SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 38. KNJIGA 1987 Ob 50-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti LJUBLJANA 1988 Dopisnica Carte postale Postcard Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti NOVI TRG 4-5 61001 LJUBLJANA POSTNI PREDAL 323 JUGOSLAVIJA Potrjujemo prejem naslednjih knjig: Nous avons rhonneur tf accuser réception des ouvrages mentionnés cl-dsssous: We are in receipt of the works below mentioned: LËTOPIS 38. KNJIGA, 1987 (19SB) Ustanova institution Institution Naslov ¿ciresse Address YU ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 38/1987 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 38/1987 T? ran/TiTOr? ¿J, IMr,o SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 38. KNJIGA 1987 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 38/19S7 LJUBLJANA 1988 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 12. MAJA 1988 Nailov — A d dres S SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANDSTi IN UMETNOSTI 61001 LJUBLJANA i Novi trg 3 I p. p. 313 I telefon (061) 331 mi i organizacija sazu SKUPŠČINA S AZU Predsednik. Janez Milčinski, redni član Podpredsednik Robert Blinc, redni Član Podpredsednik Bratko Kreft, redni član Glavni tajnik Janez Batis, redni član ČASTNI CLAN Josip Vidmar REDNI ČLANI (66}_ Aleksander Bajt, Janez Batis, Oton Berkopec, France Bernik, France Bezlaj, Robert Blinc, Jože Bole, Miroslav Brzin, Emilij an Cevc, Stoj an Cigoj, Drago tin Cvetko, Bojan Cop, Davorin Dolar, Matija Drovcnik, Janez Fettich, Alojzij Finžgar, Ivan Gams, Ferdo G est r in, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyck, Dušan Hadži, Anton Ingolič, Božidar Jakac, Janko Jurančič, Zdenko Kalin, Janko Kos, Stane Krašovec, Uroš Krek, Brat ko Kreft, Filip Kumbatovič, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Maj er, Ernest Mayer, Janez Menart, Boris Mcrhar, France Mihelič, Milan MihcliČ, Janez Milčinski, Lev Milčinski, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Vladimir Pavšič, Janez Pcklenik, Anton Peterlin, Ivan Potrč, Stoj an Pretnar, Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Janez Stanonik, Gabrijel Stupica, Lujo Šuklje, Miha TIšler, Anton Trs ten j ak, Ivan Vida v, Josip Vidmar, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton VratuŠa, Franc Zadravec, Fran Zwitter, Andrej O. Zupančič, DOPISNI ČLANI (16)_ Lidija Andolšek Je ras, Vinko V. Dolcnc, Stane Gabrovcc, Josip Glo-bevnik, Franc Jakopin, Vinko Kambifi, Ivan Lavrač, Janez MatjaSič, Ivan Minatti, Janez Orešnik, Mario Pleničar, Jaroslav Sašel, Dragica Tumšek, Igor Vrišer, Ciril Zlobcc, Boštjan Žekš. Prt delu skupščine lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (74): KreSimir Balenovič, Derek Sir Barton, Friedrich-Karl Beier, Alojz Benac, František Benhart, Nikolaj A. Borisevič, Vladislav Brajkovič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann Cilenšck, Edhem čamo, Vasa čubrilovič, Aleksandar Despič, Otto Demus, Milan Dimitrij evič, Jovan Djordjevič, Branislav Djurdjev, Boris Drujan, Kurt von Fischer, Aleksandar Fiaker, Rudolf Flotzinger, Ivo Frangeš, Milovan Gavazzi, Leon Gerškovič, Drago Grdenič, Irena Grickat-Radulovid, Peter Handkc, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Milka Ivič, Pavle Tvič, Roman Kenk, Vanda Kochan sky-Devi dé, Blaže Koneski, Josef Kratochvil, Miroslav Kravar, Emmanuel Laroche, Henry Leeming, Florjan Lipuä, Radomir Lukič, Desanka Maksimovid, Juraj Martino-vid, Janez Matičič, My Ion Eugene Merchant, Esad Mekuli, Pavle Mcrku, Mihailo Mihailovic, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičič, Karl-Alexander Müller, Zoran MušiČ, Vladimir Negovski, D i mi tar Panteleev, Branko Pavičevič, Slobodan Perovic, Boris Podrecca, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Otto Prokop, Stanojlo RajiČid, Alfred Ram m elm ayer, Chintamani N. R. Rao, Peter Safar, Harald Saevenid, Pavle Savič, Jakov Sirotkovič, Lojze S pac al, Dimitrije Slefanovič, Petar Stefan ovič, Ivo Supičič, János SzentágoLhai, Nikola I. Tolstoj, Alan Pencival Tayrol, Ms ti slav Volkov, Pri delu skupščine SAZU sodelujejo Se delegati: predstavnik delovne skupnosti SAZU {Bojan Plavc), direktor ZRC SAZU (Mitja Zupančič) in predstavnik 00 ZK (Aleš Erjavec). Delovna skupnost SAZU je 31. decembra 1987 štela 53 delavcev. Sveč delovne skupnosti SAZU v letu 1987: Marija Fabjančič, Mirjana Djokič-Markič, Majda Fjster, Jolanta Groo-Kozak (predsednica), Metka Novak, Miian Os raj ni k in Marija Žumer. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti SAZU v letu 1987: Darja Pate (predsednica), Tatjana Brejc, Majda Capuder, Brigita Kotnik, Car men Narobč, Mojca Punta r Brzin, Aleksander Serafimov. člani nadzornega odbora: Marija Banjac, Gabriela Bukovec in Pavla Plavc. ORGANIZACIJA SAZU IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI A. PREDSEDSTVO Predsednik Janez Milčinski Podprcds ed ni ka Robert Blinc Bratko Kreft Glavni tajnik Janez Batis Tajnik L razreda (zgodovinske in družbene vede) Dragotin Cvetko Načelnik oddelka za družbene vede Alojzij Finžgar Načelnik oddelka za zgodovinske vede Dragotin Cvetko Tajnik JI. razreda (filološke in literarne vede) Dušan Moravec Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne in tehnične vede) Dušan Hadži Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede) Stanko Grafenauer Tajnik V. razreda (umetnosti) Janez Menart Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Franc Novak Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ; Janez Milčinski, Janez Batis, Robert Blinc. Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil v letu 1987 v Prištini; predsedoval mu je akademik Surja Pupovci. B. POSEBNE ENOTE SAZU KABINET JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodi ga upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. ODBOR ZA ENERGETIKO Vodi ga akademik dr. Janez Peklenik. C. DELOVNA SKUPNOST SAZU Vodja delovne skupnosti: Bojan Plavc, dipl. oec. 1. Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Vodi ga Bojan Plavc. 2. Finančnoračunovodski oddelek Vodi ga Si Ivana Adžld. 3. Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Vodi ga akademik prof. dr. Miroslav Brzin. 4. Biblioteka Vodi jo M ari j a Fabjančič, prof, biol, SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO POSEBNE ENOTE SAZU RAZREDI DELOVNA SKUPNOST KABINET JOSIPA VIDMARJA SVET 7.\ PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA ODBOR ZA ENEGFTIKO I, razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II, razred za filulpžke in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne in tehnične vede IV. razred za naravoslovne vede V, razred za umetnosti Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del TajmiStvo kabineta predsednika Tajništvo predsedstva TajniStvo razredov TajniStro D S SAZU Referat za tiik Fotolaboratorij Finančnoračunovodski oddelek Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Biblioteka VI. razred za medicinske vede Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti ii Člani ČASTNI ČLAN Josip Vidmar za častnega čl ar a izvoljen 25. marca 1976, hkrati redni član. Glej Letopis 35. str. 29—30 in 70—71. REDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede Redni člani Aleksander Bajt rojen 27. februarja 1921, dr. oec., redni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 19S7, Predsednik Znanstvenega sveta za družbene vede RSS, član upravnega odbora European Economic Association, urednik publikacij EIPF Gospodarskega gibanja in Privredna kretanja Jugoslavije, Z referatom Transformation of investment cycles into business cycles je sodeloval na mednarodnem simpoziju »Fluctuations and cycles in socialist economies«, ki je bil od 19. do 21. marca 1987 v Fa-dovi. Gkj Letopis 37, str. 21—22 in iS—«2; sir. «9—70 in 125—126. Emilijan Cevc rojen 5. septembra 1920, dr, sc. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Ste le t a ZRC SAZU. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985, V letu 1987 je svoje znanstveno delo usmerjal predvsem v študij umetnosti na Slovenskem v Času okoli leta 1400, kakor ga je narekoval delovni načrt Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, Osredotočil se je zlasti na razmerje med tedanjo kiparsko ustvarjalnostjo na Slovenskem in sočasnim kiparstvom Benečije in Furlanije. Poglavje o slikarstvu je posvečeno temeljnim izhodiščem in slogovnim vzorom radgonskega slikarja Johannesa AquiJa iz konca 14. stoletja. Ob pisanju obsežnejše monografije o slikarstvu 17. stoletja na Slovenskem se je moral večkrat lotiti revizije dosedanjih lastnih in drugih izsledkov, zlasti nadrobnejših da taci j. To je sprožilo vrsto korektur in obogatilo zlasti slikarsko gradivo druge polovice 16. stoletja. Omenjena monografija se približuje zaključku. Študij umetnostnih spomenikov iz dni slovenske reformacije je prinesel nove interpretacije tako protestantske molilnice v Govčah pri Žalcu kot ikonografskih in stilnih problemov sicer redkih slikarskih ter Številnih kiparskih spomenikov tega časa. Ob kiparskih sporne nikih je šlo predvsem za ugotavljanje vsebine spremnih besedil in ikonografskih motivov, ob slikarskih pa zlasti za novo interpretacijo fresk v »Lutrovi kleti« ob gradu v Sevnici, ki so doživele tudi natančnejšo datadjo okoli 1612. Interesantne so bile med drugim tudi ugotovitve posnetka (ali celo originala?) kompozicije francoskega slikarja Charlesa Le Bruna na sliki Marijinega ob iskanj a v Slapab pri Klevevžu in prepoznanje italijanskih slogovnih impulzov v nekaterih stenskih slikarijah okoli leta 1600. Glej Letopis 37, str. 15 in str. 2S&—290 in M3. Stoj an Cigoj rojen 27. junija 1920, dr. j ur., redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Nekatere teme, ki jih je raziskoval, je avtor obravnaval na posvetovanjih, in sicer; Na posvetovanju, ki sta ga pripravila Zunanjetrgovinska arbitraža pri Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu in Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, Ljubljana, je obravnaval (v aprilu 1987) sporna vprašanja v zvezi s pojmoma kompromis in kompromisna klavzula. Navedeni instituciji sta v novembru 1987, ob štiri deset letnici zunaj trgovinske arbitraže, pripravili mednarodno posvetovanje o arbiraži, na katerem je obdelal kontroverze v ju-dikuri in pravni liLeraturi glede na dopustnost stikov med arbitri in strankami ter probleme mandatnega razmerja. V septembru se je udeležil mednarodnega posvetovanja v Insbrucku kot gost nemškega in avstrijskega društva za primerjalno pravo. V nemščini je posredoval ugotovitve svoje raziskave glede alternativne kavzalnosti pri odgovornosti za škodo po produktu. Na posvetovanju, ki ga je v oktobru priredila SAZU, jc razložil ugotovitve v svoji raziskavi o akademijskem varstvu moralnih avtorskih pravic. Ob slovesni obletnici Društva odvetnikov v oktobru je na vabilo Odvetniške zbornice Slovenije imel predavanje o svojih ugotovitvah v raziskavah o varstvu okolja z odškodninsko- in preventivno-pravnih aspektov. V oktobru je v okviru Posvetovanja Zveze društev prav- ni kov imel referat o nominalizmu in vodil pogovor o tem za okroglo mizo. V januarju je imel predavanje o mednarodnih vplivih na razvoj kavze v jugoslovanskem pravu na podiplomskem Študiju na Pravni fakulteti v Beogradu (na tečaju za zunanjo trgovino). Mnogo raziskav je objavil v periodičnem časopisju: o kolizijsku-p ravni h in substančnopravnih aspektih mednarodnih delovnih razmerij in o primerjalnem in mednarodnem avtorskem pravu; posebno razpravo je namenil analizi neopravičenega dvakratnega plačila dolga ter kondikciji kljub pravnomočnosti odločbe o dolžnosti plačila; v časopisu Versicherungsrecht je objavil prikaz jugoslovanske judikaturc, v Časopisu Združeno delo pa prikaz problemov mednarodne trgovinske arbitraže. V okviru Študija prava za diplomante je predaval o obligacijskem, transportnem in mednarodnem zasebnem pravu (v rednih in posebnih tečajih). V okviru podiplomskega Študija in specializacije za mednarodno gospodarsko pravo je predaval o mednarodnem zasebnem m obligacijskem pravu, česar redni Študij ne zajema. Za Študijske obiske, ki jih zaradi izpopolnjevanja prireja Gospodarska zbornica Slovenije, je predaval o angleški terminologiji v okviru common taw sistema. V letu 1987 je bil ponovno član komisije za izbiro kandidatov za najboljše delo v jugoslovanskem pravu v tekočem letu. V tem letu je postal redni član SAZU, C Ici Letopis 37, str. 21: 3B. str. 70—71 io 127—178. Dragotin Cvetko rojen 19. septembra 1911, upokojeni redni profesor za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5, februarja 1970, Dopisni član SANU od 1968 in JAZU od 1979. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU, načelnik oddelka za zgodovinske vede SAZU, član Predsedstva SAZU, vodja Umetnostne sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU. Predsednik znanstvenega sveta Muzikuloškega in umetnostnozgodovinskega inšLituta ZRC SAZU. Do reorganizacije predsednik ekspertne skupine za humanistične vede. Urednik za glasbo Enciklopedije Slovenije in Enciklopedije Jugoslavije; član predsedstva Slovenske matice in član slovenskega centra PEN; član International Musicological Society, American Musi-cological Society, Gesellschaft fiir Musikiorschung, International Biographies! Association; član znanstvenega sveta International Institute for comparative Music and Documentation in znanstvenega sveta American Biographical Institute; Doctor of Philosophy in Music, World University, Tucson (USA, 1983); chairman jugoslovanske sekcije International Repertory of Music Literature; predsednik in član izdajateljskega sveta International Revicw of the Aesthetic and Sociology of Music. 1 Utopi» 17 V letu 1987 je predaval na univerzi v Regensburgu (Wechselscitinge Beziehungen zwischen Musik und Gesellschaft, 19. 5.), na mednarodnem muzikološkem kongresu v Boiogni (29. 8.) in bil cha i rman ene od znanstvenih sekcij (Transmisión and Recepti on); predaval je na simpoziju univerz Bologna—Trst (L'opéra a Lubiana nei sec VI e VII, 3. 10) Fellow of International Biographical Association. Dobil je Kidričevo nagrado za leto 1987. Glej Letopis 37, str. 15—16 in (A. Alojzij Finžgar rojen 30. deccmbra 1902, dr. j ur., upokojeni redni profesor za civilno prava in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU. V dneh 19. in 20. marca 1987 se je v Portorožu udeležil strokovnega posvetovanja o družbeni lastnini v spremembah gospodarskega sistema in sodeloval v razpravi. Dne 27. 5, 1987 se je v Beogradu udeležil znanstvenega sestanka, ki so ga pripravili Marksistični center Komiteja Zveze komunistov Srbije, Zveza združenj pravnikov Jugoslavije in znanstvena sekcija združenja ekonomistov Jugoslavije o predlogu zakona o spremembah zakona o združenem delu in sodeloval v razpravi. Udeležil se je Dnevov slovenskih pravnikov 87 v Portorožu od 15. do 19. oktobra 1987, kjer je razprava tekla o predlogih za ustavne spremembe in je v sekciji B razpravljal o predlogih ustavnih dopolnil s področja družbenoekonomskih razmerij. Organiziral je in vodil razpravo o temi: Akademija in varstvo moralnih avtorskih pravic, ki jo je 5. novembra 1987 priredil I. razred s sodelovanjem II. in V. razreda. Dne 16. decembra 1987 je sodeloval na XVIII. memorialnem sestanku prof. Janeza Plečnika o transplantaciji, V zimskem semestru 1987/88 je predaval na podiplomskem Študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani o osebnostnih pravicah. Glej Letopis 37, str. 16 ui iS. Ferdo Gestrin rojen 8. oktobra 1916, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za občo zgodovino fevdalizma na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor (18. aprila 1987). Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko izseljen-stvo in član znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, oboje ZRC SAZU, član jugosiovansko-italijanske komisije za zgodovino, član medakademijskega odbora za zgodovino vojnih krajin, redni član Društva za proučavanje i un ap red j en je pomorstva, častni član Zgodovinskega društva Ljubljana in Slovenske matice. Od 1. do 4. marca 1987 se je udeležil 6. Mednarodnega kongresa o povezavah med obema jadranskima obalama (I rapporti politici e diploma tiči) v Anconi, Fabrianu, Scnigalliji in lesi ju, kjer je imel predavanje Le forze poli ticke in Slovenia e Venez fa net Medio evo. V juniju je imel na drugem simpoziju o zgodovini občine Domžale predavanje Vaška naselja v domžalski občini v srednjem veku. Kot član znanstvenega odbora je sodeloval pri organizaciji kongresa jugoslovanskih zgodovinarjev v Prištini. V letu 1987 je nadaljeval z delom na vseh. projektih, v katere je vključen oziroma jih vodi. Zavoljo pomanjkanja finančnih sredstev je odpadel projekt Zgodovina Ljubljane, žal za nedoločen čas. Glej Letopis 37, str. 23 in 66; 38, ilr. 71—73 lil 131. Bogo Grarenaucr rojen 16. marca 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Tudi v letu 1987 je posvečal večino svojega delovnega časa posebej vprašanjem zgodovine koroških Slovencev, starejši zgodovini Slovencev in razvoju zgodovinopisja o Slovencih. Vse troje je bilo združeno v delu za izdajo »Zgodovine Langobardov« Pavla Diakona v latinščini in slovenskem prevodu z obsežnim komentarjem, ki ga je v tem letu dokončal in bo knjiga izšla 1988 v spomin 1400 let, odkar so se slovenski predniki naselili v naši novi domovini. Je predsednik Slovenske maticc in odgovorni urednik vseh njenih publikacij ter predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V zvezi z arhivskimi pogajanji z Avstrijo o izpolnitvi Arhivskega sporazuma iz J, 1923 se je kot predsednik jugoslovanskega dela ekspertov v delovnih skupinah za vprašanja štajerskega deželnega arhiva ter arhivov Koroške in Tirolske (hkrati z arhivalijami Rudarskega glavarstva v Celovcu) udeležil pogajanj na ravnini delovnih skupin na Dunaju 18. do 20. februarja, domačega sestanka 20. maja v Beogradu na Sekretariatu za zunanje zadeve (SIP) in zasedanja jugoslovansko avstrijske mešane komisije v Beogradu od 2, do 5. junija 1987, poleg tega še več internih sestankov v Ljubljani. Kot član odbora za pripravo znanstvenega simpozija ob 400-lctnici Trubarjeve smrti je sodeloval pri pripravi tega simpozija, kjer je sodeloval s posebnim referatom (Reformacija in socialne strukture in gibanja) ter pogosto v diskusiji k različnim referatom. Dne 23. januarja je dobil za svoje znanstveno delo in za organizacijsko delo za koroške Slovence kot predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani v Celovcu Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljuje Narodni svet koroških Slovencev in njegova Krščanska kulturna zveza. Glej Letopis 37, str. 16—17 in 66—67, Stane Krašovec to j en 14, julija 1905, dipl. ing. oec., upokojeni redni profesor Ekonomske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. V letu 1987 se je v glavnem ukvarjal z uredniškim delom za publikacijo »Pri slovenski manjšini v Avstriji in I talij i «t in s pripravami za ustanovno sejo Medakademijskega odbora za proučevanje narodnih manjšin. Pisno se je udeležil diskusije na medakademijskejm znanstvenem sestanku o učinkovitosti ekonomskega razvoja manj razvitih področij v Prištini in pred tem pripravljalnih sej medakadetnijskega odbora za ta sestanek. Glej Letopis 37, str. 11 in 70 Rudi Kyovsky rojen 17. avgusta 1906, dr. j ur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni čian od 24. aprila 1981. Clcj Letopis 57. $tr, 17, Boris Majer rojen 15. februarja 1919, dr. phil., redni profesor za sodobno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predsednik znanstvenega sveta Inštituta za marksistične I tudi je ZRC SAZU. Dopisni član od 20, marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 37, str. 17 in 71. Zdravko Mlinar rojen 30. januarja 1933, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. V 1987. leiu je nadaljeval s pedagoškim in raziskovalnim delom na FSPN. Na dodiplomskem študiju je v zimskem semestru predaval sociologijo lokalnih skupnosti, na podiplomskem pa razvoj jugoslovanske družbe. V Letnem semestru je za študente arhitekture na FAGG predaval temelje sociologije in politologije in občasno v okviru interdisciplinarnega podiplomskega študija o prostorskem in urbanističnem planiranju. Deloval je kot mentor mlajšim raziskovalcem pri njihovem magistrskem in doktorskem študiju. V okviru Raziskovalnega inštituta FSPN je raziskoval profesionalno kulturo in razvojne implikacije sociološkega delovanja. V zvezi s tem je pobudi! širša prizadevanja za profesionalizacijo in internacionalizacijo sociološkega delovanja na FSPN (kjer je bil izvoljen za predsednika novoustanovljene komisije za meduniverzitetno oz. mednarodno sodelovanje) v okviru slovenskega, jugoslovanskega in mednarodnega sociološkega združenja (ISA), Od 3. do 5. 3. se je v zvezi s tem udeležil sestanka vodstvenih organov ISA (Executive Committee, Research Council) v mestu Saumur, v Franciji; ob tej priliki je bil sprejet njegov predlog, da bo prihodnje mednarodno sociološko srečanje ISA v Ljubljani, septembra 1988, na temo »Cross-cultural and international research: theory, methods, projects, organization«, že v tem letu je vodil priprave za to srečanje, na katerem bo tudi razprava o možnostih za lokacijo nekaterih mednarodnih socioloških aktivnosti v Jugoslaviji oz. v Ljubljani. Raziskoval je tudi tehnološke spremembe, še zlasti uvajanje t. i, visoke tehnologije in njene prosto rs ko-družbene implikacije. V ¡¡vezi s tem je zasnoval in v okviru Research Committee for Urban and Regional Development, ISA, (so)organiziral mednarodno konferenco % naslovom »Technology, Restructuring and Urban-Regional Development«, ki je bila na In ter-un i verzi te t nem centru za podiplomske študije v Dubrovniku od 25. do 30. junija ter imel uvodni referat z naslovom Technological Change, Restructuring and Urban-Regional Development. Poleg tega je na FSPN sodeloval v raziskovalni skupini Slovensko javno mnenje (1987). Pripravljal je tudi gradivo za nov predmet »indikatorji družbenega razvoja«f, ki ga bo 1988. leta začel predavati v okvira študija družboslovne informatike. V okviru mednarodne letne šole v Centru za teorijo in prakso samoupravljanja E. Kardelj je predaval o protislovjih družbenega razvoja v Jugoslaviji. Na letnem strokovnem posvetovanju sekcije za metodologijo in statistiko Jugoslovanskega sociološkega združenja na Bledu jc 31. 8. imel uvodno predavanje Družbene spremembe m kvantitativna metodologija v sociološkem raziskovanju. Za posvetovanje, ki ga je organizirala Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije junija v Zagrebu, je (kot soavtor) pripravil prispevek Mesto na pragu Informacijske dobe. V ISA je deloval kot predsednik Research Committee for Social Ecology; sodeloval je v pripravi njegovega »RC 24 Newsletter« March 1987, in v pripravah za mednarodni kolokvij »Information, Technology and the New Meaning of Space«, ki bo — kot akcija tega komiteja — maja 1988. ieta v Frank-furtu. S svojimi prispevki je sodeloval v treh razpravah o novih knjigah. V zvezi z izdajo njegove knjige Protislovja družbenega razvoja je :mel štiri intervjuje (»Danas«, »Studentski list«, »Večer« in Radiu Ljubljana). Sodeloval je v uredniškem odboru Teorije in prakse; sicer pa je član širših uredniških odborov ali svetov revij Sociologija sela. Komuna, International Journal of Sociology, International Journal of Sociology and Social Policy in Journal of Comparative Sociology and Religion; deloval je tudi kot predsednik sveta revije Zirovski občasni k. 25. junija 1987 je dobil nagrado »Dr. Vladimir Bakarič« — »za vrhunski dosežek s področja družbenih znanosti in publicistike v 1986. letu«, ta svojo knjigo Protislovja družbenega razvoja. Centar za kulturnu djelatnust v Zagrebu pa je sprejel odločitev, da bo knjigo izdal v hrvaško-srbskem prevodu. Deluje tudi kot član znanstvenega sveta za družbene vede pri Raziskovalni skupnosti S RS, v okviru sckcijc za znanost in filozfijo Marksističnega eentra pri CK ZKS in drugod. Glej Letopis 37, str. 2Î-25 ill 71—73; 3Í, str. 73—74 ia 137—13S. Stoj an Pretnar rojen 23. januarja 1909, dr. j ur., upokojeni redni profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Delegat SA ZU v odboru podpisnikov družbenega dogovora o znanstvenem, tehničnem in kulturnem sodelovanju s tujino od 21. decembra 1982; član ekspertne komisije za razvoj znanja in tehnologije pri Republiškem komiteju za razisko- valno dejavnost in tehnologijo. Je predsednik Društva za industrijsko lastnino Slovenije in član predsedstva Jugoslovanskega združenja za intelektualno lastnino ter član predsedstva zunanjetrgovin^ ske arbitraže pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. V 1987. letu je končal in oddal v tisk svojo monografijo o industrijski lastnini v družbenem in pravnem sistemu reform LR Kitajske (prim, bibliografske podatke). Septembra se je udeležil posvetovanja mednarodnega združenja za inženirsko pedagogiko Internationale Geselischaft fiir Ingcneurpadagogik« (IGIP) v Portorožu z referatom v plenu mu s tezami okvirnega programa za vgraditev problematike intelektualne lastnine v izobraževanje na vseh stopnjah (prim, bibliografske podatke), Na Pravni fakulteti je imel na podiplomskem tečaju (gospodarskopravni usmeritvi) predavanja o Prav«i ureditvi trga. Glej Letopis 37, str. 17—18 in 74. Anton Trstenjak rojen 8. januarja 1906, dr. phi L, dr, theol,, upokojeni redni profesor psihologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. V letu 1987 je pripravljal za tisk delo Človek končno in neskončno bitje in izbor razprav z naslovom Skozi prizmo besede. Razen tega je imel 23, januarja predavanje v Ajdovščini (prosvetnim delavcem) Človek v hoji za srečo, 27. januarja v Šoli za slepe in slabovidne v Ljubljani predavanje Človek v ravnotežju, 23. aprila v Domžalah v okviru Kulturne skupnosti ob razstavi Vere Terstenjak predavanje O bistvu ustarjalnosti; 10. septembra je v Mariboru na mednarodnem simpoziju Farbe und Metrik imel dve predavanji Jnterdiszipli-niire Farbwissenschaft in Farbe und Gestah, 10. aprila v Novi Gorici v okviru Electrical Engineering Students European Conference (EESTEC) predavanje Anthropology of Communication Revolution, 28. aprila pa v Trstu v Slovenskem klubu predavanje Človek in njegova pisava; 14. aprila je sodeloval s posebnim prispevkom pri okrogli inizi o knjigi F. Capra, The Turning Point and the Tao of Physics v Ljubljani v Cankarjevem domu, 3. marca prav tako pri okrogli mizi o knjigi M. Ule-Nastran: Od krize psiholgije do kritične psihologije, v Ljubljani v okviru Marksističnega centra na CK; oddal je referat K psihologiji prehranjevanja za simpozij »Človekov odnos do hrane«, ki je bil od 21. do 23. maja na Biotehnični fakulteti v Ljubljani; od 15. do 17. maja je imel štiri predavanja O izobraževanju odraslih v Stični, 23. marca predavanje O slovenski ustvarjalnosti v Mariboru, inavguralno predavanje v novi avli Teološke fakultete (povzetek izšel v reviji Kovina, 9. junija v Novi Gorici, Naravoslovni izobraževalni center) ob razstavi knjig Človek bitje prihodnosti; 18. junija je v Ljubljani v psihoterapevtski skupnosti predaval O notranje duhovnih pogojih ustvarjalnosti, 29. junija je na Radio Ljubljana bilo snemanje predavanja Psihologija in parapsihologija, 6- julija pa na Radio Maribor snemanje Človek in njegova pisava; 20. julija je na Us kovnici na tečaju mladincev predaval o Biti člo- vek, eksistencialna pedagoški vidik, 13. septembra pa je pri Št. Joštu govoril Ob Krekovi osebnosti (70-letnica njegove smrti); 19. sep tembra je v Grosupljem, v okviru Literarne šole predaval O literarni ustvarjalnosti (org. Peter Leveč); 17. septembra se je udeležil mednarodnega simpozija psihologov Alpe-Adria v Celovcu, 16. oktobra pa v Ljubljani okrogle mize o J, E, Kreku, ki jo je organiziralo zgodovinsko društvo, s prispevkom O Kreku v luči graf otoško karak-terotoške analize; 26. oktobra je predaval Z veseljem biti človek v okviru kluba Za življenje, 4. oktobra je imel ekološko predavanje Frančiškova ljubezen do narave v okviru FrančiŠkove družine v Ljubljani; 19. oktobra se je udeležil na Radio Ljubljana okrogle mize o J. E. Kreku in njegovem pomenu za Slovence, podobno kakor 16. oktobra; od 21. do 24. oktobra seje udeiežil letnega Posvetovanja psihologov Slovenije v Radencih, 26. oktobra je imel predavanje za srednje šole z naravoslovno usmerjenostjo v Kranju z naslovom Biti človek; 1. novembra je imel na Radio Ljubljana pogovor o pomenu J. E. Kreka, 2. novembra pa na RTV Ljubljana O vesti (odločilnem človekovem zakonodajalcu); S. novembra je ob okrogli mizi na SAZU o moralnih avtorskih pravicah nastopil s prispevkom Psihološka podlaga moralnih avtorskih pravic, 20. novembra pa ob okrogli mizi o Albinu Prepelubu s prispevkom GrafoloSko kar akte-rološka oznaka Prepeluhove osebnosti; 9. in 10. decembra je v Velenju na andragoško-ekološkem tečaju nastopil s prispevkom K vzgoji za pravilno obnašanje na cesti; 21. decembra je na Filozfski fakulteti v Ljubljani (Znanstveni inštitut) na medstrokovnem posvetovanju o slovenskem jeziku v humani stiki in družboslovju imel referat z naslovom Misli besedujejo, besede mistijo. Kot častni član Slovenskega društva za razsvetljavo je dobil Diplomo in posebno priznanje ob 30-lctnici društva za prispevek k razvoju društva. Postal je častni meščan rojstnega mesta Gornja Radgona. G It j Letopis 37. str. 19—20 in 77—78. Sergij Vilfan rojen S. aprila 1919, dr. jur., redni profesor na Pravni Fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca i978, redni član od 6. junija 1983. Sodeloval je pri izvajanju mednarodnega raziskovalnega projekta »Vlade in negospodujoče etnične skupine v Evropi (1850—1940)«, in to kot predsednik medakademijskega odbora (gl. poročilo tega odbora), kot koordinator skupine III pri European Science Foundation, kot urednik publikacije te skupine in z avtorskimi deli. V zvezi s tem je zlasti proučeval jezikovno pravo, vprašanje razmejitev po marčni revoluciji glede na jezikovne meje in razne aspekte etnične strukture slovenskih mest. Kot predsednik Mednarodne komisije za zgodovino mest je poleg organizacijskih nalog vodil delo na mednarodni raziskavi o nastajanju novih mest do 18. stol. Proučeval je doslej malo znane plati deželnih stanov slovenskih dežel. V okviru gospodarske zgodovine je nadaljeval z deli za zgodovino denarja. mer in cen, med drugim z uporabo abacusa iz 15. stol. Sodeloval je pri pripravah za slovensko pravno terminologijo, izdelal ekspertizo za Sekretariat za zunanje zadeve in se ukvarjal s tematiko, ki je razvidna iz naslednjih podatkov o udeležbi na kongresih oz. o predavanjih in iz bibliografije. V Strasbourgu (Francija) se je od 25. do 30. marca udeležil seje III, skupine spredaj navedenega projekta in jo vodil. V Torurtu (Poljska) je bil od 9. do 16, maja in predaval na Filozofski fakulteti o primerjalni zgodovini evropskih mest ter na sestanku Toruhskega znanstvenega društva o primerjalni zgodovini deželnih stanov in zborov. V Helsinkih (Finska) je vodil od 13. do 19. junija simpozij Mednarodne