Vi,

OKTOBER
1	P Remiftij +
2	S Angeli varuhi
3	N Rožcnvenska
4	P Frančišek Asii,
5	T Placid
6	S Brunon
7	C čeič. Rož. ven.
8	P Brigita	+
9	S Ludovik, Bert.
10 N 21. pobink, UP Mater. B. Dev.
12	T Kolumbov dan
13	S Edvard
14	č Kalist
15	P Terezija S
16	S Gal., opat
Amerikanski Slovenec
Pltyj SLOVENSKI LIST M AMERIKI
Za pero in narod — ta pravico in iesnico — od boja M tmaopl
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA! K . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE LV DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. /
I[Official Org<in of four, Slovem an Organizational
HXJBTAKKJ** UN NAJBOEJ
JPjaLJUBLIES BLOVENSI3 2 LIST SB ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 194.
CHICAGO, ILL., ČETRTEfc, 7. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 7, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Ogromne množice ljudi dokazale, da uživa predsednik še nezmanjšano popularnost med prebivalstvom. — V . chicaškem govoru žigosal mednarodno anarhijo in . divjaštvo, ki danes vlada po svetu. — Amerika deluje . za mir, je povdaril.
Chicago, III. — Kakor po vseh drugih krajih, skozi katere se je na svojem dolgem potovanju vozil, je imel predsednik Roosevelt priliko, da se je tudi v Chicagi prepričal, da je njegova popularnost med ljudstvom še danes taka, kakor je bila ob času volitev. Povsod, kjer se je pokazal, ga je pozdravljalo ljudstvo s prekipevajočim navdušenjem in, kdor je le mogel, je šel osebno na lice mesta, da je izrazil svoje spoštovanje velikemu voditelju. Enako se je tudi v tukajšnjem mestu kar trlo ljudi ob ulicah, po katerih se je predsednik vozil ob svojem obisku ta torek. Njegovi pristaši trdijo, da je to jasen dokaz, 'da ljudstvo še vedno brezpogojno odobrava njegov program, in da je to tudi nekaka ljudska zaušnica za tiste kongresnike, ki so v zadnjem zasedanju kazali tako trmoglavo upornost.
Predsednik je v Chicagi slovesno otvorilnovi most preko Chicago reke, ki veže cesto ob jezeru med severnim in južnim delom mesta. Ob tej priliki je imel pomemben govor, ki pa je bil predvsem mednarodnega značaja. Omenil je, da je na svojem potovanju videl zadovoljnost in mir, ki vlada med ameriškim ljudstvom, videl prospevajoče farme in tovarne, ter so mu pri tem nehote misli ušle v inozemstvo, da je 'ta prizor miru in blagostanja primerjal z barbarstvom, ki divja po drugih delih sveta.
Opozarjal je predsednik,da postaja politična svetovna situacija zadnje čase tako alarmantno resna, da povzroča skrbi vsem ljudem in naro-dem, ki žele živeti v miru in prijateljstvu s sosedi. Izbruhnil je tak položaj, ker se države niso več držale pogodb in pričele vdirati v tuja o-zemlja in si jih osvajati, ali pa so se začele vmešavati v notranje zadeve drugih dr. žav. Ta svetovna anarhija je zdaj napredovala tako daleč, da se brez vojne napovedi in brez vsakega opozorila divjaško pobijajo z bombami iz zraka ženske in otroci, pod> morniki brez vzroka napadajo in potapljajo ladje in med narodi vre vojna strast.
Povdaril je predsednik, da Amerika po svojih močeh deluje za mir in da rajši denar, katerega druge države zapravljajo za kanone, uporabi v koristne svrhe, kakor za £radbo mostov in drugih takih objektov, vendar pa kljub temu ne more biti povsem sigurna, da bo ona sama ušla Požaru, ako bo ta objel ves ostali svet. V svoj dobrobit in v dobrobit 90 odstotkov prebivalstva sveta, ki si želi mir, je torej potrebno, da v druž-j bi drugih miroljubnih držav dni anarhiji napravi konec in zastavi svoje sile, da se seda- se s tem prepreči nevarnost, njem barbarizmu in mednaro-jki grozi uničiti civilizacijo.
VROČ POTEK KONVENCIJE
Odmev spora s CIO na konvenciji del. federacije.
Denver, Colo. — Konvencija ameriške delavske federacije, ki se vrši v tem mestu ta teden, obeta biti dokaj viharna, in sicer zlasti zaradi razkola med federacijo in CIO. Dočim je namreč predsednik Green fanatično nasproten CIO, je pa med delegati več vplivnih mož, ki uvidijo, da bi bilo bolj pametna sprava kakor pa prepir. V torek je prišlo do vročega prizora, ko je poverilni odbor zanikal pravico, sedeti na konvenciji delegatu tipografske unije, Ch. P. Howardu, ki je obenem predsednik unije, in sicer zato, ker^ zavzema tudi uradniško mesto prji CIO. Howard je vložil priziv.
-o-
PREDSEDNIK ZA NOVI MEZDNI ZAKON
St. Paul, Minn. — Predsednik Roosevelt je v svojem govoru, ki ga je imel med potovanjem skozi to mesto zadnji ponedeljek, izjavil, da bo ponovno zastavil svoj vpliv, da • kongres uzakoni mezdni zakon, ki v zadnjem zasedanju ni prišel do glasovanja. Ta 'zakon se bo imel obravnavati istočasno s* far-marskim zakonom, bržkone v izrednem zasedanju kongresa. Povdaril je predsednik, da je tekom svojega potovanja dobil dosti dokazov, da je ljudstvo naklonjeno sprejemu de. ■lavskega zakona,
-o--1
ODBOR ZA PROUČEVANJE RELIFA
Chicago, 111. — Governer Horner je zadnji ponedeljek imenoval posebno komisijo, obstoječo iz 14 oseb, ki ima nalogo, fda razredi ^zamotano vprašanje glede relifa za Chicago, kakor tudi za celi lili-nojs. Predvsem bo morala po naročilu governerja komisija kaj ukreniti glede primanjkljaja v chicaškem relifnem skladu za oktober, ki znaša celjh $1,7'00^000< r j
JETNISNICO STRAŽI JO
Gladovna stavka med kaznjenci v Jolietu.
Joliet, III. — S podvojeno pozornostjo so jetniški stražniki v tukajšnji državni kaznilnici v Stateville na straži, da preprečijo grozeči izbruh upora, ki vre med jetniki. V ponedeljek zjutraj je kakih 200 kaznjencev šlo na gladovno stavko, toda do torka zjutraj je število stavkarjev narastlo že na 1000. Kakor pravi jetniško vodstvo, velja upor jetnikov predvsem državnemu odboru za pomilo. ščenja in parole, ki postopa znatno ostrejše kakor prejšnja leta. K razburjenju pa so doprinesle tudi vesti o uporih v raznih drugih kaznilnicah.
--o-
LIGA SE IZOGNILA PERE-ČEMU VPRAŠANJU
Ženeva, Švica. — Pod vodstvom Anglije se je Liga narodov pretekli ponedeljek spretno izognila dolžnosti, da proglasi Japonsko kot napa-dalko, kakor je zahtevala Kitajska, s čimer se je rešila tudi vseh komplikacij, ki bi znale slediti iz tega. Podvze-la pa je nasprotno drugi korak, s katerim bo skušala zaplesti v afero tudi Zed. države, namreč, da se skliče konferenca deveterih velesil, ki so pred leti s posebno pogodbo garantirale za nedotakljivost Kitajske, in med temi je tudi Amerika.
POLITIČNI SPOPAD MED FEDERACIJO IN CIO
Detroit, Mich. — Delavska federacija in CIO ste se tudi na političnem polju pomerile. Pretekli torek so se v tukajšnjem mestu vršile primarne volitve 'za župana in vsaka od obeh delavskih organizacij je postavila svojega kandida-data. Federacija je agitirala za bivšega župana J. W. D. Smitha, CIO pa za P. H. O' Briena bivšega sodnika in državnega pravnika.
a,
PITTSBURGH NE MARA ŠUNDRA
Pittsburgh, Pa. — Tukajšnje mesto je ukrenilo pametno odrebo, da se prepreči nepotreben hrup. Pod kaznijo je prepovedano v mestu trobiti na avtomobilski rog in pretekli ponedeljek so bili trije kršilci, med njimi ena žen-sta, kaznovani vsak z $10 globe.
KRIŽEMJVETA
—	Varšava, Poljska. — Učiteljstvo osnovnih šol na Poljskem, po številu okrog 70,000, je stopilo v stavko v protest proti vladi, in sicer zato, ker je vlada izključila uradnike učiteljske [un'ije,češ, da so prežeti s "komunizmom in pacifizmom".
—	Mexico City, Mehika. — Bivši komunistični vodja Trotzki je v ponedeljek izjavil, da je prejel iz Španije poročilo, da je bil tamkaj od "stalinistov" obsojen na smrt njegov bivši tajnik, W. Er-win Wolf.
—	Buenos Aires,Argentina. —> Končni rezultati predsedniških volitev izkazujejo, da je dr. R. M. Ortiz, konservativni kandidat, dobil 285,000 glasov več kakor njegov radikalni nasprotnik, M. de Al-vear. * vlll^l
NEPOBOLJŠLJIV AVTOMO-BILIST
Chicago, 111. — Neki John Burnell, ki trdi, da je iz Cle-velanda, je bil zadnji ponedeljek obsojen na prometnem sodišču na štiri mesece zapora in mu je poleg tega prepovedano, voziti avto leto dni. Fant je vozil pijan in je v tem stanju prevozil signalno rdečo luč ter nato treščil v neki drugi avto. To je bilo že drugič, da je bil v takem stanju aasačen v avtomobilu, zato j'e dobil tudi temu primerno kazen.
ODMEV r KONKORDATA
Min. predsenik Stojadinovič odstavil več ministrov, ki jih je pravoslavna cerkev izobčila.
