cesto. Njegovo nastajanje in izbrana lokacija je delo strokovnjakov s področja geomantije, krajinske arhitekture in stavbarstva. Namen vzpostavitve parka v centru Domžal je možnost spontanega in organiziranega zdravega bivanja za vse občane in občanke. Park je zasnovan z glavno osjo v smeri SZ-JV od Ljubljanske do Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELE-ZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je Občina Domžale je otrokom prijazno mesto Občina Domžale je otrokom prijazno mesto in sedaj želi to tudi formalno potrditi v sodelovanju z Unicefom Slovenije. V sklopu teh prizadevanj pričenjamo z izvajanjem projekta Varne točke, ki bodo otrokom omogočile zatočišča, ko se bodo znašli v stiski (npr. pritisk vrstnikov, šole ali staršev). K sodelovanju smo povabili osnovne šole, organizacije in društva, ki združujejo otroke in mladostnike, srednjo šolo, policijo, center za socialno delo, zdravstveni dom ter vse, ki so pripravljeni prispevati k večji varnosti in boljšemu počutju otrok v naši občini. Varne točke bodo posebej označeni prostori (trgovine, frizerski saloni, ...), kjer bodo usposobljeni prostovoljci lahko nudili potrebno pomoč in podporo otrokom, ki se bodo vanje zatekli. Vsi prostovoljci bodo s strani Unicefa deležni posebnega usposabljanja, da se bodo znali oziroma primerno odzivali otrokom. Ta čas s posebno anketo ugotavljamo, kje bi bili primerni prostori za varne točke. Pred odprtjem varnih točk bomo s pomočjo šol, informativnih brošur, zgibank in medijev temeljito informirali otroke, njihove starše in zainteresirano javnost. Prizadevanja za preprečevanje vseh vrst zasvojenosti potekajo v šte- Rojske ceste. Os se bo uredila kot tlakovana ploščad in se bo iztekala mimo Plečnikove ceste v asfaltirano kolesarsko- in pešpot do Rojske ceste. Vhod v park iz Plečnikove ulice prepredajo klopice. Park je pretežno sestavljen iz travnate površine (približno 60 odstotkov), s skupinami dreves na severovzhodnem delu ter arboretumsko zasaditvijo na severozahodnem delu. V nadaljevanju načrtujemo tudi povezavo parka z osjo ob Kamniški Bistrici - predviden drevored z 88 lipami. »Projekt gradnje Češminovega parka v Domžalah je večplasten projekt, ki se bo uresničeval nekaj let. Namesto temeljnega kamna je bila v parku postavljena geomantična na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel. 722 5050, fax. 722 5055, slamnik@ kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. vilnih institucijah -šolah, vrtcih, Centru za socialno delo, Policijski postaji, Centru za mlade, Mladinskemu svetu Domžale, Zdravstvenem domu, vzgojno-varstvenih zavodih in socialno-humanitarnih društvih. Z ustanovitvijo Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti (LAS) bomo njihovo delovanje lahko poenotili. S tem bomo dosegli večje zadovolj-tvo in koordinacijo med vsemi, ki profesionalno ali prostovoljno delujejo na tem področju ter posledično dosegli tudi boljši učinek. LAS je vladna, neprofesionalna skupina, posvetovalno telo župana, ki jo ustanovi župan ali občinski svet. Predvidene aktivnosti so preventivni programi na osnovnih in srednji šoli, preventivni programi za starše, mladinske delavnice, preventivne akcije v obliki šolskih športnih iger, izobraževanje prostovoljcev za delo z odvisniki, informativno gradivo, okrogle mize in posveti ter posebne prireditve, kot sta Z glavo na zabavo in Veter v laseh. Ta čas poteka postopek imenovanja predstavnikov posameznih interesnih skupin in na Občini Domžale pričakujemo, da bomo v mesecu aprilu skupino tudi formalno ustanovili. V sklopu programa LAS so se 26., 27. in 28. marca 2008 v Kulturnem domu Groblje odvijale prireditve Z glavo na zabavo. Za zadnjo triado osnovnošolcev Občine Domžale, ki so v najbolj občutljivem obdobju odraščanja in izpostavljeni različnim pritiskom industrije, zabave z alkoholom, tobakom in tudi že prepovedanimi drogami, je bilo pripravljenih pet prireditev z zabavnimi in preventivnimi vsebinami, namenjenimi zdravemu načinu življenja - gibanju, zdravi prehrani, pozitivni samopodobi, odgovornemu obnašanju v cestnem prometu in do zabave. V mesecu maju oziroma konec maja načrtujemo tudi izvedbo prireditve Veter v laseh - Žoga je najboljša droga in se tako priključili tradicionalnim prireditvam, ki potekajo po Sloveniji od leta 1996. O formalni ustanovitvi in nadaljnjih aktivnostih vas bomo redno obveščali. Urad župana struktura iz litopunkturnega kamna. Izvedeno je bilo obsežno čiščenje območja, urejena je bila obstoječa drevnina, zasajena dopolnilna mlada drevesa ter urejena travnata površina. Kontura parka je že vidna. Zgrajena je bila zemeljska vzpetina, zidec ob Ljubljanski cesti, v grobem sta utrjeni ploščad in kolesarska pot. Motivi v parku spominjajo na pletiva iz slame, na vzorce, ki jih najdemo v spretnosti kulturne dediščine Domžal,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale. V osrednjem delu parka je predvidena ploščad oziroma paviljonski objekt. Manjši del paviljona bo zaprt in namenjen priložnostni kavni stojnici, sanitarijam in prostorom za vzdrževanje parka, večji del pa srečevanju, oddihu in kot odprt prireditveni prostor za razne prireditve. Park bo omogočal tudi dinamično druženje - kotalkališče, drsališče, kolesarske poti, sankališče, ... Med paviljonom in že zgrajeno zemeljsko vzpetino bo urejena lesena ploščad, katere del bo poglobljen in organiziran kot amfiteater, kjer bo poleti možno kotalkanje in pozimi drsanje. V poglobljeni del bodo po celotnem obodu vodile stopnice, na katerih bo možno posedanje. V delu, kjer se lesena ploščad dotika zemeljske vzpetine, se bo uredila tribuna, tako da bo z nje, tako kot s stopnic, možno opazovanje prireditev. Severno od paviljona bodo v razširjenem delu ploščadi urejene klopi ter na robu vodni motiv. Del parka je tudi tematski vrt, ki je intenzivno zgoščen motiv v zbirki bambusov in trajnic. Velika zelenica bo namenjena poležavanju, sprostitvi in umirjeni rekreaciji. Češminov park bo s svojo vsebino vsem v centru Domžal omogočil popoldanski oddih v obliki prijetnega, prijateljskega druženja v urejeni naravi. Urad župana Naslednja številka Slamnika bo izšla 23. maja 2008, rok za oddajo prispevkov je 13. maj 2008. Aktivno preživljanje jeseni svojega življenja je poleg želje po zdravju najbrž temeljna želja vseh starostnikov. V Domžalah ob silno aktivni Lipi, Univerzi za tretje življenjsko obdobje, zelo dejavnih društvih upokojencev ter Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet večina upokojene generacije lahko uresničuje svoje želje in potrebe. Bistveno drugače pa je z zagotavljanjem varne starosti. Pri tem mislim na možnosti pomoči in vključevanja v institucije, ki zagotavljajo pomoč in nego v času bolezni ali visoke starosti, ko je takšna pomoč potrebna pri vsakodnevnih opravilih. Pomoč na domu, ki jo v naši občini izvaja koncesionar Comett, Zavod za pomoč in nego na domu, se med občani vse bolj uveljavlja, trenutno jo koristi okrog 70 naših občanov. Ta oblika varstva starostnikov je primerna zlasti v obdobju, ko zmoremo nekatera vsakodnevna opravila opraviti sami, ne pa vseh, in zato potrebujemo občasno pomoč strokovno usposobljenih ali priučenih pomočnikov. Izkušnje tistih, ki so je deležni, so večinoma pozitivne, v času, odkar jo izvaja imenovani zavod, pritožb na njihovo delo nismo zabeležili. Večje težave pa nastopijo, ko se odločimo za vstop v zavod, dom upokojencev ali si zaželimo več varnosti, a še vedno neodvisno bivanje v oskrbovanem stanovanju. V Domžalah je takšna odločitev povezana z dolgotrajnim čakanjem ali je celo neizvedljiva. Potrebe po večjem številu mest v domu in želje po oskrbovanih stanovanjih so velike in stalno prisotne. Občina si zato močno prizadeva in vodi intenzivne pogovore z morebitnimi investitorji, ki bi želeli zgraditi nove dom- ske zmogljivosti in oskrbovana stanovanja. Za zdaj se zdi najbliže izvedbi projekt, ki predvideva gradnjo klasične domske oskrbe za blizu 75 občanov in izgradnjo večjega števila oskrbovanih stanovanj, ki bi jih bilo moč odkupiti ali najeti. V zgradbi, ki naj bi zrasla na prostoru bivšega dijaškega doma za Srednjo šolo Domžale, bi nekaj prostorov namenili tudi dnevnemu centru, kamor bi starejši občani lahko prihajali občasno, dejavnostim za aktivno preživljanje prostega časa, skupnim prostorom za organizirano prehranjevanje ter prostorom za zdravstveno oskrbo in rekreacijo starostnikov. V projekt so poleg gradbincev vključeni strokovnjaki, nekateri kot potencialni izvajalci dejavnosti, ki bodo lahko koncesijo razširili na nove dejavnosti, drugi kot poznavalci potreb in želja starostnikov. Želimo si, da bi projekt uspešno uresničili v naslednjih dveh letih in tako našim občanom ponudili nove možnosti varnega in zadovoljnega preživljanja starosti. Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja v Želimo zagotoviti varnost pred poplavno ogroženostjo Kamniške Bistrice s pritoki Občina Domžale skrbno spremlja ogroženost občine zaradi poplavljanja Kamniške Bistrice in njenih pritokov. Pri tem upošteva študijo poplavne ogroženosti ter v njej predvidene ukrepe, predvsem pa zahteva, da se, v okviru možnosti, pravočasno odpravijo vsi možni vzroki za poplavljanje vodotokov v naši občini ter zagotovi njihovo redno sanacijo in čiščenje. Občane in občanke naše občine želimo s tem prispevkom obvestiti o aktivnostih občine na tem področju ter ukrepih, ki jih je, kljub temu, da ni pristojna, izvedla, da bi zaščitila občane in občanke pred poplavami, predvsem pa opozoriti na neodzivnost republiških institucij na naše prošnje in zahteve. Ureditev nelegalnega nasipa Prvi problem, na katerega želimo opozoriti, je nasip, ki ga je v letu 2007 na območju Volčjega Potoka (Občina Kamnik) ob Kamniški Bistrici domnevno nelegalno uredil lastnik bližnjih zemljišč. Z njim je zelo verjetno skušal onemogočiti razlitje Kamniške Bistrice ob povišanem vodostaju na njegova kmetijska zemljišča, na tak način pa povzročil, da se v primeru višjega vodostaja voda razlije na bližnje hiše naselja Nožice. Ko nas je KS opozorila na omenjeni problem, smo že konec leta 2007 od Ministrstva za okolje in prostor zahtevali takojšnje ukrepanje. Ker se ni zgodilo nič, smo 24. januarja s problemom osebno seznanili pristojnega ministra Janeza Podobnika, vendar je bil rezultat enak. Ker niti do 3. marca 2008 nismo prejeli nobenega odgovora na pošto, ki je bila vselej poslana priporočeno in z vso razpoložljivo dokumentacijo, smo o problemu ponovno obvestili ministra. Po tem smo v marcu dobili obvestilo, da so omenjeni problem odstopili v obravnavo inšpekcijam. 18. marca smo od pristojne inšpekcije Inšpektorata za okolje in prostor zahtevali ukrepanje, vendar do danes ni bilo odgovora. Kdaj delovanje zaporniškega sistema v KS Dob? Podobno je z zapornicami, ki so bile zgrajene v okviru gradnje AC programa na območju Doba in Gorjuše. Gre za zapornici na vodotokih Krumperk in Rača. DARS je kot investitor za te objekte pridobil gradbeno dovoljenje, izvedel tehnični pregled in pridobil uporabno dovoljenje, zapletlo pa se je pri predaji objekta v upravljanje MOP. Ker se zadeve niso premaknile z mrtve točke, smo se poizkušali vključiti v postopek predaje tudi na Občini Domžale. Po poplavah septembra 2007 smo sklicali sestanek odgovornih, kjer smo se dogovorili za določene aktivnosti. Na naslednjem sestanku smo pregledali situacijo, kjer so se stvari še dodatno zapletle. Zaporniški sistem na dobskih travnikih ustvarja suhi zadrževalnik, ki je ob večjih poplavah poplavljen. MOP od DARS zahteva sklenitev služnostnih pogodb z lastniki za vse parcele, kjer naj bi prišlo do razlivanja poplavne vode, DARS pa tega ni pripravljen zagotoviti. Zaradi tega MOP ne prevzame zapornic in te ostajajo brez osnovne funkcionalnosti -preprečevanje poplavljanja. Prenašanje odgovornosti se vleče že predolgo časa, občani pa nemočno opazujejo, kako voda poplavlja njihovo imetje. Občina Domžale bo kljub neodziv-nosti pristojnih državnih institucij še naprej opozarjala vse pristojne službe Ministrstva za okolje in prostor in DARS na takojšnjo ureditev zaporniškega sistema na tem območju. Nasipi ob Kamniški Bistrici Glede višine nasipov ob Kamniški Bistrici na Viru je bilo s strani ARSO zagotovljeno, da bodo do konca aprila 2008 narejeni projektna dokumentacija in terminski plan oziroma roki za izvršitev dogovorjenih del na nasipu. Prav tako je bilo med občino in ARSO dogovorjeno čiščenje struge Kamniške Bistrice, in sicer naj bi se v aprilu 2008 izvedlo čiščenje usedlin Kamniške Bistrice v Radomljah in pri Količevem, obljubljen pa je tudi sestanek med ARSO, občani in občino, za kar ARSO še ni posredoval termina. Občina sama skrbi za struge vodotokov Občina Domžale in njene pristojne službe smo ogorčeni nad odzivanjem pristojnih služb, saj se zavedamo poplavne nevarnosti, če dogovorjeni ukrepi ne bodo pravočasno realizirani. Ob tem občina ne stoji križem rok, ampak so bile opravljene naslednje aktivnosti: - v začetku oktobra so prostovoljni gasilci štirih prostovoljnih društev odstranili večje odpadke, ki so se zaradi poplav v jesenskem času pojavili ob obrežju Kamniške Bistrice in zemljiščih ob strugi reke in njenih pritokov; - konec novembra so prostovoljni gasilci iz osmih društev obrezali vejevje in drevesa ter z njih pobrali komunalne odpadke (vreče, plastika, embalaža ipd); - v marcu smo poskrbeli za večji obseg del ob strugi reke bo železniškem mostu na Količevem, za dokončno sanacijo pa bi bila potrebna tudi odstranitev napla vin neposredno iz struge, za kar pa bi morala poskrbeti pristojna državna institucija. Kljub neodzivnosti državnih organov občina ne bo odnehala, temveč bo tudi v prihodnje od njih zahtevala, da v okviru pristojnosti na področju urejanja vodotokov, predvsem pa Kamniške Bistrice, poskrbijo za uresničitev vseh dogovorjenih ukrepov, kar bo zagotovilo odpravo poplavne ogroženosti v naši občini. Urad župana Bronasta plaketa: France Cerar Zlata plaketa: Ema Škerjanc-Ogorevc Iskrene čestitke letošnjim nagrajencem Zlata plaketa -Emi Škerjanc Ogorevc Na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Domžale, 17. aprila 2008, so bile podeljene tudi plakete in nagrade Občine Domžale, o katerih je Ob-črnski svet Občine Domžale na predlog Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve, sklepal na svoji 16. seji, 26. marca 2008. Plakete in nagrade sta podelila župan Občine Domžale, Toni Dragar, in predsednica odbora, mag. Jožica Polanc. Zlata plaketa - Emi Škerjanc Ogorevc Zlato plaketo je za življenjsko delo na področju skrbi za otroke in odrasle s posebnimi potrebami ter prizadevno delo v Zvezi prijateljev mladine Domžale prejela EMA ŠKERJANC OGOREVC. Ema Škerjanc Ogorevc je svoje življenje namenila otrokom in odraslim s posebnimi potrebami. Je specialna pedagoginja, ki je več kot štiri desetletja pomembno prispevala k razvoju pedagoškega dela za otroke s posebnimi potrebami. Pri svojem delu, s katerim je posegla tudi izven občine, je vselej zagovarjala načrtno strokovno delo ter z več kot tremi desetletji vodenja osnovne šole dala temu področju neizbrisljiv pečat. Sodelavce je vselej znala motivirati za nesebično delo, za nove razvojne trende na področju vsebine didaktičnih materialov, opreme ter organizacije strokovne in svetovalne službe. Vselej je zagovarjala usmeritev, da so otroci s posebnimi potrebami ob potrebni pomoči in načrtnem strokovnem delu lahko uspešni. Pomembno je vplivala na dobro delo društev za skrb in pomoč otrok in odraslih s posebnimi potrebami. Njena zasluga je, da so bili organizirani oddelki predšolske vzgoje, oddelki za usposabljanja ter oddelki srednjih poklicih šol. Posebno skrb je namenjala zdravstvenemu varstvu otrok in odraslih na tem področju. Ob požrtvovalnem delu v šoli in društvih sledi njenega dela pustila najdemo tudi na področju socialnega varstva in skrbstva, kjer je vrsto let nesebično razdajala svojo skrb. Več let je uspešno vodila Društvo defektologov Slovenije, bila delegat- ka v republiški skupščini otroškega varstva ter republiška poslanka. V zadnjih letih zavzeto vodi Zvezo prijateljev mladine Domžale, kjer je pod njenim vodstvom spet zaživela skrb za brezskrbno otroštvo vseh naših otrok. Za svoje delo je prejela vrsto priznanj, med drugim na področju pedagoškega dela najvišjo državno nagrado. Srebrne plakete so prejeli: MARJAN GORZA - za dolgoletno uspešno delo na področju športa in rekreacije v Občini Domžale, posebej pa v Atletskem klubu Domžale Marjan Gorza je športnik, športni aktivist in več kot tri desetletja eden najpomembnejših športnih delavcev pri razvoju atletike v Občini Domžale. V mladosti je bil predvsem športnik, ki se je že zelo zgodaj vključil v delo športnih klubov, tako atletskega kakor tudi v druge organizacije, katerim je bila zaupana skrb za področje športa in rekreacije. Vseskozi je zavzet aktivist, ki se zaveda pomena športa in rekreacije,,kjer je opravljal vrsto pomembnih funkcij, med katerimi omenimo le najpomembnejše: bil je sekretar Samoupravne interesne skupnosti za šport in rekreacijo, dolgoletni sekretar Telesnovzgojne skupnosti Domžale, podpredsednik in večkratni predsednik Športne zveze Domžale, dalj časa pa tudi član Strokovnega sveta, ki je kvaliteto in množičnost športa ter rekreacije vodil in usmerjal v občini. Skupaj z ostalimi pobudniki ustanovitve Atletskega kluba Domžale je postavljal temelje atletiki in jo pripeljal v državni vrh. V klubu vsa leta delo opravljaja brezplačno, z veliko ljubeznijo do športa in rekreacije, ki jima je Marjan Gorza zvest vse življenje. KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE — ob 30-letnici uspešnega dela Kinološko društvo Domžale je bilo ustanovljeno 8. maja 1978 ter je v vseh treh desetletjih pomembno prispevalo k skrbi za najboljšega člove- kovega prijatelja. Danes v društvu, ki je po uspešnem delu znano tudi izven meja Slovenije, dela 189 članov. Med številnimi aktivnostmi so posebej pomembni tradicionalni tečaji za šolanje psov, ki jih organizirajo od začetka svojega delovanja in tečaji za mlade pse, pravcata mala šola za pse in njihove lastnike. Delo na področju šolanja je bilo v letu 2007 še posebej poplačano, saj je njihov član Tone Smole postal državni prvak na tekmovanju šolanih psov. Društvo posebno skrb namenja sodelovanju psov in njihovih lastnikov v civilni zaščiti. Imajo ekipo osmih reševalnih psov in vodnikov, usposobljenih za reševanje ljudi izpod snežnih plazov ter ruševin in iskanje pogrešanih oseb v naravi. Poleg tega imajo organizirano športno panogo AGYLITI, ki je namenjena mladim. Doslej so že 14 krat organizirali mednarodno tekmovanje agyliti. Mladi vodniki se poskušajo tudi v novi športni panogi - obidence. OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH — za izjemne rezultate na področju vzgoje in izobraževanja Osnovna šola Preserje pri Radomljah sodi med večje in izjemno kakovostne osnovne šole ne le v domžalski občini, pač pa tudi v državnem merilu. Visoki izobraževalni rezultati se kažejo v številnih zlatih, srebrnih in bronastih priznanjih, ki učenci te šole dosegajo na tekmovanjih iz znanja. Šola je znana po izjemno številčnih in kakovostnih raziskovalnih nalogah, ki jih predstavlja na regionalnem in državnem srečanju mladih raziskovalcev. Nadpovprečni pa so tudi njihovi dosežki na vsakoletnem nacionalnem preverjanju znanja. Z razglasitvijo šole za Glasserjevo dobro šolo jeseni leta 2007, prvo in zaenkrat edino šolo te vrste v Sloveniji in Evropi, so prejeli priznanje in »spričevalo«, da odlično opravljajo svoje poslanstvo tudi na vzgojnem polju. Izjemne rezultate dosegajo pri organizaciji šole kot skupnosti.S tesno povezanostjo vsi sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja ter v ustvarjalnem in prijetnem okolju ustvarjajo učencem prijazno šolo. Ob občinskem prazniku tudi slovesno odprtje Občina Domžale je skupaj z Gradbenim odborom za ureditev območja Jarše — J4 ob prazniku občine, 17. aprila, pripravila slovesno odprtje komunalno urejenih ulic Jarše — J 4 in igralne ploščadi ob rekreacijski osi Kamniška Bistrica. O investiciji je govoril Aleš Juhant, predsednik Gradbenega odbora in svetnik Občinskega sveta, ki je poudaril zaupanje, ki povezuje vse, ki si bodo na tem delčku občine ustvarili svoje nove domove. O veselju ob novi pridobitvi je govoril tudi župan Toni Dragar, ki si je zaželel veliko prijetno urejenih sosesk, v katerih bo načrtovan tudi prostor za otroke in za rekreacijo bodočih stanovalcev. V kulturnem programu so nastopili Domžalski rogisti ter učenke Manca, Romana in Tara iz Osnovne šole Rodica, Oddelki Domžale, ki jih je za nastop pripravila mentorica Dragi Jeretina Anžin, posebno toplo pa so bili na svojem drugem nastopu sprejeti plesalci in plesalke Folklorne skupine Kulturnega društva Groblje, ki so se predstavili s spletom gorenjskih plesov. Zelja Gradbenega odbora in bodočih stan°valcev, da si Vrvico sta prerezala in s tem novo pridobitev izročila skušajo urediti kar najbolj prijazno sosesko, se je pokazala tudi v prijetnem druženju, za katerega del so po- bodočim uporabnikom župan Toni Dragar in predsednik skrbeli sami. Gradbenega odbora Aleš Juhant. Srebrna plaketa: Kinološko društvo Domžale Bronasta plaketa: Jože Dolinar Srebrna plaketa: OŠ Preserje pri Radomljah Bronasta plaketa: Peter Korošec Bronaste plakete so prejeli: FRANCE CERAR — za dolgoletno delo na področju kulturnih dejavnosti Franc Cerar je v domačem kraju v kulturno-posvetnem delu aktiven že leta 1945. Kot pevec je sodeloval v radomeljskem otroškem zboru, radomeljskem mešanem pevskem zboru, od leta 1970 pa poje v Mešanem pevskem zboru Radomlje. 43 let je prepeval tudi v radomeljskem cerkvenem zboru. Od ustanovitve je član Foto kino video kluba Radomlje. Vseskozi aktivno dela v krajevni skupnosti in gasilski organizaciji. Prizadeva si za nadomestno gradnjo nekdanjega vaškega znamenja, bil je pobudnik postavitve spominske plošče vsem zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne in revolucije v Zupniji Radomlje, pa tudi član uredniškega odbora Slamnika in njegov dolgoletni dopisnik. Kot lektor in tehnični urednik je sodeloval s kronistom Stanetom Stražarjem in letu 2005 izdal knjigo Ljudje ob radomeljski Mlinščici. JOŽE DOLINAR — za delo na kulturnem področju, predvsem za uspešno vodenje pevskih skupin Med zborovodji, ki so s svojim vodenjem posameznih pevskih skupin veliko prispevali k njihovi kvaliteti in prepoznavnosti, je tudi zborovodja Jože Dolinar.Njegovo organizacijsko in strokovno delo je vgrajeno v naslednje pevske skupine: Stobljanski oktet, Moški pevski zbor Janez Cerar, Društvo upokojencev Domžale ter v zadnjem času Oktet bratov Pirnat. S svojim prizadevnim delom, strokovnostjo, predvsem pa veliko ljubeznijo do slovenske narodne in ljudske pesmi je veliko prispeval k uveljavitvi pevske kulture v naši občini. Njegovo prizadevno ljubiteljsko delo srečamo tudi na drugih področjih kulture. Posebej je treba omeniti njegov prispevek k petju Okteta bratov Pirnat, ki so v letu 2007 praznovali zlati jubilej. TATJANA KOKALJ — za ustvarjalno pedagoško delo ter pisanje mladinske literature Tatjana Kokalj, zaposlena kot razredna učiteljica v Osnovni šol Dob, je v svojem skoraj 30-letnem pedagoškem delu veliko prispevala h kvalitetnemu in strokovnemu delu z najmlajšimi. Je dolgoletna uspešna mentorica šol- skih dejavnosti, avtorica uveljavljenih učbenikov materinščine, novinarka, predvsem pa mladinska pisateljica. Do danes je napisala že več kot 40 knjižnih del ter se uvršča med najbolj brane slovenske avtorje. Za svoje literarno delo je prejela vrsto nagrad in priznanj. Svoj občuteni pogled na svet in svojo jasno kritiko krivic zna vplesti v svoje knjige brez dolgoveznega moraliziranja, spretno prikazuje probleme vsakdanjega življenja, je zelo kritična do odraslih, mlajšim pa ves čas prišepetava, naj mislijo s svojo lastno glavo. PETER KOROŠEC — za uspešno dolgoletno organizacijsko, strokovno in prostovoljno delo v društvih Peter Korošec je eden izmed številnih občanov Občine Domžale, ki so se odločili, da s prostovoljnim delom pomagajo pri aktivnejšem delu društev. Z osebnim zgledom je že vrsto let zgled prizadevnega društvenega delavca. Ve č kot deset let je aktivno deloval v Kulturnem društvu Vir - Pustni sekciji Striček, kjer je bil dolgoletni predsednik. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi ter s pomočjo številnih sodelavcev je na Viru vrsto let organiziral tradicionalni PUSTNI KARNEVAL. V zadnjih letih prizadevno vodi Skakalni klub Ihan, kjer nadaljujejo tradicijo dobrih ihanskih skakalcev. Največ skrbi namenjajo mladi generaciji ter zagotovitvi primernih pogojev za skakalni šport. Aktiven je tudi v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir ter v Območni obrtni zbornici Domžale - v gradbeni sekciji. Marija PETARKA — za delo na področju planinstva Marija Petarka, vodnica Planinske zveze Slovenije in učiteljica razrednega pouka, je članica Planinskega društva Domžale že od leta 1975. Ze tri desetletja uspešno vodi planinski krožek na Osnovni šoli Venclja Perka in s svojim delom prispeva k priljubljenosti gorni-ške dejavnosti med najmlajšimi. Ti so pod njenim vodstvo naredili prve korake v gorskem svetu in mu predvsem zaradi Maje, kot jo kličejo v društvu, ostali zvesti vse življenje, saj so vselej deležni materinskega zavetja, blagega opozorila ter iskrene in tople vzpodbude. Njena izrečena misel po izletu odtehta še tako dobro in strokovno pripravljeno analizo. Svoje bogato in v praksi potrjeno poklicno pedagoško, psihološko in didaktično znanje spontano in nevsiljivo prenaša na vse. Po Bronasta plaketa: Marija Petarka človeški plati je izjemno skromna, predana družini in poklicu. Nagrade Občine Domžale so prejeli: KONRAD GRUM za požrtvovalno delo v Godbi Domžale MARIJA JENC-MICI za ljubiteljsko literarno delo MARTA LENČEK za predano pedagoško delo MLADINSKI NOGOMETNI CENTER DOMŽALE za uspešno delo pri vzgoji mlade generacije VIDA PERNE za delo na področju skrbi za invalide MAJA SONC za plesne dosežke ter osvojitev medalj na svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih v show dancu ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV, STEG DOMŽALE za uspešno 15-letno delo. Čestitamo! Urad župana 11 INTERVJU stran 4 Nova gradiva na turistično-informativnem področju v Štiri nove razglednice Že v eni od prejšnjih številk Slamnika ste lahko prebrali, da je bila pred kratkim izdana knjižica MESTO DOMŽALE - SPREHOD SKOZI PROSTOR IN ČAS, v kateri boste našli obširnejšo predstavitev mesta Domžale ter njegove kulturne in zgodovinske dediščine, zanimivosti in znamenitosti, za katere doslej morda sploh niste vedeli. Skupaj z vodnikom, ki vas bo popeljal od znamenitosti do zanimivosti, knjižico še vedno lahko kupite v Galeriji in knjigarni Beseda v Domžalah, na Kajuhovi ulici 5. Tam lahko dobite tudi nove razglednice, ki jih je izdala Komisija za turizem. Pred kratkim je Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance Občine Domžale, izdala štiri razglednice z motivi kulturne dediščine naše občine. Na prvi boste našli Kulturni dom Franca Bernika Domžale, kot je bil zgrajen v letu 1910 in kot je bil obnovljen pred desetimi leti. Druga razglednica prinaša motiv slamnikarstva, po katerem smo najbolj znani; na obeh večjih razglednicah pa boste našli motive znamenitosti in zanimivosti iz mesta Domžale in njegove okolice. Tudi razglednice lahko kupite v Galeriji in knjigarni Beseda. Kolesarske in peš poti Ker smo v času, ko bo kolesarjenje vsak dan bolj priljubljeno, vas želimo še enkrat opozoriti na KOLESARSKE POTI PO OBČINI DOMŽALE IN NJENI OKOLICI ter VODNIKU po regionalnih pešpoteh v Ljubljanski urbani regiji, za katerega pripravljamo ponatis. Pred kratkim je izšel tudi vodnik MREŽA KOLESARSKIH POTI V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI, ki jo je izdala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Vse vodnike lahko dobite v re-cepcijski službi občine, na vašo željo pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Komisija za turizem Občine Domžale Cvetlična razstava v Arboretumu Volčji Potok Ne pozabite: 3. maj je domžalski dan Kot vsako leto se v okviru tradicionalne cvetlične razstave na začetku parka s svojo bogato ponudbo predstavljajo občine v okviru Podjetne regije: Domžale in Lukovica (3. maja), Kamnik (2. maja), Komenda in Mengeš (27. aprila), Moravče in Trzin (26. aprila). Vse dni od 26. aprila do 4. maja bo v posebnem šotoru mogoče dobiti informa-tivno-turistično gradivo iz vseh občin, informatorke pa vam bodo rade odgovarjale na vaša vprašanja. Občina Domžale se bo predstavila v soboto, 3. maja, dopoldne. S svojimi izdelki bodo obiskovalce in obiskovalke pogostili člani Čebelarskega društva Domžale ter članice Društva podeželskih žena Domžale, v razvedrilnem programu pa vas bodo s svojimi nastopi razveselili Godba Domžale in Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje, pri likovnem ustvarjanju pa si boste lahko pogledali člane Likovnega društva Senožeti iz Radomelj. Vabimo vas, da se nam 3. maja dopoldne pridružite na domžalskem dnevu v Arboretumu Volčji Potok, seveda pa ste dobrodošli tudi vse druge dni. Komisija za turizem Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok z roko v roki, da nam bo lepše Cenejše letne vstopnice tudi v letu 2008 Prepričani smo, da ni Domžalčana ali Domžalčanke, ki ne bi slišal za čudoviti park Arboretum Volčji Potok, ki se v vseh svoji razkošnostih v svoji preobleki kaže za vsak letni čas posebej in nam tako vzbuja najlepše užitke. V njem lahko najdete več kot 3000 rastlinskih enot, v zadnjih letih pa je znan po najbogatejšem izboru sort tulipanov v Slovenije, kjer v okviru spomladanske cvetlične razstave vsak Slovenec najde svoj najljubši tulipan in spremljajoče prireditve. Glede na število občanov in občank iz naše občine, ki vsako leto obiskujejo Arboretum Volčji Potok s sofinancirano letno vstopnico, lahko rečemo, da se njihovo število povečuje. Zato sta Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok tudi letos s sporazumom uredila cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale za leto 2008. Glede na večletno evidenco kupcev letnih kart v letu 2007 je cenejšo letno karto kupilo 1080 prebivalcev, bo občina sofinancirala nakup letnih kart za prebivalce Občine Domžale v vrednosti do 4.212,44 evra. Arboretum bo zato ceno letne karte, ki je 40 evrov, za prebivalce Občine Domžale znižal na 17,50 evrov in za otroke 12,50 evra - nesofinancirana cena je 23 evra. Arboretum Volčji Potok bo vodil evidenco kupcev letnih kart iz Občine Domžale ter jo bo pred poplačilom zadnjega obroka dostavil Občini Domžale. Letna karta bo veljala za vse prireditve v Arbore-tumu Volčji Potok. Na njej bodo točni podatki lastnika s fotografijo. Arboretum bo imel pravico vpogleda v letno karto in vpogled v osebno izkaznico oziroma drug dokument, s katerim se lahko preveri identiteta lastnika karte. Zloraba letne karte se kaznuje s takojšnjim odvzemom. Letna karta ni prenosljiva. Arboretum Volčji Potok s tem sporazumom omogoča organiziranim skupinam otrok iz vrtcev ter skupinam učencev osnovnih šol Občine Domžale brezplačen vstop v park. Sporazum velja za leto 2008. Letne karte so že začeli prodajati v prodajalnah Arbore-tuma Volčji Potok in veljajo za vsak dan od marca do konca oktobra. Izkoristite priložnost in čimvečkrat obiščite Arboretum Volčji Potok. Prva priložnost za posebno razkošen pogled na park se vam ponuja že od 26. aprila do 4. maja, ko bo v Arboretumu Volčji Potok tradicionalna cvetlična razstava z bogato spremljajočo ponudbo. Dobrodošli! Urad župana Saša s trenerjem Primožem Vrhovnikom Utrinek s tekme svetovnega pokala v Kreischbergu, Saša na elankah Saša Farič, svetovna podprvakinja v smučarskem krosu Treba si je upati Nekje med treningi, kosilom in študijskimi obveznostmi si je Saši Farič, 23-letni Radomeljčan-ki, uspelo utrgati nekaj minut za krajši razgovor ob kavi. Bolj domače bi se verjetno počutila v kateri izmed gorskih koč in s smučkami na rami, čeprav pove, da je tudi smučanja ter potovanj včasih dovolj in ji ustreza premor v Radomljah in Ljubljani. Najprej spregovoriva nekaj besed o obveznostih, številnih najrazličnejših treningih, o šoli in študiju, potem preideva na bistvo - smučarski kros v prostem slogu in drugo mesto v Svetovnem pokalu v smučarskem krosu. O Saši sem v časopisih in po internetu prebrala veliko, zato mi je bila že znanka. Morda je še bolj energična in predvsem neizmerno navdušena nad smučanjem, smučarskim krosom in trenerjem. »Free, furanje, noro, užitek ...,« je samo nekaj besed, ki so v Sašinem besednjaku močno povezane s smučarskim krosom, ki je zadnjih šest let bolj ali manj njeno življenje. Smučarski kros je našel Sašo »Že od malih nog se ukvarjam s športom. Najprej je bilo to alpsko smučanje, kjer sem bila najboljša v veleslalomu, rada sem vozila tudi superveleslalom. Bila sem zares dobra, trenirala in smučala sem z Bračunovo in Suhadolčevo. Potem je čedalje pogosteje prihajalo do nesoglasij ter prepirov in rezultat je bil moj odhod iz alpskega smučanja. Še sreča, da je ravno takrat brat mojega serviserja za smuči, Primož Vrhovnik, ki je v Švici spoznal in se navdušil nad smučarskim krosom, klical bivše alpske smučarje in me povabil na trening. Sploh ne vem, kaj bi bilo, če ne bi pristala v smučarskem krosu.« Življenje polno valov, grbin in skokov Sašino življenje je v vseh pogledih podobno njeni disciplini - polno zavojev, nepredvidljivo. »Od 12. leta naprej živim samo z očetom ter starejšo sestro in to mi je zagotovo pustilo pečat. Malo me je premetavalo tudi v šoli, imela sem še zdravstvene težave . Vse se je vsaj začasno uredilo, ko sem začela s treningom smučarskega krosa. Z devetnaj stimi leti sem zmagala na prvi tekmi v krosu (v švicarskem Saas Feeju), na kateri sem nastopila! In to ni ravno pogosto, saj je konkurenca kar huda. Potem sem imela tri leta spet težave in zdaj sem spet nazaj.« In stoodstotno bolj zrela z vizijo, kaj hoče doseči . Čar smučarskega krosa je ... »Užitek. V čisto vsakem delu. Menda sem najboljša v smučanju, najbrž zato, ker sem ga toliko časa trenirala. Odlično mi gre prehitevanje, kar mi pride prav predvsem zaradi še ne najboljšega starta - včasih tekmice prehitevam od začetka do konca . Dobra sem tudi v zavojih, skokih, dobro se znajdem v nepredvidljivih in adrenalinskih situacijah.« Če bi Sašo poslušali, bi morda za trenutek (ali dva, tri .) na smučarski kros pomislili tudi sami! Najlepša med najlepšimi »Tekma, ki si jo bom zapomnila, je zagotovo tista prva. Zato, ker je bila pač prva in ker sem nepričakovano zmagala. Najlepša letošnja je bila tekma svetovnega pokala v Grindelwaldu, nekaj posebnega so vsakoletne X-igre; letos sem bila v Aspnu peta. Omenim naj še Crossmax v Söldnu, kjer sem bila tretja.« Ekipa: Primož, Tadej, Studio 4 in Elan »Imam zares srečo! S trenerjem Primožem se odlično razumeva, takšnih trenerjev zagotovo ni veliko! Slabo leto uspešno sodelujem tudi s kondicijskim trenerjem Tadejem Černošem, za moje zdravstvene težave skrbijo v ljubljanskem Studiu 4, smučam na elankah.« Študentka Gea College, bodoča komercialist-ka, ima podporo družine, za odnose z javnostjo skrbi Andrej Dekleva. »Intervjuji in nastopi na televiziji niso ravno moje najljubše opravilo, so pa potrebni zaradi sponzorjev.« Srebro v svetovnem pokalu obeta »Cilj za letošnjo sezono je bil uvrstitev med prvih pet. Na osmih tekmovanjih sem bila enkrat najboljša, dvakrat druga in deseta ter po enkrat četrta, peta in šesta. Odločilna je bila zadnja tekma. Šlo je za par točk, končna uvrstitev bi bila lahko popolnoma drugačna. Trema je tudi bila!« Načrti Saše vključujejo smučarski kros, čim dlje, dokler bosta motivacija in užitek. Zaključek študija, malo potovanj, služba in potem družina. »Otrok si sicer zares še ne predstavljam, čeprav jih imam rada. Uf, vse ob svojem času!« Nazaj k smučarskemu krosu ... Na progi se najdejo tudi 50-metr-ski skoki! »Najbolj nore so proge v Ameriki. Tam je vse veliko!« Smučarski kros je najmlajša disciplina prostega sloga, kjer je obvezna čelada, priporočena je opora za hrbtenico, oprijeti smučarski dresi niso dovoljeni, nujno potreben pa je pogum. »Včasih imam na startu tremo, še posebej, ker je to moja šibka točka. Nekatere proge so zares zahtevne, z ostrimi zavoji in s skoki tudi do 50 metrov, kakršen je bil na X-igrah. Ko pogledaš čez navpično steno strmo navzdol - včasih si pogledam konkurenco ali fante, kako jo prepeljejo, potem grem še jaz. V Ameriki je to zares velika stvar; tekmo prenaša televizija, gledalcev je tudi 50.000 ...« Od 50 do 100 sekund divje vožnje Vsaka proga je zgodba zase. Po večih Sašinih opisih tekmovanj na Jeep Touru, v Söldnu, Španiji, Tignesu in Kanadi se lahko zgodi praktično vse. »Treba si je upati! Jaz kar grem. Odženeš se iz blokov in potem pelješ. Čim hitreje, po najbolj optimalni liniji, kolikor to dopuščajo konkurentke in situacija. Zgodi se, da pademo, potem je odvisno, kako hitro se pobereš in prideš v cilj peš. Sem predvsem tehnik, dobro smučam, tudi zarezane ovinke, to je moja prednost.« In so tudi padci in poškodbe . »Kar nekajkrat sem že padla. Padec na hrbet je najhujši, ker ti vzame sapo. Ko prideš k sebi, pogledaš, če imaš cele noge in potem gremo naprej.« Še naprej sprašujem o poškodbah in padcih - nemogoče, da je »samo« to . »Ja, veliko kon-kurentk je poškodovanih že precej mladih, predvsem so kritična kolena. Mene malo bolita rama in Sponzorji Saše v pretekli sezoni: Mobitel, Audi, Triglav, Union, Eti, Bare-de, Histi, Flooring, Lati-novič, Gemax, Simp, ŠRC Pohorje, Biger Opremljevalci: Elan, Matias d. o. o., And by Andraž, H-style, Te-smas sport hrbet, kar zdravim s fizioterapijami in masažami. Drugih težav nimam. Upam, da nisem rekla prekmalu!« Treningi, rolanje, srfanje in še kaj »Smučarski kros zahteva veliko kondicije. Najprej imaš dva dni po dve uri za ogled proge, sledijo kvalifikacije, ko na čas voziš sam, da se uvrstiš v glavno tekmovanje, in šele potem se tekmovanje nadaljuje z izpadanjem do finalne vožnje. Imam tudi po dva treninga dnevno, zjutraj kondicij skega, popoldne delam sama - rolam, kolesarim, tečem. Konkurentke veliko plezajo, jaz bom letos začela s srfanjem ...« Saša pomaga tudi doma. Pravi, da je vsestranska pomoč v družinskem podjetju Mesarstvo Farič, kjer pomaga tudi starejša sestra. Potepuhinja - Športno društvo Vagabund »Imena kluba, katerega članica sem, se je spomnil moj trener.« In ob naslednjih besedah ugotovim, da je Saša zares potepuhinja. »Smučarskega krosa v Sloveniji ni možno trenirati. Na smučanje hodimo v Avstrijo, tekme so po celi Evropi. Drugje imajo ekipe precej boljše pogoje, na primer Kanad-čanke! Kljub temu, da nisem imela ravno veliko smučarskih dni, sem bila letos od januarja do marca doma štiri dni . Za naslednje leto se dogovarjam za treninge v Čilu, mogoče še na Novi Zelandiji. Všeč mi je v Kanadi.« In Kanada je morda »obljubljena dežela«. foto: Grega Stopar Zimske olimpijske igre v Vanco-uvru 2010 Zaradi njenega drugega mesta v svetovnem pokalu je večina Slovenije sploh slišala za smučarski kros. Čez dve leti bo ta disciplina premi-erno tudi na olimpijskih igrah. »V Sloveniji se je s krosom ukvarjalo kar nekaj tekmovalcev, potem je stvar nekako zamrla, zdaj pa se spet dela ekipa. Želim si nastopiti na olimpijskih igrah. Ker pa bodo tam verjetno lahko nastopile le najboljše, me čaka še veliko dela. Če le ne bo poškodb! Če sem kakšno leto nazaj že točno vedela, kdo so glavne konkurentke, je zdaj ravno obratno. Prihajajo vedno nove in mlajše, vedno več nas je.« Še Saša nekaj o slovenskem smučanju ... Trenutna prva asociacija na smučanje v Sloveniji je nerožnata finančna situacija. »Situacija bi lahko bila boljša, bile so neke obljube ... Govori se o tem, da bi ustanovili zvezo za prosti slog. Drugače je na začetku za to skrbel predvsem oče, z uspehi so prišla sredstva, ki so mi pokrila stroške letošnje sezone, več ali manj imam pokrito že tudi prihodnjo. Fino je, da se s tem ni treba ukvarjati, da lahko samo treniram in tekmujem. Hvala vsem!« In za konec še običajne stvari: počitnice? Smučanje - ne. Kot profesionalna smučarka si Saša počitnice predstavlja drugače kot tisti, ki čakamo na praznike, da obujemo pancarje in smučke. »Lansko leto sem bila vsega skupaj štiri dni na morju, ker sem imela študijske obveznosti. Moje počitnice so običajno ob Kolpi in v Splitu, na toplem.