komisije za zgodovine mest, takoj nato pa se je v Mtll-s tat tu (Avstrija) udeležil simpozija o zgodovini Millstatta in Koroške ter predaval o tipih zemljiških gospostev na zgodnjesrednjeveŠkcm Koroškem. V Eisenstadtu (Avstrija) se je od 2. do 4. septembra udeležil 17. kongresa avstrijskih zgodovinarjev in v sekciji za 19. stol. predaval o etnični strukturi Ljubljane. Na Dunaju in v Kremsu (Avstrija) se je od 7. do 10. septembra udeležil Mednarodne pravno-zgodovinske konference, predaval o kontinuiteti občega državljanskega zakonika in predsedoval sckcijski seji. V Bernu (Švica) je od 21. do 24. septembra, sodeloval na kongresu Mednarodne komisije za zgodovino parlamentov, predaval o načelu reprezentance v kmečkih uporih in predsedoval sckcijski seji o Nemčiji. V Barceloni (Španija) je od 24. do 29. septembra vodil sejo III. skupine zgoraj navedenega projekta. Na filozofski fakulteti v Gradcu (Avstrija) je 19. novembra predaval o jezikovni strukturi mest v slovenskem prostoru v začetku novega veka, nato na dunajskem Inštitutu za študij Vzhodne in Južno vzhodne Evrope dne 25. novembra o jezikovnih in upravnih mejah, slednjič 26, novembra FUozfski fakulteti v Iri-nsbruku o podeželskih avtonomijah, Na interdisciplinarnem simpoziju v Ljubljani Reformacija na Slovenskem (od 9. do 13. novembra) je sodeloval z referatom o zvezi strukture stanov in nji* hovih financ z reformacijo. Na Pravni fakulteti je bil član nekaterih kolegijskih organov (predsednik tiskovne komisije). Glede članstva v mednarodnih organizacijah ni bilo bistvenih sprememb. Glej Letopis 37, str, 19—20 in 77—7S. Anton Vratuša rojen 21. februarja 1915, dr. phil,, častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Osnovna področja znanstvenega in političnega delovanja v 1987. letu so bila ista kot prejšnja leta: družbenopolitični odnosi v Jugoslaviji in njena zunanja politika ter sodobni mednarodni odnosi, vključno s problematiko Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lasti (Ljubljana). Ta orientacija se odraža tudi v objavljenih in še ne- objavljenih študijah in drugih prispevkih, skupaj okrog 200 strani, ki so pisani pretežno v slovenščini pa tudi v srbohrvaščini in angleščini. Med obveznostmi zunaj SAZU so zahtevnejše zlasti naslednje: članstvo v komisiji obeh zborov Skupščine SFRJ za znanost, častno predsedovanje sveta Mednarodnega centra in predsedstva delovne skupine za Program centra, članstvo v svetu Mednarodne tribune o sodobnem socializmu (Ca v tat), članstvo v Zveznem družbenem svetil za mednarodne odnose, članstvo v Komisiji pri ZSZZ za pomorsko pravo. Članstvo v upravnem odboru UNITAR (New York) se je izteklo 1987. leta, članstvo v akademiji AMPS (2 ene v a) pa sc nadaljuje. Udeležil se je vrste mednarodnih in domačih znanstvenih srečanj. Na znanstvenem posvetovanju »Sporočilo Cebin. Miško Kranjec rojen 15. septembra 1903, umrl 8. junija 1983, književnik. Redili član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5. sir. 125—JJZ; 34, str. 141—144, Ivo Krbek rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. j ur., redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9, str. 51—52; ]7, str. 53—55-Gregor Krek rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942, dr. j ur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubl jani. Redni čian pravnega razreda od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do 11, julija 1942. Glej Letopis 1, str, 301—238. Gustav Krklec rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, str. 56; 26. str. 113—1». Miroslav Krleža rojen 7. julija 1893, umrl 30. decembra 198Î, književnik. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Clej Letopis 5, str. 13»—141; 32, str, 176—177. Anton Kuhelj rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 6- decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Glej Letopis 3, str. 185; 31, str. 79-82. Olhmar Kilhn rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Zunanji dopisni član od 6. februarja 1965. Glej Letopis IS, str. 53—54; 20, str, 73—SO. Rado Kušelj rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. j ur., redni profesor za cerkveno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni Čian pravnega razreda od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, str. 135—190. Gorazd Kušej rojen 17- decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr, j ur., redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Glej Letopis 9, str. 33—34; .36, str. 169—172, Anton Lajovic rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzi-kolog, Redni član od 16, maja 1940; tajnik razreda za umetnost od 30. septembra 1949 do smrti, Glej Letopis 1, str, 63—76; 11, str. 14—35, Božidar Lavrlč rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., dr, h. C., Tedni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Glej Letopis 3, str, 2i 1—202; 12, str. 72—BO. Janko Lavrin rojen 10. februarja 1887, umrl 13, avgusta 1986, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu in Magister Artium iste univerze. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Glej Letopis S, str. 39-^2; 37, Str. 103—110, Feliks Lobe rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. c., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 186—137; 21. str. 99—100. Janez Logar rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, upokojeni višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 29, str. 67—69; 38, str. 181—145. Franc Ksav. Lukman rojen 24. novembra 1SS0, umrl 12. junija 1958, dr, theol., dr. phil., redni profesor za Mstorično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str. 168; 9, str. 7B—Si. Pavel Lunačck rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekoluško-porodniške klinike na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1954. Glej Letopis i, str. 61—45; 7, str. 55—58, Anton Melfk rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. phil., redni profesor za geografijo na Univerzi v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo pri SAZU. Dopisni član od 16. maja 1940, redni Član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Glej Letopis 1, str, 170—171; 17, str. 37—«. Vojeslav Molž rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 3973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis IZ. Str. 2i—34; 24, str, 93-9S. Matija Murko rojen 12. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Zunanji dopisni član filozofsko-filološko-historiČnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis t, str. 172—174; S, str. 149—177. Marjan Mušlč rojen 16. novembra 1904, umrl 6, januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 34, str. 49; 35, str. 93— Rajko Nahtigal rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov na Univerzi v Ljubljani in častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7- oktobra 1938; prvi pred-.sednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Glej Letopis 1, str. 71—75; 9, str. 63—67, Zdenek Nejedly rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti CSSR. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 1, str. 23-25; 13, str, 43—46. Robert Neubauer rojen 7- decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med,, redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12, str. 3«—39; 26, str, 74—77, Kazim Le rz Nitsch rojen 1- februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis S, str. 85—S7. Ican Nougayrol rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Etudes v Parizu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1968. Glej Letopis 19, str. 35-36; 26, str. 89-9S. Grga Novak rojen 22. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. phil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12, str. 35—37; 29, str. 103—1«. Anton Ocvirk rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 3. junija 1964. Glej Letopis 15, stt. 30—40; 3], str, 65—87, Waclaw Olszak rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, eden od treh rektorjev Mednarognega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine). Zunanji dopisni član od 29- marca 1979. Glej Letopis 30. str. É4—31, str. 97—». Alfonz Pavlin rojen. 14. septembra 1953, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistema-tiko, Dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16, maja 1940. Glej Letopis 1, str. 341—257. Leonid Semenovič Persianinov rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, predstopnik I. moskovskega medicinskega inštituta za ginekologijo in porodništvo. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Clej Letopis 30, sir. H J—l+fi. Jože Plečnik rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, str. SA—69; 6, str, 61—67, Josip Plemelj rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. phil., častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko ha Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Glej Letopis 1, str, 9J—94; 18. sir. 73—78. Janko Folec rojen 19. avgusta 1860, umrl 12. maja 1956, dr. jur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938" načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Glej Letopis I. str. 97—101; 8, itr. 4S-40. Ivan Rakovee rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981. Glej Letopis 2, str. 47—53; 3. str. 66; 36, str. 173—176. Fran Ramovš rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filo-loško-historičncga razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajniki AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19, maja 1950 do smrti. Glej Letopis 1. str. 105-110; 5, Str. »8—160. Zoran Rant rojen 14. septembra 1904, umri 12. fcbiitarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu. Zunanji dopisni član od 3. julija 1964. Giflj Letopis 15, str. 47—49; 23, str. 81—M. Ivan Regen rojen 9, decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr. phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član matcmatično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. Clej Letopis J, str. 175-176; 2. str. 104—105. Jakob Rigler rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, znanstveni svetnik v Institutu za slovenski jezik ZRC SAZU, Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str. 83—H in 177—ISO. Marijan Salopek rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. phil. Redni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis Ig, Rr. 5i—60 In 63—86. Maks Samec rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. phiL, redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tihniškc vede od 16. novembra 1962 do smrti. Glej Letopis 3, str, l&B—JiS; 15. str. 60—61. Ferdinand Seidl rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, realen i profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi j o in geologijo. Dopisni član matcmatično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis t. i ur, 261—190. Petar Skok rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5. str, »9—91; str. 77—82. Anton Slodnjak rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis I«, str. 39—11; JI, sir. J45—149. Anica Sodni k-Zupattc rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Dopisna članica od 25. marca 1976, Glej Letopis 34, str. 28 in 115—116. Anton Sovre rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. £6—88; 14, str, 36—38. Slniša Stankovlč rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. phil,, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis S, str. 103—104; 25, str. 93—94. France Štele rojen 21. februarja 1886, umrl 10, avgusta 1972, dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str. 113—123; 23. str. 103—11 J, Pavel Stern rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-ko logi jo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974. Glej Letopis 25. Str. 74—76; 27, str. 131—134. II1 163 J uro sla v Šidak rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 4. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 102—104; 37, lir. 113—114. Lucijan Marija škerjanc rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 21&-220; 24. str. 73-76. Milan SkerI] rojen 4. septembra 1875, umrl 8, decembra 1947, dr. j ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis i, str. 127—130; 2, str. 106—125. Stanko Skerlj rojen 7. februarja 1893, umrl 2!. julija 1975, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 70, str. 59—M; 16, str. 123—126. Janko šleblnger rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. phil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član razreda za filoloSke in literarne vede od 21. decembra 1946. Glej Letopis 2, str.S4—58; 4, str. 101—124. Makso Snuderl rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Glej Letopis 8, str. 37—3«; 30, str. 113—137, Andrija štampar rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letcpii 9, str. £2—64. Alols Tavčar rojen 2. marca 1895, umrl 2. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni Član od 2. junija 1953. Glej Letopis S, str. 105—106; 30, str. 139—142. Igor Tavčar rojen 2, novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede pri SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis J, sir. 103—204; 16, str, 63—iS. Lucien Tesniere rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Monipellieru. Zunanji dopisni član razreda za filološke jn literarne vede od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 92—94: 7, str. S9—63, Kos ta Todorovfc rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, 6tr. 107; 26, str. 127—130. Jože lldovlČ rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 32, str, 148—149; 37, str. 115—118. Sergej Ivanovlč Vavllov rojen 24. marca 189J , umrl 25. januarja 1951; predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član razreda za mate-imatično-prirodoslovne, medicinske in tehniške vede od 7. novembra 1947- Glej Letopis 2. str. 31. Lado Vavpetič rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9, str. 35—37; 31, str. 47; 33, stT, 91—94. Milan Vidmar rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. h. c., dr. techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940; načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsedniki AZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Glej Letopis I. Str. 130-142; 13, str. 47-S0. Vale Vouk rojen 21, februarja 1686, umrl 27, novembra 1962, dr. pilil,, redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953. Glej Letopis 5, str. 108—109; 13, str. 51—53. Dimitrije Vučenov rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. sc., literarni zgodovinar, redni profesor Filološke fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24, aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 115—126; 37, str. 121. Frank Wollman rojen 5. maja 1888, umrl 9, maja 1969, dr. phil. Tedni profesor za. slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Gle] Letopis 20, str. 41 in £1-82, Maks Wraber rojen 16, septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Biološkem inž ti lu tu Jbvana Hadžija. Dopisni član od 7. februarja 1969, Glej Letopis 20, str, JI—Si; 23, str. 37—101. Vili m Zavada rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str, 97—95; 33, str. 99—102. Boris ZlherI rojen 25. septembra 1910, umrl II. febi~uarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Glej Utopil J. str. 1SS—171; 9. str. 3S—40; 27, str. 119-124. Oton Zupančič rojen 23. januarja 187S, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnost od 7. oktobra 1938. Glej Letopis I, str. 151-15-3; 2, str. 225—250, MIHAJLO APOSTOLSKI (1906—1987) 7. avgusta 