Dunaj, Avstrija. — Pred
svojim odhodom v Pariz, pretekli ponedeljek zvečer, je jugoslovanski min. predsednik Stojadinovič znatno preuredil svojo vlado. Očlivfidno se je hotel za? igurati, da med njegovo odsotnostjo ne bo prišlo doma do kakih nerednosti. Kakor je bilo včeraj, poroča-no, bo Stojadinovič v Parizu vodil razgovore za obnovitev zveze s Francijo, ki poteče to leto.
Povod za izpremembe v vladi pa je bil1, kakor kaže., zadnji spor zaradi konkorda-ta med Jugoslavijo in Vatikanom. Iz vlade je bilo namreč vrženih več ininistrdv, ki jih je pravoslavna cerkev izobčila, ker so se potegovali za konkordat, kakor na pr. ju-stični minister Subovič in minister za šume, Jankovič ;pro-ti tema dvema je bil napad pravoslavne cerkve v prvi vrsti naprejen. Tako je z iz-premembo hotel Stojadinovič očividno pomiriti pravoslavne.
Na novo imenovani ministri so sledeči: Milan Simonovlii za justico; Dobrivoj Stoševic za javna dela; Bogoljub Ku-jungjevič za šume in rude; Vekoslav Miletič za javno zdravstvo in Vojka Turkič za promet.
Ms Jugoslavije
Osemdesetletnika Tauferja iz Zgornjega Loga pri Litiji, je dohitela smrt sredi pota ko se je odpravil na delo.— Žrtev električnega toka je v Zagradu pri Celju postal rudarski delavec. — Razne novice.

STROGE ODREDBE ZA ADVOKATINJE
Washington, D. C. — Pre-dno sme ženska advokatinja stopiti v dvorano vrhovnega sodišča, se mora podvreči pravilom, ki določajo njeno zunanjost. Predvsem ne sme imei|ii na g^avi klobuka. Dalje, smejati se ne sme, niti ji ni dovoljeno, barvati si ustnic, ter tudi gumija ne sme žve-
čiti.
v.V-
KITAJSKI PROTEST V LIGI
BREZOBZIREN ŠOFER
PRIJET	#r
Chicago, 111. — Neki šofer Checker taksi družbe je pretekli ponedeljek povozil nekega starejšega moškega, ko je ta šel preko ceste na 63. cesti in Dorchestejj, na kar je brezobzirno oddrvel naprej. Neki drugi avtomobilist pa ga je zasledoval in ga tudi prijel ter izročil policiji1, kjer se je voznik identificiral kot 26 letni Morris Estes, 477 Dem-ing Pl.
Prizor v zborovanju Lige narodov v Ženevi, ko je kitajski delegat, dr. Koo (stoječ na levi), protestiral proti vpadu Japonske v kitajsko ozemlje in zahteval, do mora Liga kaj ukreniti. Na vrhu v sredi sedi predsednik Lige, turški delegat, Aga Khan, __-------- .. __.,', ,
Stara korenina
Litija, 16. sept. — Dopoldne se je razneslo po dolini, da je nenadno preminul 80 letni posestnik Franc Taufer, po domače Kovač iz Zgornjega Loga. Kljub visokim letom je bil še pri moči in nad vse marljiv. Zjutraj se je zbralo pri posestniku Kozmosu več sosedov, ki so ličkali in bili dobre volje. Vsakdo je znal kaj povedati, tudi stari Kovač je to in ono razdrl. Nato se je poslovil, češ da pojde domov, ker se je namenil na polje izkopat košaro krompirja.	■;
Taufer je prišel domov, vzel motiko in košaro pa je krenil po cesti na polje. Cez čas ga je našel eden sosedov, ko je ležal nepremično ob cesti. Pristopil- je k starcu in ga je poklical, menil je, da mu je prišlo slabo in se je zato zgrudil. Taufer pa ni dal od sebe glasu. Ko se je sklonil sosed nanj, je opazil, da je brez življenja. Truplo priljubljenega starčka so prenesli domov in so ga položili na oder. Stari Taufer je bil vse življenje vzor marljivosti, še smrt ga je zatekla sredi dela.
-o-
Nesreča pri stiskalnici
Celje, 11. sept.— V Zagradu pri Celju je včeraj nepričakovano prišlo do smrtne nesreče, ko je rudarski delavec Kolar Jože postal žrtev električnega toka. Pri posestniku Čečku so stiskali jabolka. Pri delu je pomagal; tudi Ko)ar, ki je sicer tudi pri Cečku stanoval. Zaradi pridnosti in ustrežljivosti so Čečkovi Ko-larja smatrali skoro za svojega, ker je ob vsakem prostem času in ob vsaki potrebi rad ustregel gospodarju in mu pri delu pomagal. Včeraj na večer pa je hotel Kolar napeljati električni tok od Čečkove stiskalnice do soseda. Žica je bila sicer izolirana, pokvarjeno pa je bilo stikalo. Ko je Kolar držal v eni roki kolobar žice, v drugi pa stikalo, je nepričakovano prišlo do kratkega stika. Kolar je zaječalinse zgrudil. Prisotni so brž priskočili k njemu, istočasno pa poklicali reševalni avtomobil iz Celja. Toda še preden so Kolarja prepeljali v bolnišnico, je že izdihnil.
—.—o--
Ogromni sodi
Škofjeločani so imeli pred kratkim priliko opazovati o-gromne sode, ki so jih skozi mesto vozili na postajo, odkoder so jih odpeljali y Lesko-vac v Južno Srbijo. Sodi so zares velikani, saj drže po 15,500, 16,700 in 15,450 litrov. Napravil jih je sodar Jo-že Homan v Podpufferci.
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!, ,,, ^ ■
Nova šola
V	nedeljo 12. septembra so v šolski občini Krog, ki obsega vasi Krog, Satahovce in Murske Črnce, blagoslovili novo šolsko poslopje. Šolo, ki je lepo moderno poslopje, je v navzočnosti številnega domačega in okoliškega ljudstva blagoslovil g. Jožef Vojkovič, župnik v Murski Soboti.
-o--H ^
Smrtna kosa
V	mariborski bolnici je umrla Franica Kramer, soproga vpokojenega davčnega uradnika stara 71 let. — V, središču ob Dravi je nagle smrti umrl Anton Mlinarič, upokojeni železničarski delavec. — V Ljubljani je umrla Ivana Hubadova, vdova po gimnazijskem ravnatelju stara 75 let.
Stavko so končali 1
Kratko stavko so imeli rudarji v Trbovljah, ki je trajala nekako 24 ur. Rudarji so začeli s stavko zaradi tega, ker je vodstvo odpustilo nekega delavca, pa je nazadnje dobil le 14 dnevni dopust. Poglaviten vzrok stavke pa le ni bil samo odpuščeni dela-več,. ampak je delavstvo za-stavkalo največ zaradi splošne nevolje nad sedanjim mezdnim sistemom. Radi tega so napovedana nova pogajanja.
-o- ' M
Alkohol ga je zadušil ^
V Hrenici v Košakih pri Mariboru so našli 35 letnega viničarja Franca Curiča mrtvega ležati pod vznožjem strmega hriba ob gozdu posestnika Ludvika Vašla, ki jei kuhal žganje in vso noč ter naslednji dan pit žganje. Pijan se je napotil domov, pa je na strmem bregu nad .Vi« ničko vasjo obnemogel, še vsedel na tla in zopet začel piti žganje, ki ga je imel s seboj ter zraven prepevati. Nenadoma se je skotalil po strmini navzdol, kjer je obležal mrtev. Umrl je zaradi zastrupitve z alkoholom.
i-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
■i? SfafiiliM.
r i!,*, V
DEM V STARI KRAJ
pošiljamo po dnevnem kuseu Včeraj bo bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za:
$ 2.55 . $ 5.09 , $ 7.20 . $1>.65 . $23.00 . $45.00
Din: _ 100 _ 200 _ 3,00 _ 500 -1.00Q „.2000
V Italijo:
Zal
$ 6.50, $ 12.25 . $ 30.00 , $ 57,00 , $112,5 0 , $167.50
Liri _ 100 _ 200 _ 500 -1000 ...2000 ...3000
Pri večjifc syotah poseben popust,
Za izplačila, <r dolasjife: "a $5. poSljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.8?. — Z* $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kra« ia sem.
Vsa pisma poSljite Ha: ^jj-j® JOHN JERICH • 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L,

'AMERIKANSKl SLOVENKO
Četrtek, 7. oktobra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski r i list v 'Ameriki. Ustanovljen leta 1891. *
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto.......................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................$6.00
Za pol leta ..................................... 3.00
Za četrt leta .................................— 1-75
Posamezna številka ........................- 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago ' Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ..._.............................$5-00
For half a year ------------------------------- 2.50
For three months ...........................?-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year --------------------------------r..$6.00
For half a year ___________________________ 3.00
For three months _________________________- 1-75
Single copy ..........................-...... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dffiposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._______
O Blackovi zadevi
to zahtevajo vitalni interesi Združenih držav in pa enakopravnost in pravica vseh ljudi, neglede kakega rodu so, kake vere, ali barve.	& . „ ■ / .
Dal Bog, da se tako zgodi!	—n.

IZ SPOMINOV NA DOMOVINO
Pueblo, Colo.
Čeravno že dosti prileten, užival sem radostno, skoraj sedem tednov, v premili slovenski domovini. Gremo drugam, da se prevedrimo, po-krepčamo in pa, da nas dejstvo drugih malo prebudi ter nam pokaže nova pota. Življenje nam je šola. Slovenija ne spi, ne sanjarji, marveč rojaki in rojakinje marljivo delujejo za vsestranski napredek svojega naroda.
Po cerkvah se vidi pametno, spodbudljivo obnašanje; cerkvena opravila umno prepletena z bujnim ljudskim petjem, tudi večglasmm. Ze-
Glede imenovanja senatorja Hugo L. Blacka za sodnika najvišjega zveznega sodišča Združenih držav, je naš list že deloma izrazil svoje mnenje, kakor hitro se je razširila vest, da je spadal k tajni organizaciji Kukluksklanov.