« Po Sašinem navdušenju in načrtih sodeč ne gre le za petnajst minut slave! Hvala za prijetno urico. Po najboljši liniji do cilja! Bojana Slamnik 06 25.04.08 cyan magenta yellow black stran 5 stran 5 AKTUALNO to <*» A e g & Ä 5 w S v * 5 A ■ M ^lr • li 'i HtT. J ... I IUI 11 " \\ i tf tWf' Slovesna seja Občinskega sveta ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale Poguma in odločnosti nam ne manjka (nadaljevanje s prve strani) Slavnostni govornik, župan Toni Dragar, se je na začetku spomil 19. aprila 1952, ko se je oblikovala Mestna občina Domžale ter vseh naslednjih obdobij, ki so si podobna v tem, da so si vse generacije, enako kot današnja, prizadevale, da bi ustvarile čim-boljše pogoje za življenje in delo ter naredile kar največ korakov za kvalitetno življenje občank in občanov; enako pa je bilo tudi obdobje od lanskega do letošnjega praznovanja, ko smo se trudili, da bi uresničevali programe in cilje, ki smo si jih zastavili v tem obdobju. Župan je nadaljeval: »Vesel sem, da se uresničujejo. Pri tem pa vsi vemo, da so številni problemi sodobne družbe postali bolj zapleteni, kot so bili pred leti, da tudi naša občina ni imuna pred problemi, ki se kažejo na državni ravni, pa tudi to, da se nekatere pomembne odločitve za našo skupno prihodnost sprejemajo na ravni države. Kljub temu pa smo tudi v tem obdobju uresničevali poslanstvo, ki smo ga v razvojnih dokumentih opredelili kot skrb za kvalitetne bivalne pogoje, urejeno infrastrukturo in razvoj kulturnih, izobraževalnih, športnih in socialnih dejavnosti, kakor tudi pri ustvarjanju pogojev za podjetništvo. Zato sta tudi proračuna za leti 2008 in 2009, prvič smo ju sprejemali za dve leti skupaj, zastavljena tako, da bosta kljub hitri rasti prebivalstva omogočala, razvoj in ohranjanje primernega standarda na vseh področjih življenja in dela.« Nato je predstavil prizadevanja občine za ustvarjanje kar najboljših pogojev za varstvo in vzgojo otrok: predvidena je gradnja do 30 novih oddelkov za predšolsko vzgojo, adaptacije in dozidave osnovnih šol, uresničevanje projekta Domžale - otrokom in mladim prijazno mesto (varne točke, Lokalna akcijska skupina, Z glavo na zabavo, Veter v laseh, Žoga je najboljša droga); z vso odgovornostjo skušamo poskrbeti za kakovost življenja starejših občanov, (gradnja oskrbovanih stanovanj, nove kapacitete institucionalnega varstva, prostori za dnevni center in dnevno varstvo) in načrtujemo sofinanciranje pre- ventivnih programov na področju zdravstva ter zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo (gradnja stanovanja po principu javno-zasebnega partnerstva). Na kratko se je dotaknil področij kulture in športa, ohranjanja zgodovinske in kulturne dediščine, načrtovanih investicij na področju komunalne infrastrukture, urejanja kolesarskih in peš poti, urejanja Kamniške Bistrice, posebej pa napovedal aktivnosti v zvezi s Poslovno cono Želodnik, ki bo v naslednjih letih zanesljivo najpomembnejši projekt naše občine, ter nato nadaljeval: »Preteklost je zanesljiva, že zato, ker je ni mogoče več spreminjati, res pa je tudi, da o njej vemo pogosto prav tako malo, kot o pri- hodnosti. In če lahko rečemo, da smo ponosni na našo zgodovino in da se trudimo, da bi bili nekoč ponosni na našo sedanjost, sem prepričan, da se naši občini obeta lepa prihodnost. Vsi skupaj se namreč trudimo, da bi tudi naš čas pomenil kvaliteten korak naprej. Stopimo skupaj in ga naredimo - za lepši jutri vseh občanov in občank naše občine. Poguma in odločnosti nam ne manjka!« Posebne čestitke je namenil vsem nagrajencem ter v njih poudaril, da jim je občina priznanja namenila za predano prostovoljno delo, strokovnost, pomoč, vse njihove uspehe, predvsem pa za pogum in odločenost, da ne živijo le zase, temveč tudi za druge ter poudaril: »Ko vam ob prejemu nocojšnjih priznanj iskreno čestitam v imenu vseh, ki vam bodo zaploskali, vedite, da vaše delo cenimo, smo ponosni nanj, predvsem pa smo vam hvaležni za vse, kar ste dobrega dali. Veselite se svojih sadov in uživajte - v nocojšnjem in vseh drugih večerih.« Slavnostni govor je zaključil s čestitko občanom in občankam Občine Domžale ter vsem zaželel prijetno praznovanje. Slovesna seja se je nadaljevala s podelitvijo plaket in priznanj ter kulturnim programom, v katerem so sodelovali Domžalski komorni zbor Domžale pod vodstvom dirigenta Fernanda Mejia-sa, Domžalski trobilni kvartet, v katerem igrajo trije bratje: Mihael - rog, Dominik - kornofon in Anže Kozjek - trobento, ter Ivo Kovič - tenorsko tubo. Čačača in rumbo sta zaplesala plesalca Monika Jeras in Peter Pipp, zaploskali pa smo tudi baritonistu Marku Kobalu ter citrarju Tomažu Plahutniku, povezovalec je bil Boštjan Romih. Posebno presenečenje so oblikovalci programa, organizator je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, vsebinski del in režija pa sta bila v rokah Lojzeta Star-žarja, pripravili s posnetkom več kot 100 let starega petja domžalskih izseljencev v Ameriki, ob katerem so zaplesali plesalci Plesne šole Miki: Špela Gorjup, Tine Šinko, Miha Semprimožnik in Tina Cankar. Vera Vojska Intervju z Markom Faturjem, direktorjem JKP Prodnik Ločevanje bioloških odpadkov z junijem o V skladu z izvajanjem slovenske okoljske zakonodaje in sprejetim občinskim Programom oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev bomo, v okviru izvajanja javne službe ravnanja z odpadki, predvidoma 1. junija 2008, oziroma po sprejemu na Občinskem svetu Občine Domžale, začeli z ločenim zbiranjem in predelavo bioloških odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih oziroma pri vas doma. Na vprašanja o načinu odlaganja, zbiranja, odvoza in deponiranja ločeno zbranih bilo-ških odpadkov nam je odgovarjal Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Zakaj je ločeno zbiranje bioloških in komunalnih odpadkov pravzaprav tako pomembno? Organski odpadki predstavljajo velik del (do 40 odstotkov) mešanih komunalnih odpadkov. Njihovo odlaganje na odlagališča povzroča pline, ki negativno vplivajo na segrevanje ozračja. Na osnovi Zakona o varstvu okolja je država sprejela Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS št. 37/04), ki določa način ravnanja z biološkimi odpadki. Občina Domžale je na osnovi Pravilnika sprejela Program oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Domžale in datum pričetka izvajanja javne službe, to je predvidoma 1. junij 2008. Ločeno zbiranje in predelava bioloških odpadkov bosta prinesla nove, rjave zabojnike za biološke odpadke. Kdaj točno boste pričeli z razdeljevanjem zabojnikov po krajevnih skupnostih oziroma občinah? Za odlaganje bioloških odpadkov, to so organski odpadki iz gospodinjstev, so predvideni rjavi plastični zabojniki, ki bodo last JKP Prodnik. Vsem uporabnikom v območjih, kjer je ločeno zbiranje po pravilniku določeno (Občina Domžale, Občina Mengeš in Občina Trzin), bomo zato dostavili naše zabojnike, in sicer od 5. do predvidoma 25. maja. Skupaj z zabojniki bodo uporabniki prejeli tudi dopis z obrazložitvijo in informativno knjižico, kaj predstavlja biološke odpadke. Napotki, kaj sodi med biološke odpadke, oziroma kaj se lahko odlaga v nov zabojnik, bodo odtisnjeni tudi na samem zabojniku. Kako bodo zabojniki razdeljeni v primeru naselja s samostojnimi hišami in kako v primeru stanovanjskega/blokovskega naselja? Vsaka individualna hiša prejme svoj zabojnik skupaj z navodili za ločevanje in ostalimi potrebnimi podatki o odjemnem mestu in terminih odvoza, za večstanovanjske objekte pa se bo na odjemna mesta, kjer so že nameščeni zabojniki za mešane odpadke namestilo še ustrezno število rjavih zabojnikov za biološke odpadke. Boste po razdelitvi takoj pričeli tudi z odvažanjem? Razdelitev zabojnikov bo potekala v mesecu maju. Gre za velik projekt, saj bo v občinah Domžale, Mengeš in Trzin potrebno razdeliti približno 8.000 zabojnikov. Z odvozi se bo pričelo predvidoma v ponedeljek, 2. junija, po naprej objavljenem urniku. Kaj pravzaprav so biološki (strokovno organski) odpadki? Med biološke odpadke spadajo kuhinjski odpadki in vrtni odpadki iz gospodinjstev. Med kuhinjske odpadke iz gospodinjstev spadajo zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki solate, zelja, korenja, red-kve, zelene itd.), olupki in ostanki sadja, kavna gošča ter kavni filtri, čaj in čajne vrečke, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke za sadje in zelenjavo, papirnati robčki itd. Med vrtne odpadke iz gospodinjstev spadajo rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje in veje, plevel, stara zemlja lončnic in podobno. Kako bomo občani vedeli, kaj smemo vstavljati v te zabojnike za biološke odpadke? Navodila so napisana na steni zabojnika. Vsako gospodinjstvo pa bo skupaj z zabojnikom prejelo brošuro o ločevanju odpadkov. Prav tako bo te informacije mogoče vedno dobiti v podjetju Prodnik, po telefonu ali na naši spletni strani. Kako pogosto boste odvažali odpadke in kako bomo občani vedeli, kdaj je na vrsti katera krajevna skupnost, ulica v občini, ...? Odvoz se bo izvajal enkrat tedensko. Urnik odvoza bo objavljen v lokalnih glasilih in na spletni strani JKP Prodnik pred začetkom zbiranja. Kaj to pomeni cenovno? Bomo občani za odvoz smeti plačevali več? In kdo plača nov zabojnik? Cena za odvoz in predelavo 1 m3 organskih odpadkov znaša 16,2066 evra (brez DDV), obračunska mesečna količina pa se bo izračunala po formuli: VOLUMEN POSODE (m3) x 52 (letno št. odvozov) / 12 (mesecev) x cena za 1m3. To v primeru 120-li-trske posode, ki bo najbolj pogosta, znaša 0,12 x 52 / 12 x 16,2066 = 8,4274 EUR na mesec. Ali bo na isti položnici razvidno, da gre za odvoz ločenega dela bioloških odpadkov? Da, obračun bo ločen za mešane komunalne odpadke in biološke odpadke. Kdaj se bo ta dodaten znesek odrazil na položnicah? V primeru, da bomo z ločenim zbiranjem začeli 1. junija, se bo dodatni znesek odrazil na položnicah za mesec junij, ki v gospodinjstva prispejo v začetku julija. Kaj se zgodi v primeru poškodbe zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov? V primeru poškodbe zaradi normalne uporabe bo sledilo popravilo ali zamenjava s strani podjetja Prodnik, ki bo zabojnike tudi vzdrževalo. V kolikor bo uporabnik svoj zabojnik poškodoval namerno ali bo poškodovan zaradi nepravilne uporabe, bo moral popravilo oziroma zamenjavo plačati uporabnik. Kje se bodo ti odpadki deponirali in kako? Biorazgradljivi odpadki se skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov ne smejo odlagati na odlagališča, ampak jih je potrebno predelati. Zbrani odpadki bodo torej oddani v ustrezno predelavo predelovalcu, izbranemu v okviru oddaje javnega naročila za prevzem in predelavo biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev, ki bo odpadke prevzemal v Centru za ravnanje z odpadki. Kakšen je proces predelave teh odpadkov in kje v Sloveniji jih predelujejo, kam se odvažajo v predelavo in kako pogosto se bodo odvažali iz naših občin? Za predelavo biorazgradljivih odpadkov obstaja več tehnoloških procesov. Pogoj za prijavo na razpis za izvajalca je bil, da ima pravna oseba s strani MOP potrjen status predelovalca biorazgradljivih odpadkov, tako da izvajalec GJS pridobi dokument, ki dokazuje, da so bili organski odpadki oddani v ustrezno obdelavo. Se predelani biološki odpadki uporabljajo v kakšne posebne namene oziroma kaj počnejo s predelanimi odpadki? Tako kot so različni postopki predelave organskih odpadkov, so različni tudi končni produkti (energija, kompost, ...). Katere občine po Sloveniji so že uvedle ločeno zbiranje bioloških -tonerje Obnavljamo: -kartuše -trakove... 1IHRANEK DO 50% | Servis tiskalnikov in prodaja novih HP tiskalnikov! www.net-planet.si, i nf o®net-planet. si Net-Pia net PE: Domžale, Kamniška ulica 2, Domžale Kontakt: 041 25 25 25, tel./fax: 01/ 721 61 56 Odprto; pon-pet: 9h-19h, sobota: 9h-12 h odpadkov in kakšne so njihove izkušnje? Zaradi veljavnih predpisov so praktično vse občine v Sloveniji v postopku uvajanja ali pa so že uvedle ločeno zbiranje organskih odpadkov. Med drugimi so ločeno zbiranje organskih odpadkov že uvedle Ljubljana z okolico, Vrhnika, Krško, Murska Sobota, Logatec, Celje z okolico ... Izkušnje so različne, povsod pa se je delež odloženih organskih odpadkov pomaknil pod zakonsko predpisano mejo. Kakšni so stroški uvedbe ločenega zbiranja bioloških odpadkov za občino? Stroški uvajanja za občine bodo neznatni, saj v skladu z veljavno zakonodajo stroške v zvezi z izvajanjem javne službe plačamo uporabniki. Je pa strošek zbiranja, odvoza in predelave bioloških odpadkov na področju občin Domžale, Mengeš in Trzin ocenjen na 800.000 evrov letno in bo pokrit s plačilom opravljenih storitev, ki jih po zakonu moramo izvajati. Kdo bo pral zabojnike in kako pogosto? Posode bodo enkrat mesečno (v poletnih mesecih) pri praznjenju tudi oprane (uporaba smetarskega vozila z integriranim visokotlačnim pralnim sistemom). Pranje pri nizkih temperaturah ni mogoče, pa tudi ni potrebno, saj pri nizkih temperaturah ne prihaja do razkrajanja in vonjav. Ali lahko občan zamenja zabojnik za manjšega in pod kakšnimi p°g°ji? V prvem letu izvajanja javne službe zamenjava ne bo mogoča, saj se je vsak uporabnik lahko odločil za primerno velikost zabojnika za biološke odpadke. Po enem letu pa se bo menjava zabojnika lahko izvedla skladno s sprejetim Programom oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju obči- ne Domžale, ki omogoča menjavo 120-litrskega zabojnika za 80-litr-skega v primeru, da se bo določen del organskih odpadkov kompostiral v hišnem kompostniku, skladno z določili pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki. Kako pa je z zabojniki za ostale komunalne odpadke? Kdaj jih bodo lahko tisti, ki so se v anketi odločili za zamenjavo, prejeli? Kdaj jih bodo prejeli in ali bo zanje cena ostala ista, ne glede na njihovo velikost? Zabojniki za ostanek mešanih komunalnih odpadkov zaenkrat ostanejo isti. Predvideno je bilo, da se z uvedbo ločenega zbiranja bioloških odpadkov zamenjajo tudi zabojniki za mešane komunalne odpadke, vendar je bilo to povezano s potrditvijo novih cen s strani Vlade RS, ki je za to pristojna. Novi zabojniki za vsa gospodinjstva so že nabavljeni in čakajo v skladišču. Razdeljeni bodo takoj, ko bo potrjena nova cena. Z razdelitvijo zabojnikov za biološke odpadke in mešane komunalne odpadke bomo prešli na sistem, kjer so vsi zabojniki v lasti izvajalca storitev. Tako občanom ne bo več potrebno skrbeti za zamenjavo ali nabavo novih zabojnikov. Poskrbljeno bo tako za vzdrževanje kot tudi za zamenjavo dotrajanih ali poškodovanih zabojnikov. Nam, ki pobiramo odpadke, pa bo omogočen racionalnejši odvoz odpadkov, saj bodo vsi zabojniki enaki in ne bo potrebno prilagajanje tovornjakov za pobiranje odpadkov vsakemu tipu zabojnika posebej. Alenka Jakomin Občinski svet Občine Domžale je točko o ločenem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov predvidoma obravnaval na 17. seji, 23. aprila 2008. MEGOsVAALLoMrJ MIRJAM Minam Roimarnp., duranifin 3 (/ijrwjtvnr rio & =*£ v'iA k.f r J Vi.' ' ^mfjmi' 9tw Zupan Toni Dragar sprejema iz rok Zorana Vitoroviča, predsednika Rotary kluba Domžale, darilo občanom in občankam ob 10. rojstnem dnevu društva. spada med najbolj delavne v naši državi, zbrani pa so prisluhnili tudi Viktoriji Vehovec, prvi predsednici Rotary kluba Domžale. Komu vse pomagajo? Med tistimi, ki jim je Rotary klub pomagal v preteklih desetih letih, so bili njihove pomoči deležni: INCE Mengeš za projekt Naša hiša ter za vsakoletne dejavnosti, Društvo rejnic in rejnikov Domžale, ki jim pomagajo pri organizaciji tradicionalnega letovanja in prisrčnega miklavževanja ter Društvo Sožitje. Sofinancirajo inštrukcije za rejence in otroke iz socialno ogroženih družin, vsako leto pa namenijo svoj dar Oddelku otroške kirurgije Kliničnega centra v Ljubljani. Denar zbirajo na različnih prireditvah, med katerimi sta najbolj znana dobrodelni gala ples in dobrodelni golf turnir, ki ga vedno povežejo z dobrodelno dražbo, katere izkupiček je i "T vi m : w Pogled na dvorano namenjen pomoči vsem, ki so je potrebni. Ob dobrodelni dejavnosti Rotary klub Domžale kontinuirano - vsak teden - pripravlja različna srečanja z znanimi strokovnjaki, ekskurzije in sodelovanja z drugimi društvi. Dobrodelnost tudi ob obletnici Tudi tokratno slovesnost ob jubileju so rotarijanci izkoristili za svojo osnovno usmeritev - dobrodelnost, saj je predsednik Zoran Vitorovič županu Občine Domžale, Toniju Dragarju, ki je klubu čestital in se mu zahvalil za njihovo dejavnost, izročil tri defilblatorje. Klub tudi tokrat ni pozabil Oddelka otroške kirurgije za intenzivno terapijo Kliničnega centra v Ljubljani, saj je predsednik doc. dr. Janezu Primožiču izročil dva aktivna respirator-ska vlažilca za inkubatorje s potrebno opremo. Ob tej priložnosti je doc. dr. Primožič izrazil neizmerno hvaležnost klubu za vso pomoč. Prijeten večer so rotarijci in rotarijke zaključili z ogledom politične satire »Kdo vam je pa to delu«, v izvedbi Borisa Kobala, in s prijetnim druženjem. Župan Toni Dragar se v imenu Občine Domžale še enkrat zahvaljuje Rotary klubu Domžale za darovane tri defiblatorje, ki bodo nameščeni na mestih, kjer se zbira največ ljudi, predvidoma v stavbi občine, v zdravstvenem domu in v športnem parku ter klubu iskreno čestita ob obletnici. V posebni publikaciji, ki so jo izdali ob 10. rojstnem dnevu, lahko preberemo kratko zgodovino rotarijstva v naši državi, predvsem pa se lahko seznanimo z vsemi njihovimi dobrodelnimi projekti, o katerih največ povedo zapisane besede sedanjega predsednika Zorana Vito-roviča: »Zbrani denar smo preprosto pretočili v nasmehe sreče in veselja. Darovali smo! In dajanje je največja sreča. In v tem je bistvo rotarijstva.« Vera Vojska V Društvu rokodelcev Moravške doline tudi Domžalčanke Roka ustvarja - snuje srce ■v Razstava Studijskega krožka v Dobu Izpod spretnih prstov vedno nove umetnine Med številnimi oblikami druženja, ki jih v Krajevni skupnosti Dob ni malo, je tudi delo Študijskega krožka, v katerem se zbirajo vsi, ki imajo radi ročna dela. V spomladanskem in jesenskem ciklusu se zbirajo enkrat tedensko, malce poklepetajo, predvsem pa s spretnimi prsti ustvarjajo različne umetnine. Po spomladanskem delu so članice Študijskega krožka: Alenka, Ani, Dani in Marta, navadno v krožku dela okrog 10 pridnih članic, v prostorih KS razstavile svoja dela ter povabile krajane in krajanke, da si jih ogledajo. Tokrat so delale kar Pozor steklina! Lovska družina Domžale in druge lovske družine ter pristojne službe za kužne bolezni v Sloveniji so dobili pisno obvestilo z Veterinarske uprave Republike Slovenije o več žariščih stekline in garij pri lisicah. Eden od vzrokov bi lahko bil tudi povečanje populacije lisic, podaljšana pa je tudi lovna doba na lisice po vsej Sloveniji. Lovci prosimo sprehajalce v naravnem okolju, da v primeru, da bi videli nenavadno vedenje živali, obvestijo regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112, kjer bodo klic preusmerili do ustreznih služb. Vidni znaki so lahko razdražlji- brez mentorja in z veliko želje po ustvarjanju vsega lepega. Tako smo si lahko ogledali različne prtičke, obeske, rešeljeje, umetniško izdelane pirhe, prave umetnine iz das mase, različne škatle, portretke itd. Pri svojem delu upoštevajo etnološke zanimivosti iz naše zgodovine, predvsem pa »mlade po srcu« spoznavajo vedno nove načine izdelovanja ročnih del in prijetnega druženja. Ko se jeseni spet vrnejo k svojim priljubljenim tehnikam ročnega dela, vas vabijo, da se jim pridružite ter sebi in drugim polepšate življenje. vost, težko dihanje in nenavadno slinjenje pri obolelih živalih. Slinasti izcedki po travi, podrasti in zemlji so tudi nevarni za okužbo ostalih zdravih prosto živečih živali in domačih živali, ki se gibljejo po okuženem območju. Za ljudi je nevaren ugriz obolele živali s steklino, zato je obvezen obisk zdravnika in pregled na omenjeno kužno bolezen. Lastnikom psov lovci svetujemo, da psov ne spuščajo s povodcev in jih imajo na sprehodu pod kontrolo, kaj vohljajo, oblizujejo in požirajo. V vednost: letos po novem letu se je med zdravstvenim domom in domom ostarelih občanov v Domžalah potikala lisica. Posredovali so domžalski lovci in policisti, lisica pa ni bila okužena. Po obvestilih sprehajalcev je občasno lisica opažena tudi ob bregovih Kamniške Bistrice. Upravni odbor LD Domžale Rokodelstvo je bilo v starih časih pomembno za vsakdanje življenje. Zlasti na podeželju so se številne ročne spretnosti razvile iz potreb v vsakdanjem življenju. Delovali so podobarji, kiparji, slikarji, kovači, kolarji, pletarji, mizarji, tkalci, vezilje, kitarji, piparji in še mnogo drugih. Žal mnoge obrti počasi izumirajo, česar se zaveda Društvo rokodelcev Moravške doline, ki so ga pred desetimi leti ustanovili ljubitelji ljudskega izročila z namenom, da to iztrgajo pozabi in ga ohranijo za naslednje rodove. V začetku aprila je Društvo rokodelcev Moravške doline, v katerem deluje kar nekaj spretnih rokodelk tudi iz domžalske občine, ob svoji desetletnici pripravilo razstavo in slavnostno prireditev, na kateri so se zbrali številni ljubitelji ljudske dediščine. Čudovita razstava je prinesla vse, kar enkrat mesečno ustvarjajo spretne roke štiridesetih rokodelk in Turistično društvo Rača je v decembru 2007 in januarju 2008 povabilo zainteresirane krajane Krtine in sokrajane sosednjih vasi v delavnico ročnih del. Pod budnim očesom mentorice, Majde Vavpetič smo se učili ročnega vezenja »rešelje«, kjer se po predhodno narisanem vzorcu na tkanini ročno veze. Na določenih mestih se vzorci prepletajo tako, da se tkanina s posebnimi škarjami izreže in nastane luknjica. Končni izdelek zažari v vsej svoji lepoti, ko je opran in zlikan in skozi prosojne vzorce pada svetloba. rokodelcev. Nekateri izvrstno pletejo, kvačkajo, vezejo, klekljajo, izdelujejo lesene predmete, izdelke iz gline, slame in kovine, drugi so spretni pri slikanju na papir, svilo in steklo. Videli smo čudovite pirhe, voščilnice, rože iz krep papirja, pri katerih si se moral včasih kar prepričati, če niso naravne, in še mnogo drugih izdelkov. Ti so že krasili mnoge razstave, sejme in prireditve - v domači občini, ki jim je letos za njihovo dejavnost namenila posebno priznanje, in po celotni Slovenji ter tujini. Povsod so deležni veliko pohval za svoje delo, za katero je v čudoviti, že skoraj umetniški monografiji, ki so jo izdali ob 10. rojstnem dnevu (avtorica Sonja Vraz), Dušica Kunaver zapisala: »Bravo, Moravča-ni! Vaša knjiga in vaše delo, ki ga prikazujete v tej knjigi, ustvarja vez med starim in novim svetom, ohranja stare vrednote, jih nadgrajuje in dopolnjuje z novimi stvarmi. Le tako bodo stare dragocenosti živele naprej in ostajale del našega življenja.« Ta vrsta vezenja je bila že od nekdaj v modi pri višjem sloju prebivalstva za lepše spodnje perilo, posteljno perilo, namizne prte in zavese, pripravljali pa so tudi »balo« za neveste, ki so odšle od hiše. Naša mentorica Majda, ki je v svojem izdelovanju zelo vešča in hitra, iz bogate zakladnice muzejev in zasebnih zbirk išče vzorce in jih nato sama preriše in pripravi za delo. Tudi v naši delavnici smo bile deležne vrste vzorcev za izdelovanje. Delavnica je potekala v OŠ Dob - Podružnični šoli Krtina. Udeleženke smo se dobivale enkrat na teden po dve uri. To je bil Podobno, kot vse njihovo delo, je tudi prireditev ob desetletnici minila v obujanju starih običajev in rokodelskih dejavnosti, o čemer so pričale rokodelke, ki so delale tudi med prireditvijo. Stare slovenske so zapeli Grajski fantje, predstavila sta se harmonikar Mirko Kržišnik in citrar Rado Kokalj, številni govorniki pa so ob čestitkah poudarjali pomen ohranjanja ljudskih običajev in dediščine, predvsem pa stvari, ki so samo naše. Društvo rokodelcev Moravške dan posebnega veselja in druženja. V dolgih zimskih večerih je bila to za vse prijetna popestritev. TD Rača bo tudi v prihodnje nadaljeval s takimi in podobnimi delavnicami, zato ste že sedaj vabljeni k sodelovanju. Nekateri so izrazili željo, da bi se učili tudi ročnega pletenja in kvačkanja. Posebno so vabljeni mladi, saj ugotavljamo, da skoraj nihče od njih ne zna več prijeti za šivanko ali pletilko. Turistično društvo mladim ne zaračunava prispevka in je delavnica zanje brezplačna. Ostali udeleženci z lastnimi dohodki prispevajo minimalni delež, ki se oblikuje glede na število prijavljenih. Že sedaj ste vabljeni, da se prijavite za jesenske delavnice. Ana Šlibar PEDIKURA PANČUR Vlasla RANČU* t ilau&l idrafjlvmc-jn damn Lun-'.hlc- PopDädrto: ponedeljek, srEdn □opoldne: lore k. četno k, pelo k doline namreč skrbi tudi za to, da bodo stvari, ki so samo Slovenske, take tudi ostale ter ohranjale vez med vsemi generacijami. Ob koncu iskrene čestitke vsem članicam in članom Društva rokodelcev Moravške doline, še posebej predsednici Branki Bizjan. Vsem želimo, da bi tudi v prihodnjih deset in deset letih ustvarjali z dušo in srcem, z veliko korajže, predvsem pa tako, kot govori njihova knjiga: »Roka ustvarja - snuje srce«. Vera H Delavnica peke kruha na tradicionalen način Člani TD Rača bodo organizirali delavnice peke kruha v krušni peči, ki bodo potekale v Krtini, v petek, 16. maja, ob 17.30, in v soboto, 17. maja, ob 10. in 17.30 uri. Število udeležencev za vsako delavnico je omejeno, zato se prijavite čimprej oziroma vsaj teden dni pred začetkom, na tel.: 031/516-305 (Rok) ali 040/168-454 (Klemen). Vsak aktivni udeleženec bo domov odnesel hlebec sveže hrustljavega kruha. Ve č o našem delu si oglejte na www.turisticnodrustvo-raca.si. Udeleženke in izdelki Turistično društvo Rača Delavnica ročnih del stran 7 <8 i f i / Jf*1 t iSr is M v Gasilska prihodnost je obetavna «t? 1 V petek, 4. aprila, so se na Kvizu gasilske mladine GZ Domžale med seboj pomerile mladinske ekipe, v soboto, 5. aprila, pa ekipe mlajših in starejših pionirjev. Prvi aprilski vikend je bilo v dvorani na Viru živahno tekmovalno vzdušje. Mladi gasilski nade-budneži so izkazovali svoje znanje. Organizator kviza je bila GZ Domžale, vodja kviza tovariš Tone Ažman, prostor in vso pripadajočo opremo je pripravil tovariš Lojze Limoni, rezultate pa je obdelal tovariš Janez Žgajnar. Udeleženci kviza so v ekipah po tri tekmovali v treh različnih kategorijah. Kviz je za vse kategorije po težavnosti razporejen na šest tematik, poteka pa po vzoru Malih sivih celic. Prva tematika obsega požarno preventivo, druga gasilsko abecedo, tretja tematika so splošna znanja, četrta in peta pa sta praktični preizkušnji (vezanje vozlov za vse kategorije, iskanje gasilskih parov za mlajše pionirje, pravilna izbira gasilnika za starejše pionirje in spajanje na trojak za mladince). Zadnja tematika je tema drži/ne drži z gasilsko tematiko. V petek se je v kategoriji mladincev pomerilo šest DRUŠTVA ekip iz šestih različnih društev. Prva tri mesta so zasedle ekipe PGD Studenec, Domžale - mesto in Dob, sledile so ekipe PGD Vir, Radomlje in Jarše-Rodica. V soboto se je kviza v kategoriji mlajših pionirjev udeležilo osem ekip (prve tri ekipe so bile PGD Studenec, Domžale - mesto in Študa, sledile so ostale ekipe: PGD Dob, Žeje-Sv. Trojica, Vir, Jarše-Rodica in Ihan). V kategoriji starejših pionirjev je tekmovalo enajst ekip. Največ znanja so prikazale ekipe iz PGD Dob, Studenec in Domžale - mesto, sledili pa so: PGD Ihan, Rova, Žeje-Sv. Trojica, Radomlje, Vir, Homec, Študa in Jarše-Rodica. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli medalje, najboljše tri ekipe v posamični kategoriji pa so prejeli tudi pokale. Prav vsi udeleženci so pokazali veliko koristnega znanja, kar sta poudarila novi predsednik GZ Domžale, tovariš Rajko Novak, in novi poveljnik GZ Domžale, tovariš Matjaž Merkužič, ki sta s svojo udeležbo začela vestno izpolnjevati svoje dolžnosti, hkrati pa sta potrdila, da je delo z mladimi varna in obvezna naložba za prihodnost. Kviz je ena izmed oblik druženja, ki je bolj koristna kot zabavna. Otrokom je namreč bolj v breme kot v veselje. Največji razlog je zagotovo ta, da se morajo poleg šolskih obveznosti učiti še stvari, ki izhajajo iz njihovega hobija, saj na vaje hodijo predvsem zaradi druženja s prijatelji in dela na prostem. Vendar pa se mentorji trudimo, da tudi nekaj malega gasilskega učenja otrokom ne bi bila ovira, saj je znanje koristno in uporabno. Koliko od vas bralcev denimo ve, kako ravnati ob prvih trenutkih pri požaru ...? Lucija Koderman, Jani Grat Spoštovani predstavniki Leka in Pfizerja! Udeleženci programa plavanja! V društvu si prizadevamo, da bi bili naši člani deležni visoke kakovosti programov. Načelo, ki mu pri delu sledimo je, da lahko le s trajnim preventivnim delom ohranjamo zdravje in to uresničujemo tudi pri programu plavanja. Zavedamo se, da skrb za zdravje vse bolj bremeni družinski proračun in zato vam z veseljem sporočamo, da smo z našimi dejavnostmi prepričali tudi predstavnike dveh farmacevtskih družb - Lek in Pfizer. V duhu družbene odgovornosti vam ob njihovi finančni pomoči sporočamo, da ste v mesecu maju in juniju 2008 oproščeni plačila vadnine. Želimo vam prijetno plavanje do konca šolskega leta. V imenu vseh udeležencev plavanja se iskreno zahvaljujemo predstavnici Leka Katarini Klemenc Dinjaški in predstavnici Pfizerja Živi Janež! dr. Milan Hosta, predsednik £ - * Kulturno društvo Groblje Folklorna skupina se predstavi Kot sekcija zelo aktivnega Kulturnega društva Groblje je bila lani oktobra ustanovljena Folklorna skupina Groblje, za katero je že kar nekaj nastopov. Predstavila se je pri slovesnem odprtju nekaterih investicij ob občinskem prazniku v Jaršah, z osemindvajsetimi plesalci pa se boste lahko srečali tudi 3. maja v okviru domžalskega dne v Arboretumu Volčji Potok. Skupina vadi enkrat tedensko po dve strnjeni uri. Predsednik KD Groblje je Anton Košenina, folklorno skupino pa vodi mentorica Nevenka Unk-Hribovšek in ima v programu dva spleta gorenjskih plesov ter animacijo. Avtorica odrske postavitve je Nevenka Unk-Hribovšek, avtor glasbene prireditve pa Drago Rozman (oba po Tončki Marolt). Kot so šaljivi in prešerni gorenjski plesi, pri katerih ne manjka življenjske moči, tako ima vse te lastnosti tudi Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje, ki bo septembra letos sprejemala nove odrasle plesne pare. K vpisu vabijo vse ljubitelje plesa in petja, njegov datum bo pravočasno objavljen, interesenti pa se lahko obrnejo na Kulturno društvo Groblje. Vabijo vas, da si jih ogledate 3. maja 2008 dopoldne v Arboretumu Volčji Potok! Vera W 'V SD Želva Osma čistilna akcija Od 10. do 17. marca smo imeli teden čistilne akcije na lokaciji od Opekarniške ulice do Rudnika. Zbrali smo poln kontejner odpadkov. Vsi, ki smo pobirali odpadke, imamo željo in sporočilo: Imejmo radi naravo in skrbimo, da bo čista. Vozite odpadke na urejena odlagališča. Akcije se je udeležilo petnajst ljudi. Smeti so vneto pobirali tudi otroci: Anže, Gregor, Urša in Anže. Vsi štirje se zavedajo, da moramo skrbeti za naravo in jo ohraniti takšno, kot je. Želimo se sprehajati po čistih in zelenih travnikih ter gozdovih. Smo del narave, zato se prijazno obnašajmo do nje. Vsak naj se ozre po lepoti narave in uživa v njej, smeti pa naj odpelje na urejena odlagališča. Letos smo s pomočjo Turističnega društva Radomlje postavili tablo za prepoved odlaganja smeti. Ugotovili smo, da bo potrebno postaviti še več tabel, ker je smeti vedno več. Zahvaljujem se Komunalnemu podjetju Prodnik, ki nam je pripeljal kontejner in priskrbel vreče ter rokavice za pobiranje smeti. Sodelovali bodo tudi pri praznjenju soda. Posebno se zahvaljujem tudi vsem, ki so pobirali smeti. Olga Šraj Kristan, predsednica ŠD Želva KS Venclja Perka Polepšajmo našo krajevno skupnost Krajane Krajevne skupnosti Venclja Perka obveščamo, da bodo lahko nekaj okrasnega cvetja dobili brezplačno v cvetličarni Ksenija (pri pokopališču) v petek, 16. maja, od 16. do 19. ure in v soboto, 17. maja, od 9. do 12. ure. Akciji se pridružujeta tudi Občina Domžale in cvetličarna Ksenija. Skupaj polepšajmo našo Krajevno skupnost ter se skupaj potrudimo za lep videz kraja. KS Venclja Perka Pridruži se nam V službi domovine Namen obrambnega sistema in s tem Slovenske vojske je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter njenih nacionalnih interesov. Zato je poslanstvo Slovenske vojske preprečevanje katerekoli vrste agresije ter ustrezen odgovor na agresijo, če do nje pride, vojaško prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti ter pomoč državnim organom in javnim ustanovam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov Slovenije. Tako so o Slovenski vojski v posebni številki glasila Ministrstva za obrambo prebrali vsi mladi fantje, ki jih je z območja Občine Domžale Uprava za obrambo Ljubljana povabila na srečanje. Srečanje fantov, rojenih v letu 1990, je bilo namenjeno njihovi seznanitvi z vojaško dolžnostjo, predstavitvi prostovoljnega služenja v Slovenski vojski, predstavljene pa so bile tudi možnosti zaposlitve v njej - kot poklicni vojak ali s pogodbenim opravljanjem vojaške službe v njeni rezervni sestavi. Ob tem so fante vprašali glede njihovega mnenja o Slovenski vojski, posebej (anonimno), pa so jih povprašali tudi za razloge, zakaj bi se oziroma se ne bi pridružili Slovenski vojski. Obisk povabljenih fantov je bil po mnenju Bogdana Zupana, vodje Območne izpostave Uprave za obrambo Ljubljana, nad pričakovanji, saj se je povabilu odzvalo več kot osemdeset odstotkov povabljenih fantov, ki so z zanimanjem prisluhnili celoviti predstavitvi Slovenske vojske, pri čemer so jih še posebej zanimali posamezni rodovi in službe, iz katerih je sestavljena Slovenska vojska. Vsakemu rodu - pehoti, radiološki, kemični in biološki obrambi, letalstvu, pomorstvu in artileriji - pripadajo posebne naloge, ki jih opravljajo strokovno usposobljeni in primerno opremljeni vojaki. Mla- dim se je predstavil tudi Aljaž Pe-gan, eden najboljših svetovnih telovadcev, ki je tudi zaposlen v vojski. Fantje so prisluhnili pozdravnemu nagovoru domžalskega župana To-nija Dragarja, ki jih je pozdravil v mestu mladosti in športa ter jih povabil, da čim več sodelujejo v življenju in delu občine. S posebnim zanimanjem so si ogledali razstavljeno vojaško orožje. Več informacij lahko dobite v upravah in izpostavah za obrambo, na spletni strani www. slovenskavojska.si, po elektronski pošti na naslovu naborna.pisarn@ morss.si, lahko pa pokličete tudi brezplačno telefonsko številko 080 13 22. V. Hi Občni zbor Društva vojnih invalidov Domžale 2008 15. marca je imelo Društvo vojnih invalidov Domžale v gostilni Peterka v Drtiji pri Moravčah letni zbor članov. Ob tej priložnosti predstavljam delovanje našega društva. Društvo vojnih invalidov Domžale (D VI Domžale) deluje od leta 1995 in je registrirano kot invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu. Organizirani smo v Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), preko katere dobivamo javna finančna sredstva od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), občasno pa tudi od občine na podlagi javnih razpisov. Sedež društva je v Domžalah, na Ljubljanski 36, kjer imamo prostore v najemu (ZB Domžale), in sicer eno pisarno za delovanje, ki jo delimo z najemniki. Najemnino plačujemo letno, svojih prostorov nimamo. Nimamo nobenega zaposlenega, aktivnosti društva se izvajajo s pomočjo prostovoljcev oziroma podpornih članov društva. Društvo deluje regijsko, saj pokrivamo pet občin in dve upravni enoti osrednje Slovenije, skupaj združujemo okoli 150 članov. Člani društva so vojni invalidi, mirodobni vojaški invalidi, družinski upravičenci po padlem ali umrlem vojnem invalidu in prostovoljni člani, ki pomagajo pri delu z invalidi. Za lažje delovanje imamo organiziranih pet pododborov: Domžale, Kamnik, Moravče, Mengeš in Lukovica. Vsak pododbor ima predsednika oziroma odgovorno osebo, ki je aktivna v svojem rajonu/okolišu. Te iste osebe sestavljajo Upravni odbor Društva vojnih invalidov Domžale. Ker ti ljudje najbolje poznajo člane društva po svojih okoliših, jih obiskujejo na domu in jim po potrebi pomagajo v različnih situacijah, na sedežu društva pa poročajo o njihovem socialno-zdravstvenem stanju in po potrebi priporočajo strokovno ali finančno pomoč. Društvo se ne ukvarja s pridobitno dejavnostjo, zato je odvisno od prispevkov donatorjev oziroma financerjev - ZD VIS (Zveza društev vojnih invalidov Slovenije), ki je skrbnik sredstev FIHO in MDDSZ. Društvo se prijavlja tudi na redke občinske razpise za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij. Posebni socialni programi, ki jih naše društvo izvaja za lažji vsakdan svojih članov so: - ohranjevanje zdravja in vzdrževanje psihofizične kondicije vojnih invalidov v naravnih in klimatskih zdraviliščih; - konkretna in neposredna laična pomoč vojnemu invalidu na domu; ohranjevanje tradicij; - integracija težkih, socialno ogroženih vojnih invalidov v kulturno in družbeno življenje; - skrb za zdravje in psihofizično kondicijo vojnih invalidov z rekreativno dejavnostjo. Na letošnjem zboru članov se je zbralo veliko število članov društva, na povabilo pa so se odzvali tudi povabljenci, Martin Rebolj, župan Občine Moravče, predstavnika Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, predsednik Ivan Pivk in tajnik Vladimir Pe-gan, predstavnika DVI Zasavje, predsednik Zvone Tahirovič s tajnico Urško in vojni veteran iz vojne za Slovenijo, Viktor Cerar. Domžalski župan se vabilu žal ni odzval. Na začetku je zbrane pozdravil predsednik domačega društva, Jože Brodar. Finančno poročilo za leto 2007 je podal predsednik Nadzornega odbora, Jože Kve-der, ki je povedal, da Nadzorni odbor v finančnem in materialnem poslovanju ni ugotovil nobenih napak. Na zboru članov so se izvedle tudi volitve, ker je dosedanjemu Izvršnemu odboru potekel štiriletni mandat in nadomestne volitve zaradi zbolelih članov Izvršnega odbora, ki zaradi bolezni svoje funkcije ne morejo več opravljati. Po formalni razglasitvi odbora se je oblikoval in potrdil nov Izvršni odbor. Nadzornemu odboru se je le podaljšal štiriletni mandat. Potrjeni so bili pravni akti društva, program dela in pa finančni načrt za leto 2008. Kratke nagovore so imeli tudi gostje. Predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, Ivan Pivk, je govoril o delovanju društva kot samostojni pravni osebi in o odgovornosti invalidskih organizacij. Povedal je tudi, da se v mesecu maju pripravljata dva večja dogodka, pomembna za invalidske organizacije, in sicer obravnavanje problematike invalidov v okviru Evropske skupnosti na tleh Slovenije kot predsedujoče Evropski Uniji in Skupščina Evropskega invalidskega foruma. Kratek govor in kratko posredovanje informacij v smislu poslovanja društva je pripravil tudi tajnik ZDVIS, Vlado Pegan. Svoj pozitiven odnos do našega društva sta izrazila tudi moravški župan Martin Rebolj in vojni veteran Viktor Cerar. S tem je bil dnevni red občnega zbora DVI Domžale 2008 izčrpan. Sledil je neformalni del: pogostitev naših 80-letnikov, ki jih je v letošnjem letu kar deset. Dogodka so se zaradi bolezni ostalih sedmih članov udeležili le trije, in sicer Frančiška Gostič, Jože Novak in Pavel Jelševar. Ob tej priložnosti so prejeli spominska darila. Srečanje smo zaključili s kosilom. Kristina Janežič Foto: Kristina Janežič IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL stran 8 Prvo srečanje bratcev in sestric v Vrtcu Urša v Domžalah V četrtek, 3. aprila, je bil v našem vrtcu prav poseben dan, ki so se ga najbolj veselili bratci in sestrice. Vzgojiteljice smo ob pobudi pomočnice ravnateljice organizirale 1. srečanje bratcev in sestric, ki se ga je udeležilo približno 120 otrok. Srečanje se je odvijalo v naši največji igralnici, kjer si je vsak otrok poiskal zavetje svojega bratca oziroma sestrice. Skupaj so si ogledali dramatizacijo pravljice »Moj- ca Pokrajculja«, ki so jo zanje odigrali starejši otroci. Dogodek smo si popestrili z rajanjem, v katerem so otroci vidno uživali. Sledila je pogostitev s svežim sadjem, na koncu pa je vsak otrok dobil še spominček. Vzgojiteljice smo bile nad navdušenjem otrok zelo presenečene in zadovoljne, zato bomo tovrstno srečanje drugo leto zagotovo ponovile. Tadeja Oražem in Petra Šuštar, Vrtec Urša Od zrna do kruha -raziskovalna naloga na Podružnični