1987 je umrl zunanji dopisni član SAZU akad. Mihajlo Apostolski, narodni heroj in nosilec spomenico 1941. Poko jni akademik se je rodil 8. novembra 1906 v štipu, k jer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Odločil se je za vojaški poklic. Obiskoval je vojaške So le. Najvišjo, General štab no akademijo, je končal 1938, leta v Beogradu. Druga svetovna vojna ga je doletela v Ljubljani, kjer jc bil načelnik zalednega štaba Triglavske divizije. Uspel sc jc izogniti ujetništvu. Vrnil se je v Makedonijo, se takoj vključil v NOB in bil od leta 1942 komandant glavnega štaba NOV m PO Makedonije. Po vojni je že naprej ostal v armadi in bil 1958. leta upokojen kot general-polkovnik. Z znanstvenim delom se je začel ukvarjati že kot oficir, sprva predvsem na področju vojaške teorije, po vojni, zlasti po upokojitvi, pa z zgodovino. Decembra 1964 je bil imenovan za direktorja Inštituta za nacionalno zgodovino v Skopju. Njegova bibliografija je izredno obsežna, saj obsega preko 300 enot, od tega preko 20 monografij. Sodeloval je tudi na Številnih domačih in tujih mednarodnih znanstvenih srečanjih, 1967. leta ga je za rednega člana izvolila Makedonska akademija znanosti in umetnosti, naslednje leto pa srbska. Zunanji dopisni član SAZU je postal 1977- leta. Leta 1976 ga je Makedonska akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega predsednika. Poleg zgoraj omenjenih član-stev je bil Mihajlo Apostolski še član številnih drugih znanstvenih asociacij - Impresivna je tudi družbenopolitična aktivnost pokojnega zunanjega dopisnega člana SAZU. Bil je član prezidija I. in IL zasedanja ASNOM in udeleženec II. in III, zasedanja AVNOJ, Več let je bil tudi republiški in zvezni poslanec. Zelo aktiven je bil tudi v ZK, SZDL in ZB tako na ravni republike kot federacije. Za svoje delo je prejel številna visoka domača in tuja odlikovanja. S člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil tesno povezan, z mnogimi je bil tudi v stalnih osebnih stikih. Svojega spoštovanja do Slovenije in Slovencev ni skrival. Vsem slovenskim udeležencem znanstvenega zborovanja Kultura in znanost v NOB in revoluciji, ki je bilo od 7. do 9. oktobra 1981 v Strugi pri Ohridu, se je zlasti priljubil ne le kot odličen organizator ampak nadvse pozoren gostitelj. Kot ugleden vojaški strokovnjak in znanstvenik, revolucionar in družbenopolitični delavec ima velike zasluge za povojni gospodarski in družbeni razvoj Makedonije in Jugoslavije v celoti. SREČKO BRODAR (1893—1987) Slovenska akademija znanosti in umetnosti se bo vedno spominjala svojega uglednega člana, zaslužnega profesorja in častnega doktorja Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ustanovitelja slovenske kvar-tarologijc in paleolitika na ljubljanski Univerzi, doktorja Srečka Bro-darja. Umrl je 27, aprila 1987, le nekaj dni pred d «polnjenjem 94. leta. Srečko Brodar se je rodil 6. maja 1893 v Ljubljani, že ko je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani, je v Mestnem domu z zanimanjem poslušal predavanja zagrebškega profesorja D. Gorjanoviča o krapinskem pračloveku. čeprav je kot gimnazijec pričel gojili leposlovje, je kljub temu po maturi vpisal na Filozofski fakulteti na Dunaju predmete naravoslovne skupine, priobčeval pa svoje leposlovne prispevke v Ljubljanskem zvonu, Slovanu in drugod. Bil je član Kluba jugoslovanskih akademikov na Dunaju in se aktivno udejstvoval pri preporodovskem gibanju. Od 1915 do 1918 je bil mobiliziran, takoj po vojni pa nameščen kot suplent na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, Od 1921 do 1939 je služboval kot profesor na gimnaziji v Celju. Ko je leta 1928 odkril v Potočki zijalki na Olševl, v višini 1700 m, prvo paleolitsko postajo v Sloveniji, si je začrtal svojo nadaljnjo življenjsko pot z raziskovanjem pračloveka, O rezultatih raziskovanja, zlasti o mlajšepaleolitskem aurignacienu pripadajoči kulturi olševien, je poročal leta 1936 na I. mednarodnem kongresu INQUA na Dunaju. V letih 1928 do 1935 je z ogromno vztrajnostjo z ekipo delavcev in študentov v omenjeni visokoalpskl votlini zbral okoli 1500 kosti jamskih medvedov in številna orodja tamkajšnjega ledenodobnega pračloveka. Leta 1938 je priobčil doslej neštetokrat citirano razpravo o tedanjem stanju vsega jugoslovanskega paleolitika. Odmev Brodar jevega ep obalnega odkritja v vsem takratnem znanstvenem svetu je bil izreden. Srečko Brodar je odkril v Sloveniji še prvo mezolltsko postajo v Spehovki pri Zgornjem Doliču in prvo neolitsko postajo v Ajdovski jami pri Krškem. Odkril je številne neolitske postaje v Sloveniji. Leta 1939 je promoviral za doktorja filozofije na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1939 do 1946 je poučeval na gimnaziji za Bežigradom v Ljubljani. Po osvoboditvi leta 1946 je nastopil službo izrednega, leta 1951 pa rednega profesorja za prazgodovino človeka na Frirodoslovno-matcmatični fakulteti v Ljubljani. Tedaj se je izredno razširila njegova znanstvena dejavnost. Dopisni član SAZU je postal leta 1949, redni pa leta 1953. Dopisni član JAZU je postal leta 1975. Od leta 1950 do 1970 je bil upravni k Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni in načelnik sekcije za arheologijo od leta 1960 do 1971. Paleolitsko raziskovanje je prestavil na kraška tla, Obsežna raziskovanja so odkrila v Betalovem spodmolu v Postojni vrsto kulturnih plasti, od doslej najstarejše pri nas ugotovljene premousturienske do naj mlaj Se epipaleolitske kulture. Ugotovil je stratigrafijo jamskih sed imen tov v Hauptmanovem kevdru in v jami brez imena v Postojni, v Parski golobini pri Pivki ter v Otoški jami pri Velikem Otoku, Daleč v Postojnski jami je odkril kulturne ostanke paleolitskih lovcev in opravil več stratigrafskih sondiranj v jami. Odkril je prvotni vhod v Postojnsko jamo, ki so ga uporabljali ledenodobni lovci. Leta 1951 je bil svetovalec pri izkopavanju v Pečini pod Jerininim Brdom pri Kragujevcu in ugotovil prvo paleolitsko postajo v Srbiji. Sodeloval je še pri odkrivanju številnih drugih palcolitskih in nealiiskih kultur v Jugoslaviji. Na Budžaku pri Subotici je dognal pod do tedaj najstarejšo starčevsko neolitsko kulturo Se starejšo epipaleoltfsko kulturno plast. Udeležil se je odkrivanja druge paleoiitske postaje v Srbiji v jami Risovača pri Arandjelovcu. Leta 1952 je po terenskem ogledu klasificiral ob Usori pri Doboju v Bosni odkrito kameno paleoiitsko industrijo. Leta 1955 je ugotovil ognjišča in mousteriensko konico pračloveka v zasuti jami pri Črnem Kalu. Na izredno stare živalske in kulturne ostanke je naletel v letih 1969/1970 v novoodkriti jami Risovec pri Postojni, Z nasveti je prisostoval pri številnih palcolitskih izkopavanjih svojih naslednikov. Z dolgoletnim raziskovalnim delom, med katerim je obiskal mnogo paleolitskih najdišč v Avstriji, čehoslovaški, Nemčiji in Franciji, je tako zgostil mrežo postaj ledenodobnega človeka, da je bila vzpostavljena zveza med avstrijsko-moravskim paleoHtskim središčem in paleolitikom na zahodu. Uveljavil je slovenski in tudi jugoslovanski paleolitik v mednarodnem znanstvenem svetu. Zlasti izsledki iz visokoalpske Potočke zijalke so odločilno vplivali na razvoj paleoiitske vede, tako glede kronologije kakor tudi glede vprašanja popolne razčlenitve ledene dobe. Najpomembnejši znanstveniki so v svojih razpravah zavzeli stališča do teh problemov in so pogosto korigirali svoja prvotna mnenja, Problematika Potočke zijalke je tako živa, da odseva v mnogih razpravah, v priročni kili in učbenikih, Zelo pomembne so tudi ugotovitve na področju kraškega paleolitika. Sistematično proučevanje jamskih sedimentov, ki je bilo v inozemstvu £eie v prvih začetkih, je dalo doslej ne samo važne arheološke in pa-Jeontološke izsledke, marveč je poseglo tudi v spcleogenezo in geomor-fologijo. Omenimo naj njegovo večletno delo v dveh obsežnih zvezkih Stratigrafska obdelava Por očke zijiilke na Olševi, ki je bilo leta 1964 oddano za Sklad Borisa Kidriča. Leta 1983 je izšla ob Brodar je vi devetdesetletnici monografija Potočka zijulka, v kateri podaja Brodar cclotno stratigrafijo, favno in nastajanje jame, njegov sin Mitja pa opisuje vse kulturne najdbe, bivalne prostore in kulturno vrednotenje zijalke. Srečko Brodar je deloval skoraj dve desetletji na ljubljanski Univerzi z vso zagnanostjo in posredoval številnim Študentom svoje obsežno znanje. Ljubezen do predmeta je vcepljal v svoje učence in sodelavce, spodbuja] jih je med delom pri izkopavanjih. Vselej je bil dostopen za vsakogar, bil je iskren svetovalec in so ga vsi visoko ceniii. Za nesebično raziskovalno in znanstveno delovanje, za številna pomembna odkritja, temeljite razprave in za afirmacijo slovenske in jugoslovanske kvartarologije je prejel številna priznanja: Prešernovo nagrado je dobil leta 1949 in 1960, Kidričevo leta 1974 in istega leta Avnojsko nagrado. Leta 1975 ga je JAZU izvolila za zunanjega dopisnega člana. Leta 1964 je prejel red deia z rdečo zastavo in leta 1973 red zasluge za narod z zlato zvezdo. Leta 1969 je bil imenovan za častnega doktorja ljubljanske Univerze, leta 1979 pa za njenega zaslužnega profesorja. Kakor sta življenje in delo profesorja Srečka Bradarja vzidana v ljubljansko Univerzo in kot njegova prizadevanja živijo v rodovih njegovih nekdanjih Študentov in sodelavcev, tako je delež pokojnega akademika trajen in dragoccn. Njegove zasluge ga uvrščajo v zgodovino slovenske znanosti in kulture in ga potrjujejo kot eno naših velikih osebnosti, zagotavljajo pa mu tudi spomin pri nas vseh, ki smo ga imeli srečo poznati in sodelovati z njim. 7. globokim spoštovanjem in s toplo zahvalo se poslavljamo od akademika Srečka B rod ar j a, neumornega znanstvenika, dragega učitelja, skromnega in odkritega svetovalca, plemenitega človeka in našega vzornika. ALDO FRANCHINI {1910—1987) Dne 3, aprila 1987 je v Genovi umrl naš zunanji dopisni član profesor Aldo Franchini, izvoljen na skupščini SAZU dne 29. marca 1979. Italijanska sodna medicina je z njim izgubila eno vodilnih osebnosti ali celo prvo med njimi, naša Akademija spoštovanega člana, združenje za sodno medicino Jugoslavije pa enega prvih častnih članov. Profesor Al do Franchini, Genovcžan po rojstvu in opredelitvi, je v svojem rojstnem mestu končal študije, se prav tu habilitiral, potem pa leta dolgo vodil inštituta za sodno medicino v Bariju in v Padovi, vse do leta 1961, ko je za svojim učiteljem Domenicom Macaggijem prevzel katedro v Genovi. Ko je z dopolnjenimi 70 leti predal katedro nasledniku, svojemu učencu, je ostal na inštitutu kot vodja inštituta za podiplomsko izpopolnjevanje v sodni medicini. Se naprej pa je ostal aktiven v sodnomedicinskem dogajanju v Italiji in onstran njenih mej, Redno smo ga srečevali na nacionalnih in mednarodnih kongresih in v izdajateljskih svčtih mednarodnih sodnomedicinskih revij. Več let je bil dekan medicinske fakultete v Genovi, bil pa je vsa leta na visokih dolžnostih v nacionalnih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih organizacijah. Bil je pobudnik i tali j ansko-francosko-švi carskega sod-nomcdicinskcga združenja in organizator mnogih kongresov in simpozijev. Za svoja prizadevanja je prejel vrsto odlikovanj in priznanj, tako Številna častna članstva v sodnomedicinskih združenjih in v akademij ali raznih dežel. 2e leta 1976 je bil razglašen za častnega doktorja univerze Complutcnse v Madridu. Aldo Franchini je zapustil izreden zaklad strokovnih in znanstvenih del trajne vrednosti. Preko 200 znanstvenih objav sega na razna področja sodne medicine in mejnih strok: ocenjevanje telesnih poškodb, foren-zična seksuologija, mladoletniško prestopništvo, zdravniška poklicna vprašanja, poleg — razume se — sodnomedicinske morfologije oziroma forenzične patologije. Posebej je treba omeniti, med štirimi samostojnimi knjigami, znova in znova dopolnjevani priročnik Sodna medicina v kazenskih zadevah, katere 10. izdajo je Franchini dočakal dve leti pred smrtjo. To leto, 1985., je bilo — po njegovih lastnih besedah — dobro zanj: Zdravniška zbornica (O rdi ne dei Medici) v Genovi ga je odlikovala ob 50-1 e t niči diplome, slavna univerza v Montpellierju pa mu je podelila častni doktorat. Poleg nespornega ugleda profesorja Al d a Franchini j a v italijanskem in mednarodnem merilu, je treba posebej poudariti njegove zasluge za povezovanje in sodelovanje z jugoslovansko sodno medicino, Bil je prvi pobudnik medsebojnega spoznavanja, ko je leta 1953 s sodclavci obiskal Inštitut za sodno medicino v Ljubljani, dve leti zatem pa tudi uradno skupaj s svojim učiteljem senatorjem Domenicom Macaggijem Univerzo v Ljubljani- Z referati se je redno udeleževal sodnomedicinskih kongresov in sestankov v Jugoslaviji, enako pa je skrbel za udeležbo naših strokovnjakov na kongresih v Italiji, kakor tudi za njihovo izpopolnjevanje v Italiji. Z AI dom Francbinijem smo izgubili iskrenega in zvestega prijatelja na Se dežele in naših ljudi, hkrati pa dragoccno osebnost iz družbe zunanjih d op i snih članov naše Akademije. Njegovo plemenito osebnost morda lahko najbolje označimo z besedami uvoda v eno Franchinijevih knjig: Tako dobro in lepo kakor tudi slabo in grdo so lahko navzoči kjerkoli in morda celo v večji meri v nas samih kot zunaj nas. JANEZ LOGAR <1908—19&7) Dne 9. novembra je sklenil svojo življenjsko pot redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njenega razreda za filološke in literarne vede, zaslužni znanstveni delavec, avtor Številnih samostojnih publikacij, razprav, člankov in ocen, bibliograf in urednik, profesor Janez Logar. Svojo življenjsko pot je stačel 3. februarja 19OS v Horjulu, v Cankarjevem svetu, ki mu je ostal do zadnjega zvest. Cez nekaj tednov naj bi dopolnil osmo desetletje življenja, ki je bilo od prvega do poslednjega dne zapisano delu in misli na delo, ki ga ni bilo mogoče dokončati. V Ljubljani je poslušal predavanja profesorjev Franceta Kidriča in Ivana Prijatelja na takrat še mladi slovenski univerzi, po diplomi pa se je še dva semestra izpopolnjeval na Karlovi univerzi v Pragi. Temu so sledile službene postaje; suplentsko mesto v Ljubljani in Novem mestu, kjer je opravil profesorski izpit, zatem pa spet v Ljubljani, na učiteljišču, kjer ga je zatekla druga svetovna vojna, Že v prvih mesecih okupacije mu ni bila težavna odločitev, kje je njegovo mesto; od vsega začetka je bil med zvestimi sodelavci Osvobodilne fronte in večji del vojne je moral prebiti zaradi tega v italijanskih in nemških taboriščih-Po vrnitvi v Ljubljano je opravljal vrsto upravnih dolžnosti, kakor mu je veleval tisti čas, vse do pomočnika ministra za p ros veto. Pozneje je dve desetletji vodil bibliografski oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice in še po upokojitvi skrbel za urejanje rokopisnega gradiva v tej naši matični knjižnični ustanovi, vse do leta 1978. Prav tisto leto je bil izvoljen na predlog akademikov Antona Slodnjaka in Josipa Vidmarja za dopisnega in nekaj let pozneje za rednega člana naše Akademije. Že v zadnja študijska leta segajo prve znanstvene objave. Bil je med najbolj zavzetimi in obetajočimi mladimi slavisti in dr. Kidrič mu je že zgodaj zaupal pisanje članka o Scbastijanu Krclju za nastajajoči Slovenski biografski leksikon, kateremu je ostal zvest vse do danes, kot sodelavec in član uredniškega odbora, če se temu njegovemu prvemu sestavku pozna vpliv zanesljive učiteljeve metode, pa je že v svoji prvi obširni razpravi dokazal, da mu je Še bližji vzor dr. Prijatelj. Po njegovem zgledu je zasnoval nič manj skrbno dokumentirano, vendar bolj esejistično oblikovno