O imenovanju senatorja Blacka za zveznega sodnika. . . , je javnost cula že vsakovrstne izjave in ugibanja. Opozi-Uo pogosto sprejemajo sv. Racija je za ta politični škandal zagrabila z vso silo. Republi- kramente in sicer ne le zen-
kanci bi Blacka ne administracije ne napadali radi tega, ker je spadal Black h Klanu. Ampak, ker ga je imenoval Roosevelt, ki je demokrat, je pa zadosten vzrok, da vsa opozicija vehementno tolče s kolom kriticizma po Roose-veltu in njegovi administraciji. Naravno je, da se da iz tega kovati velik politični kapital in opozicija sedanje administracije ga tudi kuje. Toliko kar se tiče političnega značaja v tej zadevi.
Predsednik Roosevelt je resnično z imenovanjem senatorja Blacka za zveznega sodnika dal nasprotnikom težko palico. Tega se predsednik tudi zaveda. Te krivde se kot mož tudi ne izgovarja. Njegov molk pomeni, da je bil v to kašo zapeljan in da mu senator Black ni bil iskren, ne odkrit, ker mu tega ni v naprej razodel, da je preje v življenju Spadal h tajni organizaciji Klana. Predsednik kot vodja demokratske stranke je pač z imenovanjem Blacka hotel pomiriti jug in pa privesti v tabor stranke Alabame, katero je zaVfedel na zelo čudna politična pota pokojtfi Huey Long. Pri tem je pa nepričakovano zašel v slučaj, v katerem se ta zadeva nahaja. Predsednikov molk je bil jasen opomin Blacku samemu, češ, \am govori in pojasni, kaj si bil in kaj ne! In Black je zadnji teden to storil. Ni pa dovolj jasno povedal, kar bi moral in tako je to vprašanje še poslabšal, mesto, da bi ga z odkrito'izpovedjo spravil z dnevnega reda.
Black je na primer izjavil, da je res spadal h Klanom pred kakimi 10 ali 12 leti. Povedal, da je prenehal biti Klan, ni pa povedal zakaj ? Niti ni povedal, če je odstop naznanil formalno organizaciji sami. Iz njegove izjave se da sklepati, da je zapustil organizacijo le morda z nemarnih vzrokov, kot da se je izognil prispevkov, ali pa radi dela v organizaciji, ne pa radi krivičnih načel, ki jih ima v svojem programu zloglasni Klan.
Kake načela zastopa tajna organizacija Kuklukskla-na je že davno znano. V svojem programu ima odločno delovati proti katolicizmu, proti vsem tujerodcem in proti črncem. Njeni ljubljenci in izvoljenci so takozvani nor-dijci, pa protestantje. Katoličanom ni za zaupati nobenega uplivnega javnega urada, ker ti le gledajo, da zavlada rimski papizem, tako krivično govori Klan proti katoličanom. Klani so proti vsem tujerodcem, posebno pa proti črncem. Ako bi imeli moč, bi Klani izgnali vse tujerodce, katoliške cerkve pa upepelili. To so že izvajali, ko so v prejšnjem desetletju širili svojo organizacijo. Sežigali so križe in počenjali zasramovanja proti katoličanom. Proti kandidatom, ki so bili katoličani so počeli po raznih državah vse, kar je bilo mogoče. Ko je kandidiral za predsednika Zdr. držav katoličan guverner Al Smith so dvignili velikansko kampanjo proti njemu. ,Vse to in Še več je rn-korporiranega v preteklosti in v programu bodočnosti te zloglasne organizacije. Zato kadar govorimo o Kukluks-klanu, je treba imeti pred očmi jasna načela, kaj je ta organizacija in kaj ne.
Black pravi, da je zapustil organizacijo. Ni pa iste obscdil! Zakaj ne? To je njegova zadeva. Zadeva vseh onih pa, katerim je organizacija Klana sovražna je pa, da odločno odklanja vsakogar, ki je imel kedaj, ali bo imel kedaj kake zveze z Klanom. Posebna dolžnost je to vseh katoličanov brez razlike. Nam katoličanom ne more biti vseeno kdo sedi na tako važnem mestu, kakor je stolica vrhovnega sodišča Združenih držav. Če kje, tedaj morajo tu sedeti možje, ki so res nepristranski ter tolerantni. Mi ne moremo zaupati možu, ki je bil član Klana, kateri je nasproten katoličanstvu, da bo zdaj pravičen, kadar bi se n. pr. pretehtavali zakoni, ki bi se tikali morda svobode katolicizma, naših katoliških šol, itd.
Prepričani smo, da modri predsednik Franklin D. Roosevelt to sam vidi in se tega tudi globoko zaveda. To nam daje upanje, da bo tudi to zadevo uredil tako, kakor
ske, moški istotako sprejemajo sv. obhajilo po enkrat na mesec. Vemo, v prejšnjih letih, je bilo slabeje.
Dosti zavednih, malo bolj o-mikanih lajikov, se dobi, ki radi sodelujejo z duhovniki, da se prireja poučna in razvedrilna stvar. Po farnih domovih imajo igre, predstave, petje, govore, telovadbo: res, kar vse,da se dviga ter krepko vzvišuje prosveta in napredna kultura. Ranjki nadškof Bonaventura- Jeglič, v svoji sveti gorečnosti, kakor nam znano, - je celo življenje bodril svoje duhovnike in celo škofije, da se je raztezala blaga omika, verska in istotako prosvetna, vsepovsod Podobno tako so se marljivo trudili po Sloveniji drugi višji pastirji. Sedanji prevzvišeni nadškof dr. Gregor Rožman, zmožno ohranjuje, kar je sprejel ter vneto in previdno vzvišuje apostolsko delo Tega smo se lahko prepričali,ko smo ga tako radi poslušali za časa .njegovega obiska v Ameriki. Več civilnih uradnikov, so pravi možje, vse vestno pospešujejo, kar . je za zdrav napredek naše domovine.
Bog da i, da se kmalo posreči kar se nujno namerava. Skušajo porazdeliti Jugoslavijo v bolj samostojne države, federalno skupnost. Nepozabni Jeglič je z bistrimi očmi pazil na vse kotičke narodnega razvoja. Priznanje se mora dati tudi nasprotnikom, kadar se zlaga z resnico. Bolj zmerno misleči neprija-telji katoliške atruje so se vendar pohvalno udeležili veličastnega pogreba Jegliča. Nevede in nehote so jih zadeli in nekoliko ogreli plemeniti žarki njegove ljubezni. Krščansko srce ne omeji svojega delovanja. Par dni pred
svojo smrtjo, kakor vsakemu znano, je vrlo navduševal v Celju može in fante kar v mladostnem duhu. Obiskal sem znameniti prostor na katerem je izpraznil svoje zadnje moči, ko je zunaj na prostem govoril neštetim poslušalcem. Menda jih je bilo od 20 do 30 tisoč. Kje najdemo podobno poslovitev?
Zanimanja, entuzijazma, nam manjka povsod. Zavedni katoličani bridko obžalujejo, ko nekateri verniki ne uporabljajo svojih katoliških šol. Nimajo teh oči, ki- jasno vidijo, da v brezverskih šolah gojijo brezverstvo. Brezbrižnost za vero ne ostane dolgo samo brezbrižnost. Sovražniki sv. vere se krepijo, se množijo; pride čas, in prav kmalu, da nas bodo naši lastni otroci sovražili preganjali, in jojmi-morili. Hudobni duh ne
ne
pusti brezvercem, da bi ostali mirni strpni, tolerantni. To je njemu premalo. Sovraštvo, preganjanje, klanje mora priti iz njegovega tabora. Jeglič je djal v Celju: "Satan ima že svojo fronto! Pa ima tudi Kristus svojo fronto! in ta fronta bodite vi, možje in fantje." Naj močneja fronta za vero, zoper hudodelstvo so naše verske šole. Hudobni duh slepi, skriva svoje moči, svoje orožje in pravi: kaj boš žrtoval svoj težko zasluženi denar, ko imaš povsod ljudske šole, brezverske šole. V stari domovini morajo iti duhovniki v vsak razred dve ure na teden. Tako dobijo mladino v svoje varstvo. Tukaj ne smemo. Publična šola mora biti za brezverstvo. Hudobija ostane prikrita. Oblačno je še v možganih tako zvanih katolikov. Skaljena voda, o-kužno močvirje, kjer se lovijo ribice, kjer se hitro gojijo, razvijajo naši smrtni sovražniki. Tedaj čakaš, še posmehu ješ se požrtvovalnim fami-lijam, ki se veselo trudijo za farne šole. Ti si kunšten. Angleški pesnik nrano jasni tvoje možgane: "Vice is a monster of so a hideous mean, That to be hated, need but be seen; But seen too often, familiar with her face, We first endure, then pity, then embrace.—That's well known psychology of human mind. Naj te cstraši, naj te spame-tje predno pride grozna kazen. Brez kazni ne odideš Ni-kdar ne, nikdo ne. Katoliška šola je naša fronta. Tudi moji v Puebli so potrebni teh besedi. In ne samo eni, ki se ne poslužujejo svoje lastne šole, ampak tudi drugi, ki ne o-pominjajo zaslepljene. Obrneš
druge, ako se pobrigaš za druge nesrečne otroke v brez-verski šoli.
P. Cyril Zupan, O.S.B.
-o-
NOVICA ZA CHICAŽANE IN DRUGE!
Chicago, 111.
Kaj šmenta imajo pa spet zdaj, poreče ta ali oni. Nič hudega ne, pa tudi nič slabega ne. Nekaterim se krešejo ideje po glavah, pa so prišli na misel, da bi bilo na mestu, da bi katoliški Slovenci v Ameriki ustanovili nekak prosvetni krožek, kjer naj bi se obravnavala važna pereča načelna vprašanja, ki se tičejo splošnosti pa tudi premno-gokrat naših lastnih slovenskih katoliških vrst. In v ta namen se bo vršil v cerkveni dvorani sv. Štefana prihodnji ponedeljek dne 11. oktobra zvečer ob pol osmi uri poseben ustanovni sestanek.