šoli Ihan Na Podružnični šoli Ihan smo v sklopu dela z nadarjenimi učenci izdelali raziskovalno nalogo, kjer smo podrobno raziskali pot od žita do kruha. Obiskali smo mlin v Biščah pri Ihanu, kjer nam je gospod Anžič prijazno predstavil zgodovino mlina ter nas popeljal vanj. Spoznali smo mlinarstvo od blizu ter se naučili, kako nastanejo različne vrste mok. V drugem koraku naloge smo spoznali, kako iz različnih vrst mok pripravimo različne vrste kruha. Na svoj dom nas je povabila gospa Benko, ki nam je pokazala peko pirinega kruha v krušni peči. Veliko smo se naučili tudi o ekološko pridelanih žitih in ostali biološko pridelani hrani. V zadnjem raziskovalnem delu naloge pa smo želeli zbrati čim več različnih receptov za peko kruha. Vsem učencem na Podružnični šoli Ihan smo izročili dopis za starše s prošnjo, da nam izdajo skrivnosti svojih receptov za peko kruha. Prijazno so se odzvali. Izmed številnih receptov, ki smo jih prejeli, smo najbolj posebne v nalogi tudi objavili. Raziskovalna naloga je vključena v več projektov, ki potekajo na Podružnični šoli Ihan. Pobuda za izdelavo naloge je prišla s strani Turističnega društva Ihan, saj je naloga sodelovala v natečaju Turizmu pomaga lastna glava. Zato smo raziskovalni del naloge, ki je predstavljen zgoraj, nadgradili še s turističnim delom naloge. Oblikovali smo turistični proizvod Kuharski tečaj za otroke. Izvedli so testni tečaj, kjer smo spekli olivni ter jogurtov kruh. Oba kruha ter še veliko drugih odličnih vrst kruha (koruzni, pirin, polnozr-nati, čebulni, sadni...), ki so nam jih pripravile ihanske gospodinje, smo 6. marca predstavili na turistični tržnici v Ljubljani. Pri postavitvi tržnice ter promociji izvrstnih kruhov so nam pomagale gospe iz Turističnega društva Ihan. Za našo raziskovalno-turistično nalogo ter predstavitev na tržnici smo prejeli bronasto priznanje, na katerega smo zelo ponosni, saj so bili vključeni v projekt učenci šele 5. razreda devet-letke. Naloga je bila vsebinsko zastavljena zelo široko, zato je vključena še v dva večletna projekta, ki potekata na Podružnični šoli Ihan, in sicer: Ljudsko izročilo ter Ekošola kot način življenja. V sklopu projekta Ljudsko izročilo smo podrobno spoznali mlinarstvo kot tradicionalno obrt ter se veliko naučili o tradicionalnem pomenu kruha. Znotraj projekta ekošola, natančneje projekta Zdravo življenje, smo se naučili veliko o ekološko pridelani hrani. V okviru tega bomo v aprilu izvedli tudi ekodan, kjer bomo obiskali ekokmetijo v okolici šole ter pripravili zdrave obroke iz sadja in zelenjave, poglobili znanje o pre-hranski piramidi, bontonu pri hrani ter pomenu raznovrstne prehrane. Na koncu se vsem, ki so velikodušno pripomogli k izdelavi raziskovalne naloge, iskreno zahvaljujemo. Ve č informacij o nalogi najdete na: http://www2.arnes.si/~oslj dom10/ Ihan/. Katarina Vodopivec, mentorica raziskovalne naloge Marec v vrtcu Urša V mesecu marcu so se v vrtcu URŠA dogajale zanimive prireditve v znamenju družine. Za starše smo pripravili popoldne v znamenju pesmic in igrico o Palčku pohajalčku. Otroci so se z veseljem pripravljali na nastop za starše, še v večje veselje pa jim je bilo nastopati pred babicami in dedki, ki smo jih povabili dopoldan, nekaj dni po nastopu za starše. Užitek je bilo gledati stare starše, kako so z zadovoljstvom gledali svoje vnučke in kako so bili počaščeni z našim povabilom. Kako malo je potrebno, da razveseliš stare starše. Zadali smo si nalogo, da jih bomo večkrat povabili v vrtec, da jim polepšamo kakšno dopoldne z lepimi pesmicami in igricami. Hvala vsem babicam in dedkom, ki ste nas počastili z vašim obiskom v sobi PETELINČKOV. Lojzka in Lidija iz vrtca URŠA Dobro, da imamo telovadnico v Ihanu To, da so telovadnice v naših osnovnih šolah zasedene od jutra do večera, nekatere celo ponoči, že vsi prav dobro vemo, zato je veselje ob pridobitvi novih telovadnic toliko večje. Veselijo se jih otroci pa tudi člani športnih organizacij in društev. Velika, svetla in lepa telovadnica v Ihanu veliko pomeni predvsem učencem te podružnične šole, ki so desetletja čakali nanjo. V njej tekmujejo učenci in učenke OŠ Domžale, ki v posameznih športnih disciplinah tako v okviru ŠKL kot Pionirskega festivala spadajo med najboljše, zelo dobrodošla pa je tudi za vrsto rekre-ativcev iz društev, ki v njej najdejo prostor za redno vadbo. Kako dobra je bila odločitev za večjo telovadnico ob Podružnični šoli Ihan, se kaže vsak dan, saj je zelo primerna - tako za rekreacijo kot za športne dogodke, kakršna je bila pred kratkim izločilna tekma za vstop v finale košarkarskega tekmovanja za 42. Pionirski festival 2007/2008. Prvo tekmo proti ekipi OŠ Šmarje pri Jelšah so igralke OŠ Domžale, rojene 1993 in mlajše, odigrale 10. marca, prav v ihanski telovadnici, saj je za tovrstno tekmovanje telovadnica v OŠ Domžale premajhna. Burno navijanje ihanskih učencev, ki so znali z aplavzom nagraditi prav vsako dobro potezo domačih pa tudi gostujočih košarkaric, žal ni pomagalo k zmagi domače ekipe, ki jo vodi trenerka Elvira Ključanin Rošič, v opravičilo, pa tole: domžalske košar-karice so mlajše in manjše, so pa zelo srčne in zelo obetaven rod mladih ko-šarkaric, od katerih večina že igra v okviru Ženskega košarkarskega kluba Domžale. Prireditev, ki se je kot podobne velike tekme začela s himno, so s plesanjem polepšale ihanske Sovice. Vera 60 let Vrtca Domžale Naj našim otrokom sije sonce Danes, ko naš vrtec praznuje 60. rojstni dan, ena sama naj želja potuje. Vsak otrok naj bo nasmejan, naj se smeje in pleše in poje, naj bo srečen, kar se da. Vsem otrokom pa naj sije sonce prav do dna srca. In res je, kljub deževnemu dnevu, v telovadnici Osnovne šole Dragomelj 10. aprila letos sijalo sonce. Pa ne eno samo. Ob rojstnem dnevu Vrtca Domžale je na hodniku na posebni razstavi sijalo več deset sonc, številni sončki v rumeni majicah pa so se stiskali k svojim staršem, babicam in dedkom, ki so prišli praznovat 60. rojstni dan Vrtca Domžale. Na praznovanje je prišel tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver direktorica Direktorata za šolstvo, Mojca Škrinjar, župan Toni Dragar in oba podžupana Občine Domžale, Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Ju-hart, ter številni gostje, predvsem pa veliko tistih, ki so v šestih desetletjih kadarkoli obiskovali Vrtec Domžale. Slovesno prireditev, ki sta jo simpatično povezovali Nina in Vilma, je odprl vzgojiteljski pevski zbor, ki ga vodi Peter Pogačar, ter župan Toni Dragar s svojim nagovorom, ki se je po pozdravu vseh prisotnih spomnil, da o organiziranem otroškem varstvu v Domžalah lahko govorimo že v letu 1929, ko je Župnija Domžale na pobudo župnika Franca Bernika v prostorih nekdanje slamnikarske tovarne Franca Cerarja na Ljubljanski cesti namenila Otroškemu domu za sirote in nepreskrbljene otroke prostore za otroški vrtec in dnevno zavetišče. Povedal je tudi, da v naši občini v prihodnjih letih načrtujemo gradnjo kar nekaj vrtcev. Najbližja je gradnja večjega vrtca ob Osnovni šoli Domžale, nove vrtce pa naj bi dobili tudi v Dobu, Dragomlju, Pre-serjah, morda na Viru in še kje ter ob koncu dejal: »Ob 60. rojstnem dnevu našemu Vrtcu Domžale iskreno čestitam in želim, da bi tudi v prihodnje iskal kreativne programe za otroke in jih vzgajal za prihodnost, še posebej, ker vsi vemo, da je otroštvo vodnjak, iz katerega človek pije vse življenje. Verjamem, da lahko s svojo strokovnostjo in ustvarjalnostjo ponudite otrokom, staršem in zaposlenim prijazen in varen vrtec, v katerem bodo odraščali srečni in zdravi otroci. Naj jih bo čim več in naj imajo čimbolj srečno otroštvo.« Za njim je o jubileju in prehojeni poti, na kateri se je spomnila tudi dolgoletne direktorice Milene Peterka, govorila sedanja ravnateljica Vrtca Domžale, Marija Jerina, ki je med drugim poudarila pomen vsestranske ustvarjalnosti, se staršem zahvalila za zaupanje ter predstavila zanimive številčne podatke, saj je v šestih desetletjih vrtec obiskovalo 72.000 otrok, ob upoštevanju obdobij najne-žnejšega otroštva v vrtcih pa 14.500 otrok. Številnim čestitkam se je pridružil tudi dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, ki je med drugih izrazil zadovoljstvo nad odnosom občine do tega področja, opozoril, da so naši vrtci glede na vključitev in kvalitetno delo nad povprečjem v Evropi ter obljubil, da si bo država prizadevala ustvariti prijazno in ugodno sistemsko okolje. V prisrčnem kulturnem programu so poleg že omenjenega vzgojiteljskega pevskega zbora nastopili še Otroški pevski zbor Enote Palček, Plesna šola Vrtca Domžale »Biba pleše« ter najmlajši in najstarejši otroci, vsi po vrsti pa so bili deležni glasnega aplavza, ki je bil še posebej glasen, ko so otroci skupaj s starši oblikovali veliko rumeno sonce in smo skupaj zapeli pesem Marjete Osolin - Vrtcu Domžale za 60. rojstni dan, katere prvo kitico ste lahko prebrali v uvodu prispevka. Ob visokem jubileju so pridne vzgojiteljice, skupaj z otroki iz vseh enot Vrtca Domžale (Savska, Cicidom, Palček, Kekec, Ostržek, Krtek, Mlinček in Racman), pripravile ustvarjal-nice za vse otroke in starše, v vseh enotah pa so organizirali dan odprtih vrat ter razstavo otroških izdelkov, ki smo si jo lahko ogledali na hodniku OŠ Dragomelj. Ob 60. rojstnem dnevu so pripravili tudi bogato ilustrirano knjižico ter v njej tudi ob pomoči zgodovinskega traku predstavili zgodovino Vrtca Domžale. Vrtcu Domžale ob 60. rojstnem dnevu še enkrat čestitamo ter vsem skupaj želimo: »V hišah vseh, kjer Vrtec Domžale domuje, vsak otrok naj bo nasmejan«. Vera Vojska Glasbena šola Domžale Razpis za vpis v šolsko leto 2008/09 O rezultatih sprejemnih preizkusov boste obveščeni po pošti. Pojasnila o rezultatih sprejemnih preizkusov bodo možna izključno v ponedeljek, 2. junija, in v torek, 3. junija 2008, med 8. in 12. uro, na tel.: 724-14-19 ali osebno. VPIS za sprejete učence bo potekal od srede, 4. junija, do petka, 6. junija 2008, od 8. - 15. ure, v prostorih Glasbene šole Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. VABLJENI! Oddelek: Inštrument/petje: Priporočena starost ( let: Dodatni pogoji: DOMŽALE klavir orgle harmonika violina violončelo kitara kljunasta flavta flavta klarinet trobenta rog tuba tolkala petje 7-9 11-18 7-9 7-9 7-9 8-10 7-9 10-12 10-12 9-11 9-11 11-18 9-18 dekleta 17-24 fantje 18-24 uspešno končani najmanj 4 letniki klavirja in NGL MENGEŠ klavir orgle harmonika kitara kljunasta flavta flavta trobenta pozavna tuba tolkala 7-9 11-18 7-9 8-10 7-9 10-12 9-11 11-18 11-18 9-18 uspešno končani najmanj 4 letniki klavirja in NGL RADOMLJE klavir violina 7-9 7-9 DOB klavir 7-9 BRDO PRI LUKOVICI klavir klarinet trobenta pozavna ali bariton 7-9 10-12 9-11 11-18 MORAVČE klavir rog 7-9 9-11 PREDŠOLSKI POUK: Oddelek: Ime skupine: Leto rojstva: Opombe: Predšolska glasbena 2003 Ne opravljajo sprejemnega vzgoja preizkusa. Vpis od 4.do 6. junija DOMŽALE 2008 od 8.-15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska cesta 61, Glasbena pripravnica 2002 Domžale. MENGEŠ Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica 2003 2002 Če bo zadosti učencev (14), sicer bo pouk samo v Domžalah! Ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis od 4. do 6. junija 2008 od 8.-15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS NA INŠTRUMENTE IN PETJE BODO: Oddelek: Datum: Ura: Za oddelek: DOMŽALE petek, 23. 5. 2008 ob 16. uri Domžale in Dob DOMŽALE sobota, 24. 5. 2008 ob 9. uri Domžale ter Trzin in Radomlje, če želite obiskovati pouk v Domžalah MENGEŠ sobota, 24. 5. 2008 ob 9. uri Mengeš ter Trzin in Radomlje, če želite obiskovati pouk v Mengšu BRDO PRI LUKOVICI sobota, 24. 5. 2008 ob 9. uri Brdo pri Lukovici MORAVČE sobota, 24. 5. 2008 ob 9. uri Moravče stran 9 DRUŠTVA %ws Ks MM Zemlja pleše ... in ... od ristanca ostal je cestni prah ... V soboto, 15. marca, je bil na OŠ Roje dan odprtih vrat. Namen dneva je bil prikaz dela šole z otroci, ki potrebujejo drugačen pristop. Letošnji dan odprtih vrat se mi je zdel malo drugačen od prejšnjih. Zaznamovala ga je predstava, ki so jo uprizorili učenci šole pod skrbnim vodstvom svojih učiteljic in učiteljev za izvirnost in vložen trud, s katerim so svoje učence pripeljali do tega, da so lahko spet ponosni na dobro zaigrano predstavo in vse, kar so poleg prireditve še pripravili ob dnevu odprtih vrat: imenitno prodajno razstavo ter dobrote, s katerimi smo se lahko posladkali. Za vse to je potrebno nekaj, na kar v današnji potrošniško naravnani družbi, ob vsakodnevnem izkoriščanju malega človeka in stremljenju za največjimi možnimi dobički, pozabljamo - srce. Samo to vodi v kvalitetno delo z drugačnimi otroki. Le-to ne pokaže ekonomskih rezul- tatov, pač pa človeka osreči na drug način in ga nagradi z zadovoljstvom nad doseženim. Kot oče nastopajočega si lahko predstavljam, koliko truda in dela je vloženega v tako ali podobno prireditev in ni ga zlata, ki bi poplačalo to. Lepo bi bilo, ko bi se ljudje danes pogosteje vprašali, kaj je bistvo tega našega kroga življenja, ki so ga učenci uprizorili. Zato je predstava primerna tudi za širši krog gledalcev, saj nas vse nagovarja k razmišljanju o tem, kako živeti, da bi ta svet postal svet zadovoljnih in srečnih otrok in sploh vseh ljudi, kjer denar, profit in potrošništvo ne bi bili edine vrednote. Hvala vsem nastopajočim, učiteljicam, učiteljem in ravnateljici šole. Želim, da bi volja do dela z našimi otroki ostala še naprej enaka, ne glede na ovire, ki jih morate zaobiti pri svojem delu. Igor Kastelic Letni zbor OZVVS Domžale Ne dovolimo, da Hrvaška razprodaja našo zemljo, zanjo smo se borili leta 1991 Na predvečer dneva žena smo v Ihanu Veterani vojne za Slovenijo imeli svoj letni zbor. Skupaj z gosti se nas je zbralo osemdeset. Za ogrevanje je poskrbela mlada pevka, Eva Cerne, ki nas je navdušila s prefinjeno izvedbo Naše Zdravljice in Evropske himne. Med gosti so bili predstavniki občin Domžale, Megeš in Trzin, ter veterani iz Kočevja in predsednik Pokrajinskega odbora Ljubljana okolica Darko Cop. Enotni v vojni, enotni v miru. Po pozdravnih nagovorih je predsednik OZVVS Domžale Janez J t Gregorič podal kratko, a zgoščeno poročilo o delu v preteklem letu. V letu 2007 smo domžalski veterani izvedli točno štirideset nalog, ki so bile načrtovane. Poleg naše osnovne naloge, KREPITEV DOMOLJUBJA IN PRIPADNOSTI SLOVENSKEMU NARODU, moramo poskrbeti tudi za svoje člane, ki so pred slabimi sedemnajstimi leti ne glede na politično ali nazorsko prepričanje stopili na BRANIK DOMOVINE, veliko je bilo poklicanih, niso se vsi odzvali, vendar smo ponosni, da smo bili med njimi. Saj se morda čudno sliši, a tudi 8. februar-sloven-ski kulturni praznik praznujemo v svojstveno, z udeležbo na pohodu iz Radovljice v Vrbo, rojstno vas našega velikega poeta. Na Triglavu, ko se nanj povzpnejo veterani iz vseh koncev naše lepe domovine, smo med najhitrejšimi. Udeležujemo se vsakoletnih Veteranskih špornih iger. Vsako leto v jesenskem času organiziramo svoj dobro obiskani pohod v spomin dogodkom iz leta 1991. Mlade po OŠ po vsej upravni enoti seznanjamo z dogodki leta 1990 in1991. To je le delček nalog izvedenih v preteklem letu. Ker je bilo leto volilno, smo predsedstvu in odboroma z malenkostno spremembo zasedbe podaljšali mandat za nadaljna štiri leta. Med razpravo na poročila in pro- gram za leto 2008, je padla pobuda za poslanico na naš Glavni zbor ZVVS, ki bo v Slovenski Bistrici; NE DOVOLIMO, DA HRVAŠKA RAZPRODAJA NAŠA ZEMLJIŠČA, (v Piranskem zalivu ob reki Dragonji je potek državne meje še nedorečen), KAJTI LETA 1991 SMO SE Z OROŽJEM V ROKI BORILI IN NEKATERI TUDI PADLI ZA NAŠO DOMOVINO. Podelili smo tudi izkaznico novemu članu, Francu M. Zakrajšku. Kot vsak letni zbor, smo tudi tega zaključili ob prigrizku v sprošču-jočem klepetu. J. Gregorič w Mednarodna kolonija mladih Črnomelj 2008 Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj je v sodelovanju z Osnovno šolo Loka Črnomelj pripravil Mednarodno kolonijo mladih Črnomelj 2008, ki je potekala od 27. do 29. februarja. S to kolonijo so želeli spodbuditi ustvarjalnost mladih med 11. in 14. letom starosti na likovnem, pred- Dijakinje Srednje šole Domžale druge na Državnem ekipnem šahovskem prvenstvu v Novi Gorici V marcu je bilo v organizaciji Šahovskega društva Nova Gorica organizirano 17. ekipno srednješolsko državno prvenstvo za dijakinje in dijake v dijaškem domu v Novi Gorici. Fantje so zasedli 11. mesto. Prva je bila ekipa Bežigrajske gimnazije z 22,5 točkami, druga I. gimnazija Maribor z 22 točkami in tretja Gimnazija Novo mesto z 18,5 točkami. V ekipnem prvenstvu dijakinj sta nastopali po dve dijakinji za posamezno šolo. Naši dekleti, Nika Pavlič na prvi deski iz 2. M, zaključnega letnika ekonomske šole poklicno- tehniškega izobraževanja, in Irena Dokl, iz 4. E, zaključnega letnika gimnazije, sta se skozi tekmovanje vrteli okrog 4. mesta. V zadnjem kolu se je pokazalo, da bi lahko bil rezultat tudi boljši. Tiho sta dijakinji upali na 3. mesto. Zmaga obeh v zadnjem kolu pa ju je pripeljala na odlično 2. mesto, kar je največji uspeh šahovske ekipe na Srednji šoli Domžale v zadnjih dvajsetih letih. Ta rezultat je bil tudi najlepše darilo šahovskemu mentorju Viktorju Jemcu, ki je imel ravno tisti dan rojstni dan. Končni vrstni red: 1. Gimnazija Bežigrad - 15 točk, 2. Srednja šola Domžale - 10,5 točk, 3. Gimnazija Škofja Loka - 8 točk, 4. Škofijska klasična gimnazija Ljubljana - 6,5 in 5. Gimnazija Nova Gorica - 0 točk. Dijakinjam in dijakom čestitamo za uspehe in si želimo, da bi se tak ali podoben rezultat na državnem nivoju čimprej ponovil. Viktor Jemec, šahovski mentor na Srednji šoli Domžale vsem kiparskem področju. Osnovni namen kolonije je bil ustvarjalno druženje in spoznavanje mladih likovnikov širšega geografskega področja, z namenom pridobivanja kvalitetnih likovnih izkušenj. Udeleženci so v petih delavnicah (keramika, relief v lesu, reliefni mozaik, siporeks, viseči mobili in instalacija na prostem) ustvarjali na temo »MEDKULTURNI DIALOG - POVEZOVANJE MED MLADIMI«. Na razpis se je prijavilo enainsedemdeset učencev iz 35 slovenskih in 4 tujih osnovnih šol. Strokovna komisija za izbor udeležencev je glede na fotografije likovnih izdelkov izbrala 57 nadarjenih mladih umetnikov iz slovenskih in tujih osnovnih šol. Med izbranimi udeleženci je bil tudi Luka Ivartnik, učenec Osnovne šole Dob. Luka si je izbral delavnico 'instalacija na prostem' - spreminjanje zunanje podobe mestnega trga, ulice, šolskega parka ..., z dodajanjem nove likovne vsebine. Luka je svoje vtise strnil takole: »V uvodnem delu delavnice instalacija sta nas učiteljici seznanili z novo, še neuveljavljeno tehniko kiparskega oblikovanja - oblikovanje figure z lepilnimi trakovi. Osnova za izdelavo naših kipov so bili živi modeli, katerih telesa smo najprej ovili v plastično folijo, nato pa obliko močno utrdili z 10-15 plastmi prozornega lepilnega traku. Tako dobljen plastični mavec smo z raznimi orodji ostranili z mode- lov in ponovno sestavili v željeno kompozicijo. Pred našimi očmi so tako nastajale bele in prozorne figure v naravni velikosti in zamišljenih pozah. Oblikovane figure smo morali opremiti z naslovom in jim določiti način postavitve v prostoru v okviru naslovne teme kiparske kolonije medkulturnega dialoga - povezovanje med mladimi. Vse nam je skupaj vzelo dva dni intenzivnega dela od jutra do večera. Prenočevali smo pri družinah v bližini šole. Tretji dan so sledile priprave na ocenjevanje. Vsak učenec si je v prostorih OŠ Loka izbral najprimernejše mesto za prostorsko kompozicijo prozornih figur, ki naj bi najbolje predstavila določen naslov. Ocenjenjevalci so svoje delo hitro opravili, nato pa smo celotno razstavo prenesli v Kulturni dom Črnomelj, kjer je potekala zaključna prireditev in podelitev priznanj. Strokovna komisija Jože Vrščaj (akademski slikar), Dirk Heij (akademski slikar) in kipar Robert Lozar je ocenila končne izdelke in izbrala najboljše v posmeznih delavnicah. V delavnici instalacija na prostem je bila za najboljše likovno delo izbrana instalacija Luke Ivartnika. Po koloniji so v Kulturnem domu Črnomelj in starem mestnem jedru pripravili razstavo nastalih izdelkov. Razstava bo kasneje gostovala po izbranih slovenskih in tujih osnovnih šolah. Maja Škorjanc Luka pri ustvarjanju svojega 'selotejpka' (Foto ZIK Črnomelj) 22. april - svetovni dan Zemlje Domžalska mladina aktivno za ohranitev našega planeta V dneh, ko smo obeleževali svetovni dan Zemlje, se je več mladinskih organizacij iz Domžal in okolice odločilo dati svoj prispevek k ohranitvi našega planeta. Rod skalnih taborov Domžale, ki vsako leto poskrbi za naše mesto s čistilno akcijo, je tudi letos ne bo izpustil. Prav tako so se že tradicionalno dnevu Zemlje posvetili v Mladem forumu SD. Letos so na stojnici pred blagovnico Vele delili »vrečke presenečenja«, v katerih so bile sadike, in drobne nasvete, kako izboljšati stanje našega planeta, čistilno akcijo pa so izvedli dan kasneje. Tudi tokrat so očistili Krumperk in z veseljem ugotovili, da je bilo smeti za več kot polovico manj kot lansko leto - lani 12 vreč, letos pa le 5 polnih vreč smeti. Pohvalno za vse obiskovalce Krumperka, ki so začeli nekoliko bolj ceniti naravo. Dnevu Zemlje so se posvetili tudi v MLD, saj so se na nacionalnem nivoju odločili, da bodo lokalni odbori ob spremljajočih aktivnostih sadili drevesa z namenom družbo in politiko opozorili na potrebo po trajnostno naravnanem razvoju Slovenije, saj pravijo: »Posadimo drevo in začrtaj-mo drugačno prihodnost«. Tudi aktivisti v Mladinskem kulturnem centru Akumulator so se »spravili« na okolico, kjer imajo svoje prostore ter poskrbeli, da so smeti, ki so bile v bližnji in daljni okolici, prišle na pravo mesto - v smetnjak. Vsekakor pa se vsak dan znova premalo zavedamo, kaj pomeni ohranitev našega planeta in da tega nismo dobili v trajno last, pač pa le na posodo. Zagotovo bi tudi naši potomci želeli doživeti vsaj delček pozitivnega iz današnje in nekdanje narave, če mi ne bi bili tako sebični in jim tega ne bi uničili. Bodimo drugačni - ohranjajmo naš planet! (mak) Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je imelo redno skupščino Na lep, že kar prijeten pomladanski dan, smo se člani društva Jesenski cvet v velikem številu zbrali na redni skupščini. Za kraj našega srečanja smo ponovno izbrali gostišče Fr'frau v bližini Moravč, kjer imajo primeren prostor za toliko ljudi, kot se nas vedno zbere na naših skupščinah. Člani društva in gostje so prišli do dogovorjene ure, zato smo lahko s skupščino začeli natančno ob 13. uri. Izvršni odbor društva je na zadnji seji pripravil program skupščine. S predlaganim dnevnim redom in predlogi za vodenje skupščine so člani soglašali in po sprejetem dnevnem redu je delo steklo. Predstavljeno je bilo poročilo o delu v društvu v letu 2007 (Vlasta Rozman, Lidija Krivec Fugger), finančno poročilo (Silva Hacin) in poročilo Nadzornega odbora (Silva Grošelj). Po sprejetju poročil je organizatorka lokalne mreže SSLS, Lidija Krivec Fugger, predstavila še program dela in blagajničarka društva Silva Hacin mu je dodala še finančni plan. Dogovorili smo se tudi o višini članarine v letu 2008. Gostje, ki so se letos v velikem številu udeležili naše skupščine, so izrazili veliko zadovoljstva ob predstavitvi našega dela v preteklem letu in tudi ob smelih načrtih za bodoče delo. Svoje misli so nam povedali župan Občine Moravče Martin Rebolj, župan Občine Mengeš Franc Jerič, podžupan Občine Trzin Franc Mušič, predsednik društva Žerjavčkov iz Trzina Franci Pavlič, predsednik Društva upokojencev Domžale Nande Starin, in Majda Hrovat, koordinatorka nacionalne mreže SSLS. Anica Smolnikar je podelila košarico z jajčki in piščančki vsem gostom in voditeljem skupin. Košarice so nastale na delavnicah, ki sta jih v društvu organizirali Anica Smolnikar in Marija Radkovič. Skupščino smo izrabili tudi za to, da smo voditeljici skupine Silvi Hacin, ki to nalogo opravlja že deset let, podelili priznanje društva. Po končanem uradnem delu skupščine je delovna predsednica Marija Radkovič prebrala nekaj lepih misli in nagajivih pesmi, čemur smo vsi z zadovoljstvom prisluhnili. Dodatno vzdušje je pripravila skupina članov društva, ki se v okviru programa krepitve psihofizičnih aktivnosti udeležuje plesnih delavnic. Prisrčno in pogumno so zaplesali dva plesa, kar so prisotni nagradili z glasnim aplavzom. Sledil je prijeten klepet ob skromnem kosilu, nekateri so tudi zaplesali in po treh urah smo se zadovoljni, z občutki prijateljstva in pripadnosti ter novimi načrti, razšli. Ob tej priložnosti vas vabimo, da se nam pridružite kot voditeljica ali članica skupine starih ljudi za samopomoč. Vse dodatne informacije lahko pridobite na sedežu našega društva v času uradnih ur - vsak četrtek od 16. do 18 .ure, na telefon 031/792-104. Vljudno vabljeni. Vlasta Rozman IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Predsednica Liberalne demokracije Slovenije Občino Domžale je obiskala Katarina Kresal Katarina Kresal, predsednica Liberalne demokracije Slovenije, se je odzvala vabilu OO LDS Domžale in v sredo, 16. aprila, obiskala Občino Domžale. Po sprejemu pri županu Občine Domžale Toniju Dragarju, kjer je župan predstavil razvojne prioritete v občini; izpostavil vrtce, ureditev centra Domžal in druge, se je pogovor nadaljeval o ustanavljanju pokrajin, organiziranosti predšolske vzgoje oziroma smiselnosti ureditve drugih področjih, ki jih občinam določa država. Srečanje v Občini Domžale se je nadaljevalo v Domžalskem domu, kjer je potekal delovni sestanek s članstvom. LDS IIBCRMHA OEAK>KPMCIJA SluvLNIJI Občino Domžale so poleg predsednice obiskali še Zdenka Cerar, podpredsednica LDS in Dorian Maršič, sekretar LDS. Katarina Kresal je predstavila pogled na trenutno razmerje sil v politiki in vsem članom pojasnila držo Liberalne demokracije Slovenije, ki je konstruktivna in ne izrablja medijsko všečnih potez za pridobivanje podpore državljanov in državljank. Po programski konferenci, ki je marca potekala v Monsu, je povzela osnovne smer- nice programa, ki ne temelji na že znanih klišejih in obljubah, ampak bo skladno z osnovnimi smernicami vseboval konkretne predloge, orodja in odločitve, da bo Slovenija v roku 10 letih uspešna država: »Slovenija se ne more primerjati z velikimi državami, ker pa smo majhni smo veliko bolj fleksibilni. Tako je oblikovan tudi program Liberalne demokracije, ki bo dokončno znan konec maja in bo usmerjen v razvoj Slovenije in širšo, ne samo regijsko, prepoznavnost Slovenije.« Odgovorila je tudi na nekaj vprašanj članov povezanih z konsolidacijo stranke, ki je v tem trenutku uspešno zaključena; stališče stranke do prehodov posameznikov oziroma občinskih odborov v druge stranke in vsem zaželela delovne in predvsem uspešne parlamentarne volitve. Pojasnila je tudi, da raziskave na terenu v posameznih volilnih okrajih kažejo veliko podporo terena politiki, ki jo vodi Liberalna demokracija Slovenija in da je njena prepoznavnost ter všečnost veliko višja kot je to zaznati v nacionalnih raziskavah. Pojasnila je tudi, da še naprej deluje v smeri povezovanja levice, kot je to pojasnila že seji Severno obljubljanske regije v Lukovici. Zadovoljna, polna pozitivne energije, je presenetila navzoče člane, ki so pohvalili tako njen nastop kot poznavanje vsebine. OO LDS Domžale MLD se je udeležil okrogle mize v Mengšu MLD Domžale se je po zaključenem delovnem srečanju v Domžalskem domu udeležil tudi okrogle mize, ki jo je v Harmoniji Mengeš pripravil OO LDS Mengeš. .«£D JUlAO UHMJUBHUflU Pogovor je potekal v prijetnem, domačem vzdušju in je ponudil odgovore na aktualne politične teme, bližajoče se parlamentarne volitve - tako programa kot nabora kandidatov ter seveda odnos do drugih političnih strank. Katarina Kresal je samozavestno in vsebinsko bogato odgovarjala na zastavljena vprašanja. Pri oblikovanje rešitev posameznih vsebinskih programskih sklopov je uspešno vključila tudi nekaj obiskovalcev. Suvereno je odgovar- jala na vprašanja povezana z inflacijo, razvojem gospodarstva in turizma, odnose Slovenije s Hrvaško ter mlade. V razpravi o programu stranke je poudarila štiri stebre; človekove pravice in svoboščine, razvoj gospodarstva, zdravstvo ter socialo in pravno državo. Posebej je poudarila tudi pomen mladih za razvoj prihodnosti Slovenije, predvsem pomen kvalitetnega šolstva in možnosti, ki jih imajo mladi za razvoj svojih potencialov. Navdušeni smo bili nad njenim nastopom, predvsem nad energijo in svežino, ki jo je prinesla tudi v Mengeš. Z obiskovalci je prijetno kramljala tudi po zaključeni okrogli mizi do poznih nočnih ur. OO MLD Domžale Zares - nova politika Domžale 2. zbor članic in članov Občinskega odbora V sredo, 16. aprila 2008, je v gostilni Keber v Domžalah potekal 2. zbor članic in članov Občinskega odbora Zares - nova politika Domžale. Ker nas je v Občinskem odboru Zares - nova politika Domžale že šestdeset, smo v skladu s Pravilnikom o organiziranosti in načelih Socialni demokrati sveta občinskega odbora. Na zboru so bili v Svet občinskega odbora izvoljeni: Mateja Štajdohar, Andreja Lazarevič, Kristjan Ocepek, Igor Šarc, Daniel Peterc in Robert Pajer. Odgovor na obtožbe SDS in Janeza Stibriča Navedbe gospoda Janeza Stibriča v članku o MKC Akumulator v prejšnji številki Slamnika glede Socialnih demokratov so v celoti neresnične, izmišljene in pomenijo grobo obrekovanje naše organizacije. Socialni demokrati smo pred leti podprli ustanovitev Mladinskega sveta Domžale (MSD) kot povezovalnega člena osemnajstih podmladkov političnih strank, vključno z mladimi iz vrst SDS in društev z območja Občine Domžale. Njegova ustanovitev je temeljila na posebnem zakonu o mladinskih svetih. MKC Akumulator je bil kot samostojni zasebni zavod ustanovljen s strani MSD, ki je še danes edini lastnik in ustanovitelj zavoda ter v celoti odgovoren za vse njegovo delovanje in poslovanje. Občinska organizacija SD Domžale ni imela in nima nikakršnega formalnega in dejanskega vpliva na finančno in materialno poslovanje MKC Akumulator in ni imela nikakršnih poslovnih in finančnih razmerij s to ustanovo. Vse navedbe gospoda Stibriča o tem, da se naša organizacija na kakršenkoli način financira preko MKC Akumulator, so popolnoma brez vsake podlage in so neresnične. Glede na to, da so javne obtožbe gospoda Stibriča na račun naše organizacije zatrjevanje neresničnih in protizakonitih izmišljotin, ki so kaznivo dejanje obrekovanja, mora po zakonu obtožbe o nezakonitem delovanju dokazovati tisti, ki to zatrjuje, ne pa po krivici obdolženi. Zato občinska organizacija SD v naslednji številki pričakuje od gospoda Stibriča konkretne dokaze in dejstva o financiranju dejavnosti naše organizacije s strani MKC Akumulator ali pa javno opravičilo. Enako to pričakujemo od Občinske organizacije SDS, saj se je gospod Janez Stibrič podpisal kot tiskovni predstavnik OO SDS Domžale. V nasprotnem primeru bo moral g. Janez Stibrič v sodnem postopku zaradi kaznivega dejanja obrekovanja dokazati svoje trditve. Očitno SDS zmanjkuje drugačnih argumentov v predvolilni politični borbi in se mora za to posluževati tudi laži in diskredi-tacij. Dejstvo je, da se bomo Socialni demokrati vedno zavzemali za mlade in ne glede na očitke še vedno stojimo za projekti mladih in jih podpiramo. Aleš Sazonov, predsednik OO SD Domžale Mladi forum SD odgovarja Janez Stibrič, v vašem zlonamernem pisanju v prejšnji številki Slamnika ste ob koncu omenili tudi mlade iz Socialnih demokratov, ki naj bi, po vašem mnenju, sodelovali v nepravilnostih, ki ste jih naslovili na SD. Mladi iz Socialnih demokratov se, odkar sem pred dobrim letom dni v Domžalah prevzela vodstvo, na račun MKC-ja nikakor niso mogli okoristiti, saj so sredstva MKC-ja blokirana že od leta 2006 in do njih ni dostopa. Še več, sredstva, ki smo jih kot Mladi forum Domžale dobili za projekte iz Mladega foruma Slovenije — naše krovne organizacije — in svoja lastna sredstva, smo v letu 2007 in letos vlagali v projekte, ki so bili izvedeni v želji ohraniti MKC. Naj vam za vaše lažje razumeva- Iz vseh vetrov zbrana mladina v MKC Akumulator. nje enostavno razložim, kaj to pomeni: denarja nismo mogli jemati iz MKC-ja, še več, dajali smo svoj denar, da je program v Mladinskem kulturnem centru Akumulator lahko vsaj približno deloval, sicer bi mladim z manj priložnostmi vzeli to, kar še imajo v našem mestu. Naši projekti pa so speljani pregledno in javno. In kot velja - preden kaj napišete in pošljete v objavo - preverite informacije. Le-te so tudi vam, če bi se seveda pozanimali, v okviru MKC-ja na voljo. Morda ne bi bilo napačno, če se kdaj zapeljete do MKC-ja, kjer boste srečali mlade vseh nazorov. Saj ste slišali za akcijo Vsi drugačni, vsi enakopravni, kjer sta enakopravno sodelovala podmladka SDS (SDM) podmladek SD (MF) in katere načelo je, da ne delamo nikakršnih razlik med nami. Veste, vsi smo mladi, ne glede na raso in ne glede na politično usmerjenost ali neusmerjenost in želimo ohraniti svoj „prostor pod domžalskim soncem". Mateja A. Kegel, Predsednica MF SD Domžale i .r d K Kdaj bo zaživela Obrtno-poslovna cona Želodnik? Občine Domžale se še vedno drži sinonim »bogate in podjetnikom prijazne« občine, čeprav temu že precej časa ni več tako. Kljub temu, da v občinskem svetu vedno sedijo tudi izvoljeni predstavniki Liste obrtnikov in podjetnikov, ki so bili do sedaj vedno v vladajoči koaliciji, stanje na področju podjetništva stagnira. SDS Več kot očitno je, da je vladajoča koalicija preteklih mandatov, LDS -SD, ter še nekaterih drugih, manjših strank (npr. Lista obrtnikov in podjetnikov, Zeleni in Desus), skupaj s tedanjo županjo kreirala povsem zgrešeno politiko, politiko na kratki rok. Danes je domžalska občina postala spalno naselje, število priseljenih ljudi se enormno povečuje, število delovnih mest v občini upada. Na področju podjetništva nas prehitevajo po levi in po desni, celo sosednje občine imajo obrtne cone, v katerih imajo sedeže tudi številni podjetniki iz naše občine. To sicer pomeni, da imamo v naši občini ogromno dobrih podjetnikov in podjetij, ki so »prerasla svoje delavnice ter domača dvorišča« in si želijo poslovnih prostorov v conah, le Občina Domžale se povsem mačehovsko obnaša do njih - od obljub pa se na žalost ne da živeti. V SDS Domžale nas zanima, zakaj mešano podjetje IJC (petdesetodsto-tni lastnik je Občina Domžale) še vedno ni pripravilo ustreznih podlag za začetek komunalnega opremljanja zemljišč na Obrtno-poslovni coni Želodnik? Na naša vprašanja, povezana s to cono, ustreznih in oprijemljivih odgovorov že dolgo ni in imamo občutek, da se vse nekaj dogovarja pod mizo. Zato po naših predvidevanjih ne bomo smeli biti preveč (neljubo) presenečeni, če (ko?) se bo izkazalo, da bodo tudi v tem primeru domžal- ski obrtniki in podjetniki izigrani, še posebej, če bodo zemljišča v okviru omenjene poslovne cone pokupili bogati tuji investitorji - to pa bi vsekakor pomenilo izigranje zaupanja občank in občanov, ki smo verjeli v dobronamernost tega projekta. Konkretnejše informacije o dogajanjih glede te cone pa vsekakor pričakujejo tudi ljudje, ki živijo v neposredni bližini bodoče cone, saj jih zanima, kako bo poskrbljeno za njihovo zaščito ter kakšne ukrepe v tem projektu na teh območjih pripravlja občina . V SDS Domžale smo v okviru našega programa zapisali naslednje (celoten program je dosegljiv na naši spletni strani): »Prepričani smo, da bi bila lahko naša občina še vedno med najuspešnejšimi in zavedamo se, da je zaradi številnih slabo izvedenih ali sploh neizvedenih projektov, na katere smo, resnici na ljubo, stalno opozarjali, a nam sedanja občinska oblast ni prisluhnila, stanje resno ter zaskrbljujoče. Zato v okviru strateškega razvoja naše občine vsekakor nameravamo oživiti drobno gospodarstvo, podjetništvo in turizem. Številna podjetja, predvsem zasebna, so nosilni steber razvoja naše občine, zato bomo z najrazličnejšimi možnimi olajšavami spodbudili novo rast podjetništva ter tako ustvarili možnost novih delovnih mest.« Ker na žalost nismo v vladajoči koaliciji na lokalni ravni, našega programa na tem (ter tudi na drugih področjih) ne moremo izvajati, vendar kljub temu skušamo vladajoči koaliciji konstruktivno pomagati pri tem, saj imamo dobre ideje in predloge. A na žalost naletimo na gluha ušesa, zaprta vrata ter na notranje rivalstvo v vladajoči koaliciji, kar pa nikakor ni vzpodbudno za razvoj občine ter ljudi v njej. Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si Poleg ustanovitve Sveta občinskega odbora smo na zboru sprejeli tudi nova pravila o delovanju občinskega odbora. V njih smo podrobneje opredelili naloge sveta in ostalih organov občinskega odbora. V nadaljevanju zbora sta predsednik občinskega odbora, Miha Ulčar, in poslanka v Državnem zboru, Cveta Zalo-kar-Oražem, prisotnim članom predstavila aktualnosti na lokalnem nivoju in na državni ravni. Zbor smo zaključili z razpravo prisotnih članic in članov. V prihodnjih dneh se bo Svet občinskega odbora konstituiral. Članice in člani sveta bodo izmed njih izvolili predsednico oziroma predsednika Sveta občinskega odbora. Ena izmed njegovih prednostnih nalog bo tudi ustanovitev programskih odborov, kamor se bodo lahko naši člani ter ostali zainteresirani občani aktivno vključili in s svojimi izkušnjami, znanji in energijo pripomogli k vsebinsko aktivnemu delovanju našega Občinskega odbora. V njem bomo posebno pozornost namenili vsebinski razpravi in pripravi programa, s katerim si bomo prizadevali podati pomemben prispevek k razvoju našega lokalnega okolja in zadovoljstvu naših občank in občanov. Miha Ulčar, Predsednik OO Zares Domžale delovanja pokrajinskih in občinskih odborov ustanovili Svet občinskega odbora, ki bo najvišji organ med dvema zboroma članic in članov občinskega odbora. Svet občinskega odbora po funkciji sestavljajo člani kolegija predsednika občinskega odbora in šest voljenih članic/članov. Tako je v dneh pred zborom potekalo evidentiranje kandidatk in kandidatov za člane 22. april — dan Zemlje Že nekdanji ameriški senator Gaylord Nelson si je prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Prvi začetki segajo v leto 1963, ko je Nelson organiziral predsedniško turnejo, na kateri je opozoril na probleme v okolju. Ustrezen odmev v javnosti je dosegel šele 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki, sodelovalo 20 miljonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujemo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Občinski odbor Zelene stranke je v soboto, 19. aprila, ob dnevu Zemlje, organiziral ogled Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik, ki je bil dobro obiskan. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili direktorici Centralne čistilne naprave, gospe Olgi Burici, ki nam je omogočila zanimiv in poučen ogled. Čistilne naprave so v sodobnem svetu nujnost, saj je obremenjevanje voda z izpusti iz gospodinstev in industrije preseglo vse meje. Čistilna naprava pri Domžalah je dokaz, da so naši predhodniki že v poznih sedemdesetih začutili potrebo po tem, da iz našega okolja ne izpuščamo odplak v spodnji tok reke Kamniške Bistrice. Upamo, da bodo aktualne lokalne oblasti našle dovolj volje in finančnih sredstev, da bodo čistilne naprave in ostali ukrepi za zmanjševanje človekovega vpliva na okolje še boljši in da bodo lahko zanamci prepoznali naša prizadevanja na področju varovanja narave. Zelena koalicija, katere članica je tudi Zelena stranka, je ob dnevu Zemlje pripravila več akcij. Omeniti velja predvsem zelo poučno in kvalitetno predavanje znane slovenske klimatologinje, dr. Lučke Kajfež Bogataj, ki je 17. aprila na okrogli mizi v Trbovljah pojasnila vpliv globalnega segrevanja na naše življenjsko okolje in se posvetila tudi lokalni problematiki, ki je v Zasavju še toliko bolj pereča zaradi dolgoletnega onasneževanja industrije. Svetovni dan Zemlje hkrati po svetu praznujejo ljudje vseh ver in narodnosti. Na ta dan otroci iz Kitajske ter študentje iz Kameruna sadijo drevesa, čistijo reke in potoke ter na različne načina razglašajo, da so del nečesa posebnega. Povsod po svetu in seveda tudi pri nas v Sloveniji organiziramo čistilne akcije, izdelujemo projekte varovanja narave in aktivno sodelujemo pri teh projektih. Nikar ne zastrupimo še zadnjega koščka Zemlje, zadnjega vedra vode, zadnje sapice zraka! Nikar ne preluknjajmo še neba! Ohranimo naš planet čist in izboljajšmo življenje na njem! Zavedajmo se ranljivosti in enkratnosti našega planeta vsak dan, ne samo ob dnevu Zemlje! Zelena stranka stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK ,Vl t 'JffTAJ J-. J ' J. AJJ.I F.' rVJ Pflfr \'j?rh it -I IS i V/ A 1HIM/.M.I Župan Toni Dragar predlaga reorganizacijo Občinske uprave Bo zamenjan Zoran Vitorovic? Župan Toni Dragar predlaga reorganizacijo Oddelka za okolje in prostor, s katerim želi doseči učinkovitejše delo občinske uprave. S tem se potrjuje dejstvo, da je delo tega oddelka neučinkovito, slabo in polno napak. To se še posebej odraža po sprejetju dopolnitve pro-storsko-ureditvenih pogojev v letu 2004. Po teh spremembah se je pri posegih v prostor v Občini Domžale zgodilo mnogo nepravilnosti (Savska, večstanovanjska gradnja, Hofer ...). Neučinkovito delo Oddelka za okolje in prostor, ki ga vodi Zoran Vitorovic, se kaže tudi v dejstvu, da še vedno ni realiziran sklep župana o pričetku postopka sprememb prostorskih pogojev. Nekatere nesprejemljive, slabe predloge, ki jih je predlagal oddelek, je naša lista že preprečila. Ti predlogi so pomenili obračun z malimi investitorji. Favorizirali bi zgolj velike investitorje z veliko denarja in s tem povezanimi velikimi željami in vezanimi posli, ki izhajajo iz tega. Veliki investitorji bi v sodelovanju z Vitoro-vicem lahko v prostor posegali zelo svobodno. Po drugi strani pa je bilo na posameznih področjih zelo težko zgraditi individualno hišo. Ob takem delu in vodenju se mnogi občani sprašujemo, kdo v Domžalah obvladuje prostor - župan ali Vitorovic. Gospod župan! Napake, ki so v tvojem mandatu storjene na Oddelku za okolje in prostor, pod vodstvom Vi-torovica, so dovolj velik razlog, da se odločiš in z reorganizacijo omenjenega oddelka in uprave imenuješ novega načelnika - v dobro vseh občanov. Bogdan Zupan Osvetlimo naš kulturni hram »Mesto Domžale, sprehod skozi čas« je vsebinsko bogata knjižica o pomembnih zgodovinskih dejstvih, stavbah in ljudeh v naši občini. Za Kulturni dom Franca Bernika, kjer imata sedež Glasbena šola Domžale in Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale, v domu pa je urejena tudi poročna dvorana, je zapisano, da predstavlja osrednjo kulturno institucijo v mestu. V tej stavbi vsako leto gostimo znana imena s področja kulture iz slovenskega prostora in tudi svetovno elito. Kar nekaj občank in občanov me je opozorilo, da je ta prekrasen primerek secesijske stavbe na Slovenskem, daleč najlepša stavba v Domžalah, v večernem času razsvetljena pomanjkljivo, saj večina žarnic ne gori več. Zato sem na marčevski seji Občinskega sveta podala pobudo, naj se uredi in zamenja dotrajano osvetlitev, da domžalska lepotica zasije v vsej svoji lepoti tudi zvečer. Pričakovala sem, da se bodo brez večjih težav v najkrajšem možnem času izvedla potrebna dela. Temu ni bilo tako, saj sem s strani občinske uprave dobila odgovor, da se v zvezi s sanacijo osvetlitve zadnjih osem let išče sistemsko rešitev za vzdrževanje osvetlitve fasade. Do rešitve se žal pristojni še niso dokopali. Kulturni dom Franca Bernika je v popolni lastni Občine Domžale, s katerim sicer upravlja Glasbena šola Domžale. V upanju, da bodo pristojni v naslednjih osmih letih bolj uspešni in da se bodo uspeli dokopati do skupnega dogovora, se sprašujem, ali je potrebno tudi za zamenjavo žarnic na stavbi, ki je last občine, ustanoviti ljudsko iniciativo, da se stvari premaknejo. Včasih je zavzemati se in se dogovarjati veliko premalo, pa četudi gre samo za zamenjavo žarnic. Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale Ženski forum www.peter-verbic.si Spet se dobimo v Unionski dvorani Občinski odbor SLS Domžale vabi vse, ki ste se 12. maja 1988 udeležili legendarnega ustanovnega zborovanja Slovenske kmečke zveze v Ljubljani ali pa ustanovitve podružnice SKZ v Domžalah, 6. januarja 1989, da se v spomin na čase, ko smo ustvarjali de- mokracijo in samostojno Slovenijo, udeležite slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve SKZ. Vabljeni tudi, če so se teh dogodkov udeležili vaši starši. Ve č o prireditvi na strani www.sls.si. OO SLS Domžale Turizem - dejavnost, ki je ni mogoče preseliti Turizem je gospodarska dejavnost, ki ostane tam, kjer jo ustvarimo in razvijemo, zato ji lahko rečemo tudi »nepreseljiva dejavnost.« Ob nenehnem preseljevanju proizvodnje v področja z nižjimi obratovalnimi stroški in s cenejšo delovno silo bi takih dejavnosti v sedanjem času potrebovali čimveč. Očitno se tega še ne zavedamo dovolj močno, kajti če bi se, se do te dejavnosti ne bi obnašali tako nonšalantno. Turizem bi moral dobiti pomembno mesto v strategiji razvoja občine, ki je v fazi priprave. Pri branju pa lahko ugotovimo, da je tej dejavnosti namenjene premalo pozornosti v poglavju analize stanja, dovolj konsistentno pa ni obdelana niti v strateških ciljih. Menim, da je to velika napaka. Napaka je tudi prepuščanje te dejavnosti nekemu skupnemu pokrajinskemu odboru v novi pokrajinski organiziranosti, kot tudi mnenje, da naj bi v okviru pokrajine za turizem skrbel na primer Kamnik, ker je turistično bolj razvit kot Domžale. Nihče ne bo namesto nas kaj posebnega naredil za nas! Na pomen turizma smo v stranki De-SUS opozorili na javni razpravi februarja letos, kjer so sodelovali tako aktivni graditelji turističnih kapacitet, ki so povedali svoja mnenja ter opozorili na težave, s katerimi se srečujejo pri realizaciji svojih zamisli, kot tudi strokovnjaki iz Slovenske turistične organizacije. Veseli me, da so na turizem opozorili tudi v stranki Peter Verbič - Lista za Domžale, in pričeli poudarjati njegov pomen. Imajo prav. Turizem je mogoče razviti s konkretnimi predlogi, ni dovolj ponavljanje splošnih načel iz resolucij. Delo je potrebno opraviti profesionalno in ga lahko opravijo le tisti, ki to področje gospodarske dejavnosti zares poznajo. Na konkreten način se je te naloge lotila delovna skupina, imenovana na javni razpravi o turizmu. V DeSUS-u smo kot prvo nalogo občine predlagali ustanovitev lokalne turistične organizacije »DVA v ENEM«, kar pomeni, da se v turistično-infor-macijskem centru (TIC), opravljata dve dejavnosti. Poleg informacijske funkcije se v njem oblikujejo vsebine turističnih produktov - paketov, ki jih ta tudi trži, predvsem tujim turističnim agencijam in individualnim gostom. Mija Pukl, predsednica OO DeSUS Ob sprejemanju proračuna Občine Domžale za 2008/09 V prejšnji številki Slamnika je bil objavljen daljši prispevek o 16. seji Občinskega sveta, na kateri se je sprejemal proračun za leti 2008 in 2009. Rad bi dodal še moje videnje sprejemanja tega proračuna, saj prispevek ne vsebuje vsega, kar se je na seji dogajalo. Prva zanimivost je ta, da je v proračunskem memorandumu navedeno, da namerava Občina Domžale uresničiti poslanstvo, ki si ga je zastavila v svojih razvojnih dokumentih, vendar je dejstvo, da ti razvojni dokumenti za leta od 2007 do 2010 še sploh niso sprejeti. Na seji smo izvedeli, da je Občina Domžale prodala neko zemljišče, ki sploh ni bilo njena last, in mora zdaj zato lastniku tega zemljišča plačati približno 400.000 € odškodnine, kar kaže na to, da občina nima malo denarja. Sam sem vložil tudi nekaj amandmajev, ki pa so bili zavrnjeni vsi, razen enega. Že nekaj let se trudim, da bi bila na vseh železniških postajah urejena parkirišča za naše občane, ki nato pot v Ljubljano nadaljujejo z vlakom. Edino tako urejeno parkirišče sedaj je v Domžalah, na vseh ostalih postajali- ščih pa ni urejeno. Načelno se občina s tem strinja, vendar pa, ko z namenom razrešitve situacije vložim predlog za ureditev parkirišč, se vedno najde izgovor, da mora to storiti železnica. To lepo kaže tudi na to, kakšen je odnos občine do tistih njenih prebivalcev, ki ne živijo v samem mestu Domžale. N.Si Nova Slovenija jfrtOnita i/uii\hii i rnnktt Že leta 2006 je občinski svet na moj predlog sprejel sklep, da morata Občina Domžale in Občina Trzin urediti povezovalne ceste na območju Depale vasi in s tem ukiniti enega ali dva cestna prehoda preko železniške proge. Letos sem vložil amandma, da se projekt te ureditve končno uredi, vendar se je odgovor občine glasil, da je »predlog vsekakor na mestu, vendar rešitev še ni definirana«. Koliko časa bo zopet potrebno čakati na tako »definirano rešitev«? Vsekakor upajmo, da bo občina to uredila preden na teh prehodih zopet ugasne človeško življenje! Janez Limbek, svetnik N.Si Materinski dan v Domžalah Kot tudi leta poprej, smo v Domžalah za materinski dan tradicionalno delili rože vsem materam ali bodočim mamicam. Akcija »Poklonimo rožo mami« je uspela, saj smo podelili prek 300 tulipanov. Obiskali smo Zdravstveni dom Domžale, privatne zdravstvene ordinacije, rože pa smo mimoidočim delili tudi na cesti. Opravičujemo se avtorju prispevka, ki smo ga prejeli 31. marca 2008, vendar v prejšnji številki Slamnika ni bil objavljen. Domžalski Občinski odbor M.Si se lahko pohvali, da je deljenje rož za materinski dan postal nacionalni projekt M.Si. Prav zaradi tega se člani Mlade Slovenije v naši občini zavedamo, da je takih projektov potrebno vedno več in da s tem popestrimo dan sebi in drugim. V Občinskem odboru Mlade Slovenije zato do poletnih počitnic pripravljamo kar nekaj projektov, ki bodo odmevni v naši občini in tudi po drugih občinah v naši regiji. O novih aktivnostih bomo še poročali in vas seznanjali v naslednjih številkah Slamnika. Nejc Heine Helena Čampa, direktorica Comett Vse, kar še niste vedeli o pomoči na domu v Občini Domžale Comett d. d. je s pomočjo na domu v naši občini Domžalah pričel maja 2002. Od Centra za socialno delo Domžale so tedaj prevzeli v oskrbo nekaj več kot 10 uporabnikov, danes jih oskrbujejo 77. Ker jih je eden od odborov Občinskega sveta Občine Domžale zadolžil, da v Slamniku redno predstavljajo svoje delo, sem zaprosila direktorica Heleno Čampa, da odgovori na največkrat postavljena vprašanja. Kdo lahko zaprosi za pomoč na domu? Za pomoč na domu lahko zaprosijo: starostniki, stari nad 65 let in ne morejo več samostojno opravljati vsakodnevnih opravil, imajo status invalida, so invalidne osebe s priznano pravico do tuje nege in pomoči, so kronično bolni in tisti, ki imajo dolgotrajne okvare zdravja, so kronično bolni otroci in tisti, ki imajo težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter niso vključeni v organizirane oblike varstva. Kdaj izvajate pomoč na domu? Praviloma v dopoldanskem času od ponedeljka do petka. Pri uporabnikih, ki zaradi zdravstvenega in socialnega stanja potrebujejo pomoč izven standardnega časa, izvajamo pomoč tudi popoldan, ob sobotah, nedeljah in praznikih v času, ki je za uporabnika najugodnejši. Neposredno izvajanje storitve na upravičenca traja lahko največ 4 ure dnevno oz. do 20 ur tedensko. Poleg storitev pomoči na domu izvajamo tudi socialni servis, in sicer dostavo kosil. Kosila pripravljajo v Domu počitka Mengeš, mi jih le pripeljemo - prav vsak dan v letu. Katere storitve nudite? Storitve so prilagojene potrebam posameznega uporabnika in obsegajo: pomoč pri gospodinjskih opravilih: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; pomoč pri vzdrževanju osebne higiene: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; pomoč pri ohranjanju socialni stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Kakšni so bili rezultati ankete, so ljudje z vašimi storitvami zadovoljni? Kot izvajalci socialno varstvene storitve pomoč družini na domu ob- časno izvajamo tudi evalvacijo programa na podlagi anketnih vprašalnikov. Rezultati so pokazali, da storitev pomoč družini na domu dosega svoj namen, saj določenemu številu starih ljudi omogoča, da kljub starosti, onemoglosti ali bolezni ostajajo v svojem domačem okolju in s pomočjo socialne oskrbe ohranjajo samostojnost in ustrezno raven kakovosti življenja. S to obliko se zmanjšuje tudi pritisk na institucionalno varstvo, kar pa ne pomeni, da nadomešča namestitev v dom, temveč omogoča, da ta nastopi šele, ko je to nujno potrebno. Uporabniki so s storitvami zadovoljni, prav tako s strokovnim osebjem. Pri socialnih oskrbovalkah cenijo prijaznost, poštenost, marljivost in pripravljenost za pogovor. Na prvo mesto postavljajo odnos med njimi in socialno oskrbovalko, saj je ta pogosto pomembnejši kot pa izvajanje same storitve. Kakšen je postopek, če nekdo želi vaše storitve, prosim, če obrazložite tudi subvencioniranje občine? Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika, ki nas lahko pokliče po telefonu ali pride k nam v pisarno v času uradnih ur. Prvi del storitve predstavlja pripravo na samo storitev (sklenitev dogovora, izdelava individualnega načrta, izvedba uvodnih srečanj,..). Drugi del predstavlja neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca. Po Zakonu o socialnem varstvu občina prispeva 50 % subvencije k ceni storitve. Če uporabnik ocenjuje, da nima dovolj lastnih sredstev za plačilo storitev, lahko na Centru za socialno delo Domžale poda vlogo za dodatno oprostitev plačila. V tem segmentu je Občina Domžale storila korak naprej, saj je z občinskim odlokom povišala prag socialne varnosti, ki je podlaga pri izračunu za dodatno oprostitev, kar pomeni, da uporabnik plača manj, kot to predpisuje država. Poleg tega pa za storitev, opravljeno ob nedeljah in državnih praznikih uporabnik plača enako kot ob delavnikih -razliko prispeva občina. Kako do pomoči na domu? Vse informacije dobite v pisarni v Domžalah, Ljubljanska c. 36 -pritličje. Uradne ure so ob ponedeljek in petkih od 9.00 - 12.00. ure ter ob sredah od 9.00 - 16.00. ure, lahko pa pokličete na telefonsko številko 721 10 21 ter v času neuradnih ur na tel. štev. 244 31 05. Hvala za pogovor. Vera Vojska Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite do 6. maja 2008 na naslov Meni-na d. d., Šmarca, Trg padlih borcev 3, 1241 Kamnik. 50 let tudi našega skupnega Evropskega parlamenta Iz velike želje po miru, ustvarjanju in sodelovanju, ki se je oblikovala po nemirnem obdobju vojn, se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Evropi začela razvijati skupnost, ki jo danes poznamo pod imenom Evropska unija (EU). In če je Unija svojo 50-letnico praznovala lansko leto, jo Evropski parlament praznuje letos. V marcu leta 1958 se je 142 članov skupnega zbora takratnih članic prvič sestalo v Strasbourgu kot evropski parlamentarni zbor, ki se je v letu 1962 preimenoval v Evropski parlament (EP). V letu 1974 je bila sprejeta odločitev o evropskih neposrednih volitvah poslancev. Junija leta 1979 so sledile prve volitve poslancev v Evropski parlament. V sedemdesetih letih je evropsko združevanje doživelo prvo, v osemdesetih pa drugo in tretjo širitev. Naslednja je sledila v devetdesetih, ko je bil prvič uporabljen tudi naziv Evropska unija. V letu 2004 je Unija doživela največjo širitev doslej in za nas najpomembnejšo, kajti njena članica je postala tudi naša država, ki je tako dobila tudi sedem predstavnikov v Evropskem parlamentu. Le-ta predstavlja edino neposredno izvoljeno telo EU. Danes že 785 evropskih poslancev predstavlja vas, državljanke in državljane 27 držav članic, in deluje v imenu že skoraj 500 milijonov prebivalcev. Ste se kdaj vprašali, kako ta institucija, katere predstavnike volite tudi vi, dejansko deluje in kakšen je njen pomen? Parlament je dejavno udeležen pri pripravi skupne zakonodaje, ki vpliva na vsakodnevno življenje državljanov EU. Njegove pristojnosti so zakonodajna, proračunska in pristojnost nadzora. Pri zakonodajni je eden najpomembnejših postopek soodločanja med Evropskim parlamentom in Svetom unije, kar pomeni, da obe instituciji enakopravno odločata o predlogih, ki jih pripravi Evropska komisija. EP poslancem in prek njih državljanom omogoča sodelovanje na številnih področjih, od zunanje politike in globalizacije do varstva človekovih pravic in drugih. V 50-letni zgodovini je Evropski parlament dosegel velik napredek in številni dosežki so razlog, da Unija postaja gospodarsko najuspešnejše področje na svetu, njen interes po nadaljnjih širitvah pa vse večji. Lizbonska pogodba, ki je bila podpisana ob koncu lanskega leta in je trenutno v procesu ratifikacij po posameznih državah članicah, predvideva, da bo Evropa postala še bolj demokratična in preglednejša. Zato povečuje pomen in vlogo Evropskega parlamenta, ki bo ob hkratnem povečanju sodelovanja z nacionalnimi parlamenti prinesel dodaten vpliv odločanja vseh zainteresiranih javnosti in posameznikov, torej tudi vas. Če se želite povezati z dr. Romano Jordan Cizelj, eno od slovenskih poslank, ki vas zastopa v EP, lahko vse potrebne podatke najdete na spletnem naslovu: www.rjordanci-zelj.si. Darko Rudl Se ena primerjava Slovenci se radi primerjamo z drugimi, še najraje pa primerjamo plače doma in v tujini. Naše plače so odločno prenizke, je splošna ugotovitev. Druge primerjave pa nam ne gredo tako od rok. Življenjski stroški so drugod višji, tudi daljši delovni čas imajo, lastna udeležba pri plačilu zdravstvenih storitev je višja, brezplačnega študija drugod nimajo itd. Primerjave so vedno relativna zadeva in primerjanje je smiselno, kadar primerjamo tisto, kar se da primerjati. Naj si še sam privoščim eno primerjavo: letališče v Bruslju in letališče Jožeta Pučnika. Prvo je veliko mednarodno letališče, naše pa sodi med regionalna letališča. To ni nič slabega, saj so manjša letališča navadno prijaznejša, kot velika, vendar za ljubljansko tega ni mogoče reči. Ker se vsak teden vozim iz Brnika v Bruselj ali Strasbourg, vidim, slišim in doživim marsikaj. Bruselj - sko letališče je bilo v zadnjih letih proglašeno za najprijaznejše letališče, ponaša pa se tudi z najmanjšim odstotkom izgubljene prtljage. Potniki, ki se pripeljejo z avtomobilom na letališče, imajo možnost kratkega parkiranja, da v miru vzamejo prtljago in se poslovijo od sorodnikov, pri tem pa ne ovirajo prometa. Na Brniku se lahko ustavite le na cesti, ker je desni vozni pas rezerviran za protokol, levi pa za taksiste. Ko se ustavite pred letališko zgradbo, da bi vzeli svojo prtljago, ovirate promet. Zadrega je še večja, če imate veliko prtljage ali pa ste starejši potnik oziroma invalid. V hipu je vozni pas poln vozil, redarji vas priganjajo ali celo preganjajo. Če pogledate na ploščad pred letališko stavbo, je prostora veliko, vendar parkiranje ni mogoče, ker je uprava letališča to preprečila s kovinskimi količki. Ko sem se pozanimal, čemu ti količki, je bil odgovor, da so ljudje povsod parkirali. Sedaj je veliko prostora ograjenega in ne služi nikomur, ljudje pa imajo zato velike težave. Ponujajo vam sicer polurno brezplačno parkiranje na bližnjem parkirišču, vendar to omenjenih težav potnikov ne rešuje. Nič bolje se ne godi tistim, ki pridejo po potnike. Ljudje se upravičeno jezijo in povedo, da je celo v Frankfurtu, na enem največjih letališč v Evropi, za potnike bolje poskrbljeno. Letališče živi od potnikov, vendar se uprava brniškega letališča za to ne zmeni in se izgovarja, da bodo ti problemi rešeni po dograditvi letališča. Ljudje tega ne verjamejo, ker problem ni v prostoru, ampak v glavah. Dr. Mihael Brejc, evropski poslanec Enajst pokrajin in prestolnica Ljubljana - kaj želimo mi? Vabim vas na predstavitev in pogovor, ki bo v torek, 13. maja 2008, ob 20.30, v Domžalskem domu (nekdanja knjižnica pri pekarni Kancilija). O dopolnjenem predlogu koalicije, brez Notranj ske in Kamniško-Zasa-vske pokrajine ter s posebnim statusom Ljubljane kot glavnega mesta, bodo izvedeni posvetovalni referendumi. S tem se upoštevajo največkrat izrečena mnenja in stališča občin. Predlog 14 pokrajin na glasovanju 1. februarja ni dobil dvotretjinske podpore v Državnem zboru. Proti je glasovalo preveč poslank in poslancev v strankah ZARES (tudi poslanka iz Domžal Cveta Zalokar-Oražem), LDS, SNS, Lipa in SD. Kaj v resnici želimo? Smo del osrednje Slovenije ali del Gorenjske? Bomo ZARES glasovali in ali si res želimo svojo lastno »Domžalsko-Kamniško-Litijsko« pokrajino? (Več na www.tomazstebe.sds.si.) Glasujte v anketi! Vinjete za neovirano in varno vožnjo na avtocestah ter za prehod v satelitsko cestninjenje tovornih vozil Vabim vas na predstavitev in pogovor, ki bo v torek, 13. maja 2008, ob 19.00 uri, v Domžalskem domu (nekdanja knjižnica pri pekarni Kancilija). Začelo se je z zamenjavo sedanjega neuravnoteženega odprto-zaprtega sistema z ročnim in zastarelim avtomatskim pobiranjem cestnine. Postopoma bodo do sredine leta 2009 popolnoma odstranjene cestninske postaje. Med letošnjo turistično sezono ne bo več kolon zaradi tovornjakov in zaradi ročnega cestninjenja osebnih vozil. Po skoraj poldrugem desetletju uvajanja in razvoja ter nedoslednega spreminjanja sedanjega se začenja prvi korak v uravnoteženo in sorazmerno cestninjenje v prostem prometnem toku. Uvedba vinjet je v bistvu najpreprostejši način oziroma sredstvo prehoda v nemoteno in neovirano vožnjo zaradi cestninjenja. Veliko je mnenj in predlogov. Zakaj ravno taka in ne drugačna odločitev? Praksa in izkušnje v drugih državah. Priložnosti in možnosti za domačo informacijsko industrijo.(Več na www.tomazste-be.sds.si.) Glasujte v anketi! Ob prazniku dela čestitam in želim dobrega sodelovanja, uspešen poklicno-stro-kovni in poslovni razvoj! DAN UPORA PROTI OKUPATORJEM nam bodi zavedanje o (preteklih) okupatorjih, sprevrženih ideologijah, verah in oblastnikih ter kartelih, monopolih in tajkunih, ki terorizirajo nedolžne ljudi, narode, temeljne naravne, moralne in civilizacijske vrednote, kulturno in naravno dediščino! mag. Tomaž Stebe, poslanec SDS Resnica o novem kazenskem zakoniku V zadnjem času se pojavlja kar nekaj različnih interpretacij, ki pa seveda ne držijo. Gre za novo koncepcijo kazenskega prava in je verjetno določene zadeve potrebno še posebej izpostaviti ter obrazložiti. Nov kazenski zakonik je usmerjen v evropsko okolje in se usklajuje z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča - na ta način se prekinja vez s preteklostjo našega dosedanjega kazenskega zakona. V javnosti je bilo precej besed namenjenih uvedbi kazni dosmrtnega zapora, ki se bo lahko izrekla za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo ter za dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katera je predpisana kazen zapora do tridesetih let. Mladoletne ose- be bodo tudi dodatno zavarovane pri zastaranju kazenskega pregona. Določeno je, da v primerih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, rok za zastaranje kazenskega pregona začne teči šele od polnoletnosti oškodovanca naprej. V novem kazenskem zakoniku je posebej poudarjeno tudi varstvo pravic delavcev, kar bo nedvomno zanimalo tudi številne naše občane in občanke. Najhujša kazniva dejanja so kršitve pravic delavk, ki jim delodajalci preprečujejo, da bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka, nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno izplačilo treh zaporednih plač, nasilje na delovnem mestu, zaposlovanje na črno in zlorabe pravic iz socialnega ali pokojninskega zavarovanja. Predlagane so jasnejše usmeritve za ugotavljanje vseh sestavin krivde (drugačno opredeljevanje malomarnosti). Kot pravno pomembna okoliščina se navaja le neprištevnost (ne več prištev-nost), predlagane so nove določbe o storilstvu, po katerih se sedaj jasno razlikuje, kdo je storilec, kdo je pomočnik in kdo napeljevalec. Opušča se razlikovanje med relativnim in absolutnim zastaranjem. Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine so obremenjevanje in uničevanje okolja, ter splošna škodljiva oblika čezmernega obremenjevanja okolja, ki pomeni kakršenkoli nezakonit poseg v okolje. Večina kaznivih dejanjiz sedanjega kazenskega zakonika ni bila spornih, saj gre večinoma za tradicionalna kazniva dejanja, ki tako po svoji obliki, izvršitvenih dejanjih in kaznih niso povzročala dilem v praksi in teoriji. Vsa ta kazniva dejanja so ohranjena tudi v novem KZ-1. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS Za ureditev nevropsihološke rehabilitacije Nevropsihološka rehabilitacija (npr. po možganski kapi) v Sloveniji ni urejena, pristojni prelagajo odgovornost drug na drugega, pacientom pa so pri tem kršene njihove temeljne pravice. Slovenija bi morala razpolagati z rehabilitacijsko mrežo, tako da bi imeli v vseh bolnišnicah usposobljene rehabilitacijske ekipe (in ne le fizioterapevte), kot regionalni centri bi lahko služili tudi večji zdravstveni domovi. Zato sem - z namenom opozarjanja na omenjeni problem in iskanja ustreznih rešitev - zahtevala sklic nujne seje odbora za zdravstvo, na kateri bi razpravljali o tej problematiki. Kot je poudarila dr. Severjeva, vodilna psihologinja s tega področja, je nujno zagotoviti racionalnejšo porabo denarja, boljšo organiziranost, odpravo blokade zaposlovanja psihologov in logopedov zlasti v KC ter ukrepe za skrajšanje čakalnih dob. V Sloveniji možganska kap letno prizadene okrog 4500 ljudi, obolevnost v zadnjih letih še narašča (20%). Preživi jo približno 80 odstotkov ljudi, večina pa potrebuje kompleksno rehabilitacijo. Poleg teh bolnikov je veliko tudi pacientov z drugimi možganskimi poškodbami oziroma boleznimi. Edina pot, ki lahko bolnikom s poškodbo ali boleznijo možganov, zagotovi povratek v človeka dostojno življenje, je nevropsihološka rehabilitacija. Zdravljenje je uspešno, če se začne v času hospitalizacije in nadaljuje tudi po odpustu iz bolnišnice. Vendar pa to v večini primerov žal ni mogoče, saj v Sloveniji za to primanjkuje ustreznih kadrov. Le redki bolniki so v času hospitalizacije ustrezno obravnavani. Čakalna doba je kar leto in pol, pri čemer je verjetnost, da se v tem času zdravstveno stanje pacientov poslabša. Ustrezno oskrbo dobi le okoli 300 bolnikov na leto, kar je manj kot 10 %. Mnogi tudi sami iščejo in plačujejo rehabilitacijo. Na Nevrološki kliniki KC sta zaposleni le dve specialistki klinične psihologije, ki delata tako na področju bolnikov kot v ambulantni oskrbi. Ob dejstvu, da je nevrološka služba v Sloveniji organizirana zgolj na Nevro- loški kliniki, je pritok bolnikov še večji in ga služba ni sposobna obvladati. Ostale klinike KC, kjer se zdravijo tovrstni bolniki, so brez tovrstne rehabilitacije, prav tako KC Maribor, regionalne bolnišnice in regionalni zdravstveni domovi. Predolge čakalne dobe so nesprejemljive, saj zavlačujejo proces obravnave zavarovanca in po nepotrebnem podaljšuje čas, ko to dobi ustrezno zdravljenje ali obravnavo, po nepotrebnem podaljšuje bolniški stalež, ki je v Sloveniji med daljšimi v Evropi, prispeva k izgubljanju stika z delovno organizacijo ter povzroči razraščanje čustvenih motenj, delodajalcu pa omogoča odpuščanje zaposlenih. Cveta Zalokar- Oražem Poslanka ZARES Cveta Zalokar-Oražem vabi na pogovor z MILANOM KUČANOM, ki bo v ponedeljek, 12. maja ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Izvedeli boste, kaj dandanes najrajši počne bivši predsednik, ali in kako želi vplivati na jesenskih volitvah ter kakšno Slovenijo si želi v naslednjih letih. Informacije o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Pri svojem delu svetnika v Državnem svetu sem se srečal z vprašanjem, ki je aktualno tudi v Občini Domžale, to je vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Na 3. seji Državnega sveta je bilo Ministrstvu za pravosodje zastavljeno svetniško vprašanje o postopkih državnega pravobranilstva povezanega z vprašanjem vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Del vprašanja se je navezoval tudi na zavezo, ki je zapisna v zakonu, da bodo podani vsi predlogi poravnave do 30. novembra 2006. Predvsem v luči, da smo bili vlagatelji vlog za povračilo vlaganj dolžni upoštevati 90 dnevni rok za pridobitev vse ustrezne dokumentacije ter da so bile številne vloge vložene tudi preko občin in sedaj ti vlagatelji s prstom kažejo prav na nas, na občine. V odgovoru, ki ga podaja Lu-cijan Bembič, generalni državni pravobranilec, pojasnjuje, da je bilo do 12. marca rešenih 34.804 zahtevkov od 38.162 vloženih zahtevkov, od tega je bilo 1561 zahtevkov lokalnih skupnosti. Največ vloženih zahtevkov je bilo na območju Občine Maribor, kjer so zahtevke prerazporedili na pravobranilstvo v Ptuj in Ljubljano. Vodja pravobranilstva se sklicuje, da poleg rednega dela ni možno rešiti takšnega števila zahtevkov, hkrati pa pojasnjuje, da so zakonodajalca na to tudi opozorili. V delu odgovora je tudi pojasnil, da pravobranilstvo nepopolne vloge dopolnjuje pri Telekom Slovenija, ki pa odgovarja, da starejše dokumentacije od desetih let ni dolžno hraniti. To je še ena od epizod, ki se rešujejo na nacionalnem nivoju, hkrati pa pomembno v stopnji realizacije vključuje tudi občine. Strokovne službe Občine Domžale so v zvezi z zahtevkom vlaganja v telekomunikacijsko omrežje poslali že dve urgenci, vendar so nam odgovorili tako kot generalni državni pravobranilec, da vloge rešujejo poleg svojega dela in da jo bodo prioritetno obravnavali. Vendar pa, če pogledamo nekatere sosednje občine, so odgovore oziroma rešene vloge že dobile, medtem ko v Občini Domžale še vedno čakamo. V namen podati popolno vlogo in da smo lahko prejeli vse vaše vloge smo takrat zaposlili dodatno delavko. Zaradi razjasnitve nekaterih problemov in razmejitve zahtevkov za vračilo vlaganj v telekomunikacije, ki so se pokrivali z nekaterimi sosednjimi občinami je bila na Državnem pravobranilstvu, rezultat katerega je bila dostava nekaterih listin s strani posameznih občin, ki bodo omogočale odločitev o zahtevku Občine Domžale. O navedenem boste obveščeni v naslednji številki Slamnika. Prijetne prvomajske počitnice. Naberite si nove energije in kar se da dobro izkoristite proste dneve, ki so pred vami, Toni Dragar, državni svetnik 51 Center tehnike in gradnje Črnuče v Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 Tehnika Vse za vrt Gradnja OPREMITE VAŠE DOMOVANJE 41,90 EUR 10.041 SIT Kontaktni peka£ Gorenje KR 1800 KDP moč 1.800 W, tri pozicije pečenja, snemljivi obojestranski teflonski plošči, enostavna priprava raznovrstnih jedi Hladilnik Whirlpool ARC 5513 WP Celotna bruto prostornina: 239 l • HLADILNIK: Neto prostornina: 167 l • 2 predala za shranjevanje sadja in zelenjave • ZAMRZOVALNIK: Neto prostornina: 56 l • Kapaciteta zamrzovanja 2,5 kg /24 h • Enostavni sistem odtajevanja • Energijski razred: A • Poraba energije 288,35 kWh/leto • Nivo glasnosti 38 dBa • Dim. (v/š/g): 147,5 x 60 x 61 cm • Razpoložljiva barva: Bela 349,99 EUR 83.872 SIT TV Gorenje 29 VIP73 100 72 cm, popolnoma raven ekran, 100 Hz tehnologija, Multi PIP, PAP, PAT, standard- PAL/SECAM BG/DK, temperaturno barvno usklajevanje 319,90 EUR 76.661 SIT Ponudba najboljšega soseda. KOLEDAR PRIREDITEV stran 14 SOBOTA, 26. APRIL 2008 15.00 KJE: Dom krajanov Žeje Občina Domžale vabi na osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu -dnevu boja proti okupatorju, ki bo v Domu krajanov v Žejah. Slavnostni govornik bo župan Toni Dragar. V kulturnem program sodelujejo: Godba Domžale, MPZ Radomlje, recitatorke Društva Lipa, učenci OŠ Dob. Program povezuje Draga Jeretina Anžin. ČETRTEK, 1. MAJ 2008 10.30 KJE: Grad Tuštanj, Moravče Vabijo vas na tradicionalno prvomajsko srečanje, kjer bodo tudi letos nastopili Pihalna godba Moravče, sledil bo izbor najlepši cvet, živ žav z Damjano Golavšek, ob 13. uri se obeta start povorke oldtimerjev izpred gostišča Soklič, Damjana in Čarli Golavšek vam bosta zapela slovenske zimzelene melodije, ob 14. uri bo nastop ansambla Nagelj, prihajajo Pidži Country Band, ansambel Svetlin, Petra Slapar in ansambel Gamsi. Pozdravni govor bo imel župan Občine Moravče, Martin Rebolj. Vabljeni! TOREK, 6. MAJ 2008 9.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na igralne urice pod vodstvom animatorke Lidije Smer-kolj Turšič. Vabljeni predšolski otroci od 3. leta dalje in starši/dedki in babice vseh starosti. Zaradi omejenega števila, vas prosijo, da se predhodno prijavite na Oddelku za otroke in mladino! SREDA, 7. MAJ 2008 19.00 KJE: Center za mlade Domžale Vabijo vas na otvoritev slikarske razstave VODA IN KAMEN - akvareli in olja. Razstavljata Branko in Polona Murko. PETEK, 9. MAJ 2008 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale organizira brezplačni tečaj uporabe informacijske tehnologije v knjižnici. Na izobraževanju boste dobili osnovne napotke o tem, kako do koristnih informacij na internetu (namizje, okna, ikone, ...), se seznanili z iskalniki (najdi.si, google, matkurja, ...). Vsi tisti, ki želite sami iskati, naročiti, rezervirati, ... knjižnično gradivo, boste spoznali preprost program COBISS/OPAC. Seveda vas bomo seznanili tudi s postavitvijo knjižničnega gradiva v knjižnicah, da boste lahko želeno gradivo tudi sami našli na knjižničnih policah. V primeru, da se nameravate udeležiti izobraževanja, sporočite svojo odločitev na tel. št. 01/ 724 12 04. Vabljeni! 16.15 in 17.15 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na Morsko delavnico za otroke. Pod mentorstvom Nives Podmiljšak bodo udeleženci ustvarjalne delavnice izdelali unikatni nakit. Ogrlica, uhani ali zapestnica jih bo še dolgo spominjala na vroče poletje in brezskrbne počitniške dni. 19.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na odprtje likovne razstave Otroški strip. Razstava obsega 41 stripov, ki jih je izbrala strokovna žirija Mednarodnega likovnega natečaja Otroški strip, v organizaciji OŠ Dob. Likovnega natečaja so se udeležili otroci iz enajstih držav. Razstava bo na ogled do 24. maja 2008. Vstop prost! SOBOTA, 10. MAJ 2008 10.00 KJE: Dvorana gasilskega doma Peče Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Domžale in Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale vabita na predavanje Ogrevanje z lesom na sodoben način, z ogledom sodobne tehnologije pridobivanja lesne biomase in kotlov na lesno biomaso. 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na predavanje akademskega slikarja Janeza Zalaznika: Svetloba kot fenomen, nosilec likovne govorice in vir sublimnega v slikarstvu. Organizira: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale. Vstop prost! Vabljeni! KJE: Galerija Beseda Vabimo vas na ogled razstave članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale. SREDA, 14. MAJ 2008 17.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na srečanje s pravljičarko, pesnico in pisateljico Anjo Štefan. Srečanje je namenjeno zaključeni skupini ob izteku pravljičnih 19.30 KJE: Galerija Beseda Vabimo vas na odprtje zaključne razstave likovnega in keramičnega oddelka Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. ČETRTEK, 15. MAJ 2008 17.00 KJE: Center za mlade Domžale Vabijo vas na medgeneracijsko kreativno delavnico Zelenjavna dekoracija krožnikov. Cena udeležbe je 15 evrov. Obvezne so predhodne prijave. Udeleženke morajo s seboj prinesti majhen in oster nož, ki ga bodo uporabljale pri rezanju zelenjave, gospodinjsko desko in plastično posodo s pokrovom (izdelke bodo lahko odnesle domov). Zelenjavo bodo udeleženke dobile na delavnici. Več informacij na tel.: 722 66 00 ali na info@czm-domzale.si. SOBOTA, 17. MAJ 2008 9.00-18.00 KJE: Kulturni dom Groblje Vabijo vas na 5. Druženje pod lipami. Družili se bomo z izdelovalci domače obrti, rezbarji, spoznavali kulturno dediščino in prisluhnili bogatemu kulturnemu programu. Vabljeni! PONEDELJEK, 19. MAJ 2008 19.00 KJE: Center za mlade Domžale Vabijo vas na Šolo za odgovorno starševstvo kakovostno preživet prosti čas - povezovalec družine. Predava Lili Jazbec, prof. 19.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na predavanje Andreja Pračka iz Kulturnega društva Nova Akropola: Konfucij - pot plemenitega človeka. Vstop je prost! Vabljeni! SREDA, 21. MAJ 2008 19.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na predstavitev knjige Ane Kralj: Gora Manut. Gostja bo avtorica. Vstop prost! Vabljeni! Grad 71ištanj: Start pohoda planincev -Moravska planinska pot (Organizira PD Moravče) Pihalna godba Moravče Najlepši cvet Živ-Žav Damjana Golavšek Start povorke oldtimerjev izpred gostišča Soklič Slovenske zimzelene melodije z Damjano Golavšek in Čarlijem Ansambel Nagelj NOVO: Pidzi Country Band Prihod planincev Pozdrav župana Občine Moravče g. Martina Rebolja Ansambel Svetlin Petra Slapar Ansambel Gamsi olj. -o '3° xo. II *0O zt3° '3— z33° iJj-'OO Z&.00 1J.OO Z J. o o iS. o o Iß.00 ZZ'00 Vabimo vse ljubiteljske lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobilov in motorjev starih nad 30 let), da se tudi letos udeležite In sodelujete v povorkl in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto 1. maja od 11.00 ure dalje pri Gostixu Soklič (Zalog pod Sv. Trojico). Prijave do 12.30 ure, start pa ob 13.00 uri. Povorka bo potekala po cestno prometnih predpisih na relaciji Zalog pod Sv. Trojico ■ Krašce -Tuštanj. Bogat ribolov Poskrbljeno bo za dobro domačo hrano Srečanje bo ob vsakem vremenu Možnost ogleda notranjosti gradu z muzejsko zbirko Poskrbeli bomo tudi za najmlajše Za prvi maj gremo u Thštan', saj tam nam bo kot vsako leta luStn. Tam se res dogaja, iz vseh strani prihaja raja. Tam srečaš vseh vrst zabavljale, ne manjka hrane in pijače. CHdtimerJI - kot vsako leto, veliko dobre glasbe bo zapeto, naredili bomo dober žur, zabavali do poznih ur. Za prvi maj gremo u Tuštan', saj tam nam bo kot vsako leto luStn. Naj ne mine dan brez knjige Založba Didakta je izdala zelo zanimivo vegetarijansko kuharico Jogijska kuharica, ki temelji na načelih jogijske prehrane, ki je že po tradiciji lah-kovegetarijanska. Vključuje žita, stročnice, sadje zelenjavo, oreške, semena in mlečne izdelke. Je preprosta, naravna in zdrava, hkrati pa upošteva tudi subtilen vpliv hrane na um. Recepti so napisani po korakih in jim zlahka sledimo. Veliko izvemo o pomembnih prehrambenih sestavinah, katere gredo skupaj in kaj jemo posebej. Jedi, ki jih zajema kuharica, so iz vsega sveta in so primerne za vse obroke. V knjigi je predstavljenih tudi veliko receptov za jedi brez pšenice, besedilo pa dopolnjujejo fotografije. Sestavine dobimo v vseh naših trgovinah z zdravo hrano. Zdravilne rastline je vodnik po naravi, ki ponuja »Zanesljivo določanje po sliki in risbi,« kot beremo v podnaslovu knjige. Knjiga prinaša 194 najbolj znanih in prepoznavnih srednjeevropskih zdravilnih rastlin. Vsaka rastlina je predstavljena z vsemi pomembnimi značilnostmi vsake vrste, dopolnjujejo jih nazorne fotografije, ki omogočajo zanesljivo prepoznavanje in risbe posameznih delov rastlin. Knjiga bo pomagala vsem ljubiteljem rastlinstva. Zdravilne rastline so pomemben vir naše hrane, saj listi, korenine, cvetovi in plodovi nekaterih rastlinskih vrst vsebujejo množico snovi, ki delujejo na procese v našem telesu. Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.