študijo Levstik v boju s prvaki; izšla je v Levstikovem zborniku, ki so ga pripravili absolventi slavističnega seminarja in ga posvetili svojemu učitelju (1933), uredila pa sta ga Janez Logar in Anton Ocvirk. Čeprav so ga zajele po vrnitvi iz dachauskega pekla Številne neodložljive dolžnosti in jih je vselej, zvest svoji naravi, kar se da vestno opravljal, ga je vendarle vse bolj vabila misel, da bi nadaljeval tam, kjer je vojna njegovo delo prekinila. Zato je rad sprejel pobudo svojega nekdanjega seminarskega tovariša dr. Antona Ocvirka, naj bi sodeloval pri uresničevanju našega dotlej največjega založniškega načrta, zbirke Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pri Državni založbi Slo- venije. Posebej šc, ker je šlo v tem predlogu za njegovega ljubljenca, avtorja gorjanskih bajk in duhovitih, četudi bridkih memoarov, Janeza Trdino. Poldrugo desetletje življenja je v veliki meri namenil tem dvanajstim knjigam; spremljajo jih stotine strani urednikovih opomb, ki pa so veliko več, kot pove to skromno ime, saj so mnoge od njih žc osnova za samostojne študije. Kakor hitro je bilo delo za novo zbirko opravljeno, že so zaupali zanesljivemu uredniku novo. Z enako zavzetostjo kakor prej Trdinove spise je zdaj zbral, uredil in komentiral v štirih zajetnih knjigah celotni opus Janeza Mencingerja. Po izkušnjah, ki si jih je pridobil pri tem delu, so našemu poznavalcu in nadvse vestnemu uredniku naložili še poslednje in nadvse tvegano opravilo, dokončanje in pojasnjevanje Jurčičevega opusa, ki jc ostalo v vseh prejšnjih izdajah torzo. Novemu uredniku je preostalo najtežje delo, zbiranje vsega drobnega, večidel anonimnega gradiva, ki še sto let po pisateljevi smrti ni bilo dokončno evidentirano, avtor iz i rano in razloženo. To odgovorno in zamudno delo je opravljal Janez Logar prav v zadnjih plodnih letih življenja in ga tudi dokončal. S tem je pripravil med vsemi uredniki zbirke največ knjig — osemnajst; prav to težaško delo pa je zavrlo načrt, ki ga jc gotovo še vse bolj vabil: pisanje monografije o Janezu Trdini. Našemu najboljšemu poznavalcu Trdinovega opusa je bilo potrebno le še nekaj mesecev i m zdravja do sinteze, vendar mu je smrt preprečila uresničitev. Drugo temeljno področje Logarjevega dela, ki se z opisanim venomer prepleta, pa je njegova skrb za slovensko bibliografijo. Kot vodja bibliografskega oddelka v naši osrednji knjižnici je skrbel za Široko zasnovano serijo sprotnih bibliografij, vodil je priprave za prepotrebno retrospektivno bibliografijo, hkrati pa je sodeloval tudi z Jugoslovanskim leksikografskim zavodom in si prizadeval, da bi bila tudi v njegovih biografskih in bibliografskih edicijah sloven i ca pravično upoštevana; hkrati je s predavanji skrbel za vzgojo bibliotekarskega naraščaja na Pedagoški akademiji. Sinteza Logarjevih prizadevanj na tem področju je zajetna knjiga Uvod v bibliografijo, ki je izšla 1970. leta in naj bi bila po avtorjevih besedah prvi bibliografski priročnik v Jugoslaviji. Res je prvi, zato je bil tudi preveden v srbohrvaščino, je pa vendar veliko več kot le uvod in priročnik, saj je zasnovano delo veliko širše in globlje. Knjiga je bila ugodno occnjena tudi v tujem tisku, zlasti v praški znanstveni reviji Slavija, kjer je o njej poročal dr Oton Berkopec. Zelo obsežno je tudi Logarjevo uredniško delo, ki se je začelo žc v predvojnih letih s soured niš tvom Levstikovega zbornika in revije Slovenski jezik. Prav redakcija enajste knjige Razprav razreda za filološke in literarne vede SAZU pa je bila njegovo poslednje uredniško dejanje in predstavitev te knjige letošnjo pomlad njegovo poslednje srečanje z javnostjo. Z akademikom Janezom Logarjem se je poslovil ne le izjemen bibliotekarski in bibliografski strokovnjak ter urednik, ampak tudi zanesljiv poznavalec in raziskovalec naše književnosti, posebej še obdobja rea- lizma, pedant in hkrati človek širokih razgledov. Poslovil pa se je tudi skromen in pokončen mož, iskalec resnice, zvest sodelavec in prijatelj. Boleče občutimo vrzel, ki nastaja v vrstah strokovnih in znanstvenih delavcev, še posebej pa bomo pogrešali njegovo mirno, preudarno besedo na srečanjih in posvetovanjih, njegovo toplino, iskrenost in zvestobo. POROČILO O DELU SAZU V LETU 1987 POROČILA RAZREDOV RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE V letu 1987 je imel razred 12 rednih in 7 dopisnih članov, 2 od dopisnih članov {Gabrovec, Lavrač) sta bila izvoli ena na spomladanski skupščini SAZU. Akad. D. Cvetka je prejel Kidričevo nagrado, akad. A. Trstenjak je bil predlagan za nagrado AVNOJ 1987, akad. S. Cigoj pa za Kidričevo nagrado v letu 19S8. V letu 1987 je imel razred več sej, ki so veljale različnim vprašanjem disciplin, ki spadajo v njegovo kompetenco. Podrobno so člani razpravljali o Inštitutu za slovensko izseljenstvo, ki je končno prežel v pristojnost ZRC SAZU. Za prvega predsednika znanstvenega sveta tega inštituta je razred predlagal akad. F. Gestrina, s čemer se je strinjal tudi II. razred, sodeloval pri načrtovani sestavi članov tega sveta (5) in se angažiral pri kadrovski zasedbi sodelavcev InStit.uta; kaže, da so zdaj odstranjene vse dosedanje ovire, tudi prostorske in materialne. Nadalje se je razred na svojih sejah posvečal aktualnemu, problemu, ki se nanaša na zasnovo osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter podiplomskega študija. V tej zvezi je formiral posebno skupino, sodil pa je, da je to vprašanje, ki že zdaleč ni primemo rešeno in s katerim bi se morala, ukvarjati vsa Akademija, seveda tako, da bi izhodišče zanj formirala skupina strokovnjakov. Ti naj bi bili z vseh področij, ki jih zajemajo posamezni tipi šolstva. Delo v nakazani smeri se bo torej nadaljevalo in bo upoštevalo tudi druge institucije, ki so zainteresirane za to problematiko. Na svojih sejah je razred obravnaval tudi poročila predstavnikov med akademijskih odborov, kolikor se tičejo znanstvenega okvira I. razreda. Enako je vodil evidenco tudi o udeležbi svojih članov na mednarodnih kongresih, simpozijih in raznih di-ugih znanstvenih srečanjih. Zanimala ga je realizacija in aktivnost članov ter njihov prispevek k raziskovalnem delu na ustreznih sestankih, ne le mednarodnih ampak tudi domačih. Veliko pozornost je posvetil razred raziskovalnemu delu v SRS, primerjajoč rezultate dela v okviru celotne SFRJ. Ta razmišljanja se bodo kompleksno nadaljevala v skladu s stal iščem cclotnc Akademije. Sc posebej so razred zanimale načrtovane ustavne spremembe, ki bodo predmet proučevanja tudi V bližnji prihodnosti v I. razredu in na celotni Akademiji. Seveda je razred reševal tekoče aktualne zadeve, kol npr. izvolitev oz. predlaganje novih rednih, dopisnih in zunanjih dopisnih članov, kar je zahtevalo mnogo časa in dela in se realiziralo na volilni skupščini 23. aprila 1987. Pre- gledoval jc tudi gradivo za izvolitev asistentov in znanstvenih sodelavcev v institutih, izvedel izvolitev in jih dal v nadaljnji postopek. V letu 1987 je izšlo tudi več znanstvenih publikacij, ki sodijo v okvir edicij SAZU oz. njenega I. razreda in ki so bile predstavljene na tiskovnih konferencah, Čeravno so delo spremljale razne ovire, so bili člani razreda zelo aktivni in navzoči s svojimi razpravami doma kot v mednarodnem prostoru, sodelovali pa so tudi v številnih odborih in komi s j ah na Akademiji in zunaj nje. O tem nazorno pričajo biografski in bibliografski podatki, ki hkrati potrjujejo pravilnost kriterijev, po katerih so bili izbrani avtorji prispevkov za člane razreda. Oddelek za zgodovinske vede Članov oddelka je bilo v letu 1987 osem (6 rednih, 2 dopisna). Njihove seje so bile ne le živahne, temveč tudi intenzivne. Po problematiki so se deloma pokrivale z vprašanji, ki jih je obravnaval I. razred kot celota, izjeme so bili le problemi čisto historične narave, kamor sodijo, npr. predložene razprave, namenjene za natis v okviru edicij L razreda, položaj zgodovine v na Sem šolstvu, naloge, ki se postavljajo zgodovinski vedi v naslednjih letih in podobno. Omenjena skupna tematika je veljala Inštitutu za slovensko izseljen stvo, delu medakademijskih odborov, raziskovalnemu delu nasploh, načrtovanim ustavnim spremembam. Tematsko je posebna pozornost bila posvečena inštitutom, ki spadajo v interesno sfero oddelka za zgodovinske vede (umetnostno zgodovinski, zgodovinski, arheološki, muzikološki inštitut) in so perspektivno, z vidika znanstvenoraziskovalnega dela ter formiranja ustreznih kadrov, zelo pomembni. Oddelek se je na ta način posvečal svojim področjem in celotnemu I. razredu, kar se je v posledicah pokazalo zelo učinkovito, ker so stališča in sklepi oddelčnih sej občutno prispevala k poteku in rezultatom sej celotnega razreda. Oddelek je seveda reševal tudi tekoče zadeve, ki so bile raznih vrst in so se še zlasti tikale predlogov za nove asistente in znanstvene sodelavce v inštitutih, za katere jc neposredno zainteresiran oddelek. Na svojih sejah je oddelek poslušal tudi poročila članov o delu: a aktivni udeležbi na kongresih, simpozijih in podobnih znanstvenih srečanjih doma in v tujini, o publikacijah, ki so izšle samostojno v okviru edicij SAZU ali zunaj njih, o manjših razpravah, ki so bile objavljene v domači in tuji znanstveni periodiki, o sodelovanju v medakademijskih in drugih odborih. Delo je bilo obsežno in je plodno rezultiralo, člani so ga opravljali individualno, v posameznih primerih tudi v okviru inštitutov. V celoti gledano je oddelek svoje delo v 19S7. letu opravil uspešno. Njegovi člani so sodelovali ne le s I. razredom kot celoto, temveč tudi S sorodnimi znanstvenimi institucijami doma in na tujem. Njihovi prispevki v domačo in mednarodno historično literaturo so po kvaliteti vredni pozornosti in priznanj, ki jim jih izreka tudi strokovna kritika. Oddelek za družbene vede V letu 1937 so bile volitve novih članov SAZU. Priprave za te volitve je oddelek končal že konec leta 1986. Na volitvah je bil izvoljen na predlog oddelka en nov dopisni član, dva zunanja dopisna člana, trije dopisni člani pa so postali redni člani. Oddelek ima sedaj; 10 članov, od tega 9 rednih in 1 dopisnega člana. V oddelku je večkrat tekla razprava o pripravah za razpravo o temi: Akademija in varstvo moralnih avtorjevih pravic, ki je bila dne 5. 11. 1987 v dvorani SAZU. Referate in komunikacije ter diskusijo imamo namen objaviti V posebni publikaciji SAZU. Tako bi bila izvršena ena od nalog iz Srednjeročnega načrta 19S6—1990, Opravljena SO tudi pripravljaj na dela za temo: Pravna odgovornost na področju delovnih razmerij, s katero se ukvarja akad. R. Kyovsky. Oddelek je tudi razpravljal o morebitni vključitvi Akademije v javno razpravo o predlogih za ustavne spremembe in se odzval vabilu za razpravo o spremembah v gospodarskem sistemu in vabilu na posvetovanje o razvoju nezadostno razvitih pokrajin. V zvezi s poročilom oddelka za leto 1986 je treba omeniti, da je bilo pripravljeno za tisk poročilo o Studijskem potovanju članov jugoslovanskih akademij po Koroški in severovzhodni Italiji. Na sejah oddelka in tudi na sejah razreda so bile obravnavane tekoče zadeve, zlasti Uidi tisk. Delo članov oddelka v okviru Akademije je razvidno iz njihovih biografskih in bibliografskih podatkov. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE V začetku leta 19S7 je imel II. razred 13 rednih članov, 3 dopisne in 10 zunanjih dopisnih. Ob koncu leta je bilo stanje nekoliko spremenjeno: rednih članov je 14, dopisna sta 2, zunanjih dopisnih pa je 12. Sprememba je nastala najprej po volilni skupščini 23. aprila, ko sta dva dotedanja dopisna Člana postala redna (F. Bernik in J. Stanonik), za novega dopisnega člana je bil izvoljen jezikoslovec J, Orešnik, za zunanja pa literarni zgodovinar A. Flaker (Zagreb) in filolog N. L Tolstoj (Moskva). Pred koncem leta (9. novembra) je umrl redni član Janez Logar. Med člani II. razreda je tudi Josip Vidmar, ki je hkrati častni in redni član naše akademije. Razred je imel v tem letu sedem rednih sej. Na vseh je reševal, tako kakor prejšnja leta, tekoča organizacijska, personalna in predvsem strokovna vprašanja. Obravnaval je prejete dopise in okrožnice, volil znanstvene delavce v inštitutih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki SO V delovni povezavi z razredom, dajal jc predloge za dodeljevanje finančnih sredstev za sirokovne obiske svojih članov na tujem, mnenja o kandidatih za nagrade in druga priznanja, o organizaciji znanstvenih posvetov v okviru SAZU itd. Organiziral je predavanja, tiskovne konference ob izidu novih publikacij, žalne svečanosti in podobno, ob posebnih priložnostih pa je razpravljal tudi O širših družbenih vprašanjih, na primer o Spremembah zvezne in republiške ustave ali O problematiki izobraževanja, Kadar je bilo potrebno, je razpravljal tudi o zapletih v inštitutih, letos konkretno v Inštitutu za izseljenstvo. Stalna točka dnevnega reda je bila tudi v tem letu razprava o publikacijah, na začetku leta pa tudi nadrobnejši razmislek o predlaganih kandidatih za nove redne, dopisne in zunanje člane, ki so bili voljeni v aprilu. Temeljili publikaciji Akademije, za kateri je skrbel II, razred, sta bili v tem letu Valvasorjeva korespondenca z Royal Society, ki jo je pripravil, körnen liral in pospremil z uvodno študijo dr. B. Reisp, izšla pa je v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev; ob tem pa XI. knjiga Razprav razreda za filološke in literarne vede, ki je izšla po daljšem premoru in sta jo uredila člana razreda J. Logar in F. Bernik. Razred je že pripravil načrt za naslednji dve knjigi razprav, od katerih bo ena obravnavala liter arno-zgodovinska in teoretična vprašanja (urednik D. Moravec), druga pa filoSoška (urednik T. Logar). Razred je pripravil že tudi okvirni načrt za nekaj prihodnjih let; iz tega načrta bo v letu 1938 izšla zajetna knjiga z (delovnim) naslovom Čopovi galicijski dopisniki, ki jo pripravlja prof. Rozka Stefan s sodelavcema. Med gostujočimi predavatelji je treba omeniti obisk češkega filologa dr. Aloisa Jedličke, profesorja Karlove univerze v Pragi, ki si je izbral temo Poti k oblikovanju sistema t ike stila. Ob izidu novih publikacij je razred II. novembra predstavil poleg Valvasorjeve korespondence, o kateri je govoril urednik dr. B. Reisp, tudi novi zvezek Traditiones, ki jih izdaja inštitut za slovensko narodopisje in ureja dr. A. Baš. Istega dne je bila žalna svečanost ob smrti akademika Janeza Logarja, ki se je je udeležilo veliko število članov in gostov. Po predsednikovi uvodni besedi je o pokojnikovem delu govoril razredni tajnik. Člani II. razreda so sodelovali tudi pri pripravi razprave o varstvu in zaščiti moralnih avtorskih pravic, ki jo je organizral I. razred; dva člana sta sodelovala z referati, dva v razpravi, ki Se je razvila po referatih. Večji del dejavnosti članov razreda se je odvijal, tako kakor prejšnja leta, seveda zunaj razreda in Akademije. Bili so člani številnih svetov, komisij, uredniških odborov itd. Mnogi so sodelovali na znanstvenih Srečanjih doma in na tujem, predvsem pa SO objavljali nova dela v samostojnih knjigah ali v periodičnih publikacijah, tudi zunaj Slovenije in Jugoslavije. Nekateri so dobili častna priznanja, nagrade ali odlikovanja. Podrobnosti o vsem tem in o celotni dejavnosti razreda so razvidne iz sejnih zapisnikov v arhivu SAZU, pa tudi iz biobibliografskih podatkov o članih na straneh tega letopisa. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Razred je imel 5 sej, na katerih je obravnaval tekoče zadeve s sej predsedstva in dajal predloge predsedstvu. Pripravljeni so bili predlogi za izvolitve v redno in dopisno članstvo ter za zunanje dopisne člane. Člani razreda so bili dejavni v ekspertnih komisijah za ocenjevanje raziskovalnega dela pri RS S in komisijah za opremo. Razred je tudi predlagal člane svetov inštitutov, pri katerih je SAZU soustanoviteljica, razpravljal je o predlogih za izmenjavo v okviru mednarodnih pogodb in o predlogih za znanstvene sestanke. Člani razreda so bili nosilci organizacije več mednarodnih in domačih znanstvenih sestankov, o čemer govorijo obširneje poročila teli članov. V razredu delujeta odbora za molekularne vede (predsednik D. Hadii) in za energetiko (predsednik J. Peklenik). Raziskovalno delo so notranji člani opravljali v okviru kateder in inštitutov na fakultetah, samostojnih inštitutih in v Lekovem tozdu Raziskave in razvoj, Delo je potekalo na naslednjih področjih: funkcionalna analiza, teorijska fizika trde snovi, fizika feroelektrikov in tekočih kristalov, fizika polimerov, molekularna spektroskopija in struktura molekul, mehanizmi pretvorbe pri heterociklicnih spojinah, geomehanika, teorija obdelovalnih sistemov, proizvodna in tehnična kibernetika, biokibernetika in električna stimulacija denerviranih mišic, teorija informacij in umetna inteligenca. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred za naravoslovne vede ima S rednih in 4 dopisne člane. V letu 19S7 je skupščina SAZU volila nove člane. Na predlog razreda je bil izvoljen novi dopisni član, en dopisni član pa je postal redni član. Razred je 27, aprila 1987 s smrtjo akademika prof. dr. Srečka Brodarja izgubil enega rednega člana. Razred je imel v letu 1987 šest sej (15. januarja, 4. marca, 55, aprila, 17. septembra, 29, oktobra in 19. novembra). Na seji 15. januarja so člani razpravljali o predlogih za nove dopisne in redne člane SAZU, Za Geografski zbornik 26/1986 so sprejeli naslednje rokopise: Franca Lovrenčaka Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na kraških planotah Slovenije, Milana Šifrerja Triglavski ledenik v letih 1974—1985, Dušana Koširja Ledenik pod Skuto v letih 1974—1985 in Ivana Gamsa Razvoj reliefa na zahodnem Dolenjskem s posebnim ozirom na poplave. Na seji 4. marca so člani razpravljali o stališču SAZU v zvezi s spremembami Zakona o usmerjenem izobraževanju. Razpravljali so nadalje o predlogih razredov za nove člane SAZU in dali nanje nekaj načelnih pripomb. Pogovarjali so se nadalje o predlogu ZRC SAZU, tla bi se doktorsko delo njegovega sodelavca objavilo kot publikacija SAZU. Bili so mišljenja, da se disertacije pri SAZU načelno ne morejo objaviti v celoti, Predlagali so predsedstvu SAZU, naj po možnosti finančno in prostorsko podpre akcijo ZRC SAZU za nakup rastrskega mikroskopa preko RS S. Mikroskop bi uporabljali tudi člani IV. razreda. Člani razreda so podprli mnenje Slovenskega geološkega društva, ki nasprotuje priključitvi geološkega oddelka Prirodoslovnega muzeja k bodočemu Biološkemu centru. Na seji 15. aprila so člani razpravljali o delu znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Me lika in so se strinjali, da svet prevzame vlogo tiskovnega sveta pri Geografskem zborniku. Razred je izvolil dopisne člane Mar i a Pleničarja za glavnega urednika Razprav IV. razreda. Razred je ponovno izvolil dr. Rada Gospodarica v naziv znanstveni svetnik in dr, Andreja Kranjca v naziv znanstveni sodelavec v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Dr. Katico Drobne je razred ponovno izvolil v naziv znanstvene svetnice v Faleontološkem inštitutu Ivana Rakovca, Rajka Si upnika, pa v naziv raziskovalnega asistenta v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija. Na seji 17, septembra so člani razpravljali o predlogih za odlikovanja, ki bi naj jih dobili člani ob petdesetletnici SAZU. Razpravljali so o osnutku sveta Izobraževalnih skupnosti Slovenije in Kullume skupnosti za podiplomski študij in so se strinjali s pripombami, ki jih je dal tajnik razreda na seji predsedstva SAZU. Pogovarjali so se nadalje o recenzijah bibliografij četrtega razreda, ki sta jih izdelala prof. J, Munda in akademik D. Moravec, in priporočili, da naj pripombe upoštevajo v največji možni meri. člani so razpravljali nadalje O načrtu tiska za leto 1988, Za razprave IV. razreda 28/1987 so Sprejeli rokopisa Dragice Turnšek in Antona Ramovša Zgornje triasne tvorbe v severnih Julijskih Alpah ter Narcisa Mršiča Genus Xestoiulks Ver-koeff 1988 v Jugoslaviji. Na seji 29. oktobra so člani razpravljali o vrednotenja znanstvenega tiska pri RSS in bili mnenja, da SC prav zaradi tega vrednotenja zmanjšuje interes za naravoslovne objave v domačih revijah. Ugotovili so, da bi bilo koristno, če bi v naravoslovnih strokah geologiji, biologiji in geografiji bilo pri vrednotenju edino merilo pri ocenjevanju kvalitete ne glede na kraj objav, Za razprave IV, razreda 28/1987 so sprejeli rokopis Jožeta Bolela in Franca Volkovrha Nove vrste podzemeljskih poltev Jugoslavije. Za Geografski zbornik 27/1987 so sprejeli rokopise Draga Mezeta Hribovske kmetije na Idrijskem in Cerkljanskem, Milana Orožna Adamiča Hribovske kmetije v severnem porečju Poljanske. Sore, Draga Perka Pokrajina in raba tal v Pokokrju (Primer računalniškega ugotavljanja povezanosti pokrajinskih prvin). Za Kraso-slovni zbornik 16/1987 so Sprejeli rokopis Franca šušteršiča Drobnokraško površje ob severnovzhodnem obrobju Planinskega polja, člani razreda so v plan tiska za leto 1988 uvrstili med Dela razpravo Janeza Maljašiča Mono- grofija druiine Scutarie Llidae (Turbelaria). Razred se strinja s predlogom akademika Emesta Mayerja za podelitev Kidričeve nagrade skupini avtorjev: Mitji Zupančiču, Ivu Pimcerju in Lojzetu Marinčku za njihovo delo pri Vegetacijski karti Jugoslavije in predlaga predsedstvu SAZU, da pobudo podpre in jo posreduje naprej, člani razreda so sklenili, da bo imela dopisna članica Dragica Turnšek 9. decembra 19S7 na SAZU predavanje Korale in koralni grebeni v mezozoiku Slovenije. Na seji 19. novembra so člani sklenili, da se uvrsti razprava Andreja Kranjca Rečentni fluvialni jamski sedimenti, njihovo nastajanje in vloga v speleo-genezi v plan tiska za leto 1988 za Dela. Za Krasoslovni zbornik 16/1987 so člani sprejeli rokopise Rada Gospodarica SpeleogeoloSki podatki Taborske jame in njene okolice, Petra Habiča Sledenje ponikalnic na razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico, Petra Habiča Ponorna jama Golobina na Loškem pot ju, Primoža Krivica, Mihaela Briclja, Nika Tršiča in Martine Zupan Sledenje podzemnih voda v zaledju izvira Rizane, Rafaela Podobnika Rezultati poskusov z modeli žaganjavk in Tadeja Slabeta Jamske anastomoze v Dimnicah, člani razreda so razpravljali o pobudi republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje o reformi zakona o usmerjenem izobraževanju in bili mnenja, da naj ureja visoko šolstvo in zlasti univerzo poseben zakon. Pogovarjali so se tudi o amandmajih za spremembo ustave SFRJ in bili proti vsem tistim amandmajem in drugim spremembam ustave, ki zmanjšujejo avtonomnost republik in pokrajin. Razred je ponovno izvolil dr. Darinko Trpin v naziv višje znanstvene sodelavke v Biološkem inštututu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Poleg tega je bilo v poslovnem letu več sej znanstvenih svetov; 2 seji Geografskega inštituta Antona Mellka, 1 seja Inštituta za raziskovanje krasa, 3 seje Biološkega inštituta Jovana Hadžija in 2 seji Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca. RAZRED ZA UMETNOSTI Po zadnjih letošnjih volitvah novih članov ima razred za umetnosti skupaj 13 rednih, 2 dopisna in 14 zunanjih dopisnih Članov, v letu 1987 je razred sklical pet Sej; prvi dve je namesto obolelega tajnika vodil d op. Član Ciril Zlobec, Kot za vsa druga leta tudi za preteklo velja, da so člani V. razreda glede na specifičnost svojega ustvarjalnega dela svoje moči posvečali predvsem delovanju zunaj Akademije, saj ta v svojih okvirih ne nudi možnosti za izdajanje knjig, prirejanje koncertov, razstav in podobnih dejavnosti. Zato je delež V. razreda pri skupnem prikazu uspehov SAZU nujno skromen in se omejuje na tekoče organizacijske zadeve in na pomoč pri skupnih naporih in načrtih celotne ustanove. Tako je razred pravočasno pripravil vse potrebno za volitve novih članov. Nadalje je imel poseben sestanek s predsednikom SAZU, na katerem je proučil možnosti za spremembe statuta in za morebitno reorganizacijo svoje notranje ureditve. Člani V. razreda so se nadalje vključili v skupne napore Akademije v pripravi stališč do sprememb Zakona o usmerjenem izobraževanju, v razpravo o Šolstvu, v razpravo o zaščiti moralnih avtorskih pravic umrlih avtorjev, za katero so dali tudi pobudo; vključili so se tudi v komisijo za pripravo 50-letnice; izoblikovali so predloge za kandidate letošnjih Prešernovih nagrad in se udeležili pogovora o spremembi ustave, ki ga je SAZU pripravila s predsednikom Skupščine SRS; tajnik razreda je razen tega že peto leto sodeloval v komisiji za pregled Načrta pravil za novi slovenski pravopis in jo do izvolitve novega predsednika tudi vodil. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred za medicinske vede je leta 1987 izgubil zunanjega dopisnega člana Aida Franchinija, upokojenega profesorja za sodno medicino v Genovi. Leto 19S7 je bilo volilno leto. Na skupščini SAZU 23. aprila 1987 sta bila izvoljena nova dopisna člana ginekologinja Lidija Andolick-Jeras in nevrokirurg Vinko Dolenc, za zunanjega dopisnega član pa Otto Prokop, upokojeni profesor za sodno medicino v Berlinu. Po zadnjih Volitvah ima VI. razred 7 rednih, 3 dopisne in 10 zunanjih dopisnih članov. Eden izmed rednih članov je veterinarske, ostali so medicinske stroke. Akademik Janez Milčinski, predsednik SAZU, je prejel visoko francosko odlikovanje »Le Commandeur dans l'Ordre des Palmes Académique*, akademik Miro Brzin odlikovanje »The Andres Bell o Oni en«, s katerim ga je odlikovala Venczuclska vlada, in akademik Lev Milčinski Potrčevo nagrado. Akademiku Janezu Milčinskemu je Univerza Karla Marxa v Leipzigu podelila častni doktorat. Ob 9. maju — prazniku slovenskega glavnega mesta je prejel akademik Janez Milčinski priznanje častnega občana Ljubljane, akademik Franc Novak pa je prejel Zlato plaketo Ilegalca. Razred je imel 6 sej. Na sejah so člani razreda obravnavali naslednje važnejše zadeve: o razvojni možnosti medicine, dodiplomskem in podiplomskem študiju ter znanstvenoraziskovalnem delu, načrt publikacij članov razreda, načrt dela Inštituta za medicinske vede, delo Sveta za proučevanje in varstvo okolja, sevanje po črnobilu, prijava znanstveno-raziskovalnih del članov razreda, ki so v pokoju, priprava na 32. medakademijski in VII. znanstveni sestanek medicinskih razredov akademij SFRJ v Prištini, delo Medakademij-skega odbora za infekcije ljudi in živali s Streptococcus agalactiae, delo Medakademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah, predlogi za nove dopisne člane SAZU, priprava na posvetovanje o »Nenadni dihalni stiski kot posledici zapreke v zgornjih dihalnih poteh pri množičnih nesrečah*, ki je bilo v Zagrebu 12. 6. 1987, zbiranje podatkov za nalogo o zgodovinskem razvoju porodništva in ginekologije v slovenskem prostoru od začetkov do danes, program raziskav o epidemiologiji karcinoma dojke v Sloveniji. Delo Medakademijskega odbora za proučevanje infekcij s streptokokom aga-iakcije pri ljudeh in živalih vodi član razreda za medicinske vede. Potekalo je v treh akademijah in v Veterinarskem zavodu v Zagrebu. Raziskovalci So opravljali epidemiološke in epizootiološke raziskave, ki potrjujejo domnevo, da se streptokok (Streptococcus agalactiae) Lahko prenaša na ljudi tudi z mlekom okuženih krav. Medakademijski odbor za travmatologijo v izjemnih razmerah, ki ga vodita člana razreda, proučuje organiziranost in usposobljenost kirurških služb za delo v izjemnih razmerah. Priključile so se mu vse akademije znanosti in umetnosti v SFRJ. Medakademijski odbor načrtuje raziskovanje in posvetovanje v raznih republikah, ki bi pospeševala raziskave, strokovnost in obenem tudi pripravljenost v primeru katastrof. Znanstveno in strokovno delo so člani razreda opravljati individualno v svojih ustanovah in v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Podrobnejša poročila o tem delu so podana posebej, zato navajamo le številčni pregled njihove dejavnosti: skupno so objavili 48 znanstvenih in strokovnih del; v to število je všteto souredništvo, samostojne knjižne objave in soavtorstvo v skupinski knjižni objavi znanstvenega dela. V domovin L je bilo objavljenih 32, v tujini 16 strokovno znanstvenih del. En Član jc posnel 900 m filma o živalstvu na Slovenskem. Člani so imeli skupaj 9 predavanj z vabilom na domačih in 30 predavanj na mednarodnih konferencah. V domačih ali tujih raziskovalnih ustanovah ali univerzah so imeli 11 predavanj 7. vabilom. Trije člani so organizirali in vodili domačo konle-reneo, trije člani so organizirali in vodili mednarodno konferenco. V mednarodnem projektu sodelujeta 2 člana, v medrepubliških projektih 4 člani, 4 člani sodelujejo pri skupinskih raziskavah ali elaboratih v Sloveniji, 1 član je predsednik programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Pet članov je opravljalo pedagoško delo na Medicinski in eden na Biotehniški fakulteti — VTO7-D veterinarstvo, Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, člani razreda so sodelovali v raznih svetih, odborih, komisijah itd, Slovenije, Ljubljane, Medicinske in Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Univerzi t enega kliničnega centra v Ljubljani, Raziskovalne skupnosti Slovenije itd. Bili so uredniki ali člani uredniških odborov strokovnih časopisov, častni člani, predsedniki ali podpredsedniki strokovni! društev v domovini in tujini. Dva člana Sta predsednika po enega izmed dveh medakademijskih odborov, za katerih delo skrbi razred, en član je bil namestnik predsednika Medakademijskega odbora za tfcavmatologijo v izjemnih razmerah. Poročilo o delu Inštituta za medicinske vede je podano posebej. Posebej je podano tudi poročilo o delu medicinske in veterinarske sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU, Medakademijskega odbora za proučevanje infekcij s streptokokom agalakcije pri ljudeh in živalih in za delo Medakademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmeri h. Spodaj objavljamo stališče razreda v zvezi z uvedbo šestletnega Študija na medicinski fakulteti. Medicinski razred Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na seji 23. 6. 