Takoj že na prvem sestanku bo podan važen referat, o katerem bodo nato vsi navzoči javno debatirali. Prvi sestanek bo nato določil delovni program za vso zimsko sezono. Določili se bodo tudi na-daljni sestanki in vse drugo. Zato vsi, ki se zanimate za kulturno in prosvetno gibanje v lastnih slovenskih katoliških vrstah ste prijazno vabljeni, da se tega sestanka prihodnji pondeljek udeležite.
Program bo zelo zanimiv in poučen.
Vse prijazno vabijo,
Sklicatelji. -o-
OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Willard, Wis.
Za nekoliko prostora prosim v našem cenjenem listu "Amer. Slovenec", da opišem, kaj se vse pripravlja pri nas na Willardu. :— Društvo Krščanskih žena in mater priredi v nedeljo 10. oktobra veselo igro "Poštna skrivnost ali začarano pismo". Kdorkoli je to igro katerikrat videl ali tudi bral, se je moral zares od srca nasmijati. Ker je torej igra nad vse zanimiva in vesela, vas dragi rojaki in farani ter pri jatel ji drama ti ke prav prijazno vabimo, da se udeležite te predstave. Vstopnina k igri je za odrast-le 25c, za otroke pa 10c; po igri je prosta zabava in ples. Pričetek igre je ob 8 uri zvečer. Pred igro in po igri nam bodo dekleta cerkvenega pevskega zbora zapele nekaj mič-nih pesmic.
Vso članice društva Krščanskih žena in mater ste še posebno vabljene, cla se udeležite te igre in da pripeljete s seboj tudi svoje može ter prijatelje. Saj je vam vsem znano, da to društvo deluje le v prid naše cerkve, zato deluj-fflo skupno, da bo boljši uspeh.
Naša draga sosestra Mrs. Gosar je še vedno na bolniški postelji, ker se je bila težko poškodovala pri kolizi-ji z avtomobilom. Želimo ji ljubega zdravja in pa da se čim prej zopet k nam pridruži, ker je zares povsod moč-
no pogrešamo.
Dne 29. septembra sta se v naši cerkvi poročila ženin Mr. Casper Shobert, rodom Nemec, z nevesto Miss Carolino Zupane, hčerko slovenskih staršev, ki so tukaj dobro poznani in priljubljeni, Mr. in Mrs. Frank Zupane. Cerkvene obrede so izvršili naš g. župnik Rev. John Trinko, ženito-vanje se je pa vršilo na domu nevestinih staršev ob obilni udeležbi njihovih sorodnikov in prijateljev. — Visoka gospa štorklja se je 28. septembra tudi zglasila in sicer pri Mr. in Mrs. John Horvat, Jr. in jlim ;je ^prinesla v spontfn zalo hčerkico, katere So se prav razveselili. — Še enkrat vas vse prijazno povabim v nedeljo 10. okt. v farno dvorano na veselo prireditev. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
Mrs. Johana Artač
VOJSKE V BODOČIH VOJNAH
'" D eutsc h es Militan-Wochen-blatt" piše, da bodo vojske v bodoči vojni znatno manjše nego v svetovni vojni. Današnja Nemčija, ki je že prekoračila število svojeg'a prebivalstva, kakršno je imela leta 1914, bi mogla namesto deset mSlijonov ' mož mobilizirati kvečemu šest milijonov, taka velika je potreba po delovnih močeh za oboroževalne obrate. Nemški zavod za konjunkturne raziskave je po incstranih virih v tem pogledu zbral nekoliko podatkov.
Tako je potrebnih 300 mož za izdelavo avtomatičnih pušk za bataljon s 1000 možmi, 60 mož ima dovolj dela z enim lovskim letalom in 46 mož je potrebnih za izgotovi-tev majhnega tanka. Podatki ne govore o bistveni posledici tehi^izacije: po eni strani bodo orožni obrati potrebovali v bodočnosti dosti več kvalificiranih delavcev in dosti manjše število žensk, po drugi strani pa bo zahtevala ',voj ska dos'i/1 več kvalificiranih, to je izšolanih vojakov.
Dogodki

Slovenci po Ameriki
Ogromne vojske svetovne vojne so bile po dobrem delu sestavljene vendar iz vojakov, ki niso imeli v mirnem času nobene vojaške izobrazbe ali pa le polovično. V bodoči vojni bo šlo za čim večje število vojakov, ki bodo izšolani že na začetek vojne, in za najmočnejše tehnične pripomočke. Iz tega sledi, da morata biti stalež vojsk v mirnem času in proizvodnja vojnih potrebščin dosti večja nego pred 1. 1914, med tem. ko bo možnost, da se oboje med vojno ojači, dosti manjša nego v letih 1914—1918.
Že spi. — Jurček noče zaspati. Očka sedi na robu postelje in mu pripoveduje pravljice. Pripovedovanje traja že eno uro. Tedaj pa pride po prstih mamica v sobo. Vse je bilo tiho zato tiho vpraša: — "Ali že spi?"
"Da, očka že spi!" odgovori mali Jurček.
Mr. in Mrs. Može v Chtcagi Chicago, 111. — Mr. Frank Može in njegova soproga Mrs. Rose Može ter njihovi sinovi; Frank, Loius in Emil, ter Mrs. Frank Može Jr., vsi iz West Allisa, Wis., so nas zadnjo nedeljo obiskali. Prišli so na obisk k svojim prijateljem in znancem v Chicago. — Mr. Može, ki je naš naročnik, je doma iz Stopič pri Novem mestu, Mrs. Može, pa iz Vina vasi pri Podgradu na Dolenjskem, po domače Hrovatova Rezka. — Vsem hvala za prijazen obisk.
Otvoijitev
Chicago, 111. — Tukajšnji podjetni gostilničar in restav-rater poznani Mr. Anton Go-lenko, ki ima svoje prostore na 2246 Blue Island Ave pod imenom "Maryton Cafe & Restaurant" bo priredil v soboto 9. okt. zvečer, veliko otvoritev novih prostorov, v katere se je pred kratkim preselil. Omenjena gostilna in zlasti restavracija, še je mnogim priljubila, ker postreže s pravimi domačimi jedili, pripravljenimi po slovenskem o-kusu, zato ima vedno več obiskovalcev.
obisk
Chicago, 111. — Zadnji teden so se mudili v Chicagi na obisku Mrs. Anna Drol iz Shboygana, Wis.; Mr. Paul Valentinčič in Mr. John Drol iz Cleveland, Wis. — Vsi so naši dobri naročniki. — Hvala za obisk.
Nov grob v Johnstowmi
Johnstown, Pa. — Na slovenskem pokopališču se je zopet zagrnil nov grob. Na sv. Mihaela dan je imel Frank Krajec z Morrclville 212 Gleen Str., jako vzpodbuden pogreb. V cerkvi sv. Terezije je bila slovesna sv. maša za-dušnica zanj, katero je daroval č. g. župnik ob asistenci Rev. John Šoštariča in Rev. Pija Petriča, OFM., ob obilni udeležbi vernikov. — Pred vojno je prišel pok. Frank v Johnstown, delal je v maj ni in si prihranil toliko, da si je kupil čedno zidano hišo. Zadnji dve leti jc bolehal in če je le mogel je šel v cerkev. Umrl je pr.eviden s sv zakramenti v starosti 48 let. Zapušča ženo in štiri otroke. Pokoj njegovi duši.
Žalostna vest
Moon Run, Pa. — Rojakinja Jennie Ambrozič, je prejela pred kratkim iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Borovnici na Notranjskem umrl njen oče Anton Košir v starosti 69 let. Bil je trikrat v Ameriki in zapušča tukaj tri ^čere, v starem kraju pa ženo, sina, pastorka in sestro.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(117)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghS
Ko so pritlikavi črnci sprejeli Kali Bwano, so jo odpeljali v malo slamnato kočo, kjer so ji na senu odka-zali borno ležišče. Za stražnico so ji postavili majhno črno in odurno ženi-šče, po imerm Wlala, ki jp Kali Bwano silno sovražila ter jo tudi pretepala^ z leseno palico, ko je Kali Bwaiia spala.	.. ...............
Vse to mučenje je pa beli deklici je-lo že presedati. Vedela je,, da je močnejša od pritlikave črnke, zato ji je enkrat, ko jo je ta zopet začela v spanju pretepati, vzela palico 'in ji vrnila milo. za drago. .V divjem diru in z glasnim krikom je črnka pritekla iz koče ter klicala obupno na pomoč.
Komaj je Kali Bwana stopila za divjo črnko iz koče, že sta ji stala nasproti dva pritlikavca z napetimi loki in nastavljenimi strupenimi pši-canti, katere sta namerila v Kali Bwano.,"Le streljajte."'jim jc rekla, kajti edino »smrt, si je mislila, me more rešiti nadaljnega trpljenja, ki jo je šo čakalo.	'	...........
Toda .komaj je izgovorila, da naj jo ustrelijo, že se je pokesala, ker jc spomnila na Waitcrja. Hotela je živeti, živeti za to, da ga .zopet vidi . . . — Walter pa, ko je videl konec divjakov, se je podal v džunglo odkoder jih je videl da so prihajali. Taval je po džungli sem in tja da najde Kali Bwano.
Četrtek, 7. oktobra 1937
•AMERIK.ANSKI SLOVENEC
Stran c
MASARYK - MISLEC IN
BOJEVNIK
Umrl je ustanovitelj in prvi predsednik češkoslovaške republike — dr. Tomaž G. Masaryk.
Puhloglavci in nasilniki prezirajo in v nič devajo male narode. In vendar jim pripada v zgodovini človeškega napredka precejšnja, včasih naravnost odločilna vloga.
Med takšne male narode, ki so bili pomembni za bodočnost človeštva, so tudi Cehi. Trikrat so posegli odločilno v razvoj zgodovine. Prvikrat so v XV. stoletju po Husu dali pobudo za poglobitev verskega čustva; v XVII. stoletju je postal Komen-sky preosnovalec vzgojeslovja; v XX. stoletju pa je Masaryk v veliki vojni dvignil vprašanje malih narodov in njih politične svobode v svetovno višino.