-21. stoletje) je delo Stanislava Južniča in Marijana Prosena in prinaša zna- nje o naši tisočletni tradiciji astronomije. Knjiga je obširna, saj je v njej ogromno doslej neznanih podatkov, opremljena pa je z zanimivimi fotografijami. Bralci bodo ob prebiranju knjige spoznali, da ima astronomija na Slovenskem dolgo in bogato tradicijo, kar je pomembno za našo narodno samozavest. Knjiga je izjemno delo, saj sta jo avtorja pripravljala več let in je vredna vse pozornosti. Rojstvo države je delo znanega slovenskega politika dr. Franceta Bučarja in prinaša celovit pogled na slovensko osamosvajanje ter rojstvo nove države. V knjigi beremo o strankarski razdelitvi Slovenije pred drugo svetovno vojno ter o dogodkih med vojno. Avtor ostaja, kot vedno, zvest sebi in svojim načelom, poglobljenemu znanju zgodovine in političnim prepričanjem. Dr. France Bučar tudi s to knjigo neprizanesljivo in objektivno interpretira okoliščine, ki so slovenski narod pripeljale do končne uresničitve želje po svoji državi. Noč je izjemno pretresljiva pripoved pisatelja, novinarja, Nobelovega nagrajenca za mir, predsednika ameriške komisije za holokavst ter soustanovitelja in predsedujočega člana Sklada za človečnost Elie Wiesela. Knjiga opisuje grozote druge svetovne vojne. To je zgodba petnajstletnega dečka, ki v času nacistične okupacije preživi trpljenje v judovskem getu, likvidacijo geta, deportacijo v Auschwitz in Buchenwald. Starši in sestri mu umrejo, on pa trpi v najbolj razčlo- večenem svetu. Delo je eno izmed temeljnih del in pričevanj o holokavstu. Prevedeno je v 30 jezikov. Knjiga Beli kralj bo s svojo izjemno zgodbo, napisano skozi otroške oči, pritegnila zelo širok krog bralcev. Izšla je v zbirki Gostosevci, kjer izhajajo vrhunska, klasična, sodobna prozna dela. Mladi madžarski pisatelj Györgyja Dra-gomana je pravo odkritje zadnjega časa in je prevajan v vse svetovne jezike. Knjiga prinaša 18 zgodb. Ozadje pripovedi je izkušnja, ki jo doživi enajstletni fant v času povojnih čistk, ko mu očeta odvedejo v delovno taborišče. Otrokov pogled na svet je naiven, preprost in ravno zato zelo pretresljiv, saj v svoji otroški domišljiji še vedno verjame, da je svet pravičen, da bo oče kmalu doma in da lahko pomaga vsem okoli sebe, predvsem pa mami. Zgodbe so na trenutek smešne, a ves čas tragične, berejo se na dušek in puščajo globok pečat v bralčevem spominu. Knjiga Trideset sekund nad Tokiom je zelo berljivo delo poročnika ameriškega vojnega letalstva, Teda W. Lawsona, ki je doživela že deset ponatisov in je po njej posnet tudi film. Dotika se priprav na napad na Tokio, ki je odgovor japonskemu napadu na Pearl Harbour. Leta 1942 je z letalonosilke Hornet zletelo 16 bombnikov B-25, s ciljem, da poškoduje vitalne industrijske objekte na Japonskem. Ker je avtor tudi sam doživel vse dogodke, je knjiga izjemno živa, saj je bila napisana le leto dni po napadu in zato iz nje še dihajo občutja udeležencev napada in zasilnega pristanka na Kitajskem. Tatjana Kokalj (IZ)BR@NO vjanuarju ODRASLI • J.M Coetzee: SRAMOTA, Didakta 2004 Dogajanje je postavljeno v Južnoafriško republiko po padcu apartheida. Profesorja literature, David Lurija, študentka, s katero je imel kratko razmerje, ovadi upravi fakultete. Profesor v zrelih letih se namesto javnega kesanja, v bran lastnemu dostojanstvu, raje odpove službi in se preseli k hčerki Lucy na podeželsko farmo. Da bi zapolnil čas, začne na hčerino prigovarjanje pomagati lokalni ljubiteljici živali. Med drugim skrbi za evtanazijo zapuščenih psov. To nenavadno opravilo v njem vzbudi razmišljanja o nekaterih temeljnih vprašanjih. Že tako nekoliko mučno prilagajanje na novo situacijo in dejstvo, da je nekega načina življenja konec, dodatno zaplete zločin, ko hčer posilijo temnopolti domačini. Lucy odreagira z nenavadno vdanostjo in spravljivostjo. Čeprav so napadalci znani, dejanje pa je bilo očitno rasno motivirano, si ona želi le miru in navkljub vsemu skuša vzpostaviti normalne odnose z domačini. Iz romana veje nekakšna spravljiva otožnost, ki jo zgovorno povzame Lurijevo razmišljanje. »Navadiš se na to, da je zmeraj huje; nič več nisi presenečen, da je tisto, kar se ti je včasih zdelo tako hudo, da huje ne bi moglo biti, vendar postalo še hujše.« Odličen roman, za katerega je Coetzee, sicer tudi Nobelov nagrajenec, leta 1999 dobil Bookerjevo nagrado. • Erica Fisher: AIMEE IN JAGUAR, Založba Škuc, 2007 Aimee in Jaguar je ljubezenska zgodba, ki se odvija med drugo svetovno vojno v Berlinu med Judinjo Felice (Jaguar) in Nemko Lilly (Aimee), poročeno materjo štirih otrok. Roman temelji na resnični zgodbi, po kateri je bil posnet tudi film z Mario Schrader in Julijane Kohler v glavnih vlogah. Roman je bogato dokumeniran z originalnimi pismi, pesmimi, dnevniškimi zapisi in pričevanji vseh glavnih protagonistov romana. Poleg pretresljive ljubezenske zgodbe je zelo dobro predstavljeno judovsko vprašanje. Pa še odlomek iz romana Aimee in Jaguar, ki govori o silnosti njune ljubezni, o tem, kako hudo je bilo življenje za Aimee, nevedoč ali Jaguar še živi, kje je oziroma ko v svojem žalovanju za najbrž umrlo ljubeznijo v koncentracijskem taborišču ni imela časa za žalovanje v boju za preživetje. »Še zate nimam dovolj časa in miru, zate, ki te ljubim bolj kot sebe. Zame si in boš vedno utelešala edino pravo življenje. S teboj je odšlo vse, zaradi česar je bilo vredno živeti. Zakaj Bog končno ne uniči še mene ali pa mi vsaj ne odvzame te silne ljubezni, ki jo čutim do tebe. Krik namenjen tebi, je tako glasen, da ga moraš slišati... « • Elisabeth Lukas: VSE SE UGLASI IN IZPOLNI, Mohorjeva družba Celje, 2002 Knjiga je posvečena iskanju smisla. Avtorica zagovarja idejo, da odkrivanje človekovega smisla poteka v treh stopnjah: vizija - misel - čustvo, lahko pa tudi v stopnjah doživetje - očaranost - spoznanje. V nadaljevanju se avtorica dotika tudi odpuščanja vsem tistim, ki smo jim v življenju zamerili ali se z njimi sporekli. Avtorica se dotika še meditacije s svečo. Omenja prispodobo, da je s človekom ravno tako, kot s svečo. Če jo prelomimo, stenj še naprej povezuje oba konca sveče. Tako tudi bolezen pri človeku lahko prizadene le telo - vosek, njegov duh oziroma stenj pa ostane nepoškodovan. OTROCI IN MLADINA K\ pilili • Iztok Vrhovec: SVITOVA NOČNA POTEPANJA, Ved, 2008 Mladinski roman opisuje dogodivščine dečka Svita, ki se odpravi na nočna potepanja. Z očkom odide v pravljično deželo - Oranžno in Belo, v kateri sta Kralj in Kraljica. Ustvarjata sonca, razkrivata ljubezen ... V drugem potepanju spozna sončnico z zlatim srcem, ki osrečuje s svojo ljubeznijo. Svit svoje nočno potepanje zaključi s pravljico »o biserni srni s snežnobelim kožuščkom in tisočerimi bleščečimi pegami« in mogočnim knežjim srnjakom, ki prebiva na skalni planoti. Pravljice razkrivajo življenjske modrosti, bistvo vsega pa se kot rdeča nit prepleta ljubezen. Pisatelj nam polaga na srce, da je v življenju pomembno, »da delaš tisto, kar ti narekuje tvoja duša.« • TRIJE PRAŠIČKI, Mladinska knjiga, 2008 Pravljico o treh prašičkih verjetno vsi poznamo, tokrat pa ta angleška ljudska pravljica prihaja med nas z novimi ilustracijami Maše Kozjek in v izvrstnem prevodu Anje Štefan. Mama pošlje svoje tri prašičke v svet, da si najdejo srečo. Prvi prašiček si naredi hišico iz slame, vendar ga ta ne zaščiti pred hudobnim volkom, drugi si postavi hišo iz šibja, a tudi to podere hudobni volk. Tretji prašiček si je sezidal pravo hišo iz opeke, ki je bila kos volku. Naj je ta še tako pihal in puhal vanjo, je ni mogel podreti. Tako je potem prašiček v njej mirno in brezskrbno živel. • Caroline Pitcher: NAJMANJŠA SOVICA, Učila, 2008 Globoko v vrbo vi duplini na svet pokuka najmanjša sovi-ca, čisto majcena, puhasta, bela kepica. Medtem ko njene sestrice rastejo in se učijo leteti, najmanjša komaj caplja za njimi. Naj se še tako trudi, venomer ji spodleti. A vedno si prigovarja, da ji bo uspelo. Neke noči se razbesni nevihta in prežene sove iz njihovega doma. Ali bo najmanjši sovici uspelo poleteti na varno? MEDIOTEKA • ZADNJI ŠKOTSKI KRALJ (THE LAST KING OF SCOTLAND) - DVD, Con film, 2007 V začetku sedemdesetih let se mladi škotski zdravnik Nicholas upre želji staršev, da bi nadaljeval staro družinsko prakso in odide v Ugando. V oddaljeni državi naj bi doživel zanimivo pustolovščino, a ko naivni zdravnik sredi sedemdesetih prispe v Ugando, se znajde v šokantnem popotovanju v najtemačnejše kraljestvo zemlje - potovanju v človeško srce. Nicholas se tam zbliža s privlačno ženo svojega nadrejenega, a še usodnejše je njegovo srečanje s karizmatičnim predsednikom Idi Aminom, ki je prišel na oblast z vojaškim udarom in Ugandčanom obljublja boljše čase. Nicholasa zaposli kot osebnega zdravnika in svetovalca, toda mladeničeve idilične sanje se kmalu porušijo, saj se Amin počasi spremeni v okrutnega diktatorja. To je zgodba Zadnjega škotskega kralja, ki je na velikem platnu poustvarila svet Ugande pod poblaznelo vladavino Idija Amina. Film odlikuje odlična igra Foresta Whitakerja kot Idija Amina - dobil je tudi nagrado oskar za najboljšo moško glavno vlogo in nagrado BAFTA za najboljšega igralca. Uredil in izbral Janez Dolinšek stran 15 KULTURA V spomin na Nenada Jovičiča (Sarajevo 1922 - Domžale 2006) TOGETHERNESS - prvi mednarodni filmski festival (nadaljevanje s prve strani) Muzejsko društvo Domžale je takoj aktivno pristopilo k pogovoru z donatorjem. Res smo imeli srečo, saj se je to zgodilo zadnji mesec njegovega življenja. V začetku aprila 2006 je v dogovoru s snemalcem Nenadom Jovičicem sklenilo, da je najprimernejša obeležitev Jovičice-vega dela in bogate filmske dediščine Filmski festival, ki v ospredje postavlja direktorja filmske kamere. Tako je bila rojena ideja o filmskem festivalu TOGETHERNESS. Takega festivala, ki bi glavni poudarek namenil delu snemalcev po zagotovilih strokovnjakov ni. Zamisel festivala je trajni hommage velikemu cinea-stu, prvemu šolanemu snemalcu nekdanje Jugoslavije, umetniku filmske fotografije mednarodnega slovesa. FF Togetherness od 11. - 15. aprila 2008 Po začetnih pogovorih s tržaškim selektorjem Sergijem Grmekom Germanijem in Zemiro A. Pečovnik iz RTV SLO in po dveletnih pripravah smo prvi festival izvedli v sodelovanju s Slovensko in Jugoslovansko Kinoteko. Kot osrednji dogodek prvega filmskega festivala smo napovedali okroglo mizo - pogovor priznanih strokovnjakov s področja filma in filmske fotografije. Na okrogli mizi v Cankarjevem domu so sodelovali: režiser Janez Lapajne, vodja filmskega arhiva Jugoslovanske kinoteke Aleksandar Saša Erde-ljanovic, fotograf in TV snemalec Žiga Koritnik, in filmski teoretik in skladatelj Mitja Reichenberg. V izredno živahni debati smo predstavili v prvi vrsti Nenada Jovičica in njegov opus, festival TOGETHERNESS in njegov glavni pomen - obuditi zanimanje za filmsko fotografijo in izpostaviti poklic snemalca. Prisotne je še pred uradnim začetkom pozdravila poslanka Cveta Zalokar Oražem, ena glavnih akterk izredne monografije o Nenadu Jovičicu -Film je življenje, življenje je film. Pogovora v Cankarjevem domu se je udeležila tudi Špela Rozin, slovenska igralka, ki je sodelovala z Nenadom v šestdesetih letih. Takole se ga spominja: »Pesem je bil šele moj tretji film in od Nenada sem se veliko naučila. Kot začetnica sem Nenadu 'kradla' znanje, opazovala in se učila. Bil je gospod in pravi gentleman. Na snemanjih je bilo veliko nervoze, on pa je bil vedno miren in vljuden. Čeprav so nekateri govorili, da je zelo zahteven, sama nisem imela takega občutka. Je pač delal najbolje, kar se je dalo, glede ne okoliščine. Od sebe je vedno dal maksimum.« (film Pesem je nastal leta 1961) Za moderatorja okrogle mize smo poprosili dominantna imena slovenskega medij skega sveta. Ne Marcel Štefančič jr, ne Miha Mazzini, ne Boris Cavazza in žal ne tudi Jure Longyka; okroglo mizo sem zato vodila spodaj podpisana. Ker bi radi vzpodbudili mlade filmske ustvarjalce, predvsem snemalce, česar bi bil Nenad Jovičic še posebej vesel, smo razpisali natečaj kratkega filma »Pomlad v našem mestu«. V veliko veselje nam je, da smo prejeli več kot dvajset filmov, ne samo iz Slovenije, pač pa tudi iz sosednje Hrvaške in Češke. Strokovna žirija v sestavi: Vera Terstenjak Jovičic, Žiga Koritnik, Mitja Reichenberg in Janez Lapajne kot predsednik, je nagradila naslednje filme: mesto METRO, 2. mesto KRUG / KROG in 1. mesto LASKA / LJUBEZEN. Avtor drugo uvrščenega filma je 75 letni Hrvat Kruno Heidler, filma Metro in Laska pa sta delo Tonija Laznika, ki je za prvo nagrajeni film prejel nagrado v vrednosti 200 €. Ob tej priložnosti se javno zahvaljujem režiserju Janezu Lapajnetu, ki je pomagal pri vsebinski zasnovi prvega festivala. Razumel je naša hotenja, da iz zavesti izhajamo šele, ko nekaj najprej nosimo v srcu. Veliko pozornost bo festival Togetherness posvečal filmskim delavnicam s fotografskimi in filmskimi podobami. Udeleženci so skozi filmske odlomke spoznavali tehnične in kompozicijske skrivnosti fotografije. Brezplačne delavnice so se odvijale v Knjižnici Domžale. Vodila sta jih fotograf, TV snemalec Žiga Koritnik in filmski teoretik Mitja Reichenberg. Letošnji izbor filmov iz bogate zapuščine filmske dediščine je prestavljal le delček Jovičicevega opusa: VOLK SAMOTAR (1972), OPERACIJA TIZIAN (1963), LJUBEZEN IN MODA (1960) in izbor dokumentarnih filmov iz petdesetih let: Odprta srca, Lepotica Burma, Tito Zindabad in Pariški mozaik. Nenad Jovičic jih je posnel z režiserjem Otom Denešem za UFUS film iz Beograda. Raritetni barvni dokumentarni filmi so nastali v času Titovih poti z znamenito ladjo Galeb v Azijo in na državnem obisku Francije. Film VOLK SAMOTAR je po prepričanju mnogih najboljši otroški film, ki je bil kdajkoli posnet na območju nekdanje Jugoslavije in v njem je kot igralec zablestel enajstletni SlavkoŠtimac, ki ga je na snemanju odkril prav Nenad Jovičic, saj je bila prvotno glavna vloga namenjena njegovemu bratu Ivanu. Glavna zvezda filma pa je seveda pes Rolf, ki ga je za snemanje posodil kinolog iz Domžal, Miroslav Zidar. Film bi morali posneti na Vlašicu v Bosni, a tam ni bilo snega. Zato se je kot idealna rešitev pokazala Velika planina, ki je v filmu ovekovečena s snežno prostranostjo in znanim planšarskim naseljem. Otroci, ki so nastopili v filmu so prihajali iz Liških osnovnih šol, vsi so bili odličnjaki, Slavko Štimac pa tudi velik šahovski navdušenec. Poleg samega filma je bilo za njih največje doživetje kopalnica s tušem, razkošje, ki si ga doma še niso mogli privoščiti. Sam Štimac, ki se je nazadnje v Sloveniji mudil pred dvema letoma kot žirant na ljubljanskem filmskem festivalu, se svoje prve filmske vloge rad spominja: »Snemali smo v Kamniku, na Pokljuki in tromeji. Bilo je zelo simpatično. Spomnim se, da ni bilo travmatično, da sem svoje prvo sodelovanje pri filmu vzel kot igro - a zelo resno igro. Napačno je mišljenje, da se otroci samo nastavljajo kameri. Delajo tako kot odrasli. Zelo hitro dojamejo, kaj zahtevajo od njih. Tudi sam sem se zavedal, da je igralstvo naporno. Zato sem se čudil temu, kaj se je dogajalo po snemanju. Ves tisti medijski pomp! Kot iskren otrok sem se spraševal, zakaj je treba vse to mistificirati?...« Slavka Štimca tokrat na festivalu res ni bilo, prišel pa je gospod Miroslav Zidar, naš someščan, ki je po projekciji filma otrokom pokazal svojega psa Rexa, nemškega ovčarja, ki ga ima sedaj in ki je na las podoben tistemu iz filma. V pogovoru z učenci OŠ Venclja Perka in OŠ Domžale je svetovno priznani kinolog razkril marsikatero zanimivost o psih, spomine na moža Nenada in na snemanje Volka samotarja pa je obudila tudi slikarka Vera Terstenjak Jovičic, med mladimi Domžalčani znana po svoji slikarski šoli v Prešernovi ulici. Pes Rex je kot prava filmska zvezda mirno poziral fotografu in se pustil božati mladim filmskim nadebudne- Letošnji prvi filmski festival je šele začetek naše nove skupne filmske zgodbe. Že v zadnjih dnevih meseca maja vas bomo razveselili z razstavo Nenadovih fotografij v Knjižnici Domžale, pred nami je še katalog strokovnih razprav in spominov na Nenada in seveda projekcija filma Togetherness, po katerem naš festival nosi ime. Zahvaljujem se vsem, ki sta kakorkoli pomagali pri izvedbi festivala, vam je namenjena posebna zahvala na spletni strani www.filmskife-stival.si HVALA Občini Domžale, Jugoslovanski in Slovenski Kinoteki, Cankarjevemu domu, Knjižnici Domžale, Veri Terstenjak Jovičic, Mariji Kokelj in Janezu Lapajnetu. Za medijsko podporo se zahvalju- jemo Radiu Hit, Juretu Longyki in oddaji Telstar, Radiu Kranj, TVSLO - Miru Štebetu, Zemiri A. Pečovnik in ekipi oddaje Umetni raj. Vsi, ki ste prisostvovali zaključni prireditvi v Restavraciji Arboretum v Volčjem Potoku, kamor sta redno zahajala tudi Vera in Nenad Jovičic ste se lahko prepričali o prefinjenem caterin-gu Uroša Mijajloviča, ki je razvajal naše okuševalne brbončice z izredno domiselno ponudbo, moj nekdanji sošolec Branko Ložar pa je spet priskrbel izvrstne šampanjske jagode. Zaključno prireditev je sončno vodila BERNARDA ŽARN, vrhunsko »kafansko muziko« pa so ustvarjali člani zasedbe ETHNODELIA (Miloš Simic & coPiloti.). Udeležila se je je tudi še vedno zelo dinamična igralka Irena Prosen, ki je o Nenadu povedala: »Odnos med igralcem in snemalcem je nekaj posebnega. Od njega je odvisno, kakšen boš na posnetku. Snemalcu se predvsem igralka nikakor ne sme zameriti. Če pade v nemilost, bo poskrbel, da bo videti nekaj let starejša in utrujena, kljub temu da scenarij tega ne predvideva. Toda z Nenadom je bilo drugače. Z njim je lahko vsak igralec vedno našel skupno besedo in vedno je poskrbel, da so bile igralke glamurozne in lepe.« Irena Prosen je igrala v filmu Operacija Ticijan (1963). Tako. Filmski festival TOGETHERNESS je začel svojo pot, za nami je prva postaja. Ne zamudite se pridružiti na naslednji - fotografski razstavi ob koncu meseca maja v Knjižnici Domžale. Že v soboto, 17. maja 2008, pa se Muzejsko društvo Domžale odpravlja na ENODNEVNO STROKOVNO EKSKURZIJO na obisk v DIVAČO (Škrateljno-va hiša Ite Rine), SEŽANO (Botanični park, Speleoterapija), LIPICO (kobilarna, jama Vilenica) in LOKEV (vojaški muzej Tabor, Fabianova muzejska trgovina in pršutarna). Prijave sprejemamo do 15. maja 2008. Več o ekskurziji na www.mdd.si Taja J. Gubenšek direktorica FF Togetherness predsednica Muzejskega društva Domžale %ws Ka MM mesečni koledar MAJ2008 četrtek, 8. maj ob 20:00 Najlepši zbori iz oper Zbor SNG Opera in balet Ljubljana, dirigentka: Martina Batič, pianistka: Jelena Boljubaš, povezovalka: Irena Svoljšak Že od prvih let svojega obstoja je operni zbor pomemben del opernega ansambla. Sodeluje v različnih opernih predstavah, na koncertih in na koncertnih izvedbah opernih del, vsaj enkrat v sezoni pa pripravi tudi samostojni koncert, ki je pri občinstvu vselej zelo dobro sprejet. V zboru Opere in baleta SNG v Ljubljani sodeluje okoli 47 opernih pevcev.. Zadnjih nekaj desetletij so operni zbor vodili različni zborovodje: med njimi naj omenimo Jožeta Hanca, od leta 1994 naprej je vodenje zbora prevzel Kristijan Ukmar, od leta 2004 dalje pa je zborovodja Martina Batič. ponedeljek, 12. maj ob 20:00 torek, 13. maj ob 20:00 sreda, 14. maj ob 20:00 !! četrtek, 22. maj ob 20:00!! Prešernovo gledališče Kranj Evald Flisar: Akvarij tragikomedija režija: Dušan Mlakar igrajo: Vlado Novak, Igor Štamulak, Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič - Žunic, Tine Oman in Darja Reichman Glavni junak Konrad se izolira od zunanjega sveta, saj z njim noče imeti več nikakršnega opravka. V varnem zavetju svojega doma hoče ob salami in prekajenem siru le še v miru gledati svoj priljubljeni film Casablanca, vendar mu to ne uspeva najbolje, saj ni nikakršen samotar in za svoj spopad s sovražnim svetom očitno še zmeraj potrebuje publiko. Njegov čudaški ritual ždenja pred televizijo najprej zmoti njegov brezobzirni nečak, sledi pa procesija sorodnikov, ki od njega nenehno nekaj zahtevajo in želijo. Evald Flisar je z Akvarijem znova uspel resno situacijo začiniti z distanco in humorjem. četrtek, 29. maj ob 20:00 JAZZ v Galeriji: Sedef Maša Pašovic vokal, Šemsudin Džopa akustična kitara, Tilen Stepišnik klasična kitara gosta: Petra Onderufova violončelo, Sergej Randelovic Rando tolkala i» 1 fc 1 t ' ÄpP ' K '■ *« > - Sevdalinka je ljubezenska pesem (izhaja iz turške besede »sevdah«, ki pomeni ljubezen) in največkrat opeva neuslišano ljubezen. Skupina Sedef je nastala jeseni leta 2004, šele pred kratkim pa se je preoblikovala v tričlansko zasedbo in se postopoma usmerila v bosansko glasbeno tradicijo sevdalink. Sedef so ubrali svojevrsten slog igranja, kjer do izraza pride tudi sama melodija skladb, pri tem pa ne zanemarjajo tudi vplivov drugih glasbenih zvrsti. Tako so v svoje različice sevdalink vključili tudi prvine komorne glasbe, jazza in flamenka. Lansko leto so pri založbi Goga izdali svoj prvi album. ponedeljek, 2. junij ob 20:00 torek, 3. junij ob 20:0o sreda, 4. junij ob 20:00 četrtek, 5. junij ob 20:00 Gledališče Koper Tennessee Williams: Tramvaj Poželenje psihološka drama režija: Boris Cavazza; igrajo: Nataša Matjašec, Mojca Fatur, Sebastijan Cavazza, Gregor Zorc in Brane Grubar Tennessee Williams je dramatik ameriškega juga in njegovega razkoraka med iluzijo propadajoče plantažne aristokracije in kruto resničnostjo novega delavskega razreda. To nasprotje pooseblja Blanche Dubois, ki se po propadu družinskega posestva zateče k noseči sestri in njenemu možu Stanleyu. Psihično uničena in bankrotirana se zaplete s Stanleyevim prijateljem, ko pa jo ta zaradi govoric o njeni preteklosti zavrne, se zateče v laži. Nesposobna ločiti med realnostjo in lastnimi izmišljijami, izpostavljena Stanleyevemu spolnemu nadlegovanju ter prepričana, da jo snubi teksaški naftni mogotec, konča v umobolnici. © Kulturni dom Franca Bernika Domžale informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si NLbO Banka Domžale KULTURA stran 16 Andersenov dan v Knjižnici Domžale 2. april je mednarodni dan knjige za otroke in Andersenov rojstni dan. V Knjižnici Domžale smo pripravili posebno praznovanje. Na kratko predstavitev danskega pravljičarja Hansa Christiana Ander-sena in pravljično dopoldne smo popeljali kar sedem skupin iz bližnjih vrtcev. Se še spominjate njegovih »vedno lepih« pravljic Kraljične na zrnu graha, Grdega račka, Svinj skega pastirja, Palčice ... Največji pravljičar vseh časov - Andersen, je napisal 156 pravljic, ki so prevedene v več kot sto jezikov. Njegovo otroštvo ni bilo lahko. Rodil se je v revni družini, njegova mama je želela, da bi se šel učit za krojača. Njega to ni veselilo. Bolj ga je privlačilo gledališče in pravljice. Z njimi je postal slaven po vsem svetu. Po njem se imenuje tudi Andersenova nagrada, ki je najpomembnejša mednarodna nagrada za mladinsko književnost. Njeni dobitniki so najuglednejši mladinski pisatelji in ilustratorji, ki jim je nagrada podeljena za njihov celotni ustvarjalni opus. Po pravljici so si otroci ogledali še razstavo njegovih knjig. V popoldanskem času smo v dvorani knjižnice gostili gledališče Teater za vse z Jesenic s predstavo GRDI RAČEK. Pravljičar Hans Christian Andersen je v svoji avtobiografiji Pravljica mojega življenja zapisal: »MOJE ŽIVLJENJE JA LEPA PRAVLJICA, TAKO RAZKOŠNA IN IMENITNA.« Lep pravljični pozdrav, Nives Podmiljšak Razstava likovnih del v Galeriji Domžale Janez Praprotnik Z razstavo domžalskega umetnika Janeza Pra-protnika se končuje letošnja sezona razstav, ki jih pripravlja Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah. Sezona 2007/08 je bila pestra, predstavili so se umetniki iz različnih slovenskih krajev in vsak s svojim lastnim, posebnim načinom ustvarjanja. Aprilska razstava domačega ustvarjalca Janeza Praprotnika še zadnjič obeležuje okroglo obletnico delovanja domžalskega razstavišča, hkrati pa je posvečena tudi občinskem prazniku. Praprotnikova razstavljena abstraktna dela na papirju v Galeriji Domžale predstavljajo retro- spektivni izbor tridesetletnega umetnikovega ustvarjanja. Že bežen pogled po razstavljenih delih avtorja uvršča med likovne raziskovalce, ki nenehno iščejo in se preverjajo v različnih tematikah in tehnikah. Zanimiv je tudi njegov proces ustvarjanja: ko določen tematski sklop izpelje, se k njemu ne vrača več. Od prvih enobarvnih linorezov, črno-belih risb s tušem, akvarelov v kombinaciji s tušem do akrilnih stilizacij se avtor likovne gradnje slike ali risbe vedno loteva premišljeno ter zavzeto in vselej v njej izstopajo predvsem kompozicija, barvno ravnotežje in tehnika. Razporeditev gmot na slikovni površini je videti sproščena in neprisiljena, kretnje so bolj ali manj nadzorovane, končni vtis podobe pa je uravnotežena celota. V zadnjih delih se zdi, da se poleg njihove maksimalne tehnične dodelanosti Praprotnik vse bolj posveča likovnim problemom, kot so odnos med barvami, skladna razporeditev form na površini in izpovedni izraz ter vnaša vanje abstraktne krajine, stilizirane organske oblike in preoblikovane človeške figure. Tudi način oblikovanja se je spremenil, saj osnovne zamisli in skice preoblikuje z računalnikom, ki mu nudi neomejene možnosti preoblikovanja realnih slik v nerealne, abstraktne podobe, hkrati pa na tak način sledi modernemu trendu sodobne umetno- sti, ki v svoje stvaritve pogosto vključuje današnje tehnologije. Celotno avtorjevo ustvarjanje je pogojeno s pridobljenimi znanji na ljubljanski ALU, kjer je leta 1979 diplomiral pri prof. Štefanu Planincu, nato pa je z leti v svoje stvaritve vključeval tudi svojo poklicno pot - od dekora-terja, aranžerja, likovnega tehnika in nazadnje grafičnega oblikovalca. Nedvomno je v razstavljenem retrospektivnem ciklu likovnih del začutiti avtorjev t. i. podpis, ki ga na eni strani odlikuje skrb za detajle in uravnoteženost podobe, na drugi strani pa zanos, izražen v dinamiki potez in barvnem ter oblikovnem raziskovanju. Nedvomno se je Janez Praprotnik v tridesetih letih ustvarjanja izoblikoval v samosvojo, razpoznavno umetniško osebo, predvsem v domžalskem krogu, ki pa mu kljub na prvi pogled popolnoma abstraktnim (nefiguralnim) tendencam v sodobni umetnosti za svoj prikaz subjektivnega dojemanja človeka in njegovega okolja občasno služi tudi človeška figura. Tako Praprotnikova abstraktna dela na papirju simbolično postanejo interpretacije lastnega sveta ter postanejo podzavestni zapisi njegovega prostora in časa. Katarina Rus Krušelj JAZZ v Galeriji šestič Andy Middleton trio V ciklu jazzovskih koncertov JAZZ v Galeriji so doslej pozornost namenjali predvsem domačim izvajalcem, v aprilu pa je na jazzovskem odru Galerije Domžale prvič nastopila tudi zasedba ameriškega saksofonista Andyja Middletona z Robertom Jukičem na kontrabasu in Owenom Howardom na bobnih. Prav s tem koncertom je domžalski jazzovski cikel pokazal, da gre nanj tudi v slovenskem merilu še kako računati, saj poleg lokalnih jazzovskih talentov v goste vabi tudi priznane glasbenike, ki krojijo dogajanja na svetovni jazzovski sceni. Middleton trio je svojo vrhunsko kondicijo pokazal v kar najbolj osnovni obliki jazzovskega tria: s saksofonom, kontrabasom in bobni, kar je pravzaprav neke vr- ste osnovna jazzovska celica in izvrstno igrišče za vse tri udeležene glasbenike. Zvočna dramaturgija koncerta nas je kljub reducirani trojki uro in pol držala v napetosti, z avantgardno držo pa izzivala malce bolj umirjene jazzovske uživače. Če so bili koncerti v Galeriji Domžale doslej usmerjeni predvsem v jazzovske klasike, je Mid-dleton stopil korak dlje in predstavil svoje smelo avtorsko videnje avantgard, ki od petdesetih let dalje raziskujejo meje in doseg jazzovske muzike. V globalnem smislu to sicer ni nič kaj pretirano novega, moram pa priznati, da je nova avantgardna struja z vedno novimi pristopi in vrednotenji izročila prav toliko zanimiva kot velikani tipa Coltra-ne, Coleman, Cherry in ostali. Lastne kompozicije je Middleton dopolnil s skladbami svojih kolegov - Jukiča in Howarda, s katerima je tokrat nastopal še v Mariboru in Celju, dan po domžalskem koncertu pa so se že odpravili v Avstrijo, kjer nastaja njihova skupna studijska plošča. Priznati moram, da se je že veselim, predvsem zaradi primerjave živega nastopa in studij skih posnetkov, še bolj zanimivo pa bo slišati, kaj vse je trojka vzela iz svoje mini slovenske turneje in prenesla na posnetke. Oba Američana, Middleton in Howard, prihajata iz New Yorka, kjer je zgoščenost jazzovske scene tako velika, da praktično »preživijo« le najboljši od najboljših, kar pomeni, da je njihova kreativnost izjemna, muzikaličnost pa seveda tudi, kar smo lahko z velikim zanimanjem opazovali v napolnjeni galeriji v centru Domžal, ki je kot dodatek koncertu ponujala še pregledno razstavo domžalskega slikarja Janeza Praprotnika. Dinamiko nastopa so po svoje krmilili vsi trije glasbeniki, seveda pod taktirko Middletona, ki je tudi odličen improviza-tor, saj je na to temo napisal že knjigo, mimogrede pa gre poudariti, da poučuje tudi kompozicijo. Seveda je težko opredeliti, kdo izmed trojke je izstopal, lahko pa začnemo pri ritmični »hrbtenici« koncerta, Owenu Howardu, ki je s svojim domiselnim in neutrudnim bobnanjem v marsičem krojil dinamiko nastopa. Robert Jukič predstavlja drugi del koncertnega skeleta, ki pa odlično deluje tudi kot solist, pri čemer ga sloves enega najboljših kontrabasistov v naših krajih nikakor ne prehiteva. O Andyju Middletonu, ki je idejni oče zasedbe, sem veliko povedal že v zgornjih vrsticah, zato naj le zaključim, da smo doživeli edinstven koncert, ki bi se zlahka uvrstil na veliko bolj eminentne in uveljavljene jazzovske odre, pa naj gre za jazzovski festival ali pa torkove jazzovske večere v klubu Cankarjevega doma. A vendarle smo ga imeli priložnost poslušati v Domžalah. Vrhunsko in še brezplačno! MJ Domžalski umetniki se predstavijo (3) Vera Terstenjak Slikarka Vera Terstenjak gotovo pripada skupini likovno izvirnih in zanimivih osebnosti v domžalskem, slovenskem in tudi svetovnem kulturnem prostoru. Rojena je bila na Prevojah pri Domžalah. Del otroštva je preživela v Sloveniji, del mladosti pa v Ameriki, kjer je začela svojo umetniško pot. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je s svojim soprogom Nenadom Jovičicem, uglednim filmskim režiserjem, direktorjem fotografije in snemalcem, prepotovala velik del sveta, spoznavala materialne in duhovne različnosti ter jih prenašala v svoja dela. Danes živi in ustvarja v Domžalah ter opravlja pedagoško delo v vzgoji mladih bodočih umetnikov. Zakaj ste se odločili za poklic slikarke in kako je potekal vaš vstop na umetniško sceno? Prva srečanja z ustvarjanjem sem doživela že v otroštvu, ko sem se pazila pri svoji babici na Prevojah. Pogosto mi je igrala na klavir in ta glasba je name delovala kot čarobni trenutek, ki sem ga želela ujeti na papir. Kasneje so v domžalski šoli, kjer sem imela zelo simpatičnega učitelja, gospoda Mrharja, opazili moj risarski talent. Preselili smo se v Ameriko, kjer so me močno spodbujali v tej smeri. Spomnim se, da sem prejela prvo nagrado na nekem razpisu za moje tihožitje, ki sem ga ustvarila na svoj poseben način. Po končani gimnaziji sem se vpisala na American Art School v New Yorku, kjer sem bila tri leta. Oče mi je pisal, da so tudi v Sloveniji odprte možnosti za študij umetnosti, zato sem odšla na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. Tu je študij potekal na drugačen način, kajti v Ameriki je bilo bolj svobodno. Priznam, da mi je bilo na začetku kar težko, ker smo najprej začeli z risbo, medtem ko sem bila v Ameriki že navajena ustvarjati z barvo, a sem vztrajala in diplomirala pri prof. Janezu Berniku. Po poroki z Nenadom sem z njim hodila po svetu, veliko fotografirala, skicirala in potem te skice doma interpretirala na slikarska platna. To so bila moja doživetja, saj sem slikala predvsem moj odnos do sveta, do različnih kultur in filozofij. Kamorkoli sem prišla, sem spoznavala drugačne ljudi z različnimi pogledi na svet, kar me je zelo prevzelo in fasciniralo. Predvsem na Havajskih otokih, kje je mož snemal svoje filme in sem jaz pripravljala razstave, se mi je odprl nov svet z vprašanji o našem planetu, o vesolju, zakaj in čemu smo na svetu, kaj je naše poslanstvo. Vaš pokojni mož Nenad Jovičic je bil priznani umetnik na filmskem področju. Je bilo vajino delo na kakršenkoli način povezano? Bila sva zelo povezana. Ravno sedaj je v mojem življenju nastopila neka prelomnica, saj sem ostala sama, ker so umrli vsi, ki sem jih imela rada: mož, mama, celo pes, ki je bil star šestnajst let. Ves čas sva bila z možem zelo povezana, zato je ta Foto: Marko Senica izguba toliko težja. Razumel je moje delo in jaz njegovo. Veš čas sem ga spremljala na snemanjih, veliko me je naučil o fotografiranju in filmskem snemanju. Hkrati so najina potovanja in bivanje v tujini, na primer na Havajskih otočjih, zelo vplivali na moje slikarstvo. Naj omenim, da sva bila oba kozmopolita, kajti kamorkoli sva prišla, sva se lahko vključila med ljudi in njihov sistem, proglasili so naju celo za častna člana Havajskih otokov. Moja srečanja z ogromno morske vode, nebom, močno sončno energijo, lavo, prisotna sva bila tudi ob izbruhih vulkanov, vse sem beležila in prenašala na platna v svojem lastnem rokopisu. To doživetje me je odprlo, postala sem bolj pogumna v slikarstvu. Očarala me je zemlja in vesolje, tretja dimenzija, kar še vedno rada preučujem in sem verjetno zato tukaj, da preko slikanja dobim in posredujem odgovore. Vaša zadnja marčevska razstava v ljubljanski Galeriji Krka je po vaši večletni prekinitvi ustvarjanja dokazala, da ste še vedno zelo priljubljena in priznana umetnica. Pokazala je tudi, da že kontinuirano nadaljujete večletni cikel energičnih slik z izrazito senzibilno in duhovno naravnano vsebino. Ali morda v tem trenutku to pomeni vrhunec vašega likovnega in tudi osebnega razvoja? Še vedno nisem izčrpala te tematike. Nekaj časa res nisem slikala, ker sem imela določene dolžnosti do ljudi doma in sem vesela, da sem se jim lahko predajala. A moram priznati, da sem nekaj energije izgubila, vendar je to del tega, kar mora človek storiti. Skrb do sočloveka mi je dala moč za nadaljnje delo in ta zadnji cikel je nastal ravno kot rezultat trpljenja in zavedanja, da smo ljudje minljivi. To je pač proces, ki je bil zame čustveno zelo težak in tako je ta simbolika v slikah hkrati tudi moja osebna simbolika, moj kaos in veselje, ki pa obstaja tudi v svetu in zato sem se morda še lažje izpovedala. Še danes me ta vprašanja prevzemajo, še vedno nisem prišla do končnega odgovora, vem pa, da smo tu vsak s svojim poslanstvom, da moramo delati v smeri poznavanja samega sebe in sveta. In ravno moj zadnji cikel slik lahko veliko pove o ogroženosti našega planeta, pa naj bodo to vremenske spremembe ali pa človeške napake. Verjamem, da ima svet svojo dušo, kot jo ima vsak človek in prej ko se bomo ozavestili, da mu zelo škodujemo, hitreje mu bomo lahko pomagali in mogoče bomo tudi obstali na njem. Kaj pa prihodnost, kakšni so vaši nadaljnji načrti na umetnostnem področju? Ko sem izgubila svoje ljubljene, sem bila povabljena v Ameriko, kjer sem dobila čudovite ponudbe za predavanja, razstave in tudi stalno bivanje, a sem se letos odločila, da ostanem doma v Domžalah, kjer so moje korenine. Še vedno imam veliko veselje poučevati otroke, sedaj jih je že pet na likovni akademiji, nekaj jih je na pedagoški akademiji, veliko jih je že diplomiralo arhitekturo. Vesela sem, da so pri meni naredili prve korake in se srečali z estetsko platjo ter lažje našli sebe v umetniškem svetu. Silno uživam v tem pedagoškem delu, zato bom zagotovo nadaljevala s tem. Na koncu se še dotakniva okolja, v katerem živite in ustvarjate. Pred kratkim se je v Domžalah končal Filmski festival Togetherness, posvečen delu vašega moža, pri katerem ste tudi aktivno sodelovala. Še več, kar močno ste vpeti v domžalsko kulturo, tudi s pedagoškim delom, v vzgoji mladih bodočih umetnikov. Gotovo ste si v tem dolgoletnem delovanju izoblikovali neko mnenje o Domžalah kot kulturnem mestu. Ali je dovolj odprto za umetnost? Če se ozrem dvajset let nazaj, menim, da se je v Domžalah veliko spremenilo. Ogromno se je naredilo na tem področju, tudi umetniki in bivša županja Cveta Zalokar-Oražem so veliko sodelovali pri tem, da se je kulturno področje bolj odprlo in zaživelo. Na splošno so se spremenili tudi ljudje, ki sedaj pogosto hodijo v gledališče v Kulturni dom Franca Bernika in po razstavah in tudi v naši ulici vidim njihov napredek, kako se odpirajo, mogoče bolj kot prej, in se čutim z njimi zelo povezana. Edino, kar bi pripomnila, pa je, da v Domžalah manjka neko osrčje, nek prostor, ki bi bil estetsko bolj urejen, manj prometen, z več zelenja, in prijetnih kavarn, kjer lahko zunaj posediš. Verjamem, da bo trajalo leta, da se bo to zgodilo, a bi bilo res dobro, da bi se več zgodilo v tej smeri. Nisem edina, tudi drugi ljudje se pridružujejo mojemu mnenju. Gospa Vera, hvala za pogovor in želim vam še veliko ustvarjalnih trenutkov! Katarina Rus Krušelj Slovenska zbiralna akcija knjig Zaključila se je velika slovenska zbiralna akcija knjig — Dobrodelna knjižnica. Akcija je potekala od maja 2007 in se je končala 2. aprila letos, ko je bila v Mestni hiši v Ljubljani zaključna prireditev. Vanjo se je vključilo veliko število vrtcev, šol, društev, založb, domov, knjižnic in posameznikov. Zbranih je bilo prek 17.000 knjig. Zbirna mesta so bila v šolah in knjižnicah, tudi Knjižnici Domžale, kamor so obiskovalci prinašali knjige — od otroških, leposlovnih, strokovnih do poljubnih — torej knjig, za katere so darovalci ocenili, da jih doma iz kakršnegakoli razloga ne potrebujejo več. Končno število zbranih knjig je preseglo pričakovanja in organizatorji — Beline d.o.o. z direktorico Marjetko Kastner — so zelo zadovoljni. Na zaključni prireditvi je kot častna gostja spregovorila gospa Štefka Kučan, ki je izrazila željo po nadaljevanju akcije. Upamo, da se bodo organizatorji tako tudi odločili, saj je akcija pritegnila ogromen krog ljubiteljev knjig in jih bo z darovanjem znova dosegla. Rada bi pohvalila založbe, ki so se vključile v akcijo: Tangram, Mladinska knjiga, Rokus Klett, Lisac&Lisac ter Gorenje. Med posamezniki, ki so darovali knjige so: Zoran Jankovič, Jan Plestenjak, Lado Bizovičar, Jana Stržinar, Martin Strel, Janez Hafner, Manca Košir, Cvetana Rijavec in Štefka Kučan ter Marjetka Kastner, ki je bila organizatorka akcije. Število sodelujočih, ki so prispevali izdelke ali storitve, ter medijskih pokroviteljev je zelo veliko in se jim na tem mestu še enkrat zahvaljujemo. Tatjana Kokalj stran 17 KULTURA Uspehi mladih glasbenikov Glasbene šole Domžale Glasbena šola Domžale je v februarju organizirala 11. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov 2. regije Okolice Ljubljane in Zasavja. Kar devet naših tekmovalcev je osvojilo zlato priznanje in se tako uvrstilo na 37. republiško tekmovanje mladih glasbenikov, ki je bilo letos marca v Mariboru, Celju, Velenju in Žalcu. Trije tekmovalci so se neposredno uvrstili na omenjeno tekmovanje, saj so tekmovali na srednji stopnji v II. kategoriji. Največji uspeh je dosegel mladi pozavnist Andraž Gnidovec, ki je tekmoval v igranju pozavne v 1. b kategoriji. Dosegel je 95,40 točk, zlato plaketo in 2. nagrado. Njegov učitelj je prof. Luka Einfalt, na klavirju pa ga je spremljal prof. Jože Smrekar. Lep uspeh sta dosegla tudi mlada pianista Peter Omejc in Gregor Pir-nat, klavirski duo I. kategorija, ki sta osvojila srebrno plaketo, od žirije pa še posebno nagrado za najbolj obetavna mlada glasbenika v disciplini klavirski duo. Njuna mentorica je prof. Romana Bizjak Saje. Srebrno plaketo je osvojila še harmonikarica Manca Dornik, učiteljice Andreje Polanec Kolenc, tolkalci prof. Lojzeta Pirnata, pevci prof. Juliete Kubik de Habjanič in prof. Zorana Potočana ter trobentar prof. Mirana Juvana. S klavirskimi spremljavami so sodelovali še prof. Miran Juvan in prof. Tomaž Pirnat. Naš bivši učenec, tolkalec Simon Klavžar, je zmagal na akademski stopnji III. a, saj je dosegel zlato plaketo in 1. nagrado s 96,75 točkami. Tako številčne udeležbe na preteklem regijskem in državnem tekmovanju Glasbena šola Domžale še ni imela, to pa dokazuje kakovostno in nadstandardno delo učiteljev in cele šole. Učenci in dijaki ter njihovi mentorji si zaslužijo iskrene čestitke. Anton Savnik, ravnatelj v Dan odprtih vrat Železne jame in jamarskih zbirk Ob prazniku Občine Domžale so v Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale organizirali dan odprtih vrat Železne jame in jamarskih zbirk, ki so potekali na Gorjuši, kjer se blizu gradu Krumperk nahaja ta zanimiva znamenitost Domžal. Železna jama ima redno organizirano vodniško službo, društvo pa izvaja turistične oglede. Če pobrskamo po nekaj informacijah o Železni jami, ugotovimo, da v krajevnih zapisih ni moč najti podatka, zakaj se tako imenuje. Obstaja teorija, da bi ime lahko izviralo iz pridobivanja železne rude, ki je bila nekoč v bližini jame. To, pravijo poznavalci, pojasnjuje tudi ostanek talilne peči z železovo žlindro. Sicer pa je, tako kot druge jame, tudi to izoblikovala voda. Težko je določiti starost Železne jame, dejstvo pa je, da jo je voda ustvarjala več milijonov let. Temperatura v jami je spreminjajoča -seveda glede na letni čas. Zanimivo pa je, da je temperatura, ravno obratno kot sicer v naravi, poleti nižja kot pozimi. Zakaj? Poleti se skala segreje, toploto pa oddaja šele pol leta kasneje! Kot smo že omenili, so v Društvu za raziskovanje jam Simon Robič na dan odprtih vrat, poleg jame, organizirali tudi ogled jamarskih zbirk, ki se nahajajo v Jamarskem domu na Gorjuši. V zbirki lahko najdemo kamnine in fosile, notri se nahaja Hohenwartova zbirka kapnikov slovenskih jam, prav tako pa hranijo paleontološke Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale vabi na regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Gorenjske 2008, ki bo v nedeljo, 11. maja 2008, ob 18. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. V kulturnem programu bodo nastopili: Akademska folklorna skupina Ozara, Kranj Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo Folklorna skupina KUD Mali vrh, Nemilje-Podblica Folklorna skupina Društva upokojencev Strmol, Cerklje Folklorna skupina Karavanke Folklorna skupina Juliana, Hrušica/Jesenice Folklorna skupina Triglav, Slovenski Javornik/Jesenice Vstopnine ni! najdbe iz Babne jame, ki se nahaja nedaleč stran od Železne jame. Najdbe iz Babne jame so stare blizu 15 tisoč let. Notri se nahaja tudi zbirka Simona Robiča, prav tako pa imajo notri prikaz razvoja slamnikarstva na našem območju. Zbirka domžalskega slamnikar-stva prikazuje razvoj le-tega od sredine 18. stoletja do konca prve svetovne vojne. Zbirka je Jamarskem domu na Gorjuši na voljo od leta 1992, pred tem pa je bila na ogled v gradu Krumperk, ki danes na žalost neslavno propada. In še nekaj zanimivosti o Društvu za raziskovanje jam Simon Robič, ki deluje že od leta 1961. Društvo raziskuje jame na območju dom-žalsko-moravškega osamelega krasa in v Kamniško- Savinjskih Alpah. Imenuje se po zaslužnem jamarskem pionirju iz našega področja - Simonu Robiču, ki je živel in umrl v 19. stoletju, v času svojega življenja pa je ustvaril bogato zbirko več kot 2750 vrst hro-ščev in mehkužcev, fosilov, mahov in gliv, katere del je na ogled tudi v Jamarskem domu. Naša Železna jama ima tudi dobro akustičnost, zaradi katere smo notri doživeli že marsikatero kulturno in glasbeno prireditev. (mak) Kulturno društvo Jože Gostič Homec Pred jubilejnimi 10. Gostičevimi dnevi »Veseli nas, da so bili letošnji Go-stičevi dnevi kvalitetni - tako v svojem konceptu, kjer smo lahko obudili spomin na Gostičeve prve solistične operne nastope in se vrnili k dvema njegovima nosilnim vlogama v operah Faust ter Carmen kot tudi po visoki glasbeni kvaliteti vseh nastopajočih,« pravijo ob koncu letošnjih 9. Gosti-čevih dni člani organizacijskega odbora. »V letošnjem sporedu smo se na Slavnostnem koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah spomnili njegovega opernega debu-ja na opernih odrih v operi Evgenij Onjegin P. I. Čajkovskega v vlogi Lenskega, kjer se je predstavil kot mlad talent, ki se je kasneje razvil v vrhunskega opernega umetnika. Tudi nastopajoči mladi operni solisti iz Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana so se predstavili kot pravi talenti, ki jih bomo z velikim pričakovanjem spremljali na njihovi umetniški poti. Dr. Mirko Cuderman je skupaj s solisti, zborom in orkestrom Consortium musicum v ciklu »Po Gostičevih stopinjah« v Slovenski filharmoniji letos sijajno predstavil koncertno izvedbo opere A. Foersterja Gorenjski slavček. Vloga Franja v tej operi je bila druga Gostičeva operna vloga nasploh, tokratna izvedba pa je bila dragocena tudi zaradi predelave opere, ki še najbolj ustreza njeni prvotni podobi. Osrednja prireditev v Gostičevem in našem Homcu je spominska sv. maša v cerkvi Marijinega rojstva, ki jo je daroval msgr. Jožef Lap. Glasbena spremljava Slovenskega komornega zbora s svojo kvalitetno izvedbo že vrsto let, kljub mrazu, privablja na Homec glasbene sladokusce od vsepovsod, podobno kot v času, ko je v naši cerkvi prepeval naš veliki rojak. Od kod ideja, da vključite še mariborsko oziroma splitsko opero? Že vse od začetka Gostičevih dni sodelujeta zagrebška in ljubljanska operna hiša, za kar smo jima res hvaležni. Spomin na našega opernega pevca pa želimo deliti tudi v ostalih krajih in opernih hišah, povezanih z življenjem in delom Jožeta Gostiča. Tako nam je v čast, da sta se nam letos prvič pridružili splitska in mariborska operna hiša, obe z eminentnimi predstavami, v katerih je nekoč nastopal tudi Jože Gostič. V Splitu je v operi Faust Jože Gostič nastopil na Splitskem poletnem festivalu leta 1955, pod dirigentskim vodstvom Mladena Bašica in skupaj z Eleanor Steber, Tomislavom Neralicemem ter Vladimirjem Ruždjakom, tokratna sodobna postavitev pa je navdušila s sijajno glasbeno izvedbo. Za opero Carmen v SNG Maribor je bilo upravičeno veliko zanimanje, skrbno pripravljena in dobro izvedena operna predstava pa je bila tudi lep zaključek letošnjih Gostičevih dni. Kaj lahko pričakujemo od 10. Gostičevih dni v jubilejnem letu 2009? Z jubilejnimi, 10. Gostičevimi dnevi, želimo zaokrožiti cikel prireditev, ki smo jih na pobudo prof. Vladimirja Kranj čevica zastavili leta 2000 ob 100. obletnici rojstva Jožeta Gostiča. Poleg vsebinske doslednosti in določenih poudarkov na glasbenem delu prireditev, ki naj ostanejo še skrivnost, bomo pripravili tudi postavitev razstave o Jožetu Gostiču, ki jo bomo najprej predstavili v Domžalah, nato pa bo potovala tudi po opernih hišah, ki so povezane z njegovim delom. Pregled vsega dela, velikega šte- i * 19 m us „ vila prireditev in nastopajočih, ki so si šteli v čast, da so lahko nastopili na slovesnostih v spomin na velikega pevca, bomo predstavili v zborniku o Gostičevih dnevih. Zbiramo tudi posnetke glasbenih zapisov njegovih nastopov in če bo možnost, bi nekaj tega gradiva radi izdali na zgoščenki. Ob tem naj povemo, da so nam letos naši prijatelji iz Slovenskega doma iz Zagreba poklonili dvojni CD s posnetkom opere Jakova Gotovca Ero z onega sveta iz leta 1962, ki je izšel lani v Zagrebu, v njej pa je vlogo pod dirigentskim vodstvom avtorja opere Era pel Jože Gostič. Morda še kaj razmišljate o mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev, ki bi jim tako morda omogočili lažjo uspešno operno pot? Zaenkrat smo se odločili, da s tekmovanjem mladih opernih pevcev še počakamo, saj je za kvalitetno izvedbo takšnih prireditev potrebno veliko sredstev in širše podpore. Upamo, da bomo možnosti, ki se nam ponujajo pri izvedbi takšnega tekmovanja, s skupnimi močmi lahko izkoristili v prihodnjih letih. Menite, da je pomen opernega pevca Jožeta Gostiča bolj prisoten v Sloveniji ali na Hrvaškem, kjer njegovo ime še vedno povsod izgovarjajo z občudovanjem? Ponosni smo, ko vidimo in slišimo, kakšno spoštovanje do osebnosti Jožeta Gostiča še vedno čutijo naši prijatelji iz Zagreba. Najlepše je poslušati spomine o neverjetnih predstavah, v katerih je nastopal in tudi o odzivu publike, ki ga je res občudovala. Tudi ob spremljanju sodobnega dogajanja na opernih odrih večkrat slišimo ime Jožeta Gostiča kot redko doseženo merilo vsem ostalim dosežkom. Ob tem pa odkrivamo, kako globoko sled je njegovo delo pustilo tudi pri nas, saj nam posamezniki ob pripovedovanju spominov nanj odkrivajo vedno nove dele njegove osebnosti, s čimer postaja vse bližji tudi nam, ki ga nismo imeli možnosti doživeti. Kaj poleg Gostičevih dni še planirate v letu 2008? V letošnjem letu društvo praznuje petnajstletnico delovanja, kar bomo obeležili s posebno prireditvijo in razstavo. Pripravljamo posebno izdajo Vaščana, kjer bomo prestavili dosedanje delo članov društva ter redni letni program z gledališko igro, literarnim večerom, potopisnim predavanjem, proslavami ob materinskem dnevu in dnevu samostojnosti ter miklavževanjem za najmlajše. Pred kratkim pa smo že izdali knjižico Olga Marjana Slev-ca, ki jo bomo predstavili na priložnostni prireditvi. Morda še kakšna zahvala? Za vso pomoč in podporo smo hvaležni vsem, ki sodelujejo, nas spremljajo in nam pomagajo, posebej pa glavnemu pokrovitelju: Občini Domžale. Posebna zahvala prof. Vladimirju Kranj čevicu, ki že od vsega začetka vodi in usmerja prireditve v spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča in našim so-organizatorjem, Društvu prijateljev zagrebške Opere s predsednikom Franjom Obuljenom, za zelo dobro in usklajeno sodelovanje pri izvedbi letošnjih prireditev. Od sodelujočih bi se najprej zahvalili tistim, ki so se nam letos prvič pridružili: HNK Split z ravnateljem Ivom Repušicem ter SNG Maribor z direktorjem Danilom Roškerjem, solistom in pianistoma Opere HNK Zagreb z ravnateljem Brankom Mi-hanovicem ter SNG Opera in balet Ljubljana z ravnateljem prof. Kristijanom Ukmarjem, Slovenskemu komornemu zboru ter zboru in orkestru Consortium musicum in njihovemu umetniškemu vodji dr. Mirko Cudermanu, msgr. Jožefu Lapu, župniku Antonu Dobrovolj-cu, Marjani Mrak, Ivanu Lotriču, Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale z direktorjem Milanom Mariničem, pokroviteljem - podjetjema Heser PSI in Fotolito Dolenc, Fotokino klubu Mavrica za snemanje prireditev, krajankam in krajanom Homca pa za prijazen sprejem naših gostov in vse dobrote, ki jim jih pripravijo. Hvala. Vera Vojska HIENDFIFEST festival v Domžalskem domu Odličen zvok, ki si ga lahko privoščimo z nekaj iznajdljivosti ali s profesionalnim pristopom, je bil 17. marca moto prve razstave zvočnih naprav v organizaciji Centra za mlade. Akustična oprema je stvar vsakdanje rutine vsakega doma, viso-kokvaliteten zvok iz audio naprav pa je stvar sladokuscev in nekega razreda ljudi, ki so občutljivi na kvaliteto poslušanega zvoka. Ob taki prireditvi se zberejo ljubitelji, profesionalci in »zijala«, ki imajo kaj pokazati, predvajati in marsikaj koristnega povedati o napravah, ki reproducirajo izjemno kvaliteten zvok. Na domžalski prireditvi se je zbralo kar nekaj samograditeljev in Hi-Fi navdušencev, ki so iz vseh koncev Slovenije in zamejstva pripeljali svoje naprave, da bi si izmenjali izkušnje ali debatirali o tem in onem iz sveta akustike. Obiskovalci smo si v večih prostorih ogledali naprave in poslušali izbrano glasbo, a tudi predavanje slovenskega proizvajalca klasičnih gramofonov ni izostalo. Zlasti opazen je bil izjemno inovativen pristop samograditeljev avdio naprav, ki znajo iz starih naprav z izboljšavami napraviti prave visoko tehnološke čudeže in pri tem tudi izjemno uživati. Prireditve nisem razumel samo kot sejem ali predstavitev, temveč kot možnost za nastop mladih, ki si na kreativen način omogočijo dostop do cenovno težko dostopne opreme, za nas, stranske poslušalce, pa predvsem kot priložnost, da se v tem, vedno bolj površnem življenskem ritmu, zavemo velike količine zvočne nesnage okoli nas ter pomembnosti kvalitetne reprodukcije zvoka. Prireditev je izjemno uspela, zato moram pohvaliti organizatorja in se priporočiti za še kakšen podoben dogodek, morda v malo večjem obsegu in z več publicitete. Hvala! Jurij Smole PISMA BRALCEV stran 18 • pisma V bralcev Odgovor MKC-ja na članek gospoda Stibriča Zavod MKCD je bil ustanovljen s strani Mladinskega sveta Domžale leta 2002. Mladinski svet Domžale je bil ustanovljen s strani vseh podmladkov političnih strank (med njimi tudi SDS-ov) in različnih mladinskih društev. Omenim naj, da je imel politični podmladek SDS svojega predstavnika v Svetu zavoda od leta 2005 do 2007. Verjamem, da vas je tudi obveščal o delovanju Zavoda MKCD. Kot občinski svetnik imate na voljo vse podatke o posameznih proračunskih postavkah, zato Vas prosim, da uporabljate pravilne podatke oziroma pravilne zneske in ne zavajate javnosti. V letu 2007 smo izvedli revizijo poslovanja Zavoda MKCD. Ugotovljene so bile določene nepravilnosti v poslovanju zavoda pod vodstvom prejšnje direktorice. Nadzorni odbor Občine Domžale je zaradi kompleksnosti problematike predal zadevo Računskemu sodišču RS. Zelo ozko politično delovanje zavoda verjetno vidite v tem, da imamo odprta vrata za vsa društva in organizacije. Prostore zavoda in opremo uporablja mnogo društev in organizacij ter podmadkov političnih strank. Gre za zelo širok spekter organizacij, ki jih ne bi (zopet) posamezno navajal. Vabim pa Vas, da si ogledate poročila o izvedenem programu, ki so vam kot občinskem svetniku vedno dosegljiva. Vabim Vas tudi, da nas končno obiščete, in se tako še bolj seznanite z delovanjem Zavoda MKCD. Tako bi se lažje izognili natolcevanjem in širjenju dezinformacij. Sicer pa ima zavod MKCD poleg neformalnega izobraževanja, spodbujanja in usposabljanja za prostovoljno delo, projektnega povezovanja ipd. tudi nalogo spodbu- janja madostnikov h kreativnemu preživljanju prostega časa. Mladim nudimo možnost ustvarjanja v delavnicah, kot so likovna, grafična, video delavnica ... Dejstvo je, da so v tretjem tisočletju potrebna sredstva, kot so računalnik, kamera in podobni sodobni tehnološki dosežki, saj se filma ne da posneti na papir in obdelati s kamni, da bi dobili želeno - premikajočo se sliko. Pozivam Vas, gospod Janez Sti-brič, da predstavite vaše argumente in podkrepite z dokazi okoriščanje in izginotje, ki ga omenjate v članku (Slamnik 11. 4. 2008), saj gre za zelo resne obtožbe z vaše strani, ki mečejo zelo slabo luč na Zavod MKCD, aktiviste in delujoče v zavodu MKCD. Zahvaljujem pa se vam za vaš prispevek k hitrejšemu rešavanju problematike Zavoda MKCD. Boris Ružnič, Zavod MKCD Prehodi za pešce... Kot verjetno vsi opažate, se na območju domžalske občine kot po tekočem traku pojavljajo nove in nove cestne ovire ( t. i. ležeči policaji). Pojavljajo se tako na bolj kot manj prometnih cestah. V bistvu me to ne moti, nisem ne prehiter ne objesten voznik, vsaj nimam se za takega. Kar pa me moti, je cestna signalizacija, ki nujno sledi postavitvi cestnih ovir. Skoraj na vsaki drugi cestni oviri se nahaja prehod za pešce. Tudi to je prav, pešci pač morajo čez cesto. Če citiram 67. točko 23. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu, je pešec 'oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po cesti, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo ali se premika z invalidskim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje drugo prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo'. In tu se stvari zakomplicirajo. Pred časom je namreč na Zoisovi cesti blizu nogometnega in otroškega igrišča zrasla hitrostna ovira. Menda je bila postavljena na željo občanov, čeprav o tem ne vedo nič ne na KS Toma Brejca Vir, ne mi, krajani in sosedje. Stri- Nagrajuje Študetska založba Litera Izžrebani nagrajenci iz prejšnje številke so: Anamarija Štirn iz Dola pri Ljubljani, ki je prejela brezplačni vikend najem vozila Honda Civic; Franci Kerč iz Domžal, ki je prejel plastično ročko 4 l olja - castrol txt; Mitja Suvorov iz Radomelj, ki je prejel plastično ročko 4 l olja - castrol grx in Ivanka Mežnar iz Črnuč, ki je prejela preventivni pregled vozila z meritvami. Najsrečnejšim nagrajencem današnje križanke bo nagrade zagotovila Študentska založba Litera. Pravilne rešitve pričakujemo do 13. maja 2008, na naslov: Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! V prejšnji številki so izpadli nagrajenci nagradne križanke. Nagrajencem je nagrade podelila Študentska založba Litera: Emilija Narat, Kolodvorska 20, 1234 Mengeš; Bojan Pirš, Cesta 24.junija 46, 1231 Lj - Črnuče; Jože Blažič, Miklošičeva 1-d, 1230 Domžale; Franci Hudomal, Rravne 181, 3325 Šoštanj; Antonija Baloh, Potočnikova 16, 1230 Domžale; Timea Topolovec, Mokrice 10, 1360 Vrhnika; Andrej Volkar, Vranja peč 5-a, 1241 Kamnik; Anka Mrak, Frankovo naselje 159 4220 Škofja Loka; Danica Rajtar, Cankarjeva 10, 4240 Radovljica. Nagrajencem se opravičujemo in jim želimo prijetno branje! njam se, da je dotična cestna ovira potrebna, vendar se ne strinjam z njeno izvedbo. Hitrostna ovira je umeščena med dva cestna robnika, na njej pa se nahaja prehod za pešce. Ko so nekega dne prišli trije inšpektorji preverjat pravilnost postavitve hitrostne ovire, niso našli nobene pomanjkljivosti oziroma napake. Ko sem jim omenil, da hitrostna ovira in prehod za pešce predstavljata veliko oviro za invalide , starejše občane in nenazadnje mamice z otroki v vozičkih, je prvi inšpektor pritrdil mojemu mnenju, drugi inšpektor (ga ne bom poimenoval, igra pa nogomet) pa mi je prav grdo odgovoril, češ, kaj boš ti govoril, a imaš doma invalida. Na moj pritrdilen odgovor je tretji inšpektor izjavil, da se preko ceste pride tudi približno 100 metrov stran! Se pravi, pred postavitvijo hitrostne ovire so invalidi in starejši občani lahko prečkali cesto, po postavitvi hitrostne ovire in prehoda za pešce pa se tega ne da in morajo cesto prečkati 100 metrov stran, na delu ceste, kjer prehoda za pešce sploh ni? S tem smo takoj kazensko odgovorni po zakonu o cestnem prometu. Po posredovanju pritožbe glede cestne ovire na Občino Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, sem dobil odgovor le glede same postavitve hitrostne ovire, pa še to po večkratnih posredovanjih - telefonsko in preko elektronske pošte. Odgovora o mojem vprašanju glede zakonitosti prehoda za pešče še vedno nisem dobil. Hitrostna ovira, njena izvedba, postavitev in umestitev v prostor se jim ne zdi sporna. Kot sem že na začetku zapisal, do-tična hitrostna ovira in na njej zarisan prehod za pešce ni osamljen primer v Domžalah. Prava sramota za domžalsko občino, občino, v kateri se nahaja šola za otroke z posebnimi potrebami, da dovoli postavitev takih objektov, ki onemogočajo prehod invalidnim osebam. Da zgradi oviro, ki naj bi omejevala hitrost vozil, hkrati pa preprečevala prehod pešcem. Za nameček pa na njej še zarišejo prehod za pešce, katerega pešči ne morejo uporabljati. Glede na mojo izkušnjo z inšpektorji se stanju sploh ne čudim. Zato me zanima predvsem, kam in na koga se lahko obrnem glede omenjene problematike. Katera inšpekcijska služba, razen domžalske, lahko da mnenje o pravilnosti cestne signalizacije. Na katero sodišče, oziroma organ, se lahko pritožim zaradi kršenja Zakona o varnosti v cestnem prometu? Aleš Orehek Naš odnos do zelenic Psihologi ugotavljajo, da so naselja, ki jih obkroža zelenica, veliko bolj prijetna za bivanje, da je v ta- kšnih okoliših manj nasilja in depresij pa še kaj bi se našlo. Včasih je bila pokošena zelena trata nekaj vsakdanjega, danes pa postaja privilegij. Domžale se zelo hitro urbanistično razvijajo, bloki rastejo kot gobe po dežju, ulice so vse bolj prometne, pločniki zaparki-rani. Sprašujem se, ali imajo tudi novi bloki takšne težave z vpisom v zemljiško knjigo, kot jo imamo stari prebivalci Domžal, kot recimo prebivalci Miklošičeve ulice? Kakšno zvezo imajo zdaj zelenice z vpisom v zemljiško knjigo, se sprašujete neobveščeni. Na Miklošičevi ulici je 400 stanovanjskih enot v blokih in še precej stanovalcev v zasebnih hišah, ki se tako ali drugače priključijo na Miklošičevo ulico. Projektant je v prostor med Miklošičevo 2 in 4 umestil lep park z drevesi, grmički in klopmi. Veliko otrok, staršev in tudi starejših ljudi tam posedi v popoldanskih urah, slednji, ki imajo čas, pa tudi dopoldan. Če le ne dežuje. Nedvomno ta zelena preproga pomeni popestritev betonske sivine tudi tistim, ki gredo le mimo, ali vidijo park s svojih oken in balkonov. Vsak, ki še ni oslepel za naravne cikle, tam lahko opazuje, kako se spreminjajo letni časi, kateri ptiči se oglašajo v različnih urah dneva. Lahko, da tega mnogi niti ne opazijo več, saj so polni skrbi, da ne zamudijo na delo ali pa ne vedo, kam naj parkirajo svoj drugi, tretji avto? A to je že druga zgodba. Grasto d.o.o. je nekoč vzdrževal vse zelenice okoli blokov in ne vem, kako so se stroški delili prej, dejstvo pa je, da smo od leta 2000 do leta 2006 park vzdrževali samo stanovalci na Miklošičevi 4. Vendar so park uporabljali in tudi mazali vsi, zato smo se ob pripravi načrtov za vpis v zemljiško knjigo dogovorili, da park postane naša skupna last, tako kot kurilnica. Sklenili smo pogodbo z izbrano izvajalko za košnjo in vzdrževanje zelenic in imeli dve leti mir. Pogodbo so podpisali skoraj vsi bloki in vhodi, razen nekaj nečastnih izjem. Tukaj sploh nikjer niso všteti stanovalci zasebnih hiš, ki verjetno tudi kdaj zaidejo tja. Nikomur zato, ker ne plačuje stroškov, nismo prepovedali vstopiti v park, saj smo pričakovali, da bodo vsi pazili na čistočo in na to, da se klopi in zelenice ne uničujejo. Še najmanj je primerno, da lastniki psov vodijo svoje ljubljenčke na stran tam, kjer se igrajo otroci, v park, ko pa sta Šumberk in Kamniška Bistrica tako blizu. Celo tabla z opozorilom je izginila neznano kam. Po teh dveh letih (skupna »čakalna doba« na vpis je zdaj že deset let) smo pričakovali, da bo vpis v zemljiško knjigo zaključen. Ko vprašam, kdaj bo ta dan, izvajalci vedno trdijo, da je vpis blizu. Kaj pa do tedaj? Zdaj so tudi najbolj potrpežljivi stanovalci izgubili potrpljenje in zato po izteku pogodbe za košnjo parka ni bilo doseženega prejšnjega soglasja za skupno vzdrževanje za vmesni čas, do vpisa. Na krajevni skupnosti pravijo, da so nemočni, ker uporabnika, če ni tudi lastnik, ne morejo prisiliti k plačevanju stroškov vzdrževanja. Upravnik SPL pa tudi ne ukrene nič. Kaj nam je storiti? Bodo starši sami pospravljali smeti za seboj in otroci, bodo lastniki psov sklicali čistilno akcijo in zapeljali kosilnico, ali pa bodo vsi le čakali, da se zgodi čudež - zaključek vpisa v zemljiško knjigo? Ki gotovo ne bo pred jesenjo. Ta čas bodo mnogi vihali nosove, češ, kakšni so ti ljudje, ki živijo na tej ulici, v teh hišah? Vendar, če so pravila igre določena in tisti, ki jih postavlja tako dolgo onemogoča njihovo upoštevanje, je posameznik nemočen. Park je tu in vsi hočemo biti njegovi uporabniki in lastniki. Kdo bo naredil naslednji korak? Miomira Šegina Odprto pismo Občinskemu svetu in občanom Domžal o ureditvi središča mesta Živimo v dobi hitenja, potrošništva, odtujenosti, vedno večjega onesnaževanja, ne le okolja, pač pa tudi moralnih vrednot. Svetovna zdravstvena organizacija govori v konvenciji o otrokovih pravicah, ki pa jih lahko upoštevamo kot spošno veljavne, o treh nivojih skrbi. Družba naj bi delovala po načelih enakosti, svobode, vrednot, država po dostopnosti, varnosti, ustvarjalnosti, starši pa stabilnosti, urejenosti, ljubezni. Zakaj tak uvod in kaj nas, zaposlene v javnem zavodu, skrbi? Veliko je problemov, ki jih skušamo čim bolje, kar se da hitro reševati, a tokrat bi radi opozorili na ureditev središča Domžal v neposredni bližini Zdravstvenega doma (ZD). Umeščenost ZD v prostor je smiselna zaradi zgoščene poseljenosti bližnje in daljne okolice, kar omogoča hiter dostop, za najbližje tudi brez uporabe avtomobila. Stavba in okolica sta zgledno urejeni, zaposleni pa se trudimo, da dobro delamo. V naslednjih desetletjih ni razloga za spremembe, dolgoročno pa najbrž, glede na povečevanje števila prebivalcev, prostorska širitev. Bolni, poškodovani, pa tudi zaposleni v ZD (zavod odprtih vrat 24 ur na dan, vse dni v tednu) si želimo prijetno urejeno okolico, brez nepotrebnega hrupa, z več zelenja. Parkirnih prostorov za ZD je premalo, potreben bi bil tudi izvoz na glavno cesto na južni strani. Kako prijeten bi bil pogled na park s klopcami, igrali, igriščem, kjer bi se lahko družili mladi in malo starejši. Tudi čakanje na avtobus bi mnogim hitreje minil. Lahko bi razmišljali o nekem pokritem, preprostem zimskem vrtu, ki bi družabno zaživel ob naključnih srečanjih, prelistanju dnevnih časopisov, morda celo prebiranju pozabljenih knjig s podstrešij. Iz pipe bi si natočili vodo, dokler je še pitna. Veliko je ustvarjalnih ljudi med nami, morda bi zaživel kakšen preprost lutkovni oder, predstavila bi se glasbena skupina, dogajala bi se Ančka Desetnica ... Za tak projekt ne bi bilo potrebno veliko denarja, le malo pripravljenosti prisluhniti in izkoristiti idealno lego prostora. Tudi pogled na zidovje v tem delu mesta ne bi bil več tako zaprt, Domžale bi zadihale. Zdravje ni le odsotnost bolezni, pač pa popolno psihično, fizično in socialno blagostanje. Kdo si še upa trditi, da je zdrav? Če bomo odrasli mislili na naše zanamce, je zeleno središče mesta zelo lepa dota. Naj končamo z Lincolnovo mislijo: Samo en način je, kako vzgojiti otroka tako, da bo krenil po pravi poti, in sicer tako, da sami hodimo po njej. Hvala, ker ste si vzeli čas. Prosimo za pameten premislek in pravo odločitev. Mira Ažman s sodelavci stran 19 SPORT Najboljše mladinke (slika levo) Podžupan Vinko Juhart in predsednik AK Domžale Marjan Gorza (slika desno) __v Zakaj so drevesa na Sumberku ali boji v blatu?! (nadaljevanje s 1. strani) Do srebrne medalje so se spretno pri-drsale in se na ovinkih, podobno kot vse ostale štafete, oprijemale dreves in vej članice druge ekipe: Andreja Zrimšek Vrečar, Hudoklin Mojca in Erika Pirnat. V najštevilčnejši konkurenci članov so bili najboljši člani Šmarnogorske naveze v postavi Gašper Bregar, Boštjan Novak in Metod Bregar, na odlično četrto mesto je pritekla trojka iz Domžal: Domen Jarc, Peter Kastelic in Andrej Medved. Blatne do glave so čez cilj pritekle še petouvrščene pionirke Tina Vaupot, Petra Keržan, Nika Medle ter peto in šesto uvrščeni pionirji: Gregor Lazar, Rok Kveder, Denis Kumek ter Andrej Rak, Kristjan Rojs in Tomaž Rak. Za štafetami so se najprej previdno, čez nekaj metrov pa naravnost po razmočeni in blatni stezi podali še posamezniki. 13-erica se je po že zares razriti progi pomerila za nagrado Šumberka, in sicer so trem najhitrejšim pripadle denarne nagrade, ostalim sta organizatorja podelila praktična darila. Zmagale so izkušnje, saj so vsi trije najhitrejši pred tem že nastopili kot člani štafet. Najhitreje je čez cilj pritekel Peter Oblak iz Žiri, 22 sekund za njim Gašper Bregar, še sedem sekund za njim pa Klemen Markuš iz Kluba gorskih tekačev Papež. Tekmovanje je kljub neprijaznemu vremenu, ki je prizaneslo vsaj z dežjem, uspelo. Če ne po progi, si ga bodo tekmovalci zapomnili po spominski majici, vročem čaju in odličnem makaronovem mesu, ki so ga postregli domžalski taborniki. Za drugo leto smo že sedaj naročili lepo vreme! Bojana Atletski klub Domžale Vas vabi, da se nam pridružite na športnih tekmovanjih, ki smo jih namenili prazniku Občine Domžale. MEDKLUBSKI ATLETSKI MITING DOMŽALE 2008 bo v petek, 25. aprila 2008, ob 17. uri, v Športnem parku Domžale -na atletski stezi. Pridite in navijajte za najboljše slovenske atletinje in atlete! Drugi tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice Se slab mesec nas loči od 2. teka prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice, ki je organiziran v sodelovanju Atletskega kluba Domžale, Socialnih demokratov Domžale, TVD Partizana, Mladega foruma SD in ostale mladine iz različnih mladinskih organizacij in društev v Domžalah. Več o tem nam je povedal pobudnik in vodja organizacijskega odbora rekreacijskega teka — Rudi Križanič. Kaj je bil razlog za prvi rekreacijski tek v Domžalah? Moje osebno razmišljanje je bilo, da v Domžale prinesemo nov veter v rekreativnem smislu. Nekaj rekreativnih prireditev v našem mestu je že, moja želja pa je bila, da bi se krog razširil in tudi samo ime pomeni združevanje ljudi Domžal in okoliških občin. Že lani se je pokazalo, da četudi smo bili novinci na tem področju, so prihajali k nam ljudje iz vseh krajev Slovenije. Letos smo promocijo še razširili in pričakujemo 70-odstotno povečanje udeležbe glede na lanskoletno. Tudi Lumpi tek, kjer je naš glavni donator Mercator Lumpi in nad katerim so otroci navdušeni in v okviru le-tega tečejo v različnih starostnih kategorijah se bo iz lanskoletni 86 otrok, letos zagotovo okrepil. Bi pa omenil, da je lanski tek potekal izredno dobro in pod strokovnim vodstvom atletskega kluba Domžale. Navdušenje so npr. pri Lumpi teku pokazali tako starši, kot otroci in veselje je videti malčke in njihove starše, ki otroke spodbujajo in spremljajo. Takrat vidiš, da si zadel „žebljico na glavico". Letos se obetajo tudi novosti? Izjave udeležencev, ki so bili zadovoljni tako s progo kot organizacijo, so nas zavezale, da to tradicijo za-držimo naprej in zato bo letos drugi tek. Novost letošnjega teka je, da se nam je pridružil TVD Partizan, ki je predlagal, da istočasno organiziramo nordijsko hojo. To je disciplina, ki je uporabna za vse starostne kategorije in ni tako zahtevna. Nordijska hoja bo letos znašala 5 km, pot pa bo peljala od stadiona proti Pšati do kurje farme in nazaj. Tek bo potekal po isti trasi kot lansko leto: od stadiona mimo Vira proti Radomljam. Trasa je bila lani pozitivno sprejeta s strani tekmovalcev in domačinov, ki so spremljali tekmovalce ob poti s svojih domov. Tudi letos bo poskrbljeno za udeležence, ki bodo dobili topli obrok in dovolj tekočine. Žrebali bomo štartne številke, za nagrade pa se zahvaljujemo prijaznim donatorjem. Lani je bilo izžrebanih 70 nagrad, letos pa se bo ta številka celo povečala. Štartne številke tudi letos ostanejo udeležencem v spomin. Prijava bo potrebna samo za tek, medtem ko za Lumpija in nordijsko hojo ni potrebna. Osnovni namen teka je ... Osnovni namen je tudi ta, da pride do dogovora med občinama Domžale in Kamnik, da bi se v doglednem času lahko občani Kamnika in Domžal s kolesi in peš srečevali na zgrajeni poti od Domžal do Kamnika ob Kamniški Bistrici. Tega rezultata lani še ni bilo, letos pa na tek vabimo župana Domžal Tonija Dragarja, in župana Kamnika Toneta Smolnikarja, z željo, da bi se v neformalnem pogovoru dobila znotraj teka in potem sprožila to idejo tudi na primernih forumih znotraj obeh ob- Kako pa je s spremljevalnim programom? Lansko leto smo imeli spremljevalni 2. rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja PRIJAVNICA Rok prijave do 21. 5. 2008 IME IN PRIIMEK:.................................................... DATUM ROJSTVA:.................................................. NASLOV: .................................................................. Startnina do 18 let, upokojenci, študentje: 1 EUR Startnina nad 18 let: 5 EUR Dolžina proge cca 8,5 km (krožna) Izjavljam, da sem seznanjen s progo in tečem na lastno odgovornost. PODPIS: . Izpolni organizator: KATEGORIJA: ............. STARTNA ŠTEVILKA: PRIJAVE DO 21. 5. 2008: http://www.ak-domzale.si, s prijavnico v Slamniku. PRIJAVA VKLJUČUJE: spominsko startno številko, topli obrok na cilju, brezalkoholno pijačo, nagrado za prvouvrščeno in pr-vouvrščenega, ter najstarejšo in najstarejšega udeleženca, žrebanje startnih številk za nagrade donatorjev. ORGANIZATORJI: Socialni demokrati Domžale, Atletski klub Domžale, TVD Partizan Mladi forum SD in domžalska mladina. Prijavnico pošljite na naslov: Atletski klub Domžale, Kopališka c. 4, 1230 Domžale. Prijava je možna tudi na spletni strani AK Domžale: www. ak-domzale.si. program. Nastopala sta Partizanski pevski zbor in Dekliški pevski zbor Sirene, a smo na podlagi pogovora z udeleženci teka ugotovili, da je program nezdružljiv s tekom. Udeleženci pridejo žejni in lačni in prva stvar, ki jo je treba postoriti je, da jih okrepčaš. Bo pa seveda na koncu razglasitev nagrad in DJ, ki bo razveseljeval staro in mlado. In za konec lahko dodamo ... Mladi forum je logistični vodja te prireditve, vendar brez kakršnekoli politične asociacije. Seveda tega ne bi mogli izpeljati brez Atletskega kluba Domžale, ki nudi strokovno in tehnično logistično podporo, TVD Partizana in ostale mladine v Domžalah ter ihan-skih gasilcev. Zahvala gre vsekakor tudi medijskemu sponzorju - Radiu Hit, omenil pa bi še, da se prireditev uveljavlja, saj letos nacionalna televizija pripravlja prispevek o našem teku za oddajo Zdaj! Mateja A. Kegel 2. TEK PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA 24. MAJ 2008 Program teka: Ob 9. 30 — tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice Ob 9.40 — nordijska hoja Ob 10.30 — Lumpi tek Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Delovni čas: pon. - petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9-12 ffl Bili smo na biatlonski tekmi na Holmenkolnu V organizaciji Organizacijskega odbora biatlon Pokljuka smo se odpravili na Norveško vzpodbujat našo biatlonsko reprezentanco na zadnjo tekmo za svetovni pokal v sezoni 2008. Tekma se je odvijala pod skakalnico Holmenkoln blizu Osla. Kot pravi navijači smo bili opremljeni z vsemi mogočimi rekviziti za navijanje. Prav posebej lepo je bilo videti šopek privezanih plapolajočih slovenskih zastav. Opazil nas je tudi uradni napovedovalec in nas še posebej prijazno pozdravil z nazivom »ljudje z juga«. Pravo vroče navijaško vzdušje za bi-atlonske in tekaške tekme je možno doživeti le na hladnem severu. Med gledalci so videne vse generacije: od otrok iz vrtcev do šolarjev, študentov in najstarejših upokojencev. Posebej smo bili presenečeni, ko smo zagledali visoko dvignjeno slovensko zastavo na nasprotni tribuni. Radovednost nam ni dala miru, zato smo po tekmi odšli do možakarja z našo in norveško zastavo na dolgi palici in ga povprašali, od kod prihaja. Odgovoril je, da je Norvežan, star enainsedemdeset let in da navija za norveško in slovensko ekipo. In zakaj? Ker mu je naša ekipa simpatična. Na tekmo se je z vlakom pripeljal 600 kilometrov daleč. Bil je tudi na tekmi na naši Pokljuki. Posebej prisrčno smo pozdravili naše tekmovalce in jih nagradili z aplavzom za vsak zadeti strel. Navijači iz Občine Domžale smo bili ponosni na našo prvo damo Tejo Gregorin in oba mušketirja: Klemna Bauerja ter Petra Dokla. Tejo sem povprašala, kako se počuti po doseženem desetem mestu na zadnji tekmi v tej sezoni. Vsa zadihana je odgovorila: »Zelo sem vesela, da imam še toliko energije ob koncu tekmovalne sezone, sem pa že zelo utrujena. Vsi v ekipi smo tudi zelo veseli, da ste nas prišli vzpodbujat tako daleč, saj je slišati slovensko besedo ob progi, ko smo toliko dni na leto daleč od doma, prav toplo.« Mija Pukl F TV**' j * * V 'ili ■i 9. NK Domžale Delitve točk ... Kot smo v prejšnji številki Slamnika zapisali, domžalski nogometaši v spomladanski sezoni kažejo slabše predstave, kot smo jih vajeni. Na gostovanju proti MIK CM Celje so Domžalčani za zmago potrebovali le en zadetek, ki so ga dosegli v podaljšku prvega polčasa. Po izvajanju kota domžalskega moštva so posredovali domači nogometaši, a po podaji Semlerja pa se je v dobrem položaju pred gostujočo mrežo znašel Knezo-vič, ki je premagal domačega vratarja Mujčinoviča in Domžale so vendarle zabeležile tri točke. Omeniti velja, da so Celjani od 27. minute dalje igrali z igralcem manj, saj je rdeči karton zaradi namernega udarca s komolcem dobil Kelhar. Sledila je domača tekma, ko so v športnem parku gostovali nogometaši Drave. Tudi tokrat so zmago zabeležili Domžalčani. Prvi zadetek je padel v 7. minuti, ko je po posredovanju Jankoviča in Žežlja mrežo vratarja Murka zatresel Zahora. 1:0 je bil tudi izid, s katerim se je končal prvi polčas. V drugem polčasu so nogometaši srečanje popestrili s še dvema zadetkoma - v 62. minuti se je po izvajanju prostega strela iz približno 35 metrov ponovno izkazal Zahora, ki je z izjemno natančnostjo ponovno premagal vratarja Drave. Razliko so gostje na koncu vseeno uspeli zmanjšati, in sicer je častni gol dosegel Marko Kme-tec, ki je s tem postavil tudi končni izid srečanja 2: . Še eno srečanje se je v tem ciklu zgodilo v Športnem parku v Domžalah - tokrat gostovanje Gorice. Vedno neugodni Novogoričani tudi tokrat niso pustili veselja domačim, saj so že v uvodu tekme zatresli domžalsko mrežo. Strelec je bil Živec. Na naslednji zadetek nismo dolgo čakali: Kirm je za izenačenje potreboval osem minut. Čeprav je bil uvod zanimiv, pa je bilo to vse, kar smo videli ta dan. Sledila je delitev točk in dva uvodna zadetka za končnih 1:1. S podobnim scenarijem, le s podvojenim številom zadetkov se je končalo srečanje med Koprom in Domžalami, ki je bilo na Primorskem. V 20. minuti so Domžalčani prvič povedli po zadetku Jožeta Benka, a so Koprčani s Plutovo pomočjo 15 minut kasneje izenačili. Še enkrat so Domžale povedle v 58. minuti, strelec je bil ponovno Benko in še enkrat so domači izenačili v 73. minuti po strelu Amusana. Našli so torej odgovor na vsak domžalski zadetek. Razlika na lestvici pa se manjša in manjša ... Trenutno znaša le še 6 točk, najbližji zasledovalec pa je ravno Koper. Mateja A. Kegel Tradicionalna tekma v veleslalomu za pokal KS Dob Tekmo v veleslalomu za pokal KS Dob smo v organizaciji Krajevne skupnosti Dob in Smučarske sekcije Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik izvedli v marcu na smučišču Senožeta v Bohinju. Avtobus je iz Doba in Turnš odpeljal ob 7. uri. Vremenska napoved je bila slaba, vendar zjutraj še ni deževalo. Bliže, ko smo bili smučišču Senože-ta, bolj je deževalo. Na smučišče smo prispeli ob 9. uri in že ob pogledu na strmino je bilo jasno, da tekme ne bo. V zadnji sekundi smo jo prestavili na smučišče Rudno - Železniki, kamor smo prispeli ob 10.30 Podelitvi štartnih številk so sledili slastni trojanski krofi in start. Na dež, ki je padal vse bolj, se nismo več ozirali in speljali dve vožnji. Zaradi vremenskih razmer je bilo prijav manj, kot smo pričakovali in podelili smo le petdeset startnih številk. Po končani tekmi je sledila slastna malica in razglasitev rezultatov. Zmagovalci po kategorijah: Ciciban-ke: 1. Ema Smolnikar, 2. Tina Vadnau, 3. Eva Ravnikar. Cicibani: 1. Aleks Turk. Pionirke: 1. Ana Žagar, 2. Urška Kovač, 3. Karmen Ravnikar. Pionirji: 1. Aleš Zore, 2. Domen Košič, 3. Žan Kosmatin. Starejše članice: 1. Alenka Žagar, 2. Marija Koderman. Članice: 1. Marija Ravnikar. Starejši člani: 1. Zvonko Mihelčič, 2. Marjan Kosmatin, 3. Samo Košič. Člani: 1. Peter Grošelj, 2. Iztok Turk, 3. Rok Ravnikar. Bord: 1. Žiga Kosmatin. Zahvaljujemo se pokroviteljem tekme v veleslalomu za pokal Krajevne skupnosti Dob: Krajevni skupnosti Dob, Gostinskemu podjetju Trojane in KII Kušar Dob. Smučarska sekcija TRD Turnše-Češenik SPORT stran 20 Plesalci PK Urška Domžale znajo navdušiti z domiselnimi koreografijami in kostumi. Urška državni prvak, v hiphop produkciji Na državnem prvenstvu v hip-hopu, ki ga je 13. aprila na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču organiziral Plesni klub Urška, so si v produkciji zlate medalje priborili Urškini tekmovalci, ki so premagali Plesno šolo Elite, na drugem, in Plesni klub Miki, na tretjem mestu. Sodnikom so se predstavili plesalci hip-hopa iz številnih slovenskih plesnih klubov, celotna prireditev pa je potekala v tekmovalnem, a prijetnem vzdušju. Dodobra jo je popestril pevec Trkaj, ki je kot gost večera vse zbrane razveselil s svojo novo uspešnico Pleš. Vikend prej so se zaključili kvalifikacijski turnirji za letošnje državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih. Med plesalkami PK Urška Domžale so se na omenjeno prvenstvo uvrstile naslednje tekmovalke: solisti in solistke Patricija Crnkovič (show in jazz pionirke), Tadeja Horvat (show in jazz mladinke), Simona Kočar, Maša Marinšek in Mateja Kotnik (show mladinke), Matic Šuštar ter Maja Sonc (show in jazz člani), med pari pa Tadeja Horvat in Katja Kotnik, Kaja Ljubi in Maša Velepec (show pari mladinke) ter Manca Ču-ček in Ana Černivec (show pari člani). Poleg njih se bodo na državnem prvenstvu v juniju predstavile tudi tri članske in dve mladinski mali show skupini ter dve članski in ena mladinska show formacija. Plesalke PK Urška Domžale, ki so se na kvalifikacijskih turnirjih vsakič izkazale z dovršenimi plesnimi nastopi, se bodo na prihajajočem državnem prvenstvu sodnikom predstavile z novimi koreografijami, ki jih zanje pripravlja trener in koreograf Blaž Godec. Alenka Ivančič KK Pirueta Vesela novica prispela v Pirueto Kotalkarski klub Pirueta deluje tako na področju umetnostnega kotalkanja kot na področju hitrostnega rolanja. Vsakodnevni večurni treningi skoraj v celoti potekajo v šotoru v Športnem parku Domžale. O uspehih smo že večkrat poročali, manj pa smo govorili o strokovnem delu v klubu. Glavna trenerka v klubu je Nina Grilj, ki vsak dan tudi do pet ur preživi v šotoru, kjer potekajo treningi v umetnostnem kotalkanju, saj je preko 30 tekmovalk razvrščenih v več skupin. Trenerka Nina Grilj je bila v preteklih letih izvrstna tekmovalka v umetnostnem kotalkanju, saj je bila večkratna absolutna državna prvakinja, članica državne reprezentance in je nastopala na svetovnih in evropskih prvenstvih ter evropskih pokalih, s katerih ima tudi tri medalje. Zadnja novica, ki je pred nekaj dnevi prispela v domžalski kotalkarski klub, da je pridobila univerzitetno izo- Nina Grilj s svojo varovanko brazbo in postala univerzitetna diplomirana pravnica, je razveselila tako njene varovanke kot celotni kotalkarski klub. Z odliko je opravila diplomo na Pravni fakulteti in ji za to iskreno čestitamo ter ji želimo obilo uspehov tako v kotalkarski kot v pravni prihodnosti. Tekmovanja so tik pred vrati - glavnina šele prihaja - zato se tekmovalci in tekmovalke z vso vnemo pripravljajo na spopade s svojimi konkurenti, saj je konkurenca vse večja. Upamo, da rezultati ne bodo izostali, zato jim želimo čimveč prvih mest na pomembnih tekmovanjih. KK Pirueta Miki napredujemo Dvojna zmaga na letošnjem prvem DP v modernih tekmovalnih plesih Edini plesni klub, registriran v Domžalah in okolici, ki je v desetih letih delovanja postal tudi eden izmed najuspešnejših slovenskih plesnih klubov, junija praznuje 10. obletnico delovanja. Za vse nas - Miki plešemo (Miki-jevi predšolski in šolski plesalci), Miki uživamo (Mikijevi starejši tečajniki), Miki osvajamo (Miki-jevi klubski plesalci), Miki predajamo (Mikijevi pedagogi, trenerji, koreografi) - je to čas, ko se spomnimo, da ples ni zgolj neko zaporedje gibov in premikov na določeno glasbo, ampak mnogo več. Prvo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih je že za nami. V nedeljo, 13. aprila, si je trener in koreograf PK Miki, Andraž Mrak, v dvorani na Gospodarskem razstavišču, kjer je vladalo sproščeno in pestro vzdušje, priplesal dvojno zmago, in sicer med electric boogie solisti in electric boogie pari z De-janom Djurovičem. Oba priznana vrhunska športnika, člana Plesnega kluba Miki, sta se tako uvrstila na Svetovno prvenstvo v street plesih, ki bo junija 2008 v Bremnu v Nemčiji. Produkcija The greatest show, v koreografiji Andraža Mraka, se je uvrstila na 3. mesto, hip hop formacija mladincev, v koreografiji Martine Mrak Tekavc, pa na 7. mesto. Državna prvenstva v modernih tekmovalnih plesih (street in show plesih) se bodo nadaljevala tudi v maju in juniju. Junijskega Državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih se še posebej veselijo tudi orientalske plesalke, ki so se pod vodstvom Andree Zanardi odločile, da treninge orientalskega plesa, ki so jih prej obiskovale v Plesni šoli Miki, nadgradijo s tekmovalnimi treningi. Pionirska mala orientalska skupina in mladinski orientalski par sta se na zadnjih kvalifikacijah s prvim mestom uvrstila na državno prvenstvo in s tem med tekmovalne zvrsti, ki so na voljo plesalcem PK Miki, zapisala tudi orientalski ples. V Plesnem klubu Miki z osebnim pristopom, znanjem in strokovnostjo stremimo k celostnemu razvoju plesalca, ki je pomemben tako za ple-salčev napredek in kariero kot tudi za nadaljnje kvalitetno življenje. Naše in vaše desetletno uspešno delovanje in napredovanje bomo obeležili 15. junija v Hali komunalnega centra. Lepo vabljeni! Romana Pahor www.mikiples.com »•»"V. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721 -29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacij s ki čas: Ponedeljek od 13. - 18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. * 18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure Melavü podstrešnih stanovanj 4 knaufom ali Iskanimi oblo yam i. izdelava finskih in infra Sflwn ter polaganje lamirtatov. golouega m lam&tnega parketa. U 31-206 724, Plan in ček. k. d., Sinkov tum 23, 1217 Vodice Na vztrajnostni dirki mopedov v Avstriji Ponovljen uspeh Z ekipo SLO-Racing Team Depala vas smo se 29. marca že tretjič udeležili vztrajnostne dirke z mopedi, ki je tokrat trajala dvakrat po dve uri. Tovrstno tekmovanje (Mopedrennen) prirejajo dvakrat letno v Eichberg-Trautenburgu blizu Leibitza. Tokratno tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: kategoriji zračno hlajenih motorjev, katerih letnica izdelave mora biti starejša od leta 1990, delovna prostornina agregata ne sme presegati 50 ccm in ne sme imeti več kot štiri prestave; druga kategorija je Moffa - zračno hlajeni motorji z avtomatskim menjalnikom ter novo dodana kategorija motorjev z vodnimi hlajenimi agregati. Na lanskih tekmah smo tekmovali z ojačanim okvirjem motorja Tomos ATX in izboljšanim vzmetenjem, ki pa težavni kros progi ni bil kos v takšni meri, kot bi si želeli. To je bil glavni razlog, da smo za letošnjo sezono pripravili okvir Kawasakija KX80, ki je naravnost odličen za tovrstno progo. Na tokratni dirki se nam je pridružila še ekipa Javorški jazbeci z Jožetom Gorto na čelu, ki je tekmovala z našim prejšnjim motorjem in tako smo skupaj napadli hudo avstrijsko konkurenco. V sončnem dopoldnevu je bil start prvega dela ob enajsti uri po sistemu vztrajnostnih dirk v Le Mansu (tek dirkačev 200 m do motocikla in nato začetek dirke). V naši ekipi je dirko začel Damjan Dajčar, ki je z odličnim startom takoj zavzel tretje mesto. Po dogovoru smo prvo menjavo naredili po 40 minutah, ko sem nadaljeval Maks Merela, naslednjih štirideset minut pa je odpeljal še Mitja Gorta. Hitro smo videli, da tretjega mesta, pridobljenega na startu, ne bomo mogli obdržati celo tekmo, vendar smo se vseeno borili za vsak ovinek in za vsak nov krog. V zadnjih dveh urah dirke so se težave z menjalnikom stopnjevale, zaradi česar smo opravili tri daljše postanke in tako izgubili nekaj krogov. Pet minut pred koncem tekme je menjalnik dokončno odpovedal in ostal zablokiran v četrti prestavi. Mitja nam je vseeno privozil še tri dodatne kroge, saj vsak krog šteje za končno razvrstitev. Maks Merela Motokrosist Klemen Gerčar V Angliji si nabira • l v • izkušnje Evropski mladinski prvak v motokrosu Klemen Ger-čar ima letos ločeno tako v Angliji, kot v Sloveniji vrhunsko pripravljana serijska motorja (specialki) Yamaha YZF. Vgrajene ima dele najmočnejšega moštva za Yamaho na svetu, to je italjanski Rinaldi team. Vgrajeno ima izpušno cev slovenskega proizvajalca Akrapoviča, ki je znan po vsem svetu vključno s svetovnimi prvaki. 17-letni Klemen Gerčar je v letošnjo sezono štartal v Angliji, kjer tekmuje za moštvo Bike it Dixon team. Na prvih treh dirkah je imel veliko težav s padci. Izpolnil pa je glavne cilje, kvalificirati se na dirke. Na prvi pripravljalni dirki v Hawkstone Parku je tekmoval v konkurenci 20-tih dirkačev, ki vozijo na svetovnem prvenstvu v razredu MX2. Na prvi in drugi dirki Angleškega prvenstva v Donnington Parku in Canada Heights pa je tekmoval v konkurenci 60-ih tekmovalcev, od tega jih 10 vozi na svetovnem prvenstvu MX2. Na vseh treh dirkah se je uvrščal med 20. in 30. mestom. Na drugi dirki Angleškega prvenstva je v 2. vožnji štartal med prvo desetirico in se po dveh krogih prebil celo na 6. mesto. S tem je dokazal da je lahko zelo hiter in da se lahko kosa z najboljšimi. Po tem pa znova ni imel sreče. Po padcu je zdrsnil na 12. mesto, kar pa je vseeno najboljša uvrstitev v Angleškem prvenstvu. Sezona za Klemna Gerčarja se je začela tudi v Sloveniji. Prva dirka za Feroda Celje državno prvenstvo je bila v Vrtojbi pri Novi Gorici. Po novih pravilih lahko vsak tekmovalec vozi v obeh razredih.To je najbolj izkoristil prav član Feroda Celje Klemen Gerčar, ki je bil v obeh vožnjah drugi v razredu 125 ccm MX2 in dvakrat tretji v razredu OPEN.V obeh superfinalnih vožnjah, ki nista veljali za točke DP temveč le za prestiž - vendar ni njun pomen zaradi tega nič manjši - je obakrat zmagal Klemen Gerčar, ki je edini imel za seboj štiri vožnje. Miran Kokalj sam Dtopdom skupina VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma ALI JE VAS VRT V DOBRI FORMI? Izkoristite veliko izbiro •balkonskega cvetja •sadik povrtnin •trajnic •zemlje za rože •gnojil •pripomočkovza vrt... in prebudite svoj vrt iz zimskega spanca. www.sam.si L stran 21 SPORT Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale pričakuje svetovno uveljavljenega gosta Drevo miru v domžalskem Češminovem parku V Sloveniji se bo prvi teden v maju mudil Njegova Svetost Višvaguru Mahamandalešvar Paramhans Svami Mahešvarananda. Za večino je to neznano ime, je pa Indijec neutruden pobudnik prizadevanja za mir, medverskega dialoga, humanitarne pomoči, projektov za trajnostni razvoj, ohranjanja okolja in spoštovanja človekovih pravic. Na njegovo svetovno uveljavljenost kaže tudi dejstvo, da je v aprilu 2008 na povabilo Združenih narodov na sedežu v New Yorku predstavil svoje poročilo miru z naslovom Duhovno prebujanje za svetovni mir. Sri Swami, ki je Slovenijo že obiskal v letu 2006 v sklopu prireditve Svetovni mirovni vrh, bo med tokratnim bivanjem v Sloveniji obiskal tudi Domžale. Nekaj več o obisku, ki hkrati obeležuje tudi dvajsetletnico delovanja društev Joga v vsakdanjem življenju v Sloveniji, in o gostu samem nam je zaupal organizator Swamijevega obiska v Domžalah, Darko Kotar iz društva Joga v vsakdanjem življenju Domžale. Sri Swami bo v Sloveniji teden dni. Si je domžalsko društvo Joga v vsakdanjem življenju težko pridobilo obisk svetovno uveljavljenega gosta v Domžalah in v svojih prostorih? Lansko leto, ko sem potoval v Indijo na veliko praznovanje Kumba Melo, sem imel izredno priložnost, saj sem po končanem praznovanju potoval z Swamidžijem v njegovem spremstvu. To je bilo res zanimivo in lepo potovanje z vlakom iz Allahabada do Jaipurja v istem kupeju. Izkoristil sem priložnost in ga povabil v Domžale, da obišče naše društvo in naš kraj. Kot vidite, je povabilo z veseljem sprejel. Kaj obisk tako pomembnega gosta pomeni za vaše društvo? Ko te obišče res pravi prijatelj na tvojem domu, si neizmerno vesel, ker veš, da je s tem še bolj potrdil in poglobil prijateljstvo. To je velika spodbuda in potrditev za celotno društvo. Obisk Swamija je čast za pristaše joge, tiste, ki cenijo duhovno in Domžale kot kraj. Lahko poveste kaj več o njegovem obisku 6. maja 2008? Bo drevo miru lipa kot simbol slovenstva? Swamidži se bo srečal z županom Tonijem Dragar-jem, v domžalskem parku bo posadil drevo miru in nato obiskal še prostore našega društva v stari Osnovni šoli Venclja Perka, na Ljubljanski 58. Gesta drevesa miru naj bi pokazala, da sta mir in razumevanje drugačnih kultur edina rešitev za človeštvo. Že v kar nekaj večjih mestih sveta je Swamidži posadil drevo miru, med drugim tudi v Ljubljani. Kakšno bo naše drevo miru, smo prepustili snovalcu parka, tako da se v to nismo spuščali. Kakšen je Swami kot človek? Karizmatičen? Z Jogo se začel ukvarjati leta 1988. Od takrat pa do danes sem imel že večkrat možnost biti v neposredni bližini Swamija. Kakšen je kot človek, karizmatičen? Vsekakor je človek, ki ima veliko karizmo in še večje srce. Ko si nekaj časa z njim, pomisliš, kje najde toliko energije, moči in volje, da lahko naredi vse to, kar dela. Kajti zdi se, da dela več kot 24 ur na dan. Enostavno ne najdem besed, kako naj ga opišem, saj je vse to, kar pomislim, in še mnogo več. Sri Swami bo imel v Sloveniji štiri seminarje, javno predavanje bo tudi 6. maja, ob 19. uri, v Cankarje- Vtorek, 6. maja 2008, vas vabimo v domžalski Češminov park, kjer bo med 10.30 in 11. uro Sri Swami posadil drevo miru. Dobrodošli! vem domu v Ljubljani. Morda veste, kaj bo rdeča nit? Predavanje ima naslov »Duhovno prebujanje za svetovni mir«. To bo tudi rdeča nit celotnega Swamidžije-vega obiska v Sloveniji. Za vse, ki bi vas morda zanimalo javno predavanje, navajamo nekaj vrstic s spletne strani Joga v vsakdanjem življenju (www .j oga-v-vsakdanj em-zivlj enju. org): »Teme predavanj se nanašajo na duhovni razvoj posameznika kot pogoj za svetovni mir. Poglavitne principe je Njegova Svetost opisal že v svoji knjigi Skrite moči v človeku. V njej opisuje psihične in energetske centre - čakre ter pomen njihovega prebujanja. Zahodna terminologija to razume pod sicer posplošenim izrazom dviga ravni zavesti. Četrta čakra - anahata je v predelu srca in v prevodu pomeni neskončna. Med njenih dvanajst najpomembnejših lastnosti spadajo na primer ljubezen, razumevanje, sočutje, odpuščanje, sposobnost izpolnjevanja želja, umetniški talent itd ...« Bojana M. Vojska Turnir v Radljah ATOMovci najboljši Kate in kumite — na turnirju za Pokal Radelj 12. aprila so bili ekipno najboljši spet — ATOMovci! V katah so zlata odličja osvojilli Mitja Hofer, Žan Podboršek, Tjaša Zupančič, Hana Kerič, Iva Perger, s srebrom okoli vratu so morali biti zadovoljni Črt Hrovatin, Barbara Šavorn, Gašper Pirc, Blaž Ravnikar in Tjaša Lupše Hanzlowsky, bronasto odličje pa bo na 13. tradicionalni Kyu Karate turnir spominjalo Klemna Kastelica in Roka Kurenta. Nič manj niso bil ATOMovci uspešni v borbah. Grega Teršek, Tjaša Lupše Hanzlowsky in Blaž Ravnikar so zabeležili^ zmago, David Kardum, Simon Planko in Barbara Šavorn so bili drugi, na tretje mesto pa so se uvrstili Črt Hrovatin, Polona Orehek in Gašper Pirc. Na turnirju je svoj pečat pustil tudi tandem Timotej Kokalj in Blaž Ravnikar, ki je v karate demonstracijah zmagal s prikazom kate Gankaku in kisu kumite z zaključki kate Gankaku. Timotej Kokalj (na levi), štirikratni zmagovalec državnega prvenstva Shotokan karate-do internacio-nal zveze Slovenije, se je v Radljah izkazal skupaj z Blažem Ravnikarjem. Čestitke osemnajsterici, ki je na turnirju učinkovito nabirala točke in s skupno 1345 točkami zmagala pred mariborskim Kanazawa Dojo in ekipo Radelj. Bojana Skupinska slika © Karate klub Domžale Državni turnir za otroke V nedeljo, 6. aprila, smo se zbrali v športni dvorani v Cerkljah. Dečki in deklice so se potegovali za čim boljša mesta na državnem turnirju, na katerega so se uvrstili po regijskem Rezultati po kategorijah: Mlajši dečki 5. kyu 9-12 let, do 35 kg 3.-4. mesto: Matija Leštan Mlajši dečki 5. kyu 9-12 let, 35^0 kg_ 3.-4. mesto: Benjamin Letic Mlajši dečki 5. kyu 9-12 let, nad 40 kg 2. mesto: 3.-4. mesto: Peter Košir Matjaž Kosec Mlajši dečki 4. kyu 9-12 let, do 38 kg 1. mesto: Džan Delanovič Mlajši dečki 4. kyu 9-12 let, nad 38 kg 1. mesto: 3.-4. mesto: Timon Habas Strakoš Anže Starin Mlajši dečki 3.,2.kyu 9-12 let ABS 1. mesto: Rok Kveder Mlajše deklice kate 5.- 4. kyu,od 9- 12 let 2. mesto: 3. mesto: Monika Prašnikar Ajda Sokler tekmovanju. Na tekmovanje se je uvrstilo 114 tekmovalcev iz 17 klubov in njihovih sekcij. Potekalo je v 14 kategorijah, nato pa se je začelo zares. Številni gledalci so lahko na treh boriščih opazovali dogajanje in navijali za svoje favorite. Pred podelitvijo pokalov in diplom so člani različnih klubov prikazali veliko zanimivih demonstracij, ki so navdušile gledalce. Veseli smo, da so naši člani dosegli odlične rezultate. Vsem dobitnikom medalj ob tej priložnosti še enkrat iskreno čestitamo. Tistim, ki tokrat niso bili uspešni, želimo več uspeha in priložnosti na naslednjih tekmovanjih, ki jih bo glede na njihovo mladost še dovolj. Starejši dečki 5.-4.kyu 12-15 let, do 50 kg 2. mesto: 3.-4. mesto Tilen Ljubešek Nejc Simon Starejši dečki 5.-,4.kyu 12-15 let, nad 50 kg 2. mesto: Konstantin Velepec Starejši dečki 3.-,1.kyu 12-15 let, do 50 kg 1. mesto: 2. mesto: 3.-4. mesto: Matej Vogrinec Blaž Jurjevec Anže Korelc Starejši dečki 3.-,1.kyu 12-15 let, nad 50 kg 2. mesto: Surya Kotar Starejše deklice kate 5.- 4. kyu od 12- 15 let 3. mesto: 4. mesto: Kaja Hribar Petra Prašnikar Deklice kate 3.- 1. kyu od 9- 15 let 2. mesto: Katja Zulič Teja Medle Turnir Radlje 2008 Karate klub Radlje ob Dravi je v soboto, 12. aprila 2008, organiziral turnir, ki se ga je udeležila le ena tekomovalka našega karate kluba Wankan Ihan. Tekma je bila organizirana kot izbirna tekma KYU reprezentantov za nastop na mednarodnem KYU turnirju v Avstriji, 18. maja 2008. Članica Špela Grad je osvojila 1. mesto v skupini mladinke/ženske 4.-1. KYU in si priborila še 3. mesto v skupini mladinke/ženske nad 60 kg. Z doseženima rezultatoma je dokazala svoje znanje in velik interes za nadaljevanje odlične poti ka-rateistke, ki se naglo vzpenja. Po pričakovanjih se bo maja udeležila pomembne tekme v Avstriji. Tudi tam ji želimo veliko sreče in uvrstitev na najvišje mesto v njeni skupini. Tokrat pa ji čestitamo za osvojeni mesti na turnirju Radlje 2008. Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan Ostanimo mladi v srcu Že jo vonjamo, čutimo in doživljamo z vsemi svojimi čutili. Pomlad. Prisotna je že od 21. marca, čeprav nam aprilsko vreme kar precej nagaja. Možnosti za lepe sprehode po prijetnem spomladanskem soncu je tako nekoliko manj. Vsekakor so pred nami dnevi, ki bodo lepši kot ti deževni, ko ne bomo imeli kaj pripomniti čez slabo vreme in bomo lahko nemoteno opazovali brstenje narave in se še bolj veselili vsega cvetočega okoli nas, v najlepšem letnem času. Tako nam energije ne bo manjkalo. Znanilke pomladi so že pokazale svojo moč in tako kot narava kaže svoje pomladno prebujanje, tega lahko začutimo tudi v sebi. Delček narave v obliki šopka spomladanskega cvetja lahko prinesemo v svoj dom in s tem pripomoremo k boljšemu počutju. Pomladni čas je čas, ko želimo čim več časa preživeti zunaj na svežem zraku, ko izkoristimo prosti čas za pobeg v naravo, ko si naberemo več energije kot v pustem zimskem času, čas, ko začnemo ponovno iskati smisel življenja. To bomo morali storiti sami, saj vsak sam išče svojo srečo. Ta se skriva v majhnih stvareh. Ne pozabimo: bogastvo nam nič ne pomeni, če nimamo osebne sreče in zadovoljstva, če smo večno potrti in depresivni, kar lahko vodi v večje zdravstvene težave. Veliko večje bogastvo je naše zdravje, dobro počutje in zdrav, vitalen način življenja. Pomlad nam ponuja možnost, da se začnemo ukvarjati sami s seboj na prijeten in zdrav način. To bomo realizirali, ko se bomo začeli malo bolj posvečati svojim željam in se odločili obiskati kraj, kjer še nikoli ali že dolgo nismo bili. Naš dan bo pestrejši, bogatejši in lepše preživet kot ostali prosti dnevi. Naše telo nam bo neznansko hvaležno in tudi naše misli bodo mirne, sproščene in manj obremenjene. Aktivnost, kakršnakoli že je, je vedno pozitivna. Le en dan, ki ga uspemo preživeti brez televizijskih nadaljevank in večurnega posedanja doma pred računalnikom, bo naredil v našem življenju zelo pozitivno potezo. Ljudje imamo kot zelo razvita fizična bitja v sebi ogromno želja in pričakovanj, a smo še vedno tako malo pripravljeni narediti zase. Premalo se zavedamo, da je že sama misel na zdravo življenje zelo pozitivna in je vedno čas za začetek bolj polnega in bolj kvalitetnega življenja. Z enim samim sprehodom na dan, ki nas čisto nič ne stane, bomo okrepili zdravje, pridobili kondicijo, ki nam je še kako potrebna, povečali odpornost telesa, vzdrževali približno enako telesno težo in ohranjali dobro duševno počutje. Stresno življenje današnjega časa dobesedno zahteva od nas, da nekaj ukrenemo, preden bo prepozno. Na račun rednega gibanja bomo imeli dokazano več energije ali pa le volje za vsakodnevna opravila, ki nas čakajo. Pomembno je, da večkrat pomislimo na več peš hoje. Saj ni težko, le poskusiti je treba. Aktivni smo lahko med potjo v šolo, v službo in kasneje po opravkih. Ali pa med sprehodom s psom. Tudi doma imamo dosti opravil, ki zahtevajo aktivnost (pranje avta, košnja trave, opravila v vrtu, pomivanje oken ...). Količino aktivnosti moramo razporediti preko celega tedna, glede na vse obveznosti, ki so pred nami. Dejavnosti načrtujmo skupaj z družino in vzpodbujajmo drug drugega tudi k drugim športom (hitra hoja, tek, kolesarjenje, ples, plavanje, rolanje, igre z žogo ...). Ko bomo pripravljeni prisluhniti lepotam narave, nas bo ta sama pritegnila k bolj pozitivnim dejanjem. Naenkrat se bomo začeli zavedati, da smo lahko še vedno mladi, mladi v srcu in da imamo v sebi še vedno delček otroškega veselja, ki ga mirno lahko pokažemo. Tega nam nihče ne bo zameril. Očitki čez nekaj let, glede tega, kaj vse smo v življenju zamudili in zakaj se nismo bili pripravljeni potruditi zase, ko je bil še čas, pa bodo veliki. Dober primer so naši otroci - vedno so v gibanju, radi zunaj v naravi, vedno pokažejo pristno pozitivno plat. Zakaj jim ne bi malo sledili in je ne bi za spremembo odkrili v sebi tudi mi odrasli. Ne pravijo zastonj, da je nekdo videti veliko mlajši, kot je v resnici. Morda pa se drži tega načela. Nives Grad Veliki mojster v Sloveniji Telovadnica Pedagoške fakultete v Ljubljani je bila 5. in 6. aprila 2008 deležna visokega obiska. Z njim sta nas počastila veliki mojster karateja Kancho Hirokazu Kanazawa in njegov sin Sensei Nobuaki Kanazawa. Vodila sta odlično organiziran seminar, katerega smo se z veseljem in številčno udeležili tudi člani Karate kluba Wankan Ihan. Vsi ljubitelji karateja so bili na omenjenem seminarju deležni pridobitve novega znanja tega zanimivega športa. Vsak udeleženec je bil gotovo posebej ponosen in spoštljiv do tako velikega mojstra karate veščine, ki je v naš majhen slovenski prostor za en sam vikend vnesel nekaj svojevrstne kulture tradicionalnega karateja in nam radodarno predajal svoje znanje. Tega se člani Karate kluba Wankan Ihan dobro zavedamo in zato s ponosom povemo, da smo se ga radi udeležili. Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan Klub borilnih veščin Domžale - Sekcija Mladi boksar Dob Prva mesta za Davida, Marjana in Tamaro Tokratno poročanje o delu sekcije Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob začnimo s čestitkami Davidu Erbežniku, ki je sredi marca na tradicionalnem 15. boksarskem turnirju »Zlati grb Slovenske Bistrice«, ki ga v okviru občinskega praznika vsako leto organizira Boksarski klub Slovenska Bistrica, med mladinci do 64 kg osvojil prvo mesto in dokazal, da je odlično pripravljen. Konec marca je domači klub KBV Pondo Kwan Zagorje ob Savi skupaj z Kickboxing zvezo Slovenije organiziral prvi državni turnir v kickboxing discipli- ni Semi kontakt. Med 174 tekmovalci iz 14 klubov so naši boksarji Miha Potočnik, Žiga Ivančič in Uroš Boštjančič dosegli peta mesta. Drugi turnir za državno prvenstvo bo 26. aprila v Postojni. Sekcija Mladi boksar Dob je v začetku aprila za vse člane kluba v OŠ Krtina pripravila strokovno predavanje o prehrani športnikov, prvega letošnjega trenerskega in sodniškega seminarja 5. in 6. aprila v Kranjski Gori pa so se udeležili in uspešno pridobili sodniški licenci Franci Pavlič in Andraž Ciuha, trenerske pa Tamara Radkovič, Petra Starbek, David Nagode, Marjan Bolhar in Andraž Ciuha. Tamara in Marjan prva 12. aprila je bil Velikih Laščah prvi državni turnir discipline light kontakt kickboxinga. Organizatorja, KTD Partizan Velike Lašče in Kickboxing zveza Slovenije, sta privabila 105 tekmovalcev iz 16 klubov. Z borbenostjo in dobro pripravljenostjo sta Tamara Radkovič med članicami do 65 kg in Marjan Bolhar med člani do 79 kg osvojila prvi mesti, David Nagode je bil drugi med člani do 84 kg, Mitja Bolčina med člani do 69 kg in David Erbežnik med člani do 63 kg sta bila tretja, Miha Božič pa peti med člani do 94 kg. Drugi državni turnir za državno prvenstvo bo sredi maja v Murski Soboti, prvi državni turnir za državno prvenstvo v full kontakt disciplini bo 26. maja, ko bo v Ljubljani tudi Državno prvenstvo posameznikov v boksu, ki ga organizira Boksarska zveza Slovenije. Našim tekmovalcem na vseh turnirjih želimo obilo sreče. SPORT stran 22 SD Krti Polhograjsko hribovje V nedeljo, 30. marca, smo se Krti pomladansko opremljeni odpravili na krožno pot po Polho-grajskem hribovju. Izhodiščna točka za naš pohod je bil Mihelčičev dom na Govejku. Iz meglic, ki so pokrivale nižino še večino dneva, smo se po štiridesetih minutah strme hoje povzpeli v sončno in toplo jutro. Po prvem okrepčilu smo dobre volje pot nadaljevali po prečudovitih gozdnih poteh, dokler nismo na poti na Tošč (1021m) zagazili v čisto pravi sneg. Za pot do vrha smo potrebovali slabi dve uri, sestop pa je bil že v pričakovanju kosila na kmetiji odprtih vrat na Gontah. Prijetno obloženim z domačimi dobrotami nam je naslednji vzpon na Grmado že malce jemal sapo, vendar smo bili poplačani s čudovitim razgledom bližnje in daljne okolice. Po urici hoje po grebenu smo prišli Skupinska slika z Govejka na Katarino, kjer se je naša prijetna pot končala. Kljub večurni hoji se nihče izmed 32 pohodnikov ni pritoževal nad utrujenostjo. Ravno nasprotno, želja po gibanju v prelepi naravi je bila še večja, zato že načrtujemo naslednji pohod, ki bo potekal v odkrivanju slapov na Bohorju. Vaši Krti Na črno belih poljih v Šahovski festival na Bledu Evgeny prvi, Luka tretji Blejski organizatorji so po dolgih letih vendar obudili šahovski festival na Bledu, ki je v času nekdanje skupne države Jugoslavije sodil med redke mednarodne šahovske turnirje v Sloveniji. Med organizatorji je bil že pokojni Vojin Perovič, zdaj pa je niti zopet vzel v svoje roke Vojko Mencinger. Znova NK Radomlje Za svetlo prihodnost nogometa v Radomljah se ni bati Že več kot 30 let je nogomet v Radomljah najbolj popularen in najbolj množičen šport. Veliko se je dogajalo v vseh teh letih, leto 2007 pa je bilo vendarle nekako posebno, saj je v današnjem času kapitala, moderne tehnologije in spremenjenih vrednot v naši družbi težko najti zanesenjake, ki so pripravljeni delati in vlagati svoj čas, energijo in sredstva v nogomet. Očitno so nogometaši iz Radomelj posebni in uspešni v tem, da so navdušili prave in zagnane ljudi in začeli s projektom, ki zagotavlja kakovostno igranje nogometa zdaj-šnim in bodočim generacijam nogometašev. Na občnem zboru NK Radomlje, ki je bil v mesecu marcu, so predstavili narejeno v lanskem letu ter smernice ter vizijo nadaljnega razvoja kluba. V kratki predstavitvi dosežkov lanskega leta je predsednik društva Matjaž Marinšek poudaril, da upravni odbor vztraja in dela na treh prioritetah, ki so jih začrtali ob izvolitvi. Prva prioriteta novega vodstva NK Radomlje v letu 2007 je bila ustanovitev mladinske nogometne šole in kvalitetno delo z mladimi nogometaši. V klubu so v ta namen zaposlili Matjaža Obrstaija, ki se je, po nekajletnem delu v NK Domžale, poleti preselil v Radomlje in postal vodja celotnega mladinskega pogona. Nazaj v staro jato so pripeljali tudi Toneta Završana in začeli graditi strukturo, ki je nujno potrebna za delo in pravilni razvoj mladih nogometašev. V NK Radomlje danes tekmuje v praktično vseh starostnih kategorijah, v katere je vključeno več kot 160 otrok. Več pozornosti so začeli namenjati najmlajšim. Prvih nogometnih korakov se učijo že šestletniki v prvem razredu osnovne šole. Nogometni vrtec v šoli vodi profesor telesne vzgoje Tomaž Pajnič, ki pripravlja fante za pravo treniranje v klubu, ki se začne s sedmimi leti. Ob Matjažu Obr-starju je v klubu dejavnih še pet trenerjev s potrebno strokovno izobrazbo in dva pomočnika, ki pomagata v selekcijah, kjer je igralcev največ. V klubu se dobro zavedajo, da je najpomembneje zagotoviti kar najbolj kvaliteten trenerski kader in obljubljajo, da bodo naredili vse, da otrokom omogočijo vse pogoje za kvalitetno in strokovno. Druga usmeritev, ki ji po besedah predsednika posvečajo veliko pozornosti, je izgradnja in ureditev infrastrukture. V lanskem letu so na območju Športnega parka Radomlje zgradili moderno igrišče z umetno travo, uredili namakalni sistem, uredili parkirišče in pripravili dodatnih 7.000 kvadratnih metrov travnatih površin za treniranje. V Radomljah tako že raste sodoben športni park, ki bo v ponos Radomljam in širši okolici. V klubu se zavedajo, da brez dobrih rezultatov prvega moštva ne gre. Čeprav so imeli v jesenskem delu tekmovanja in v prvih spomladanskih krogih 3. SNL ZAHOD obilico smole in veliko težav s poškodbami in igralskim kadrom, lahko verjamemo, da je ob dobrih igrah in zmagah, obstanek v ligi dosegljiv. Seveda so to šele začetki. V klubu želijo precej več in imajo jasno vizijo, ki so jo tudi predstavili navzočim na skupščini v Kulturnem domu Radomlje. Tretja usmeritev, morda najpomembnejši cilj, pa je izgradnja modernega športnega parka v Radomljah. Novo vodstvo se dobro zaveda, da je sodoben športni kompleks v Športnem parku v Radomljah osnovni pogoj za vse zgoraj navedeno. Omenjeno območje je po urbanističnem načrtu predvideno za šport in župan Toni Dragar je že obljubil pomoč ter pokazal veliko mero zanimanja za ta projekt, ki že postaja resničnost. Poleg nogometa so v parku predvidena tudi igrišča za košarko, rokomet, odbojko na mivki in štiri teniška igrišča, kar bo predstavljalo lepo zaokroženo celoto, ki bo združevala staro in mlado in postala središče družabnega življenja Radomelj in okolice. Po predstavitvi narejenega v letu 2007 in strateških usmeritvah v bodoče, je več kot petdeset navzočih članov društva sprejelo tudi nov Statut društva, finančno poročilo za leto 2007 in finančni načrt za leto 2008, izvolilo vsa potrebna delovna telesa društva ter soglasno potrdilo novo vodstvo (upravni odbor in predsednika) in njihov program. Ob koncu se je predsednik NK Radomlje, Matjaž Marinšek, zahvalil vsem, predvsem podjetjema Kal-cer in Vodoterm, ki sta že dolga leta glavna sponzorja kluba. Nogometni pozdrav Skupinska slika najboljših v ženski kategoriji w v w SD Želva in SKD Valentin Odprti turnir v badmintonu za ženske in moške V soboto, 5. aprila, smo pričeli s 1. rekreativnim odprtim turnirjem v badmintonu. V telovadnici OŠ Venclja Perka se nas je ob 9. uri zbralo šest žensk in pet moških. Vsak tekmovalec je igral tri oziroma štiri tekme. Igrali smo po pravilih Badmintonske zveze Slovenije in na koncu podelili medalje in diplome. Rezultati v ženski kategoriji: l.mesto - Vita Mi-klič, 2. mesto - Olga Kristan, 3. mesto - Mojca Šraj. Rezultati v moški kategoriji: 1. mesto -Anže Novak, 2. mesto - Črt Breskvar, 3. mesto - Alojz Pirnat. Naslednji, 2. turnir, bomo izvedli septembra. Vse, ki vas zanima badminton, se nam pridružite in preživite sobotno dopoldne v športnem duhu in druženju. Dogovorili smo se, da bomo imeli turnirje vsako prvo soboto v mesecu od septembra 2008 do aprila 2009. Športni pozdrav! SD Želva, SKD Valentin Vegov pohod na velikonočno soboto Športno-rekreativno društvo Konfin - Sveta Trojica je imelo v planu za leto 2008 tradicionalni Vegov pohod. Tudi na spletni strani Športne unije Slovenije je bil zabeležen in objavljen datum 22. marec 2008 -Vegov pohod, udeležba na proslavi in ogled rojstne hiše matematika Jurija Vege. Ob 9. uri smo se vsi ljubitelji pohodništva zbrali na avtobusnem postajališču na Sveti Trojici, da bi odpešačili proti Zagorici. Tokrat nam jo je pošteno zagodlo vreme. Deževalo je že zgodaj zjutraj, nato pa je začelo še močno snežiti. Tako je pohod zaradi slabih vremenskih pogojev odpadel. Šli smo na topel čaj in malo pokramljali o zgodovini našega slavnega matematika. Jurij Vega je edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni. Rodil se je v vasi Zagorica pri Dolskem, blizu geometričnega središča Slovenije, ki pa je bila tedaj le del(ček) veliko večje države Avstrije. Znano je, da se je rodil leta 1754, ni pa natančno znano, katerega dne. Krščen je bil 23. ali 24. marca leta 1754, in sicer kot Jurij Veha. Ta priimek je uporabljal do leta 1780, ko je stopil v vojaško službo in se preselil na Dunaj. Pogrešan je bil od 17. 9. 1802, truplo pa je bilo najdeno šele čez devet dni v Donavi blizu vasi Nussdorf pri Dunaju. Jurij Vega je vsekakor najslavnejši slovenski matematik preteklih stoletij. Temeljni prispevek k svetovni znanosti, ki ga priznava ves svet, je izpopolnitev točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka vse do srede 20. stoletja. Najpopolnejši je veliki desetdecimalni latinsko-nemški logaritmovnik. Kljub slabemu vremenu na velikonočno soboto smo prijetno združili s koristnim. Če že nismo šli na Vegov pohod, smo se dogovorili, da se ponovno zberemo ob 13.30. Tako smo skupaj odnesli košare velikonočnih dobrot k blagoslovu na Sveti Trojici. Marija Ravnikar Namesto Vegovega pohoda k blagoslovu velikonočnih jedi Odkrijte Opel Corso s klimatsko napravo in CD radiem že za 9.960 EUR. SU OBVESTILO Kopalna sezona 2008 Zavod za šport in rekreacijo Domžale obvešča vse obiskovalce Kopališča Domžale, da se bodo začele aktivnosti za začetek nove kopalne sezone. Zaradi velikega zanimanja za nakup letnih kart bo te karte mogoče nabaviti takoj po tej objavi. Cene letnih kart so se malenkostno spremenile in znašajo: ZA OBČANE DOMŽAL: • 8,00 EUR - za otroke, mladino in študente, • 15,00 EUR - za odrasle, ZA OBISKOVALCE DRUGIH OBČIN: • 15,00 EUR - za otroke, mladino in študente, • 30,00 EUR - za odrasle. Pričakujemo, da boste tudi tokrat izkoristili to ugodno ponudbo, kajti v primeru nakupa letne karte znaša dnevni obisk manj kot 0,5 evra glede na število kopalnih dni. Ve č informacij bo na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale: www. zavod-sport-domzale.si. se je izkazal domžalski velemojster Luka Lenič s tretjim mestom, izjemno drugo mesto pa je osvoji Vrhničan Matej Šebenik. Zmagal je Latvijec Evgeny Sveshnikov, svoje čase med najboljšimi šahisti na svetu, po njem pa se imenujejo ali se z njim istovetijo nekatere variante Sicilijanke Luka je podobno kot novogoriški turnir tudi blejskega končal brez poraza. Kot se spodobi za njegovo raven, je turnir začel z zmagama s Turkom Kizilkayom in Šolnom, remiziral z Šebenikom in Bolgarom Dimitrovom, zatem pa je premagal Izraelca Khmelnikerja. Do konca turnirja je^ zabeležil štiri remije s Srbom Sedlakom, Škobernetom, Sveshnikovim in Ukrajincem Romanishinom, od teh so trije velemojstri. Takšen izid mu je zagotovil mesto med prvo trojico. Med Slovenci so bili na vidnih mestih velemojstra Tratar na petem in Pavasovič na sedmem mestu ter vedno bolj zanesljivi Škoberne na devetem mestu. V A skupini je sodeloval tudi Boštjan Jeran, ki je v močni zasedbi med štiriinpetdesetimi igralci zasedel solidno triintrideseto mesto s polovičnim izkupičkom štirih točk in pol. Boštjan je remiziral z mojstrom Antonom Praznikom, pomeril pa se je tudi z nadarjeno ve-lemojstrico Mariyo Muzuychuk, ki ji je moral priznati premoč. Franci Košir je imel nekoliko manj sreče in je z dvema točkama in pol pristal na 52. mestu. Vrstni red: Svehshnikov 7, Šebenik, Lenič, Draško in Tratar po 6.5, Romanishin in Pa-vasovič po 6, Sedlak, Škoberne, Okhotnik, Dimitrov, Barle, Zorko in Muzychuk po 5.5, Klenbur, Dimitrov, Cebalo, Šoln, Niko Praznik in Marko Srebrnič, Sakelšek in Gombač po 5 točk itd. V B skupini je nastopilo osemintrideset ljubiteljev šaha. Nekoliko presenetljivo je s sedmimi točkami zanesljivo slavila mojstrska kandidatka Miša Hrenič z Jesenic, pred Italijanom Va-rinijem, Kranjčanom Logarjem, Pirančanom Vidicem in Novogoričanom Petrovičem, vsi so zbrali šest točk in pol. V okviru blejskega šahovskega Festivala ne gre pozabiti na turnir seniorjev. Odzvalo se je 23 šahistov, zmagal pa je Vojko Srebrnič pred Bašagičem, oba sta osvojila po sedem točk in pol, tretji je bil Ilijin s sedmimi točkami. Sledili so Poropat, Saradjen in Vrhovnik s po petimi točkami in pol. Član Domžal, Vinko Piber, se je s štirimi točkami uvrstil na petnajsto mesto. Na Festivalu na Bledu so sodelovali šahistke in šahisti iz petnajstih držav. Ciklus za Pokal Slovenskih železnic Prizadevni organizatorji Šahovskega društva Železničar iz Ljubljane so tudi letos začeli serijo turnirjev v pospešenem šahu. Tudi tokrat se je odzvalo veliko število igralcev. Doslej jih je na treh mesečnih turnirjih sodelovalo kar 94. Na prvem turnirju je član Domžal Jože Skok dosegel peto mesto med 42 igralci, na februarskem turnirju je bil Boštjan Jeran tretji med 62 tekmovalci. V skupnem seštevku treh turnirjev vodi Zvonko Mesojedec iz Sevnice, medtem ko je Skok na četrtem mestu. Jože Skok M POVABILO Večnamensko v . • »v v športno igrišče v športnem parku Domžale Konec drsalne sezone omogoča, da ploščad, ki je bila namenjena drsanju, izkoristimo v druge namene: za igranje košarke, malega nogometa na odboj, kotalkanje, in line hokeja itd. Ograjeni prostor nudi možnost organizirane uporabe tudi za druge namene - družabna srečanja, organizirane turnirje, ... Dokončna cena za najem tega prostora še ni določena, vendar bo bolj simbolična kot tržna, saj je osnovni namen čimbolj izkoristiti zgrajeno večnamensko športno igrišče. Ve č informacij zainteresirani posamezniki ali skupine lahko dobijo na sedežu Zavoda, na Kopališki cesti 4, po elektronski pošti: janez.zupancic.zavod-sport@siol.net ali na spletni strani Zavoda: www.zavod-sport-domzale.si. Pogovor z dosedanjim in sedanjim poveljnikom Štaba civilne zaščite Občine Domžale En sam ne naredi veliko, skupaj lahko naredimo vse Kot smo vas obvestili že v prejšnji številki Slamnika, je prišlo do spremembe pri vodenju Štaba civilne zaščite Občine Domžale. Namesto dosedanjega poveljnika Franca Anžina, ki po več kot 20 letih načelovanja štabu ostaja njegov član, bo štab vodil Marko Žagar. Univerzitetni diplomirani organizator, rojen leta 1975, je doma v Dobovljah in kot prokurist dela v firmi Varnost Ljubljana - Varovanje. Oba sem povabila k pogovoru ter novega poveljnika zaprosila, da predstavi svoje izkušnje na področju civilne zaščite. Franc Anžin: »Že pred nekaj leti sem bil pobudnik, da naš Štab CZ dopolnimo z mladimi, ki bodo v prihodnosti sprejeli najodgovornejše funkcije. Naša usmeritev je rodila dobre sadove, saj smo dobili mlade člane štaba in poveljnika, ki imajo vsi zahtevana znanja s področij, ki jih pokrivajo, pa tudi dolgoletne izkušnje s praktičnega dela na tem področju.« Marko Žagar: »Začel sem, podobno kot najbrž številni mladi, v taborniški organizaciji, kjer sem preživel svoje otroštvo in mladost ter prehodil pot od tabornika do načelnika in vodnika. Precej izkušenj s tega področja sem dobil pri civilnem služenju vojske, po katerem sem bil razporejen v civilno zaščito, kjer sem aktiven dobrih deset let, že nekaj let pa sem tudi član Štaba civilne zaščite Občine Domžale. Predlog za imenovanje, ki ga je oblikoval župan, sem sprejel po razmisleku, predvsem pa v želji, ki me je že doslej spremljala na tem področju - pomagati vsem, ki so pomoči potrebni.« So izkušnje pomembne? Marko Žagar: »Prav izkušnje, ki sem jih in jih še pridobivam pri delu v firmi in predvsem s področja fi- Novi poveljnik Občinskega štaba za civilno zaščito Marko Žagar (desno), Franc Anžin, dosedanji poveljnik, ob njem Vlado Hace, nekdanji član štaba. zičnega in tehničnega varovanja, mi bodo skupaj z izkušnjami, ki sem jih pridobil v dosedanjem delu v civilni zaščiti ter ob sodelovanju z ostalimi člani štaba, omogočile, da bom lahko uspešno vodil štab, za katerega lahko rečem, da je dobro deloval.« Kakšna je vajina ocena področja civilne zaščite v naši občini? Franc Anžin: »Upam si reči, in to sem poudaril že ob županovem sprejemu ob svetovnem dnevu civilne zaščite, da je naš štab uspešno deloval in bil s svojimi idejami in konkretnimi usmeritvami korak pred državno ureditvijo. Nova zakonodaja je namreč vpeljala rešitve, ki smo jih v Domžalah že preizkusili v praksi. Že pred leti smo namreč zagotovili usklajeno sodelovanje med prostovoljnimi in poklicnimi organizacijami s tega področja. Organizirali smo močne občinske enote za delo na terenu, kjer so s svojimi aktivnostmi povsod prisotni gasilci, ostali, ki so pomembni za civilno zaščito, pa manj, zato naša usmeritev v organizacijo močnih občinskih enot, ki dobro usposobljene lahko kadarkoli posredujejo, če je to potrebno. V Domžalah je bila že pred leti prioriteta dana prostovoljnim in poklicnim enotam, dolžnostne enote pa so bile v rezervi.« Marko Žagar: »Pri tem bi poudaril pomembnost pripadnosti posamezni organizaciji, društvu ali enoti. Ugotavljam namreč, da vsi pripadniki z veseljem delajo, da so pri delu tudi samoiniciativni in se čutijo pripadnike civilne zaščite ter so ob vsakem primeru pripravljeni sodelovati s svojim prostovoljnim delom. Enako bi lahko rekel za štab, ki je bil ob mojem prihodu okrepljen z mladimi strokovno usposobljenimi kadri s svojih področij, tako da mi ne bo treba skrbeti za posamezna področja, temveč se bom lahko posvetil strokovnemu delu. Sodelavci pa bodo le nadaljevali dosedanje uspešno delo. Edina manjša sprememba je ta, da smo dali večji poudarek promociji civilne zaščite in stikom z javnostmi.