1987 sprejel tole stališče o uvedbi šestletnega študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani: Medicinski razred SAZU ponovno — kot že leta 1906 — podpira predlog za uvedbo šestletnega študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pri tem seveda ne gre za mehanično raztegnite v sedanjega petletnega programa na šest let, temveč zagovarjamo vsebinsko in metodološko obogatitev študija. Vsekakor menimo, da naj nov program v vseh semestrih odmerja medicincu aktivnejšo vlogo in ga tudi s tem bolj vzpodbuja za študij kot doslej. Pretežni del dodatnega časa naj mcdicinec prebije s svojimi mentorji ob pacientu, pri čemer podpiramo zamisel o celodnevnem delu na zdravstveni ustanovi. Zaradi širjenja obzorja in srečavanja z drugačnimi idejami podpiramo predlog, da bi medici nec del študija ob pacientu lahko opravljal ne samo zima j svojega fakultetnega mesta, temveč tudi v drugih republikah ali v drugih državah. Pozdravili bi tudi možnost, da bi v šestletnem študiju bolj poskrbeli za študente z nadpovprečnim uspehom in jim bolj organizirano kot doslej orno-goiili vključevanje v raziskovalno delo. V novih programih naj bi bolj kot v dosedanjih upoštevali preventivne vidike zdravstva. Kot cilj novega načina študija zagovarjamo zamisel o celostni medicini, se pravi taki, ki povezuje teorijo s prakso, se trudi za sodelovanje pacienta z zdravnikom, usklajuje biologijo z duševnostjo pacienta, upošteva osebnost in družbo, zahteve stroke in zdravniške etike. AKADEMIJA IN NJENA DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNO Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1987 enega častnega člana, 66 rednih, 16 dopisnih in 74 zunanjih dopisnih članov. SAZU jc leta 1937 izgubila redna člana akademika Srečka Brodarja (27. aprila) in Janeza Logarja (S. novembra) ter dva zunanja dopisna člana Al da Franchi-nija (3. apriia) in Mihaila Apostolskega {7. avgusta). ENOTE SAZU ima Kabinet Josipa Vidmarja, Svet m pi-oučevanje in varstvo okolja, Odbor za energetiko, Medakademijski koordinacijski odbor za molekularne vede in med akademijske odbore za floro in favno, za proučevanje infekcij s Str. agalactiae pri ljudeh in živalih, za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev, za travmatologijo v izrednih razmerah, za vlade in nevlada-joče etnične skupine v Evropi (1350—1940) ter za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti. V okviru delovne skupnosti SAZU delujejo: Tajništvo kabineta predsednika, Tajništvo predsedstva. Tajništvo razredov. Tajništvo D S, Referat za tisk. Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela, Biblioteka, Fi-nančno-r ačunovod s k i oddelek in Fotolabor atori j . JUBILEJI Leta 1987 so praznovali: 90-letnico zunanja dopisna člana Vasa Čub rilo vid in Harald Saeverud; 83-letnicü akademika Alojzij Finžgar in Janko Jurančič ter zunanji dopisni član Otto Demus; 80-letnico akademiki Anton Ingolič, France Mihci ič, Boris Merhar in Edo Ravnikar ter zunanji dopisni član Lojze Spacal; 75-letnico zunanji dopisni član Janos Szentagothai; 65-letnico akademiki Uroš Krek, Janez Stanonik, Stanko Grafenauer in Ludvik Gyergyek ter zunanja dopisna člana Jakov Sirotkovič in Branko Pavičevič; 60-lctnieo akademika Matija Drovenik in France Bernik ter zunanja dopisna člana KarlAlexander Müller in Pavle Merku; SS-letnico dopisna članica Dragica Turnšek in zunanja dopisna člana Bogdan Povh ter Slobodan Perovič; 50-letnico zunanji dopisni član Florjan Lipuš. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA NAGRADE Nagrado A V-JO J je prejel akademik Lojze Vodovnik. Kidričevo nagrado za Življenjsko delo sta prejela akademika Drago t in Cvetko in Ludvik Gyergyek. Nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izboljšave je prejel dopisni član Vinko Kambič za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop. Nagrado dr. Vladimir Bakarič je prejel akademik Zdrav ko Mlinar. Specialno Vukovo nagrado je prejel akademik Janko Jurančič. Nagrado vstaje slovenskega naroda je prejel akademik Boris Paternu. Tischlcrjevo nagrado je prejel akademik Bogo Grafenauer, Nagrado dr. Jožeta Potrča je prejel akademik Lev Milčinski. ODLIKOVANJA SO DOBILI akademik Janez Batis — red dela z rdečo zastavo akademik France Bernik in dopisna Članea Dragica Turnsek — red dela z zlatim vencem akademik Dušan Moravec — red republike s srebrnim vencem dopisni član Vinko Kambič — red zaslug za narod z zlato zvezdo PRIZNANJA, IMENOVANJA, IZVOLITVE Akademik Franc Novak jc prejel zlato plaketo Ilegalca, Akademik Janez Milčinski je postal častni občan mesta Ljubljane in prejel častni doktorat Univerze Karl-Marx v Leipzigu. Akademik Lojze Vodovnik je postal Član Newyorške akademije znanosti, častni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in prejel diplomo ET AN ob 30-letnici konference ETANA ler Pioneer Certificate International Symposium on External Control of Human Extremities. Akademiku Miroslavu Brzinu je bilo podeljeno državno odlikovanje republike Venezuele, orden Andrčs Bcllo. Akademik Janez Fe t (ich je postal član International Society of Dermatology in časlni član Udruženja dermatovenorologa Jugoslavije. Akademik Robert Blinc je bil izvoljen za predsednika evropskega združenja za feroelektrike na kongresu v Poznanju. Akademik Janez Pcklenik je bil izvoljen za rektorja Univerze Edvard Kardelj. Akademik Ivan Gams je dobil zlato značko civilne zaščite Republiškega sekretariata za civilno zaščito. Akademik Ferdo Gestrin je postal zaslužni profesor Univerze Edvard Kardelj Akademik Anton Trstenjak je postal častni občan Gornje Radgone. Akademik Boris Patcmu je bil imenovan za častnega člana Slavističnega društva Slovenije, Akademik Bratko Kreft je postal častni član Matice srpske. POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZVEZI Z ŽIVLJENJEM IN DELOM SAZU 5. L se je predsednik udeležil podelitve nagrad Borisa Kraigherja za leto 1987 v Skupščini SRS. 6. 1. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Slovenski likovni umet- niki za glasbeno šolo v Celovcu« v Kulturno-informacijskem centru Križanke, 7. J. se je podpredsednik Kreft kot delegat S AZU udeležil skupščine CGP Delo. 8 9 12 14 15 16, 21. 23. 27. -28, 4. 5. 6, 7, 10. 14. 16. 17. 18, je imel predsednik razgovor s predsednikom skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Mikom 2ibretom in sodelavko širt> kovo v zvezi z visokošolskim študijem, je bil predsednik na otvoritvi razstave Judith S. Jauschotoetz »Preproste reči« v likovnem razstavišču Riliard Jakopič, se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je priredilo Slavistično društvo Slovenije ob 80-letniei akademikov Antona Ingoliča in Otona Berkopca v Klubu delegatov. je imel predsednik razgovor z dekanom FNT prof. Jožctom Mar-selom in prof. Raj kom Pavloveem o mednarodnem simpoziju tržaških in slovenskih geologov, ki bo junija 1987 v Trstu, je predsednik sodeloval na sestanku podpisnikov samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za sanacijo stavb SAZli v v dvorani SAZU. je bil predsednik na Otvoritvi razstave »Mesto in njegova ulična podoba« V Kulturno-informacijskem centru Križanke, se je podpredsednik Blinc udeležil plenuma CK ZKS. je bil predsednik na otvoritvi razstave del Ivana Vavpotiča v Narodni galeriji. se je predsednik udeležil razprav na temo: »Mesto in njegova ulična podoba« v Kulturno-informacijskem centru Križanke, je bil predsednik na otvoritvi razstave del kiparja Boštjana Put-riha v Galeriji Junij. se je predsednik udeležil novoletnega sprejema na Izvršnem svetu Skupščine SRS za predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Sloveniji. se je podpredsednik Blinc udeležil simpozija »Ekonomski in družbeni procesi integracije v jugoslovanski samoupravni družbi s. sta se predsednik in podpredsednik Kreft udeležila otvoritve razstave »V Znaku Prešernovih epigramov« v NUK, se je predsednik udeležil 23. kirurških dnevov in Memorialnega sestanka za dr. Markom Godino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je bil predsednik na otvoritvi razstave »Slike Zmaga Jeraja« v Mali galeriji. se je predsednik udeležil podelitve Prešernovih nagrad študentom na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave »Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža» v Cankarjevem domu. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila proslave slovenskega kulturnega praznika in podelitve Prešernovih nagrad v veliki dvorani Cankarjevega doma. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Galerija nad Atlantikom« v Kulturno-informacijskem centru Križanke, se je predsednik udeležil redne skupščine Zveze društev za varstvo okolja Slovenije v Klubu delegatov. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Boj, ples in lov na steč-kih« v Cankarjevem domu. se je predsednik udeležil seje Sveta za proučevanje in varstvo okolja SAZU v dvorani SAZU. je predsednik sodeloval na seji slovenske pagvaške skupine v prostorih SAZU. 19. 2. je imel predsednik razgovor s predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom, je bil podpredsednik Kreft na otvoritvi razstave Iz restavratorske delavnice Mestnega muzeja Ljubljana aEmonske freske« v Kul-turnoinformacijskem centru Križanke. 20. 2. je podpredsednik Kreft zastopal SAZU na podelitvi Kajuhovih nagrad v Cankarjevem domu. 26. 2. skupSčina SAZU, se je predsednik udeležil otvoritve razstave učencev Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega iz Smlednika »Stara Ljubljana v akva-relnih risbah« v Mestnem gledališču ljubljanskem. 28, 2, je skupščina Matice srpske v Novem Sadu izvolila podpredsednika Krefta za častnega člana. 2. 3. je predsednik sodeloval na ustnem časopisu, ki ga je pripravil Rdeči križ Slovenije o darovanju človeški organov. 6. 3. se je predsednik skupaj s podpredsednikom Kreftom udeležil otvoritve razstave del slikark Dili s te Vujovič in Ružice Bebe Pav-lovič v Gorenjskem muzeju v Kranju ob Dnevu žena. 12, 3, je bil glavni tajnik na slovesni podelitvi Jesenkovih priznanj na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, je bil podpredsednik Kreft na otvoritvi dnevov Porabskih Slovencev v Cankarjevem domu. 16. 3. se je podpredsednik Kreft udeležil podelitve Plečnikovih nagrad v Narodni galeriji. iS. 3. je predsednik v imenu pokrovitelja — SAZU — pozdravil udeležence 2- posvetovanja SAZU O energetiki v dvorani Smelt v Ljubljani. 23. 3. je bil predsednik na otvoritvi 26. mednarodnega sejma Alpe- Adria 87 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. 25. 3, sc je predsednik udeležil otvoritve razstave del Dušana Džamonje in Branka Filipoviča-Fila v Moderni galeriji. 27. 3. se je glavni tajnik udeležil podelitve žagarjevih nagrad v Cankar- jevem domu. 7, 4, so predsednika obiskali predstavniki mesta Ljubljane {Nuša Ker- ševan, dr. Iztok Winkler in Jože Ostcrman), ki so mu sporočili sli lep predsedstva Skupščine mesta Ljubljane, da ga proglasijo za častnega občana Ljubljane, se je predsednik udeležil podelitve nagrad dr. Jožeta Potrča v skupščini SRS. 9. 4. je predsednik sodeloval na tiskovni konferenci o identifikaciji in pogrebu posmrtnih ostankov narodnega heroja Serge j a Mašere v dvorani SAZU, sta imela predsednik in glavni tajnik razgovor s članom Predsedstva SRS prof. Ivom Fabincem, se je predsednik udeležil otvoritve razstave «Moje prvo berilo« v Cankarjevem domu, se j c podpredsednik Kreft udeležil posvetovanja na C K ZKS in je bil na otvoritvi razstave Franceta Miheliča v Mali galeriji. 10, 4. sta bila podpredsednik Kreft in glavni tajnik na podelitvi Kidričevih nagrad V Skupščini SRS, 15. 4. je bil podpredsednik Kreft na proslavi ob dnevu železničarjev na Zaloški cesti v Ljubljani. -16 i 6 17 21 22, 23, 25 27, - S. 7, 8 11 12. 19. 20. 25. 26. 28. 31 2. - 5. 4. se je podpredsednik Kreft udeležil posveta »Izročilo Čebin« v v Skupščini SRS. seja predsedstva SAZU. se je predsednik udclei.il pogreba posmrtnih ostankov narodnega heroja Sergeja Mašere, sta bila predsednik in glavni tajnik na slavnostni seji univerzitetnega sveta ob Dnevu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, se je predsednik udeležil seje Sveta enciklopedij na RK SZDL Slovenije. se je predsednik udeležil slavnostne seje Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ter podelitve naziva »primarij* posameznim zdravnikom in zobozdravnikom, volilna skupščina SAZU. je bil glavni tajnik na slovesni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Postojna ob občinskem prazniku. je bil glavni tajnik na slavnostni seji RK SZDL ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda v Skupščini SRS. je bil predsednik skupaj z drugimi predstavniki SAZU v Beogradu, kjer se je udeležil slovesnosti ob 100-lctnici SANU. se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave »Pohod po poteh partizanske Ljubljane® v Kulturno-informacljskem centru Križanke in se udeležil seje RK SZDL, kjer so razpravljali o uresničevanju kulturnega programa KSS. je bil predsednik proglašen za častnega občana mesta Ljubljane, je bil podpredsednik Kreft na otvoritvi razstave del umetnika Djordja Andrejeviča-Kuna v Galeriji revolucije v Ljubljani, se je podpredsednik Kreft udeležil podelitve Levstikovih nagrad v Cankarjevem domu. je bil podpredsednik Kreft kot delegat SAZU na skupščini ČGP Delo. se je predsednik udeležil tiskovne konference Državne založbe Slovenije o knjigi »Pesmi in šege moje dežele« v dvorani SAZU. se je podpredsednik Kreft udeležil razstave publikacij in izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela Filozofske fakultete v Kulturno informacijskem cent m Križanke. se je predsednik udeležil letnega koncerta APZ Toneta Tomšiča v Cankarjevem domu. je bil predsednik na otvoritvi sejma opreme in sredstev civilne zaščite na Gorenjskem sejmu v Kranju. slavnostna skupščina SAZU s podelitvijo diplom novim članom, je predsednik govoril na otvoritvi mednarodnega simpozija »Kirurgija spodnjih možganskih živcev*, ki ga je organizirala Klinika za nevrokirurgijo UKC v Cankarjevem domu. sta imela predsednik in glavni tajnik razgovor s predsednikom Izobraževalne skupnosti Slovenije Mikom ¿ibretom. je bil predsednik v Skopju na slovesnostih ob 40-letnici medicinske fakultete pri skopski univerzi; povabljen je bil kot takratni matičar medicinske fakultete. se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave Ivan S trans, Arhitektura 1962—1986, v Cankarjevem domu. S. 6. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Jugoslovanski španski borci 1936—1941« v Galeriji revolucije v Ljubljani, jc predsednik odprl razstavo dokumentov iz zapuščine arhitekta Ivana Jagra v Prešernovi dvorani. 11. 6. je predsednik obiskal Rdeči križ Slovenije in imel razgovor o de- javnosti RKS na področju boja proti aidsu. 12. 6. je bil podpredsednik Kreft na podelitvi Župančičevih nagrad v Skupščni mesta Ljubljane. 13. 6. je bil predsednik na slovesnosti ob 75-letnic obstoja Gorske reše- valne službe v Skupščini SRS, 19. 6. se je predsednik udeležil svečanosti ob 45-letnici ustanovitve slovenske centralne VP bolnice Kočevski Rog v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve Grafičnega bienala v Moderni galeriji. 22. 6. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Vstaja v Jugoslaviji 1941« v Domu JLA v Ljubljani. 25. 6. seja predsedstva SAZU. 30, 6, je bil predsednik na razgovoru pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SRS Dušanu Sin igo ju. 1. 7. je bil podpredsednik Kreft, na otvoritvi Mednarodnega simpozija Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi na Univerzi Edvarda Kardelja. 2. 7. se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave Karola Crosmanna »Fotografije in filmi« v Kultumo-informacijskem centru Križanke. 17. 7. se je podpredsednik Blinc udeležil seje CK. ZKS. 20. 7. se je podpredsednik Blinc udeležil seje Skupščine SRS. 22. 7. se je predsednik udeležil slovesnosti s podelitvijo nagrad ob 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega naroda v Skupščini SRS. 20, S, jc bil podpredsednik Kreft na otvoritvi razstave Gabrijela Stupice v galeriji Ars. 7. 9. si je predsednik ogledal razstavo »Načrti Ljubljane in njena po- doba od 17. stol. do danes« v Kulturno-informacijskem centru Križanke. 8. 9. se je predsednik udeležil svečane predaje in prevzema rektorskih dolžnosti ob odhodu dosedanjega rektorja prof, Ivana Kristana in nastopu novega prof. Poldeta Leskovarja na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. 9. 9. je imel predsednik razgovor z dr. Nenadom Fundkom in dr. Uro- šem Skaleričem s stomatološke klinike o novoustanovljenem Centru za stomatološke raziskave na Inštitutu Jožef Štefan V Ljubljani. 