Kot znanstvenik, modroslovec in družboslovec, je preučeval preteklost in sedanjost svojega rodu, Čehov in Slovakov, da najde pravilno pot za bodočnost. In našel jo je v češki reformaciji, v Palackem, velikem zgodovinarju in politiku, ki je vse življenje naslonil na človekoljubje ali humaniteto z verskim ozadjem, ter v Havličku, neustrašenem in doslednem demokratu. Masarykovo delo je bilo zakoreninjeno v globoki resnosti, ki ni prenašala nesvobodnosti in laži. Od tod je izviral njegov boj v verstvu, znanstvu in politiki proti sleparstvu in nasilnosti, proti kričavemu domoljubju in sanjarskemu vseslovanstvu, oziroma vserusovstvu.
Mučila ga je usoda malega naroda, ki ga je zgodovina postavila med dva velikana: Nemčijo in Rusijo. Zato je od počet-ka, kakor Palacky, skušal najti rešitev v demokratično urejeni Avstriji na osnovi narodne enakopravnosti. Moral je pa spoznati, da so bile nravne osnove Avstrije gnile in da ji ni bilo pomoči. Medtem ko je Palackv pozneje preroško nakazal možnost z znanim izrekom, da so bili Cehi pred Avstrijo in bodo po njej, je bilo Masaryku dano, da je to misel tudi praktično uresničil v svetovni vojni z občudovanja vrednim pogumom in naporom ob podpori najboljših sinov in hčera svojega rodu.
Čeprav je imel pred svetovno vojno malo političnih somišljenikov, je vendar postal voditelj narodnega odpora p-1 svoji umski in nravni usposobljenosti. Xopet se pokazalo, kaj pomeni kako ist nad koiikostjo.
Bil je človekoljub in kot tak je odklanjal nasilje. Mnogo je razmišljal o revoluciji ter priporočal Havličkovo misel o revoluciji v glavah in srcih. Toda ob napadu je v nasprotju s Tolstega trpnostjo zagovarjal dejavnost;
ROOSEVELTOV SIN ZAROČEN
«\vf
zato je v obrambo svoje domovine, ko je bila na kocki njena usoda, segel po orožju, da pridobi njeno svobodo. Pri tem je značilna okolnost, ki jo je kot predsednik republike navedel v prvi poslanici češko-slovaškemu parlamentu, da ves čas odpora niso sam in njegovi sodelavci proti nasprotnikom uporabljali nobene tako imenovane diploma-tične zvijačnosti.
Glede slovanstva sploh je na primer v predavanju, ki ga je imel 1916. leta na pariški Sor-boni ,da pridobi Francoze za svojo politiko, priznaval jezikovno- duhovno sorodnost, a tudi zgodovinsko različnost, ki ima za nasledek posebne kulturne potrebe in naloge posameznih slovanskih narodov. Zato je zagovarjal nasproti političnemu vserusovstvu, vseslovanskemu centralizmu zvezo (federacijo) slovanskih narodov, ker edino ta ustreza za narodni in kulturni različnosti Slovanov. Po njegovem bi bilo mogoče prebiti s petimi skupinami kot predstavniki slovanstva: Rusi, Poljaki, Čeho-Slovaki, Srbi in Bolgari. Dostavil pa je, da si Slovani sami niso složni glede števila ter je priznaval Slovence in Luži-čane kot posebna slovanska naroda.
Masaryk je bil v dnu svojega bistva nravna osebnost, ki ni zatajeval svojega prepričanja, ampak ga je branil odločno in dosledno. Spadal je, kakor ga je označil francoski zgodovinar in prijatelj Čehov, profesor Denis, k plemenitemu rodu krivo-vercev, ki ravno pomenijo napredek. Obenem je bil izredno kritičen duh, ki je vedno vzbujal samostojno mišljenje proti vsakemu dogmatizmu. Imel je posebno privlačno silo na mladino, ki pa po Beneševi trditvi ni bila vedno dovolj pripravljena na njegov nauk odkritosti in strpnosti, ampak vzgojena tako, zato ga toliko učencev ni prav umevalo ali se mu upiralo z njegovim lastnim načinom vzgoje, ko je neprenehoma poudarjal osebnost in vrednost vsakega posameznika.
Masaryk je bil po mišljenju in delu demokrat. Njegova znanost je bila življenjska, njegovo življenje je bilo ljudsko. Po značaju: preprostosti, odločnosti, poštenosti in modrosti je bil podoben ameriškemu Washing-tonu. Njegovo ime ostane večno ne le v zgodovini Čehov in Slovakov, ampak tudi pri vsem demokratičnem svetu, ki je izgubil z njim neutajljivo pričo, da je demokracija mogoča povsod tam, kjer žive v resnici demokratični ljudje. Slava velikemu
Najmlajši sin predsednika, John A. Roosevelt, star 21 let, in njegova zaročenka, Miss Anne L. Clark iz Nahant, Mass. Poroka se ima izvršiti, ko bo John graduiral iz univerze.
možu!
Lr.
RAZNOTEROSTI
ALI JE TO SLUČAJ?
Holandski katoliški list "Dag-Wad von Noordbrahant" je poročal o žalostnem dogodku, ki se •ie dogodil v nemškem nacional-no-socialističnem delavskem taborišču v Billerbecku na West-falskem, nedaleč od Munstra.
V tem kraju so ne davno pri-klicat ondotnega kaplana, naj gre hitro previdet delavskega prostovoljca, ki je v tistem taborišču na smrt obolel. Kaplan se je naglo odpravil ter so £a pripeljali v taborišče, in sicer v sobo, kjer je baje ležal na smrt bolni delavec. Ko je vstopil duhovnik z Najsvetejšim v roki, se le na postelji nenadno dvignil Mladenič ter se na ves glas za-krohotal. Na duhovnika, ki je ves presenečen obstal z Najsvetejšim v roki, je "bolnik" strehi celo vrsto pikrih in norčavih besed. Nazadnje mu je povedal, lla ga je hotel le "potegniti", kar mu dela veliko zabavo.
Duhovnik je bil zaradi tega silno ogorčen ter je mlademu delavcu povedal te-le besede: "Fant, to je največji greh, ka-
1 j en ju narediti!" Pri teh besedah se je mladi človek zakroho-tal in ves razigran planil kvišku. Toda že isti hip je padel vznak. Zadela ga je srčna kap.
-o-—
KREPEK STAREC Burlington, Vt. — Neki Wm. C. Bailey ima že celih 84 let, toda pokazal je, da se gre s svojimi močmi lahko kosat z marsikaterim mladeničem. Pretekli petek se je povrnil s svojega potovanja v Chicago in nazaj in
celo to pot, dolgo 2600 milj je napravil na kolesu V petek je prevozil skozi vihar in naliv 35 milj.
-o--
PUŠČAVNIKA IŠČEJO
Popolnoma svojevrstno "službo" razpisuje neki dobrodelni urad v južni Franciji, namreč "službo" puščavnika. V strmih in težko dostopnih pečinah Pi-renejev na francosko-španski meji stoji kakor prilepjlen in v skale izdolben starodaven kapucinski samostan, katerega bi zaradi njegove zanimive lege in zgodovinske vrednosti radi o-hranili kot privlačnost za tujski promet in ohranili ljudstvu staro priljubljeno romanje. V neki votlini je tudi kip sv. Antona z zvončkom, kakor na naši Šmarni gori, v katerega polagajo svoje nade mlada dekleta, ker se baje vsako dekle, ki zasliši zvonec, kmalu potem omoži.
Sedaj je samostan zapuščen in bi gotovo kmalu Razpadel, če se ne bi hotel nihče več zanj brigati. Oglasilo se je sicer že 14 ponudnikov, med njimi neki poštni upokojenec, neki gledališki uslužbenec, neki manjši u-radnik, neki drvar itd., ki vsi željo, živeti v samoti, toda vodstvo je postalo precej previdno, odkar ga je neki lažni gorečnik grdo potegnil in spravil sloves samostana v nevarnost. Zadnji puščavnik je bil namreč neki pustolovec, ki je svojo utrjeno postojanko izrabil v svoje lopovske namene ter živel pravcato 'življenje srednjeveških roparskih vitezov. Končno so mu prišli do živega in danes dela neprostovoljno pokoro za svojo prostovoljno "pu-ščavniško spokornost".
Naloga puščavnika bi bila skrbeti za red in snago samostana, ki obsega le nekaj celic in kapelico, razkazovati zanimivosti in voditi obiskovalce po strmih pečinah, kar bi bil tudi
njegov glavni dohodek. Drugače bi ga hranila narava s svojim južnim sadjem, z gobami, z ribami, ki jih mrgoli v bližnjem potočku.
-o-
ANEKDOTA
■ Knez Repnin je poslal nekega ruskega polkovnika, ki se je bil odlikoval v bojih s Turki z izrednim junaštvom, v Petrograd, da bi ponesel poročilo carici Katarini II. Cesarica je polkovniku v zahvalo izročila mali red sv. Jurija, ki se je pritrjeval v gumbnico. Častnik je bil pričakoval velikega reda sv. Jurija, ki so ga nosili okrog vratu. Prijel je podeljeni mu red ob navzočnosti carice za trak in je poskusil, da bi ga obesil okrog vratu. Trak pa je bil premajhen. Carica je z nasmehom opazovala njegov trud, razumela je namig in je dejala: "Le potrpi-te, dragi polkovnik, daljši trak bo tudi kmalu sledil."
dozo za puder, dve konjski podkvi, eno čepico, pas za patrone ter klešče, s kakršnimi tarejo orehe. Vsega skupaj je imel ta morski volk v želodcu 120 kg, sam pa je tehtal 700 kg.
-o-
KO JE UMIRAL LUDVIK XIV.