« Se s poudarkom na tem področju strinjate? Franc Anžin: »To sta področji, ki postajata vse pomembnejši. Prav je, da so ljudje seznanjeni z dogajanji, da vedo, da je civilna zaščita v naši občini dobro organizirana, Poročilo CPV za mesec marec Radomlje, 1. marec - Ob 16.47 je prišlo do prometne nesreče med R-Cliom in Daevujem. Po prihodu na kraj so gasilci zavarovali križišče pred naletom ostalih udeležencev v prometu. V vozilu Clio je bila poškodovana in ukleščena voznica; gasilci so ji imobilizirali vrat in hrbtenico, reševalno vozilo pa jo je odpeljalo v bolniško oskrbo. S hidravličnim orodjem so razprli zveriženo pločevino in osvobodili poškodovanko. Odklopili so akumulatorje v obeh vozilih in z absorbentom posuli oljne madeže. Mačkovci, 5. marec - Ob 17.20 je zagorela večja površina suhe trave in grmičevja. Ogenj so pogasili gasilci s požarnimi metlami in vodo. Domžalski policisti so si kraj ogledali in zapisali podatke o možnih osumljencih, ki naj bi kurili. Domžale, 7. marec - Ob 02.12 je iz neznanega vzroka zagorelo osebno vozilo R-5, parkirano na parkirnem prostoru pred zdravstvenim domom. Ob prihodu gasilcev je bilo vozilo v celoti v ognjenih plamenih. Ogenj so gasilci pogasili z vodnimi curki. Vozilo R-5 je bilo zaradi požara v celoti uničeno, delno sta bili zaradi vpliva ognja in temperature uničeni vozili, parkirani na vsaki strani gorečega vozila. Rudnik pri Moravčah, 9. marec- Ob 01.09 je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše. Lastnica je imela v kuhinji prižgano svečo v spomin na svojega pokojnega moža. Sredi noči se je lastnica prebudila zaradi prasketa in nekih nenavadnih glasov, pot jo je vodila v kuhinjo. Odprla je vrata kuhinje in vanjo so švignili ognjeni zublji, ki so jo opekli. Zapustila je stanovanje in pohitela do sosedov približno štiristo metrov daleč po pomoč. Sosed je poklical Center za obveščanje v Ljubljani na telefonsko številko 112, od koder so obvestili o dogodku gasilce in reševalce. Ob prihodu moravških gasilcev je bil viden že razvit požar, zato se je poveljujoči odločil za aktiviranje poklicne enote CPV in prostovoljnih gasilskih enot iz Studenca, Krašc in Vrhpolj. Goreči objekt so gasili iz zunanje strani in v notranjosti s tremi napadalnimi skupinami, gasilci so bili opremljeni z dihalnimi aparati. Požar je bil lokaliziran po pol ure gašenja, dokončno pogašen pa nekaj pred četrto uro zjutraj. Nato so moravški gasilci prevzeli požarno stražo. Ogenj je popolnoma uničil montažni stanovanjski del objekta z vso stanovanjsko opremo, ostale so le montažne izolirane stene. V zidanem kletnem pritličju je zaradi temperature uničena elektro instalacija. Domžale, 22. marec - Ob 16.13 so domžalski policisti zaprosili poklicno gasilsko enoto za vlamljanje vrat stanovanja zaradi pogrešanja starejše osebe, ki so jo sosedje in domači pogrešali že več dni. Ni se odzivala na telefon in hišni zvonec. Gasilci so vlomili vrata, policisti so v stanovanju našli stanovalko mrtvo na tleh. £ % »t in vabita na predavanje OGREVANJE Z LESOM NA SODOBEN NAČIN, z ogledom sodobne tehnologije pridobivanja lesne biomase in kotlov na lesno biomaso, ki bo v soboto, 10. maja 2008, ob 10.00 uri, v Pečah v dvorani gasilskega doma. KK Helios Neuspešni proti ekipam iz NLB lige Košarkarji Heliosa premagujejo ekipe, ki nastopajo le v domačem prvenstvu - ligi za prvaka UPC Telemach, Slovan in Union Olimpija, s katerim je Helios nastopal v ligi NLB pa sta bila v zadnjih srečanjih nepremagljiva. Razlogi, ki so botrovali porazu Heliosa, pa so bili različni. Začnimo na začetku oziroma tam, kjer smo ostali zadnjič. Helios je v začetku aprila gostoval v Šoštanju pri Elektri Esoetch. Da je bilo srečanje izenačeno, bi težko rekli, čemur priča tudi končni rezultat in zmaga Heliosa 94:75. Kljub temu, da so bili Domžalčani dosti boljši rezultatsko, pa najboljši strelec srečanja vseeno prihaja iz vrst Šoštanja - Vrečko je dosegel 17 točk, najboljši Domžalčan pa je bil Ingram s 16 točkami. Tudi novomeška Krka je ponovno »padla« in tudi tokrat se je kot najboljši strelec Heliosa predstavil Ingram, ki je dosegel 22 točk. Boljši od njega je bil ponovno le en košarkar Krke - tokrat Sorren-tine, s 30 točkami. In kakšen je bil izid srečanja? 106:77 v prid domačega moštva - Heliosa. Gostovanje na Kodeljevem, kjer domuje Geoplin Slovan, je bilo nehvaležno za domžalske košarkarje. Kljub temu, da je Helios vodil praktično celo srečanje -vse do zadnje minute, pa so na koncu slavje prepustili Slovanu, ki je zmagal s 94:91. Podobna neumnost kot pri prejšnjem porazu proti istemu tekmecu. Za konec pa še vedno atraktivno srečanje proti Unionu Olimpiji. Slika, ki smo jo videli v prejšnji sezoni, je letošnjo sezono obrnjena na glavo. Nič več ni sladkih koncev za Helios, so pa ti sladki za Union Olimpijo in njihove tri pomočnike, ki, so na vsaki tekmi - sodnike. Čeprav so košarkarji začeli izenačeno in prvi dve četrtini pokazali Naslednja številka Slamnika bo izšla 23. maja 2008, rok za oddajo prispevkov je 13. maj 2008. BIMfM Kfl kar so dokazali številni inšpekcij ski pregledi, katerih rezultat so bile pohvale, pa tudi dobro izpeljane preventivne vaje. Rad se spominjam različnih usposabljanj ter tihih, včasih pa tudi glasnih komentarjev, ko smo govorili o organizaciji domžalske civilne zaščite, češ, takega štaba bi si samo želeli. Prepričan sem, da bo tudi novi poveljnik, ki mu želim veliko uspeha pri delu, vse postavil na pravo mesto, izkoristil strokovno usposobljenost članov štaba, dosedanje dobre temelje in tako zagotovil, da se bodo vsi naši občani in občanke počutili varne.« Kakšen je občutek ob prevzemu funkcijejoveljnika? Marko Žagar: »Dober. Iz dosedanjih izkušenj vem, da je delo uspešno, če veš, da tvoji sodelavci radi sodelujejo s tabo, da so pripravljeni svoje strokovno znanje in izkušnje deliti s tabo pri organizaciji tega področja, za katerega lahko rečem, da smo preskrbeli sodobno opremo, da smo jo enakomerno razdelili in da se vsi skupaj zavedamo, da smo za uspeh zaslužni vsi, od štaba do vodij enot in vseh njihovih članov. Prav vsi imajo čut za pomoč, za solidarnost in to je tisto, kar velikokrat ob dobri strokovni usposobljenosti in opremi največ pomeni.« Morda še kaj za konec? Franc Anžin: »Ostajam član štaba, na katerega delo me veže veliko prijetnih spominov, predvsem pa iskrenega prijateljstva, ki je predvsem omogočalo, da smo bili tako uspešni. Ob tej priložnosti iskrena hvala vsem, ki so kadarkoli sodelovali v naših akcijah, in moja velika želja je, da bi bilo področje civilne zaščite tudi v prihodnje urejeno tako, da bo zagotavljalo varnost vsem prebivalcem.« Marko Žagar: En sam ne naredi veliko, skupaj lahko naredimo vse. Pomembno je delati z ljudmi, ki so strokovno usposobljeni, imajo izkušnje, skrb za sočloveka in za pomoč, ko jo ta nujno potrebuje ter so nenazadnje tudi prijatelji. Vse to člani Štaba civilne zaščite Občine Domžale ter enote imajo, zato sem prepričan, da bomo tudi v prihodnje uspešni.« Vera Vojska Domžale, 24. marec - Ob 22.29 je avstrijski državljan vozil po avtocesti z osebnim vozilom Škoda Octavia, zaradi utrujenosti je med vožnjo zaspal in večkrat z vozilom trčil v odbojno ograjo in tudi ob njej drsel z vozilom. Poškodovano vozilo so zajeli ognjeni plameni, voznik je prestrašen zapustil gorečo Škodo. Policisti, ki so bili v bližini so ogenj delno omejili z ročnim gasilnim aparatom na prah, dokončno so ogenj pogasili gasilci z vodnimi curki. Viktor Svetlin zanimive trenutke, so sodniki popestrili tretjo četrtino s svojimi »komičnimi vložki«, ki so pripomogli k okrepitvi razlike in posledično tudi visoki zmagi Uniona Olimpije s 93:76. Ne glede na to, kako se igra in kaj se igra, imajo zadnjo besedo vedno - sodniki. Bo tako tudi v zadnjih vzdihljajih letošnjega državnega prvenstva, ki se zelo hitro bliža koncu? Pustimo se presenetiti. M. A. Kegel 27 Ne 04 N( 11 Ne 18 Ne OBJAVE IN ZAHVALE stran 24 Podjetniški center Domžale Kako dovzetna so slovenska podjetja za vstop lastniškega kapitala? Projekt Easy (Early stage Investors Action for Growth of Innovation Bussines) predstavlja stičišče med podjetji in potencialnimi investitorji. Pri projektu EASY sodeluje 17 partnerjev iz 10 držav EU. Na Centru za razvoj malega gospodarstva Ljubljana — PC Domžale, ki je slovenski partner, omogočamo slovenskim ino-vativnim podjetjem, da se predstavijo na enem od mednarodnih srečanj predstavnikov kapitala. Do sedaj izvedene aktivnosti: PARIZ Eden izmed ciljev projekta je omogočiti podjetjem, nosilcem inovativ-nih podjetniških idej, dostop do potencialnih investitorjev - predvsem poslovnih angelov na mednarodni ravni. Prvi mednarodni dogodek v okviru projekta Easy je potekal 4. aprila ---------------- ■m . _ early stage investors for high growth b PRIJAVNICA EASY EVROPSKA KONFERENCA Pomen davčnega okolja in zakonodaje pri spodbujanju čezmejnih investicij v inovativna podjetja v začetnih fazah razvoja Ljubljana, Slovenija, 19. maj 2008, ob 9.00 uri City Hotel, Dalmatinova 18, Ljubljana, Slovenija ORGANIZACIJA: UDELEŽENEC 1: (ime in priimek) UDELEŽENEC 2: (ime in priimek) UDELEŽENEC 3: (ime in priimek) NASLOV: POŠTNA ŠTEVILKA: KRAJ: ELEKTRONSKI NASLOV: TELEFONSKA ŠT. : ŠT. FAKSA: Datum: Podpis: Vljudno vas prosimo, da prijavnico vrnete na elekronski naslov: teja.mesaric@crmg.si ali po faksu, št.+386 1 426 18 79, najkasneje do četrtka, 8. maja 2008. Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Zahvala Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica, tasta in svaka Franceta Podbevška Vir, Čufarjeva ul. 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala župniku Jožetu z Vira za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Jureta Vulkana ml. (25. 12. 1944 - 27. 3. 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče. Hvala praporščakoma in govorniku, g. Ivu Jarcu, za poslovilne besede. Posebno zahvalo za pomoč izrekamo ga. Marti Lovše, ga. Zinki Kališnik, zaposlenim v negovalni službi Comett in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi 2007 v Parizu, kjer so se imela podjetja iz Evrope možnost predstaviti potencialnim investitorjem, poslovnim angelom ter skladom semenskega kapitala, z namenom podpore pri financiranju. Na dogodku je bilo največ pozornosti namenjene podpori razvoja, medicinski tehnologiji ter storitvam. Podjetja so se predstavila različnim potencialnim investitorjem ter podjetnikom iz Anglije, Španije, Italije in Slovenije. Dogodek je zaznamoval precejšen uspeh, saj je bilo organizirano kar 600 poslovnih sestankov med potencialnimi investitorji ter podjetji, ki iščejo kapital pri svojem poslovanju. Lahko rečemo, da je bil dogodek pomembna priložnost za investitorje iz Francije in ostalih evropskih držav, za disku-tiranje o skupnih izkušnjah in prihodnosti semenskega trga v Evropi. HELSINKI 6. in 7. junija 2007 je v Helsinkih v okviru projekta Easy potekal drugi mednarodni forum, kjer se je 22 hitro rastočih podjetij iz držav Evropske unije predstavilo več kot 200 poslovnim angelom in drugim investitorjem - predvsem skladom semenskega kapitala. Na mednarodnem forumu, sta bili med evropskimi podjetji predstavljeni tudi dve ruski podjetji, ki sta se predstavili investitorjem iz cele Evrope. Tako so se tudi ruski investitorji imeli možnost povezati z ostalimi evropskimi podjetji. CRMG je v Helsinkih potencialnim investitorjem predstavilo dve slovenski podjetji, ki iščeta svež kapital za razvoj svojih produktov in možnost prodora na tuje trge: Adaptio d.o.o. ter Robote c. s. d.o.o. Tudi tokrat se je izkazalo, da so naša podjetja ter njihove ideje za tuje investitorje precej zanimive. Pogovori o sodelovanju še potekajo. KAKO INVESTITORJU PREDSTAVITI POSLOVNO IDEJO Ker je dobra predstavitev projekta podjetij ključna pri odločitvah tujih vlagateljev, smo v okviru projekta Easy, jeseni 2007, pred odhodom na easy early stage investors for high growth b Del uspešnega in nadvse zanimivega projekta je tudi organizacija evropske konference Easy. Vsa inovativna, rastoča in tehnološka podjetja, ki so pripravljena za vstop lastniškega kapitala, vljudno vabimo na Easy evropsko konferenco o pomenu davčnega okolja za čezmejne investicije v MSP. Easy evropska konferenca Pomen davčnega okolja in zakonodaje pri spodbujanju čezmejnih investicij v inovativna podjetja v začetnih fazah razvoja 19. maj 2008, ob 9. uri, City Hotel, Dalmatinova 18, Ljubljana Na evropski konferenci Pomen davčnega okolja in zakonodaje pri spodbujanju čezmejnih investicij v inovativna podjetja v začetnih fazah razvoja želimo predstaviti rezultate odmevnega evropskega projekta EASY, ki si z organizacijo forumov - mednarodnih srečanj, namenjenih predstavnikom kapitala in podjetniških idej - prizadeva k rasti števila čezmejnih investicij in hkrati opozarja na pomen odpravljanja ovir za čezmejno investiranje v inovativna podjetja v začetni fazi rasti. Eno ključnih ovir pri uveljavljanju čezmejnih investicij v inovativna podjetja in s tem večji dostopnosti do kapitala za mala in srednja podjetja predstavlja neusklajena davčna zakonodaja v državah članicah EU. Države članice k reševanju pristopajo z različnimi programi in rešitvami. K sodelovanju smo povabili številne predstavnike Evropske komisije in strokovnjake iz različnih držav in združenj, ki nam bodo predstavili aktualne nacionalne programe na področju davčnih olajšav za vlagatelje in pobude, ki jih na tem področju pripravlja Evropska komisija. Konferenca bo potekala v okviru dogodkov, uvrščenih v program Predsedovanja Slovenije EU in s podporo Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter je delno sofinancirana iz programa PRO INNO Evropske skupnosti. Uradni jezik dogodka je angleški jezik brez prevajanja, udeležba je brezplačna. Vljudno prosimo vse zainteresirane, da svojo udeležbo potrdite z izpolnjeno prijavnico, ki jo najdete na http://www.crmg.si, in nam jo vrnete po elektronski pošti: pc-domzale@crmg.si ali po faxu: 01/426 18 79. Za vse dodatne informacije nam lahko pišete na elektronska naslova mojca. cvirn@crmg.si ali pc-domzale@crmg.si oziroma nas pokličete po telefonu: 01/620 34 06. Veselimo se srečanja z vami. PC Domžale naslednji mednarodni dogodek na Portugalskem, šestim podjetjem omogočili udeležbo na brezplačni delavnici »Kako investitorju predstaviti poslovno idejo«. Strokovnjaki s področja javnega nastopanja so podjetnikom ustrezno pomagali do dobrega in samozavestnega nastopa. Prav tako smo izmed nastopajočih izbrali dve podjetji, ki bosta dobili priložnost predstaviti se na naslednjem mednarodnem Easy dogodku na Portugalskem. ESTORIL 11. in 12. oktobra 2007 je na Portugalskem, v Estorilu, v okviru projekta Easy, potekal že tretji mednarodni forum investitorjev in podjetji, ki iščejo kapital. Forum je enaindvajsetim evropskim podjetjem omogočil, da v teh dneh čim bolje predstavijo svoje ideje stotim poslovnim angelom iz cele Evrope, ki so zainteresirana za sodelovanje s podjetji z odličnimi poslovnimi idejami. V prvem delu so potekale predstavitve vseh podjetij, nato pa so sledila srečanja posameznih podjetij s potencialnimi investitorji, ki bi v prihodnje želeli sodelovati z njimi. Tudi CRMG, je v Estorilu predstavil dve slovenski podjetji, Indato ter Notorious solutions, ki smo ju izbrali na delavnici Kako investitorju predstaviti poslovno idejo. MILANO Četrti mednarodni dogodek investitorjev in podjetij, v okviru projekta Easy, je potekal 25. in 26. februarja 2008, v Milanu. 22 podjetji, ki delujejo na področju medicinske tehnologije, zdravstvene nege, prevoza in logistike, je svoje ideje predstavilo več kot 150 potencialnim investitorjem, poslovnim angelom, udeležencem semenskega kapitala in drugim. Tokrat je CRMG v Milanu predstavil dve slovenski visokotehnološki podjetji - Ekliptik ter Invind - ter jima tako omogočil srečanje s potencialnimi investitorji, ki bi jim pomagali pri realizaciji njihovih idej. Podjetje Ekliptik bi namreč potrebovalo finančno podporo pri razvoju napredne medicinske opreme, podjetje Invind pa pri svojemu inteligentnemu invalidskemu vozičku, ki bi bil v veliko pomoč invalidnim osebam. Tako kot že na prejšnjih forumih, se je tudi tokrat izkazalo, da so naša podjetja ter njihove ideje za tuje investitorje precej zanimive. Pogovori o sodelovanju še potekajo. BARCELONA V Barceloni bo v okviru projekta Easy, od 21.-23. aprila 2008, potekal peti mednarodni forum, kjer se bo poslovnim angelom, skladom semenskega kapitala, predstavilo 15 podjetij s področja medicinske tehnologije, zdravstvene nege, medijev in informacijske tehnologije. Tako kot že na preteklih forumih, se bodo tudi tokrat v prvem delu investitorjem predstavila podjetja, ki iščejo svež kapital, kasneje pa bodo sledila poslovna srečanja, ki bodo odločala o prihodnjem medsebojnem sodelovanju. LONDON Šesti Easy Investment Forum bo potekal 26. in 27. junija 2008 v Londonu. Napoved z dodatnimi informacijami bo na voljo konec meseca aprila. Pomlad je na tvoj vrt prišla in je vprašala, kje si ti. In sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni. 13. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mami Tilka Grošelj Lšajeva iz Češenika Hvala vsem, ki je niste pozabili. Mami, pogrešamo te. Vsi njeni Kot zlato sonce bil si ti - zaklad, katerega nič ne nadomesti, brez tebe nič več smisla ni, le srce trpeče hrepeni. Pa vendar večno živ boš ti, saj vsak trenutek v mislih si! V spomin ljubljenemu Denisu Pustinku Čeprav je nemogoče sprejeti in dojeti, je 24. aprila minilo prežalostno leto, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, naš preljubi sin, brat, stric, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj. Hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečko. Denis, neizmerno te pogrešamo! Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (Simon Gregorčič) V spomin Mitji Perčiču Sedemnajstega aprila je minilo dve leti, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji sin, brat, vnuk, pravnuk, nečak in bratranec. Neizmerno te pogrešamo. Za vedno si v naših srcih. Občina Domžale objavlja Javno povabilo za sofinanciranje dejavnosti neprofitnih okoljevarstvenih organizacij in društev v letu 2008 Občina Domžale obvešča vse zainteresirane neprofitne nevladne organizacije in društva, da je odprto javno povabilo za sofinanciranje okoljevarstvenih projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na območju Občine Domžale. Cilj javnega povabila Promocija in spodbujanje delovanja društev na področju varstva okolja. Cilji so natančno opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Predvidena višina razpisanih sredstev 5.000 € oziroma v skladu s sprejetim proračunom. Merila za dodelitev sredstev Maksimalna višina sofinanciranja je 70 odstotkov prijavljenih programov, izjemoma se lahko dodeli višji delež sredstev, v kolikor število prijavljenih vlog ter obseg razpisanih sredstev ne bo dosežen. Merila za dodelitev sredstev so reference prijavitelja, finančna učinkovitost in izvedljivost projekta z opisano vsebino, stopnja doseganja ciljnih javnosti v okviru predlagane vsebine projekta. V kolikor več društev skupno nastopa kot prijavitelj enega projekta, bo višina sofinanciranja z vsakim soudeleženim partnerjem za 10 odstotkov višja. Natančnejša obrazložitev meril je predmet razpisne dokumentacije. Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge in način predložitve vlog Predlagatelj mora posredovati vlogo najkasneje do 11. 6. 2008, do 12. ure, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Za vloge, ki bodo poslane po pošti, šteje poštni žig s priporočeno pošto, najkasneje z dne 10. 6. 2008. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako, da je na prednji strani ovojnice navedeno »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA SOFINANCIRANJE OKOLJEVARSTVENIH PROGRAMOV DRUŠTEV 2008«. Kuverta mora biti opremljena tudi z naslovom prijavitelja. Vloge, ki ne bodo prispele v roku in ne bodo pravilno opremljene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Čas in kraj odpiranja vlog Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge se bodo odpirale po vrstnem redu prejema 13. junija 2008, na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale. Dopolnitve vlog Predlagatelji bodo obveščeni o morebitnih potrebnih dopolnitvah najkasneje v 7 dneh po zaključku zbiranja vlog, o izidu javnega razpisa pa v roku najkasneje 21 dni po odpiranju vlog. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija je v času trajanja javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Domžale: http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo tudi na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, vložišče, ter na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, v času uradnih ur. Na željo zainteresiranega prijavitelja lahko razpisno dokumentacijo posredujemo tudi po elektronski pošti. Dodatne informacije Predlagatelji lahko dobijo informacije v času uradnih ur, kontaktna oseba je Jure Košutnik, ter na elektronskem naslovu Jure.kosutnik@domzale. si in okolje.prostor@domzale.si. Zadnji dan za informacije je rok oddaje ponudb. Toni Dragar, župan Občine Domžale Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja JAVNI RAZPIS Za posojila s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v občini Domžale za leto 2008 PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA Razpisana vsota posojil s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v Občini Domžale za leto 2008 znaša 82.000,00 €. Posojila se plasirajo preko bančne organizacije, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil. Subvencionirane obresti, ki jih občina nakaže banki za upravičenca, predstavljajo državno pomoč. UPRAVIČENCI Upravičenci so mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI - kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev; - gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah; - pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali;, - pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev. NAMEN POSOJILA Posojila se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo, in sicer za stroške, ki so: - stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov; - stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala; - v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: - stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča; - stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa; - stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; - stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke); - stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme; - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči; - stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo. POSOJILNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA doba vračanja posojila znaša do 8 let, obrestna mera: 3-mesečni EURI-BOR + 0 %, posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko in s katero tudi Občina Domžale sklene pogodbo o medsebojnem sodelovanju; skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za posojilojemalce je 15. 12. 2008; višina posojila se določi glede na obseg vlog, prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI - do 100 % realnih obresti za kredite. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za posojilo na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo (pridobi občina iz uradnih evidenc); - potrdilo o plačanih davčnih obveznostih (pridobi občina iz uradnih evidenc); - potrdilo o odmeri katastrskega dohodka(pridobi občina iz uradnih evidenc); - zemljiškoknjižni izpisek posestva (pridobi občina iz uradnih evidenc); - izpis prometa na TRR za zadnjih 12 mesecev (izda banka, kjer ima prosilec oprt račun); - potrdilo zadruge ali druge odkupne organizacije o vrednosti oddanih kmetijskih pridelkov v preteklem letu; - mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko-svetovalna služba); - ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo, za projektno dokumentacijo: predračun ali račun o izdelavi; - v primeru naložb povezanih z graditvijo objektov: ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije - pridobi občina). Posojilojemalec v soglasju z banko zavaruje redno odplačevanje posojil, obresti in drugih stroškov banki na naslednji način: z zastavno pravico na nepremičnine in premičnine ter vinkulacijo v dobro banke; - z zavarovanjem pri zavarovalnici; - z dvema kreditno sposobnima porokoma; - z zastavo depozita ali vrednostnih papirjev; - z morebitno drugo obliko zavarovanja. Dokumentacijo v zvezi z ureditvijo zavarovanja ureja vsak posamezni prosilec z banko. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora izpolniti izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Prosilcem bodo najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge izdani sklepi o odobreni višini posojila. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vloge je 27. 5. 2008 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2008. Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa jo pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: »JAVNI RAZPIS - POSOJILA ZA KMETIJSTVO«. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 01/721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Toni Dragar, župan Občine Domžale O SRCE SLOVENIJE Gradimo blagovno znamko Srce Slovenije in delamo na srčni pogon Blagovna znamka Srce Slovenije obsega geografsko področje v obliki srca, ki sega od doline Kamniške Bistrice do Vranskega, vse do Radeč, Mirne, Muljave, Domžal in Komende. Znotraj meja območja, ki niso točno določene, skušamo povezati različne vsebine: kulturno in naravno dediščino, prireditve, dogodke, festivale, kulinariko, gostinsko ponudbo, prenočišča, inovativ-nosti ... - vse, kar je na tem območju domačega in našega. Naš cilj je, da postane Srce Slovenije prostor, kjer bomo radi delali in živeli. Po končani delavnici smo si na energijskih točkah zdravilnega gaja nabrali energijo za pripravo projektov in razvoj območja Srca Slovenije. Na centru za razvoj Litija vedno delamo na srčni pogon. Center za razvoj Litija m CEN I ERZARiUMU Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS 77/2007 - uradno prečiščeno besedilo), 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS 16/2008) Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, objavlja JAVNI POZIV Za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v občini Domžale za leto 2008 1. PREDMET JAVNEGA POZIVA Občina Domžale bo iz proračunskih sredstev za leto 2008 sofinancirala projekte ohranjanja kulturne dediščine, ki se nahaja na območju Občine Domžale, in sicer: - akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturne dediščine -restavratorski in sanacijsko-konservatorski posegi na kulturni dediščini - raziskovalni in publicistični projekti s področja kulturne dediščine; - nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine; -akcije in vzdrževalna dela druge kulturne dediščine lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes; -zbiranje, urejanje in hranjenje premične kulturne dediščine. 2. POGOJI ZA PRIJAVO Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javno povabilo: - da so fizične ali pravne osebe, ki imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov; - so lastniki oziroma upravljavci kulturne dediščine oziroma imajo dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo prijavljenega projekta; - da imajo vsebinsko in finančno opredeljen projekt; - da so pridobili mnenje pristojnega javnega zavoda, ki opravlja javno službo na področju varstva nepremične in premične dediščine (pristojni javni zavod). 3. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prijavitelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis projekta (cilji, obseg, kraj in čas izvedbe); - predračunska vrednost projekta; - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna; - mnenje pristojnega javnega zavoda; - lastnik mora priložiti dokazilo o lastništvu - izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt, ki je predmet vloge; - upravljavec mora priložiti izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt, ki je predmet vloge IN dokazilo o pravici upravljanja; - ostali prijavitelji morajo priložiti izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt IN dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo projekta; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli projekti: - glede na pomen kulturne dediščine v Občini Domžale; - glede na stopnjo ogroženosti kulturne dediščine, ki ju poda pristojni javni zavod. 4. OKVIRNA VREDNOST JAVNEGA POZIVA Sredstva bodo razdeljena v okvirni vrednosti 18.000 evrov. 5. ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za prijavo je do porabe vseh razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do vključno 3. 11. 2008. 6. NAČIN ODDAJE VLOG Vloge z obrazcem, ki je sestavni del prijave, s pripisom »za javni poziv št. 620-4/08« lahko vložite osebno na vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji iz tega javnega poziva. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu oddaje vlog. 7. OBVEŠČANJE O IZBORU Vlagatelji bodo o izidu javnega poziva obveščeni najkasneje v roku 60 dni od prejema popolne vloge. Toni Dragar, župan Občine Domžale Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -dno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice in okoljskega poročila Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Trojane - Vodice, ki ga je pod številko projekta 5628 aprila 2008 izdelal LUZ d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje, ki ga je pod številko 5778 v oktobru 2005 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, v sodelovanju z IBE d.d., Ljubljana (v nadalj njem besedilu: okoljsko poročilo), 4. utemeljitev predlagane trase in 5. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. Gradivo iz prejšnje točke bo od 12. maja do 12. junija 2008 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, - v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, Lukovica, - v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska 2, Domžale, - v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, - v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, - v prostorih Občine Komenda, Zajčeva 23, Komenda, - v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice. Javne obravnave bodo potekale: - 22. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg, 1, Lukovica, - 2. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v Modri sobi, Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale, - 3. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, - 3. 6. 2008 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, - 5. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda, - 5. 6. 2008 s pričetkom ob 17.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 12. junija 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DpN za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http:// www.mop.gov.si in posredovalo občinam Lukovica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Komenda in Vodice. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR mali oglasi UGODNO PRODAM notranja vrata, dim. 200x80cm, afriški hrast. Tel: 031/783-169 NUDIM kvalitetne inštrukcije_ fizike in matematike za OŠ, SŠ, GIMNAZIJE. Sem absolvent FMF, s profesorskimi izkušnjami. Tel.: 031/516-305 (Rok) IŠČEM pokrit prostor za počitniško prikolico, za čas 10 mesecev letno. Tel.: 041/636-950 IŠČEM mojstra, ki se profesionalno ukvarja z obrezovanjem žive meje. Tel.: 041/636-950 NEMŠKI JEZIK, inštrukcije, prevajanje, tolmačenje nudim. Tel.: 040/337-657 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743-399 ZELO USPEŠNO z večletnimi izkušnjami inštruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. Tel: 031/352-124 RAČUNOVODSKE STORITVE in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722-78-97, 041/689-840 TAKSI KAMNIK - Nudimo ugodne taksi prevoze 24 ur dnevno. Domžale-Ljubljana (12 EUR), Domža-le-letališče Brnik (15 EUR) BALTAZARS Elvis Stankovič s.p., Kamnik Tel.: 031/713-421 NOVO v Domžalah! Vse vrste gibljivih industrijskih cevi in priključki, olje, voda, zrak, gorivo, zavore ... Cevi Vam po željah sestavimo! Izposojamo tudi vrtičkarske stroje. Opravljamo prepise motornih vozil. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ulica 9, 1230 Domžale. Tel.: 01/7242-056, 041/789-711 ZAPOSLIMO monterja in bandažer-ja gips plošč. Montaža Škerjanc d.o.o. Tel.: 041/618-140 MIZARJA IN MIZARSKEGA TEHNIKA zaposlimo. Leska d.o.o., Žeje pri Komendi. Tel.: 041/333-110 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238-157, 041/322-571 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391 ) f) eh K TRGOVINA i AVTO DELI potrošili - zavore " sklopk» - amortizerji metlico, brisalci RADOMLJE trgovina 01/7 22 72 33 dslavnicfl 01/722 70 94 LCD-TV SERVIS Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel.: 01/729-13-03 www. informacija, net/ke n wood-sha rp-se r via/ E-mail: avs.menges@siol.net odprto od 3-12 in od 15-18 ure www.toyota.si t J uRBani stil Toyota Yaris R'n'B S posebno bogato opremo po posebno ugodni ceni! TODAY TOMORROW TOYOTA LDVSE Jarška cesta 11, Domžale, (01) 729 9000; ■ Cesta Staneta Žagarja 65 b, Kranj, (04) 280 9000 AS DOMŽALE Moto center d.o.o. Blatnica 3a, IOC Trzin, telefon: 01/562 18 13,01/562 18 16, faks: 01/562 18 15, www.as-domzale-motoc.si OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 5.5.08 TOREK, 6.5.08 TOREK, 6.5.08 SREDA, 7.5.08 ČETRTEK, 8.5.08 ČETRTEK, 8.5.08 PETEK, 9.5.08 SOBOTA, 10.5.08 PONEDELJEK, 12.5.08 TOREK, 13.5.08 SREDA, 14.5.08 SREDA, 14.5.08 OD 8.00 DO 12.00 IN OD 13.30 DO 18.00 URE V MORAVČAH NA PARKIRIŠČU PRI KULTURNEM DOMU OD 8.00 DO 12.00 URE V MORAVČAH NA PARKIRIŠČU PRI KULTURNEM DOMU OD 13.30 DO 18.00 URE NA TROJANAH PRED GASILSKIM DOMOM OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA OD 8.00 DO 12.00 URE V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA OD 13.30 DO 18.00 URE V KRAŠNJI PRED GASILSKEM DOMOM OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK OD 8.00 DO 12.00 URE V MENGŠU PRED PODJETJEM AVTO DEBEVC OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V ŠTUDI PRED FITNES CENTROM LOŽAR OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM OD 8.00 DO 12.00 URE V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 13.30 DO 18.00 URE V TRZINU NA PARKIRIŠČU ZA OBČINO TRZIN Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila ! TRZIN, 17.3.2008 DIREKTOR: Miha ŠETINA O Voda, vir življenja W Leta 1998 sta domžalski Helios in Ministrstvo za okolje in prostor ustanovila t.i. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Omenjeni sklad je v prvih letih delovanja svoje aktivnosti usmerjal v čiščenje kraških jam, že po prvem letu pa dejavnost sklada razširil tudi na obnovo vodnih virov. Tako je v 10-ih letih Sklad sodeloval pri obnovi 50-ih vodnih virov v 45-ih slovenskih občinah, ter pri čiščenju 17-ih kraških jam in brezen. V zadnjih nekaj letih se veliko pozornosti in del finančnih sredstev sklada namenja šolarjem za najboljše izdelane naloge vodnih učnih poti. Obnovljen jubilejni, 50. vodni vir Moravske Toplice, Selo na Goričkem, 21. marec 2008 - 50. vodnjak, ki je bil obnovljen v okviru akcije obnove slovenskih krajevnih vodnjakov, se nahaja v Selu na Goričkem v občini Moravske Toplice. Na svečanosti v Selu na Goričkem so poleg številnih gostov, med njimi sta bila tudi minister za okolje in prostor, Janez Podobnik, predsednik uprave Heliosa, Uroš Slavinec, in župan občine Moravske Toplice, Franc Cipot, tudi uradno odprli revitalizirano izvirno mlako na Makoterjevem bregu in Vodno učno pot Selo. Izvirna mlaka je 50. obnovljeni vodni vir v Sloveniji v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, posebno težo pa mu daje tudi dejstvo, da se nahaja na območju Goričkega, ki vedno pogosteje čuti posledice pomanjkanje vode zaradi globalnih klimatskih sprememb. Umetno narejena izvirna mlaka na Makoterjevem bregu je v preteklosti pomenila pomemben vir pitne vode za napajanje živine in kmetijske potrebe. Polni se z majhnim izvirom na dnu in s padavinami, glinene prsti pa omogočajo zadrževanje vode. Obnovljena mlaka se nahaja na območju omrežja Natura 2000, znotraj Krajinskega parka Goričko, in sicer v bližini znane romanske rotunde sv. Nikolaja iz 13. stoletja. Ob mlaki so hkrati zasadili še varovalni vegetacijski pas, postavili zaščitno ograjo in informacijske table ter izdali zloženko o mlaki. OŠ Fokovci bo s svojimi učenci ob mlaki in na vodni učni poti izvajala številne aktivnosti, ob pomoči Društva geografov Pomurja pa bosta mlaka in pot postali pomembna »učilnica v naravi« tudi za učence/dijake ostalih slovenskih, predvsem pa pomurskih šol. Minister Janez Podobnik je ponosen na rezultate partnerskega sodelovanja s Heliosom. Minister za okolje in prostor, Janez Podobnik, in predsednik uprave Heliosa, Uroš Slavinec, sta v prostorih osnovne šole Fokovci podpisala tudi dogovor o nadaljnjem 5-letnem sodelovanju pri varovanju vodnih virov v Sloveniji v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Podpis sovpada tudi z novim razpisom, ki ga je Helios ob Svetovnem dnevu voda, 22. marca objavil za vse zainteresirane slovenske občine. Akcija, ki jo že deset let vodita Helios in MOP, je postala zanimiva tudi za evropski prostor, saj jo bodo še pred koncem slovenskega predsedovanja predstavili tudi v evropskem parlamentu. I ? - OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrba vida: * pregled oči • pestra liblra okvirjev • najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO s teke!. ■ stekla ANTI-FATIQUE ob veži lev za vaše oči * sončna očala U . '- 'Ti Delovni čas od pori. do pet. od 10, do iS. ure.^^ Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 V Mengšu je bila obnovljena Matičkova šterna kot 51. vodnjak v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda Zapisi o vodnjaku segajo v leto 1825, saj ga takratne katastrske karte označujejo kot pomemben vodni vir. V letu 1898 so mu dodali skrbno in iz ihanskega apnenca izklesan obod. Njegova gradnja je tipična za te kraje, velja pa poudariti, da je bil namenjen tako domačinom kot mimoidočim. Zaradi njegove lege je še danes priljubljeno zbirališče mengeške mladine. Občina Mengeš se je v lanskem letu prijavila na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in Matičkova šterna je bila ob še šestih ostalih vodnjakih v letu 2007 deležna finančne podpore sklada. Obnove so se lotili strokovno, saj je vsa dela koordiniral Mestni muzej občine Mengeš. Iz vodnjaka bo po besedah izvajalcev obnove moč »nažagati vodo« tudi v zimskem času. Okolju prijazne < ; barve MESTNE LEKARNE LEKARNA DOMZME- IjuUjamka % H30 Daniš!* 01724 4280 LEKARNA KAMNIK Šutna T, 1740 Komnili le ka m a. su rna sin el eka r ne, si OL 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG Neri i.g 26, 1Z40 Komiih lekarna. lowttmHtadaluiriie.il OL £39 70 40 LEKARNA MENGEŠ-Zornima 3,1234 Mcjiges le karn o. menges@msstneteks rne. si 01 723 74 66 LEKARNA RADOMLJE-Cesla bere» 5a( mSfiadaralje 01 724 07 70 LIK ARN A MOR AVK - Trg svobode 2,1251 Mam «e iekarna.mgrovce@meflniltliitrns.ii OL 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA - Poni ionsko pol S, 1270 Uli jo likom o, liti jei d® m est™It4 om e.il OL 899 SO 37 LEKARNA LITIJA - Trg »obode 1, \7JQ Litijo lekarna. Htfja@meilneleboifle.si OL 899 50 41 Dežurni lekarni LEKARNA DOMŽALE: soboto, nedeljo in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK: nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si • 39 najpopularnejših tujih in najbolj gledanih domačih IV programov • 200 FTA brezplačnih satelitskih programov + 40 Bonus programov • EPG -elektronski IV vodič; opis filmov in oddaj do 7 dni vnaprej Vse to prek tehnologije namenjene vsem, ki želijo spremljati bogato TV ponudbo kadarkoli in kjerkoli! Oprema je za uporabo storitve na voljo brezplačno!* Info Center: 080-4567 www.totaltv.tv "Ob vezavi razmerja za 24 mesecev. w v: totalTV Nabavite svoj TotalTV Si Mercator Center Domžale WW* ■ Sl&venija I Urviiikil | BiH | fina Gar.i I Makedonija ■ Knmp.isovi klubi ■■ i'h ilurJi i- • neviht Kofn pas tflEfioium lufcing tntannKirfM pili ie SVfcflSeMfln BT 1 BD« 111 ' # trnu. ko m pai.ii ' 6 KO Finančna točka premoženjsko svetovanje, d.o.o. NLB® Banka Domžale ^ S»*ckb*r ÜfrVlUßT PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VASI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. Ct PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL. KSJk.AKS.UM-AMliM* \ ^Veliko / nibnjc vith vrst lorb rudi ilo 50 % - l^udUoili in prcicDtftnjil nn prodajnem me* in - Posibot u £0(1 rt [is I i X* Mercator Piha ko ribari t Pustite se presenetili! DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. CVETLIČARNA ARBORETUM MtttCATOS CENTfJt DOHlALK sptrrWarska razstava ttf tvnr.xrhnitt)tiii>V|>jJ c®m £030 MC Dorrtale, tel: 01 TW 41 60 ' CO^vrst do vsako s ej 18 bitkov redo in slioi ■ -M? mcssnn opsihr www.mestna-optika.si ^ W\ Zlatarna Celje & i__ iv ww.ztt t ama-ce lje&a 1 ^ SimPLE FRIZERSKI SALON ©lu perila, ki razvaja Ž rtlpin^i Meni jo prav Vom fad v A (piti i wwiw.slpina.ii Pe/wnQve PONUDBA PRIZMANtH BLAGOVMiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE VINTERSPORT Kjer se šport začne Mercator d,d„ Cesta talcev 4. 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS: 9. do 21. ure od 8. do 21. ure od ponedeljka do petka od »delje in p razn od 8. do 13. ure