Ko je umiral francoski kralj Ludvik XIV., so bili ob njegovi postelji zbrani ministri in tudi nekaj drugih vplivnih mož. Seveda je bila zraven tudi njegova dolgoletna prijateljica Main-tenon. Vsa potrta je gledala na umirajočega kralja, ki je bil vse do zadnjega še pri polni zavesti. Ko se je Maintenon kralju le že preveč smilila, da bo ostala sama, jo je tolažeče nagovoril: "Saj se bova kmalu videla." Ona pa ga je nekako užaljeno zavrnila: "No, lep sestanek mi napovedujete!" Navzočim pa je še dostavila: "Še na smrtni postelji ne misli ta človek na nič drugega, kot nase in na to, kako bi bil sam zadovoljen."
-o-
IZNAJDLJIVOST TIHOTAPCEV Znano je, kako neizprosne so nemške oblasti proti vsakomur, ki bi hotel spraviti nemški denar v inozemstvo. Toda človek ni, žalibog, nikjer tako iznajdljiv, kakor tam, kjer je njegov denar v nevarnosti, oziroma, kjer upa, da bo čim več zaslužil. Tako se je raznim denarnim mo-gočnikom kljub ostrim prepovedim posrečilo, da so spravili težke vsote čez mejo.
Neki tak mogočnež, ki je imel za 800.000 mark vrednostnih papirjev neke francoske družbe, ie družbi sporočil, da je pri neki selitvi papirje izgubil, povedal je številke tistih papirjev in prosil, da jih razveljavijo.. Nato pa je papirje sežgal, se odpeljal v Pariz in tam dobil in naložil v banki nove delnice, ki mu jih je družba izdala mesto prvih.
Nekdo drug je spravil svoje premoženje iz Nemčije v podobi
platinskih vijakov in drugih sestavnih delov svojega starega avtomobila, katere je vse sam izdelal. Platina pa je še dražja kot zlato, tako da je lahko v majhni popolnoma neopazni obliki prenesel ogromno premoženje.
Spet drug je prodal svojemu prijatelji onkraj meje nekaj starih kljuset, katere je prej nakrmil z ovsom, pomešanim z zlatom. Kljuseta so seveda poginila, toda že na drugi strani meje, kjer je bilo zlato že na varnem. ■— Mogočnikom seveda vedno vse uspe, saj pa drugim v pretežni večini ne!
ŽRTVE SVETOVNE VOJNE
Na Dunaju je že lani izšlo uradno poročilo, ki dokazuje, da je po vojski za ranami, ki so jih dobili v vojski, pomrlo mnogo več ljudi, kakor jih je padlo na bojnem polju ali pa med vojsko pomrlo za ranami. Po dosedaj zbranem gradivu je med svetovno vojno za ranami umrlo 8,-j 538.000 vojakov vseh narodno-jsti. Med vojno pa je ostalo živih I še 19 milijonov ranjencev, ki niso več zapisani v nobenem spisku ranjencev. Toda od teh 19 milijonov, ki so ob koncu vojne bili še živi, jih je po vojni pomrlo že 15 milijonov. Sedaj živi še 4,247.000 vojakov, ki so bili ranjeni v vojni. Če iv poštevamo, da so bili vojaki, ki so se morali udeleževati svetovne vojne, povprečno stari po 30 let, vidimo, da je sedaj po vojni umrlo največ bivših ranjencev v starosti med 30. in 48. letom.
-o--
LEOPARD V VLAKU
V brzovlaku, ki vozi iz Alahabada v Britski Srednji Indiji do Borclyja, so imeli te dni grozovite dogodke.
Tretji razred vlaka je- bil prenapoljen s Hindujci, ki so bili v vreči noči zaspali. Mlad moški, ki je sedel ob oknu, je začul nenadno močan uda-
ČUDEŽNA BUDILKA
V Benetkah je neki urar iz-dejal silno zanimivo budilko, ki ima dvajset različnih glasov. — Prvi dan te bo zbudila z zvončk-Ijanjem, drugi dan z lepo melodijo, tretji dan z glasnim pokom, kot bi iz puške ustrelil, četrti dan z glasom sirene, peti dan z ropotanjem motorja, šesti dan z glasnim pasjim laježem itd., vseh dvajset dni drugače. Potem pa začne zopet od začetka.
-o--
ŽELODEC MORSKEGA VOLKA
Blizu Havajskih otokov so u-jeli morskega volka ter ga ubili. Ko so mu prerezali trebuh, so našli v želodcu dve ladijski sidri, izmed katerih je eno bilo 5 kg težko, drugo pa več kakor 20 kg. Poleg tega so našli notri 20 metrov dolgo ladijsko vrv, 5 kg vijakov, žebljev in orodja, za-pestno uro, lopatico za premog,
Heil/S©©^ lil«® s pleasant ©
krši
nega morete v svojem živ-
DORA'S
KNITTING SHOPPE
ima na razstavi novo vrsto
"Grade A-l" pavolo "C W" pavolo
popolno 4 unče predeno
59 CENTOV
tudi
popolno zalogo širom dežele •
oglašanih NOGAVIC IN PERILA ZA ŽENSKE
623 Main Street
(nad American Store) 'V FOREST CITY, PA.
VABILO
k ustanovnemu sestanku
Prosvetnega krožka
ki se bo vršil
V PONEDELJEK DNE 11. OKTOBRA, 1937,
ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana v Chicagi.
Vabimo vse uradnike katoliških društev in organizacij od blizu in daleč. Vsakdo, ki more se naj udeleži tega ustanovnega sestanka. Vabimo zlasti glavne uradnike KSKJ. Prav tako vse posameznike. Povabljene so tudi slovenske žene in dekleta. Posebnih vabil se ne pošilja nikomur. To povabilo velja vsem, ki te vrstice čitajo.
Vse prijazno vabijo k temu sestanku 7	• Sklicatelji.
Naj vam ne povzroča skrbi starka zima.. Naj piha in razsaja zunaj, kakor hoče, ne more priti v vaš dom, ako imate "Sun Flame" peč na olje. Kajti to je peč, ki je prirejena, da vam dostavlja toploto v sobe, kjer jo hočete, in se ne izgubi v dimniku.
. i« f.m mm* m vwm&m'
•"•MeVjf H'i	, iT" -
Oil Burning Heater
Ta peč vodi vss — v zunanjosti, v uspešnosti in v varčnosti. I na veliko toplotno površino in dolgo pot za ogenj, da izvabi več toplote, predno vroči plini dosežejo dimnik. Preskrbuje snažno, zdravo, vlažno toploto brez dima, saj ali pepela. Uporablja gorilno olje nizke cene in je slavna po svoji varčnosti. Imamo velikost in obliko tako, ki vam bo prijala, in po ceni, ki vam bo ugajala. Zdaj je čas, da preizkusite. Dobite vse podrobnosti takoj.
SEKERA F9RNITBRE HOUSE
2723 West Cermak Road
Phone Rockwell 0798
UNIVERSAL FORieiTURE HOOSE
3559 West 26th Street
Phone Rockwell 1893
rec od zunaj proti vagonskim vratom. Ne da bi kaj hudega slutil, je vrata odprl, da pogleda, kaj je. Še preden je mogel potem vrata zapreti, je planil v voz leopard. Zver, ki ni bila nič manj prestrašena kakor Hindujec, ki ji je odprl, je temu v svojemu razburjenju pregriznila grlo. Nato je skakala sopihajoč po vozu sem in tja in iskala poti, po kateri bi se zopet umaknila iz voza. Potniki, izmed katerih ni imel nobeden kakšnega orožja pri sebi, so bili prvi trenutek kakor okamenc-Li. Potem so planiti pokonci in bežali, po prenapolnjenem vozu z glasnimi kriki sem in tja. Hrup je zver še bolj prestrašil, da je skakala kakor puščica od oddelka do oddelka. Neki Hindujec je potegnil za zasilno zavoro, ki je pa odpovedala. Nekdo je zagnal velik zaboj proti zvei*i, ki pa se je znala umakniti. Nekdo drug je skušal spet odpreti vrata. Še preden mu je to uspelo, je skočil leopard nanj in ga ubil. Nekoliko potnikov je skočilo iz drvečega vlaka. Končno je zagledala zverina odprto okno, se pognala ven in izginila v temi. Šele v Borclyju so potniki v sosednih vozovih zvedeli, kaj se je bilo odigralo v vozu tretjega razreda. Oba mrtveca so tu odnesli iz vlaka, ki je mogel z enournc zamudo nadaljevati svojo pot.
-o-
Razširjati katoliški tisk je reliko misijonsko delo!
ZAHVALA
Chicago, Illinois. Težko je najti besed, s katerimi bi se moglo zadostno popisati iznenadenje, katerega sva podpisana doživela, in veselje, ko sva videla, da imava toliko zvestih prijateljev.
Mislila sva, da bova jubilej 25 letnice zakonskega življenja, ki sva ga pred kratkim obhajala, pustila tiho in mirno preiti mimo. nas, toda te račune sva delala brez svojih prijateljev. Ti so ukrenili popolnoma nasprotno odločitev, in tako je bilo v resnici nepričakovano presenečenje, ki so nama ga te prijateljske osebe pripravile 25. oeptembra. Kakor bi bil naju iz oblakov vrgel, sva se znašla med množico zbranih znancev, ki so naju znali zvijačno spraviti v svojo sredo.
Drugega nama ni mogoče sto-,riti, kakor izreči sicer preprosto, zato pa tem bolj pirsrčno in iskreno zahvalo za ta nepozabni iogodek, prijatelji naši! Zahvala vam vsem, ki ste se toliko trudili, da ste tako uspešno izvedli ta "surprajz parti!" Hvala lepa kuharicam, katere ste nas preskrbele z okusnimi okrepcili. Enako najlepša hvala za krasni dar, ki sva ga prejela od vas ta dan. Ostal nama bo za stalen spomin na vašo zvestobo in naklonjenost.
Prisrčna hvala vsem, kateri ste prispevali k tej prireditvi, ali se je udeležili, in sicer:
Mr. & Mrs. Dane, Mr. & Mrs. Skrlep, Mr. & Mrs. Kepic, Mr. & Mrs. Golob, Miss Redensek, Mr. & Mrs. Čolnar. Mr. & Mrs. Brecelnik, Mr. & Mrs. V. Grego-rin, Mr. & Mrs. A. Gregorin, Mr. & Mrs. A. Kurent, Mr. & Mrs. V. Kurent, Mr. & Mrs. F. Kosak, Mr. & Mrs. F. Kecel Mr. & Mrs. Beravec ,Mr. & Mrs. Na-mors, Mr. & Mrs. Komuchar, Mr. and Mrs. Dolson, Mr. & Mrs. Yelnekar, Mr. & Mrs. Kna-pic, Mr. & Mrs. Tomsic, Mr. & Mrs. Chucnik, Mr. & Mrs. Kosak, Mr. & Mrs. Korun, Mr. & Mrs. Lusby, Mr. & Mrs. Zajc, Miss Mary Narobe, Miss Mary Marich, Mrs. Podborsek, Miss Ann Svazich.
Še enkrat najlepša hvala vsem. Poplačati vam ne moreva, toda prepričani bodite, da sva vedno pripravljena sodelovati, da se pripravi enako veselje komu drugemu, kakor sva ga midva doživela.
Bodite nama pozdravljeni! (Ogl.) Steve in Rose Redensek.
#

AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 7. oktobra 1937: l
i
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu»
"Ko prideš do koče," je pravil vojaku, ki je kazal pot, "in vidiš, da je pri aristih nenavadno dolg in plečat Anglež, tedaj zažvižgaj kratko in ostro. To bo znamenje za napad. Vi vsi," je naročal vojakom, "planite iz zasede in vderite v kočo. Glejte da zgrabite izdajalce, preden bodo utegnili prijeti za orožje! Ce bi se branili, streljajte v noge in v roke. Ubiti ne smete nikogar! Razumete?." "Razumemo, državljan 1" "Plečati, dolgi Anglež je najbrž precej močen in nasilen. Pet do šest mož ga mora zgrabiti!" '
Molk je zavladal za trenutek. In nato je spet govoril Chauvelin:
"Če pa so izdajalski aristi še sami v koči, kar je najverjetnejše, tedaj zlezeš nazaj k četi, in vsi se poskrijte krog koče za skalami in čakajte, tiho in nepremično, dokler ne pride dolgi Anglež. In šele ko bo dolgonogi Anglež v koči, — ponavljam: šele ko bo on v koči, tedaj napadite naenkrat, prej pa ne! In še enkrat ponavljam: tiho in neslišno se mora vse zgoditi! Rahel šum — in Anglež bi se nam utegnil izmuzniti še v zadnjem trenutku. In Angleža", je povdarjal Chauvelin", tistega Angleža moramo danes dobiti v roke!" "Natančno in dobesedno bomo ubogali!" "Torej naprej, tiho in rahlo! Jaz pa pridem za vami."
"In kaj bo s temle Zidom, državljan?" je vprašal Desgas, ko so vojaki tiho kakor sence drug za drugim izginili v temo.
"Ah res, pozabil sem na Zida! He, ti — Mojzes, Aron, Abraham, ali kako ti je ime —!" se je obrnil k starcu, ki je potrpežljivo čakal pri konjih, kolikor je mogel daleč v stran od vojakpv.
"Benjamin Rosenbaum, če dovolite, ekscelenca!" je odgovoril Žid ponižno. "Poslušaj! Počakal boš tukaj, razumeš, konjem in vozom, — dokler se ne vrne-In da mi ne daš glasu od sebe! Niti dih iti ne smeš glasneje, nego je neobhodno potrebno. In svojega mesta tule ne smeš zapustiti, dokler ti" jaz ne dovolim! Razumeš?"
"Ampak ekscelenca —!" je ugovarjal Žid ponižno.
"Nič ampak," se je zadri Chauvelin, da je starec strepetal od glave do pete. "Če te ne najdem, ko se vrnemo, — povem ti, našli te bomo, pa če se še tako skriješ, in kazen, strašna kazen te čaka —! Razumeš?" "Ampak ekscelenca —!" je zajavkal
Zid.
"Pravim, si razumel —?" "Razumel!" je javkal Zid in skušal priti bliže k Chauvelinu. "In prisegam pri A-brahamu in pri Izaku da bi rad ubogal vašo ekscelenco in da bi se ne premaknil s tega prostora, dokler bi spet ne zasijala svetloba vašega obličja vašemu ponižnemu služabniku, ekscelenca! Toda, ekscelenca, kako naj ostanem tukaj? Jaz sem reven, star človek, moji živci niso več tako trdni kakor živci tehle mladih junakov. Kaj, če se roparji plazijo tod okoli! Strah me bo, kričal bom, bežal bom —! In zakaj me bodete kaznovali s kaznijo, s strašno kaznijo, če me je strah in si ne morem pomagati —?"
Tresel se je na vseh udih. Govoril je resnico. Kričal bi in Blakeney bi ga utegnil
slišati —. Takega človeka ni smel Chauvelin pustiti samega na cesti v temni noči.
Za trenutek je pomišljal.
"Pa tvoj voz in konj nista varna sama tukaj na cesti!" je dejal nepotrpežljivo.
"Mislim," se je oglasil Desgas, "da sta varnejša sama ko pa v družbi tegale strahopetnega človeka. Ni dvoma, če ga pustite samega, bo pobegnil ali pa bo kričal kakor na ražnju!"
"Kaj pa naj torej počnem s tem tepcem?"
"Poslal bi ga nazaj v Calais, državljan!"
"Ne! Potrebovali ga bomo, ranjence bo vozil!" se je kruto nasmejal Chauvelin.
Molk je nastal. Desgas je čakal, kaj bo odločil njegov zapovednik. Zid pa je stokal.
"Torej ti stari strahopetnež," mu je rekel Chauvelin končno, "bolje je, da krev-saš za nami. — Tule, Desgas, zvežite mu usta z robcem!"
Dal mu je žepni robec in Desgas mu je slovesno povezal usta. Potrpežljivo se je vdal Benjamin. Nedvomno mu je bilo to ljubše, ko pa da bi sam stal sredi noči na temni, samotni cesti.
In odpravili so se na pot.
"Brž!" je silil Chauvelin. "Mnogo dragega časa smo že izgubili!"
Njihovi koraki so kmalu zamrli v noči. Margareta je pohitela za njimi.
Divji načrt so se ji porajali v razpalje-nih možganih. Naprej bi pohitela, prehitela bi Chauvelina ter posvarila Percyja in begunce v koči. Morebiti se jim posrečila odnesejo pete preden bo prišel Chauvelin blizu.
Toda ali bo našla kočo — ? Kaj, če izgubi Chauvelina v temi in zaide v neznanem kraju —?
Ali pa bi kričala —. Percy in begunci bi jo slišali. Sumili bi nevarnost, previdni bi bili —.
Pa opustila je tudi to misel. Kdove, kako daleč je še bilo do koče —. Begunci bi je ne čuli, Chauvelinovi ljudje pa bi se vrgli nanjo, zamašili bi ji usta kakor Zidu malo poprej in jo zvezano vlekli seboj —. Vse bi bilo izgubljeno —.
Drugega ni mogla storiti za sedaj, tiho je hitela za Chauvelinom. Čevlje si je se-zula in v samih nogavicah je hodila. Ni čutila ostrega kamenja, ni čutila mokrote, vobče ni občutila ničesar več, le eno željo,, le eno voljo je imela, trdno, neuklonljivo — soproga je hotela videti, pri njem je hotela biti -t-.
Nenadoma so se razgrnili oblaki, mesec je zasijal v jesensko noč in oblil samotno pokrajino s srebrnim svitom. Komaj je imela toliko časa, da se je skrila v senco obcestnega grmovja.
In tedaj je zagledala, komaj dvesto korakov pred seboj, obrežne skale in spodaj, da — tam se je bleščalo morje, svobodno morje, ki je segalo daleč tja gori do obali srečne, ljubljene Anglije —.
Margaretine oči so kakor očarane obvi-sele na mamljivem prizoru, — njeno srce, polno bolesti in bridkosti, ji je zaigralo od veselja in gorke solze so jo zalile.
Kajti zunaj na morju, slabe tri milje od brega, je ležala v bledem luninem svitu brhka jadrnica z razpetimi jadri —.
(Dalje prihodnjič)
IZ DOMOVINE
Nesreča s kolesom
Hlapec Miha Klasič iz Radva-nja se je neke noči peljal s kolesom iz Pobrežja domov. Ubral je krajšo pot in ko je vozil mimo Kiffmanovih gramoznih jam, je nenadoma izgubil oblast nad kolesom ter strmoglavil v jamo kjer je obležal s hudimi poškodbami nezavesten. Našli so ga delavci, ki so zjutraj prišli na delo in ga spravili v bolnico.
Zaradi izgubljene pravde
V vasi Radišičih v Bosni je 18 letni Svetozar R^dišič umoril svojo sorodnico Jovanko Gju-rašinovičevo, ki se je šele pred kratkim poročila in dobila za doto kos zemljišča. Za to zemljišče se je vnela pravda, katero je stari Radešič izgubil, a sin se je za to strašno maščeval.
Pisano polje
J. M. Tranh
Vola so odpeljali
Posestniku Josipu Slemenšku iz Črne, tako poročajo iz Maribora, je izginil s pašnika vol, vreden 2500 dinarjev. Domnevajo, da so ga odpeljali tihotapci in ga za lepo svoto prodali onstran meje.
Usodna pomota
V mariborski bolnici se je moral dalje časa zdraviti 24 letni delavec tvrdke Arbeiter, Andrej Muhič,ki pri pospravljanju na pogorišču pomotoma prijel za električni vod in potem padel na tla z dru gega nadstropja in se močno poškodoval.
Dela usmiljenja.
Ako je kdo v potrebi in se mu pomaga, je tako delo, kakor pravimo, delo usmiljenja. Nagib je lahko različen, po nagibu se ravna tudi notranja vrednost takega dela.
Po zadnjem polomu, je bilo po Etvropi vse polno takega dela. Prav in lepo. Posebno se je odlikoval amerikanski Rdeči Križ. Ali je bilo tako delo povsod potrebno? Mnogokje pač. Doživel sem sam, da je mnogo otrok zdirjalo domu, ko bi imeli iti jest v prostore amerikanskega R. Križa. Pač niso bili potrebni, mastna in sladka hrana se jim je gabila. Poprašal sem pri voditeljih križa, čemu silijo dobro hra-r njeno deco. Zmignili so z rameni. Bili so pač nastavljeni in njim je bilo pred vsem za to, da imajo ta "job".
Zdaj je na vrsti Španija. Bodo velike potrebe, saj je meščanska vojska hujša od vsake druge. Za Španijo je po Ameriki vse polno pomožnih akcij — pod imenom "Spanish Relief". Vlada je malo pgledala v knjige teh akcij. Našla je vlada, da je od maja t. 1. bilo poslano v Španijo $139,189.40; za vodstvo in propagando se je porabilo $124.986,97, in v blagajnah je še $133.006,44.Naj-
Luč za udobnost oči! Luč za lepoto!
Z NOVIMI 1938 I. E. S.
.'X •	- . .
Boljši svit Boljši vid

1
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
=SVETILKAMI=
I. E. S. dijaške svetlke z mo-stičkom
Vrteči se vzvod—srebrno, bronasto, ali slonokoščeno in pozlačeno— svilen senčnik v."bcigc" ali "banana- <C 1 O Cfk heart" barvi
I. E. S. namizna svetilka
"Holophane" reflektor — prevlečena s srebrom, bronom ali belkasto. Svileni senčniki, beli al rumeni
1... $11-95

MALO NAPLAČILO
Preostanek mesečno z vašim računom za elekttiko
ifi Imeli boste dvojno zadovoljstvo s temi I. E. S. svetilkami! Na samo, da vam olepšajo dom, marveč varujejo tudi vid. Oglejte si več prikupnih vrst. . . talne, mostične, vrteči vzvod, dijaške, namizne in priklopne vrste. Zmerne cene — dobe se na ugodne pogoje.
Da se pokrijejo obresti in drugi stroški, se računajo nekoliko višje cene za svetilke, prodane na obroke.
commonuiEALTH edisoh electric shops
Downtown—72 W. Adami St.,132 S. Dearborn Si. — Tal. RANdolph 1200,locoll2I9
4562 Broadway	4231 W. Madiion St. 852 W. 63rd St.
4833 Irving Park Blvd. 3460 S. State St.	2950 E. 92nd St.
2733 Milwaukee Ave. 4834 S. Ashland Ave. 11046 S. Michigan Ave.
več je nabral "The Medical Bureau", ki podpira le "loja-liste". Odposlali so nad 58 tisoč dolarjev, za vodstvo pa porabili nad 31 tisoč. The North American Committee, enako le za lojaliste, je odposlal nad 18 tisoč,porabil pa nad 35 tisoč. Še neki "Committee" je imel stroškov nad 25 tisoč, na Špansko ni poslal niti centa.
Vlada registrira tudi dve katoliški agenciji. Kdor se zanima, naj primerja vsote.
Jasno je: dela usmiljenja so bila večinoma dela za vodstvo, toraj za "jobe" in za propagando, usmiljenje samo je prišlo vrlo kratko.
Res mora biti nas katoličane malo sram, da se nismo bolj zganili. Svobodomiselni krogi med Slovenci so bili hudo na delu za dela usmiljenja tam
v Španiji, ampak večinoma so dajali le za žepe tistih, ki so hodili okoli s klobukom. Via« da je to dognala.
.. &
Hleb ali svoboda?

Glas prav iz srbskih kro« gov zahteva: hleba dajte, svobode imamo že dosti. Je precej na tem. Ko kruli v želodcu, malo pomaga kakai svoboda. Zahtevajo pa hleba od vlade, od stranke. Ta hleb' ne bo nasitil. Ta hleb ni nasitil Francozov, ko so pričeli revolucijo, dokler niso Francozi začeli skrbeti sami z£ hleb. Vladnega hleba pri na3 je bilo precej in ga je še, za 12 miljard so kupili hleba,pai .pravijo, da stojimo zopet pred — depresijo; delo za hlebi mora biti skupno, delo vseh, potem šele bo zalegel, ker bo prinesel tudi svobodo, ki je mogoča le pri lastnem, ne tu« jem niti ne vladnem hlebu.
-o-
Protiverski tisk je strup za vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje.
ZAHVALA
West Allis, Wis.
Ne moreva najti zadosti primernih besedi, da bi se dovolj zahvalila vsem, ki ste nama priredili tako nepričakovani supra j s party za najino 25 letnico zakonskega življenja. Ničesar sluteč se podava v spremstvu Mr. in Mrs. Cirar in njih sina šoferja na kratko vožnjo in na zvit način pripelje nas v dvorano, kjer zadone na ušesa klici "Surprise" in kar srce nama je zastalo od presenečenja, ko za-gledava toliko naših dobrih prijateljev; potem se ogledava po dvorani in vidiva mize zelo bogate, okrašene z raznimi dobrimi jedili in dosti za suho grlo; na sredi mize je stal krasni že-nitovanjski kejk in pa košarica cvetlic, ki so bile še okrašene v srebrni papir zaviti srebrni dolarji, 25.
Najlepša hvala našim kuharicam, ko so vso to skrb imele, ko so to reč izvrstno in okusno priredile in skrbele za postrežbo.
In prisrčna hvala vsem tistim, ki so kaj darovali na en ali drugi način in vsem tistim, ki so se vdeležili tega pardija in to so sledeči:
Mr. & Mrs. Joe Kastelic, Mr. & Mrs. Joe Mohar, Mr. & Mrs. Frank Kerhin, Mr. & Mrs. Pete Cerar, Mr. & Mrs. John Bacun, Mr. & Mrs. Ludwig Babic, Mr. & Mrs. John Mose, Mr. &JMrs. Louis Sekula, Mr. & Mrs. Frank Gnader, Mr. & Mrs. Anton Wa-cak, Mr. & Mrs. Anton Kosmi-no, Mr. & Mrs. Anton Petrin, Mr. & Mrs. Joe Klun, Mr. & Mrs. Frank K opusha r, Mrs. Jos. Windishman, Mr. & Mrs. John Terskan, Mr. & Mrs. Anton Ohojak, Mr. & Mrs. Frank Sheryak, Mr. & Mrs. Fred Glajek, Mr. & Mrs. Mark Matzasick, Mr. & Mrs. John Ra-dovichevic, Mr. & Mrs. Frank M o z e, Mrs. Kovacic & Sons, Mr. & Mrs. Anton Poto-char, Mr. & Mrs. Frank Bozich, Mr. & Mrs. Leo Schuster, Mr. & Mrs. Frank Kern, Mr. & Mrs.
Art Panzer, Mr. & Mrs. Steve Gmiener, Mr. & Mrs. Naci, Mrs* Rapoz, Mrs. Horvath, Mr. J. Ja-ger, Miss M. Komar, Mrs. M, Petrich, Mrs. A. Kegel, Mrs. Jos. Schlosar, Mrs. Mary Zore, Mr. & Mrs. Anton Kozlevcar, Mr. John Rezel, Mrs. Rose Be-vitz, Mr. J. Rupar, Mrs. L. Wamberger, Mr. Matt Potokar, Mrs. Rose Bizjak, Mr. J. Pavline, Mr. Anton Schkerijantz, Mr. Anton Steblaj, Mr. & Mrs. W. Kozmuth, Mrs. Agnes Zev« nik, Mr. & Mrs. F. Potochar, Mrs. Pugel, Mr. & Mrs. Anton Yerman, Mrs. Frances Potochar, Mr. Cyril Cerar, Mx\ & Mrs. Meklavicic, Mr. & Mrs. Krenke, Mr. Moze, Jr., Mr. Frank Kerhin Jr., Mrs. Mary Lonca« ric, Mrs. Mary Skerjanc, Mrs. Frances Phiefer, Mrs. L. Krap-sha, Mr. & Mrs. Kopac, Mrs. Vertsnik, Mr. & Mrs. Lah, Mrs. A. Jankowich, Mr. & Mrs. Matt Kastelic, Mr. F. Sorcic, Mr. & Mrs. A. Erman, Mr. & Mrs. W. Bohlman, Mr. & Mrs. F. Bartol, Mr. & Mrs. Kestner, Mr. & Mrs. Kralj, Mrs. F. Emperl, Miss J. Emperl, Mrs. F. Hagen, Mrs. Evans, Mrs. Krese, Mrs. Ver-snik, Mrs. F. Janezic, Mr. Frank Stanzer, Mrs. Magister, Mrs. Salatnic, Mr. & Mrs. Perme, Mr. & Mrs. Gril, Mr. & Mrs. Rihter, Mrs. J. Ermenc, Mr. & Mrs. John Traven of Joliet, 111.
Hvala lepa tudi muzikantu Mr. John Bačun in njegovim pomagačem, F. Kopušar, ki sta prav izvrstno pritiskala na kno-fe in strune do belega dne.
Hvala še našima dvema sinovoma in hčerki, ker so sami zase vedeli, kaj se vse pripravlja za naju.
Še enkrat srčna hvala vsem, ki ste naju tako presenetili; to nama ostane v prijetnem spominu do konca najinega življenja. Pripravljena sva ob vsaki priliki po svojih močeh povrniti Vašo ljubezen, prijaznost in dobrotljivost.	(Ogl.),
Anton in Angela Kastelic.
OOOOOO <K><K>0<>000<KK>(K><K>00<KKK>0<>^000^0000<HM>00000(>&00- <
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pog-rebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
telefon: 85 — Res. 4080-W
5 OOOOO oo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue j t CLEVELAND OHIO * ""
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.