12. 9. je predsednik v imenu SAZU pozdravil na otvoritvi udeležence mednarodnega simpozija o človekovem vplivu na Kras v Postojni. 14. 9. je bi! predsednik na otvoritvi razstave »8. jugoslovanski bienale male plastike« v Cankarjevem domu. 16. 9. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Narava in zdravje 87« na Gospodarskem razstavišču V Ljubljani. 17. 9. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Gospa z morja — Henrik Ibsen« umetnice Annamarie Ducaton v Mestnem gledališču ljub- ljanskcm in na otvoritvi razstave Kade Alavanje »Alter imago« v Mali galeriji. 18. 9. si je predsednik ogledal razstavo ob 160-letnici Mapnega arhiva v prostorih Arhiva SRS, 22. 9. je predsednik sprejel dosedanjega rektorja ljubljanske univerze prof. Ivana Kristana na poslovilnem obisku. 24. 9. je bil predsednik na otvoritvi novih predkliničnih inštitutov Medi- cinske fakultete v Ljubljani. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Ljubljanski grad — pred nadaljevanjem prenove* v Kulturnoinformacijskem centru Križanke. 25. 9. se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je za ustanovitelje in sodelavce novega Centra za stomatološke raziskave v Ljubljani priredil predsednik Predsedstva SRS France Popit v prostorih Predsedstva SRS. 26. 9. se je predsednik udeležil posveta zdravnikov gorske reševalne službe na Vršiču. 28. 9. je predsednik v imenu SAZU pozdravil udeležence na otvoritvi mednarodnega tečaja plastične kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru V Ljubljani. 30. 9. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Alojz Kogovšek — plastike in slike« v Galeriji revolucije v Ljubljani. 1.10. se je podpredsednik Kreft skupaj z a kad. D. Moravcem udeležil slavističnega zborovanja v Bohinjski Bistrici. 2.10. je bil predsednik na sestanku podpisnikov samoupravnega sporazuma za sanacijo stavb SAZU v prostorih akademije. 3.10. se je podpredsednik Kreft skupaj s akad, D. Moravcem udeležil otvoritve Vidmar jeve sobe na Vrhoiah na Pohorju. 4.10. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila odkritja spomenika umetnostnemu zgodovinarju dr, Francu Štele tU V Tunjicah pri Kamniku. 5.10. je bil predsednik na otvoritvi mednarodnega sejma elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bil podpredsednik Kreft na sestanku s srbskimi pisatelji v Cankarjevem domu. 8,10. seja predsedstva SAZU. 12.10- so imeli predsednik in člani ožjega predsedstva razgovor o problematiki razvoja slovenskega šolstva s predstavniki Katjo Vad-nal, Franci jem Pivcem in Nikom Žibretom, je bil predsednik na predstavitvi 3. knjige Enciklopedije Jugoslavije v slovenščini v dvorani SAZU. 13,10, se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave Vuk Ste-fanovid Karadžič v NUK. -15.10. je bil predsednik skupaj s podpredsednikom Blincem in glavnim tajnikom v Skopju, kjer se je udeležil seje Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ in slovesnosti ob 20-letnici Makedonske znanosti in umetnosti. 19.10. je imel predsednik skupaj s člani ožjega predsedstva razgovor s podpredsednikom Izvršnega sveta Skupščine SRS dr. Borisom Frlecem, 20.10. je bil podpredsednik Kreft v Mariboru na Borštnikovem srečanju. 21.10. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Predstavitev arhivskega gradiva, ki so ga darovali občani Arhivu S RS od 1985—87«, v Kulturno-informacijskem centru Križanke. 23, 10. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila slovesne seje ob 40-letnici Biotehniške fakultete iz Ljubljane v Skupščini SR Slovenije, se je predsednik udeležil otvoritve razstave slikarja Danila Emer-šiča-Haloškega v prostorih Rdečega križa Slovenije. 27.10. se je podpredsednik Kreft v Mariboru udeležil slovesnosti ob Dnevu mariborske univerze. 3,11. je imel predsednik razgovor s predstavniki Mladinske knjige ob izidu L knjige Enciklopedije Slovenije, 4.11, je bil predsednik skupaj s predsednico Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomilo Mitič v Radovljici v zvezi z obnovitvijo vile SAZU na Bledu, glavni tajnik in oba podpredsednika so se udeležili razprave s predsednikom RK za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Franci jem Pivcem in s predsednico Republiškega družbenega sveta Katjo Vadnal o spremembah Zakona o usmerjenem izobraževanju. 5,11. se je predsednik udeležil razprave L razreda na temo: Akademija in varstvo moralnih avtorskih pravic v dvorani SAZU, je bil predsednik na otvoritvi razstave »Kako in kam s planinsko kulturno dediščino» v Kulturno-informacijskem centru Križanke. 6.11, je bil predsednik na otvoritvi razstave »Otroške igrače kot statusni simboli« v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. 9.11, je predsednik sodeloval v delovnem predsedstvu na otvoritvi znanstvenega simpozija »Reformacija na Slovenskem« v zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. 10.11. sta predsednik in glavni tajnik prisostvovala odkritju spominske plošče slovenskemu pisatelju in ljubljanskemu županu Ivanu 1'avčarju na hiši Breg 10 v Ljubljani. II. 11, se je predsednik udeležil predavanja predsednika Skupščine SRS Mirana Potrča o osnutku ustavnih dopolnil v dvorani SAZU, je podpredsednik Kreft govoril na pogrebu a kad. Janeza Logarja in bil na seji sveta za kulturo pri RK SZDL. 14. 11, je bila na TV Zagreb oddaja o življenju in delu podpredsednika Krefta. 17.11. se je podpredsednik Kreft udeležil 8. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. 18.11. je bil predsednik na predstavitvi L zvezka Enciklopedije Slovenije v Cankarjevem domu, je bil podpredsednik Blinc na pogovoru o razvoju znanosti pri predsedniku C K ZKS Milanu Kučanu. 19.11. jc bil predsednik na otvoritvi retrospektivne razstave »Vladimir Žedrinski 1924—1974« v Modemi galeriji v Ljubljani, jc bil podpredsednik Blinc na posvetu o razvoju visokega šolstva v Krškem. 21,11. jc bil podpredsednik Blinc na posvetu o ustavnih spremembah v Skupščini SRS. 23.11, se jc predsednik udeležil otvoritve laboratorijev Naravoslovno-tchnološkega centra v Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, se je predsednik udeležil podelitve naziva npriniarij« nekaterim zdravnikom v prostorih nove Medicinske fakultete v Ljubljani. 24.11. je predsednik vodil sejo programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda v dvorani SAZU, se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Mariborske inku-nabulcf V prostorih Arhiva SR Slovenije, se je predsednik udeležil podelitve visokih državnih odlikovanj nekaterim zdravnikom-profesorjem iz UKC Ljubljana v prostorih Izvršnega sveta Skupščine SRS. 25.11, se je predsednik udeležil slovesnosti ob Dnevu republike s podelitvijo odlikovanj delavcem UKC v avli Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. 26.11. seja predsedstva SAZU. 27. 11, skupna slovesnost akademikov Jil delavcev SAZU in ZRC SAZU ob 29, novembru — Dnevu republike. 2.12. je bil predsednik častni gost na otvoritvi posveta o varnosti v cestnem prometu, ki ga je organiziral Zavod SRS za varstvo pri delu v Cankarjevem domu, se je predsednik udeležil otvoritve prodajne knjižne razstave »Frankfurt po Frankfurtu« v Cankarjevem domu in tudi slovesne predstavitve fotomonografije »Ljubljana* v prenovljenih prostorih na Ljubljanskem «radu. 4.12. je bil predsednik na otvoritvi novega razvpjno-proizvodnega centra Tskre-Delta v Stegnah. 7.12. je imel podpredsednik Blinc na T V Sarajevo intervju o stanju znanosti v SFRJ. 9.12. se je predsednik udeležil okrogle mize o problematiki Plečnikovih Žal v Kulturno-i reformacijske m centru Križanke, je bil predsednik na razstavi Janeza Pirnata v njegovi galeriji »Na podstrehi« hiše Rimska c. 9. 10.12. je predsednik izročil visoko državno odlikovanje stomatologu prof. Zvone tu Žajdeli v prostorih SAZU, je bil predsednik na otvoritvi razstave »Kulture in umetnosti otočanov s Tihega oceana« v dvorcu Goričane pri Medvodah. 11.12. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Evropski slikarji od 16,—18. stol. iz Ermitaža v Leningradu« v Narodni galeriji. 16.12. je predsednik govoril na otvoritvi XVIII. memorialnega sestanka prof, Janeza Plečnika na temo »Transplantacija« v prostorih nove Medicinske fakultete v Ljubljani. 17.12. se je predsednik udeležil predavanja, ki ga je imel Milu t in Civič iz Beograda na temo: »Evropa po sporazumu ZDA-ZSSR o umiku raket srednjega in kratkega dosega« v prostorih SAZU. 21.—23.12. je bil predsednik skupaj z upravnim direktorjem v Titogradu na seji predsedstva Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. 29. 12. se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je za lektorje slovenskega jezika na univerzah v tujini priredil direktor ZAMTES-a Franc Razdevšek v Klubu delegatov v Ljubljani, in ob tej priložnosti izročil lektorjem več publikacij SAZU, je bil predsednik na otvoritvi retrospektivne razstave Franceta Goršeta v Modemi galeriji. 30.12. je predsednik priredil novoletni sprejem za akademike in delavce SAZU in ZRC SAZU. RAZSTAVE S. 6. otvoritev razstave Potovanje na dalnji Vztok 1901—1902 arhitekta Ivana Jagra, ki Sta jo pripravila SAZU in ZRC SAZU. TISKOVNE KONFERENCE 24. 2. tiskoma konferenca L in II. razreda SAZU: Razprave I. razreda XV, Slovenski biograf si leksikon, 14. zvezek, T radi t ione s 15. 20. 4, tiskovna konferenca I. razreda SAZU; Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 (A—M) (Historična topografija Slovenije II) dr. Pavla Blaznika, Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja (Viri za zgodovino Slovencev, knj. VIII) akademika Sergija Vilfana, dr. Boža Oto-repca in dr, Vlada Klemenčiča, Piranska notarska knjiga 1284—1288 (Viri za zgodovino Slovencev, knj. IX) dr. Darje Mihelic, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera o koprski škofiji iz leta 1579 Ane Lavrič. 12. 5. tiskovna konferenca II. razreda SAZU: Janko Kos: čas in zgodovina v romantični poeziji: Novalis, Hölderlin, Prešeren; Joža Mahnič: Janez Mencinger v krškem obdobju; Joža Mahnič: Nove najdbe iz Cankarjeve zapuščine; Boris Paternu: Uvodna faza slovenskega pesniškega modernizma (Ob Otonu Župančiču); Dušan Moravcc: Nove osvetljave podobe Loj za Kraigherja (Ob pisateljevi epistolarni zapuščini); Franc Zadravec; Kosovelova impresionistična lirika; Francc Bernik: Vojna proza Danila Lokarja; Marija Stanonik: Slovenski protestanti in vprašanje slovenske folklore; Vlasta Facheiner Klander: Staroindijski pogledi na metaforo; Milka Ivič: O posesivnom genilivu u slovenačkom jeziku; Irena Grickat Radulovic: Nekoliko jezičkih analiza u vezi s Dalmatinovim prevodom p salama; Vilko Novak: Jezik tretje prekmurske knjige; Marko Snoj: U-jevski refleksi indoevropskih zlogotvomih sonantov v balto-slovaničini. 11.11. tiskovna konferenca II. razreda: Korespondenca J. V. Valvasorja z Royal Society, Traditiones XVI. STIKI S TUJINO 18. 2. se je predsednik kot gost udeležil slavnostne večerje, ki jo je v čast avstrijskemu zveznemu kanclerju dr. Franzu Vranitzkem priredil predsednik ZIS Branko Miku lic v vili Bled. 10. 3. se je predsednik udeležil otvoritve razstave fotografij Imogen Cunningham v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič, ki sta jo pripravila veleposlaništvo ZDA iz Beograda in Moderna galerija. 25. 3. je generalni konzul Republike Francije iz Zagreba izročil predsedniku francosko kulturno odlikovanje »Commandeur dans l'Ordre des Palmes Académiques« v prostorih Francoskega kulturnega centra Charles Nodier v Ljubljani, je bil podpredsednik BI i ne v Celovcu. 10,—15. 4. se je predsednik udeležil letne skupščine Akademije naravoslovcev Leopoldina v Halle/Saale, NDR. 24. 4. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob 40-letnici poljskega lektorata na ljubljanski univerzi priredil predsednik Predsedstva SRS France Popit. 11, 5. je predsednik skupaj s podpredsednikom Blincem sprejel prof. Arthurja Loscheja z Univerze Karla Marxa v Leipzigu, se je predsednik udeležil podelitve odlikovanj delavcem ON Z ob Dnevu varnosti v Izvršnem svetu Skupščine SRS in tudi podelitve visokih Jugoslovanskih odlikovanj pisateljici Han Suyi-novi in prevajalcu Donaldu A. MacKinnonu v vili Podrožnik, se je predsednik udeležil večerje, ki jo je v čast delegaciji iz SSR Belorusije priredil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS Dušan Sinigoj v vili Podrožnik. 13. 5. je predsednik sprejel prof. Margaret Cotoneo z univerze v Phila-delphiji, ZDA, in se pogovarjal z njo o problemih medicinske etike in nujne medicinske pomoči. 14.—16. S. je bil predsednik v Leipzigu, NDR, kjer je prejel častni doktorat medicinskih znanosti Univerze Karla Mana v Leipzigu. 21. 5. je podpredsednik Kreft na SAZU sprejel akad. Richarda Plaschko z dunajske univerze in člana Avstrijske akademije znanosti, je podpredsednik Blinc sprejel člana AZ ZSSR akad, A. Lavanjuka. 25. 5. je predsednik skupaj s podpredsednikom Blincem in dop, članom Francem Jakopinom sprejel prof. Michaela Brancha z londonske univerze, ki se je želel pogovarjati o možnosti navezave stikov med Šolo za slovanske in vzhodnoevropske študije iz Londona in ustreznimi fakultetami iz Jugoslavije. 26. 5. je bil predesdnik na seji aktiva Lige za mir na Društvu SRS za Združene narode, se je predsednik udeležil otvoritve razstave sovjetskih knjig, ki sta jo organizirala Generalni konzulat ZSSR iz Zagreba in Cankarjeva založba v počastitev 70-oblelnice Velike oktobrske revolucije v Cankarjevem domu. 29. S. je predsednik čestital akademiku Platonovu ob izvolitvi za predsednika Beloruske akademije znanosti v Minsku. 1. 6, je predsednik odpotoval v Trst, kjer je kot član častnega odbora pozdravil na otvoritvi udeležence simpozija o razvoju kraške platforme in sosednjih morskih bazenov, ki so ga skupno organizirali tržaški in ljubljanski geologi. 3.6.—15,7. je bil podpredsednik Blinc v ZDA in Kanadi, kjer je Imel predavanja. IS. 6. se je predsednik udeležil večerje, ki jo je v čast predsedniku Ugande Yowcriju Museveniju priredil predsednik Predsedstva SRS France Popit na Brdu pri Kranju. 20. 6. se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je v čast delegaciji pokrajine Sichuan, LR Kitajska, priredil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS Dušan Sinigoj v prostorih Izvršnega sveta SRS. 23, 6, je bil predsednik na razgovoru z delegacijo pokrajine Sichuan, ki jo je vodil guverner pokrajine Jiang iVlinkuang, na rektoratu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Na razgovoru sta bila tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine S RS Dušan Sinigoj in rektor prof. Ivan Kristan, 25. in 26. 6, je podpredsednik Kreft o tvoril srečanje lektorjev na Filozofski fakulteti. 23. 6. je bil predesdnik na otvoritvi IS. srečanja Zveze evropskih biokemijskih društev FEBS v Cankarjevem domu. ¡4. 7. se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob nacionalnem prazniku Francije priredil generalni konzul Republike Francije v Zagrebu Bernard Dcniange v hotelu Esplanade v Zagrebu. 31.8.—6.9. je bil predsednik na 37. konlerenci gibanja Pugwash v Gmundenu, Avstrija. L 9.—9, 9. se je glavni tajnik udeležil mednarodne konference mikrobiologov v Kolnu, ki jo je piredila International Lancefield Society. 14.—18. 9. je bil podpredsednik Blinc na potovanju po Poljski m Portugalski, kamor so ga povabili na kongres in predavanje. Na kongresu v Poznanju je bil izvoljen za predsednika Evropskega združenja za feroelek triko. 18. 9. je predsednik sprejel dr. Wolfganga Kretschmerja iz Tiibingena, ZRN. 21. 9. Se je predsednik udeležil predavanja na temo »Slovenija-Katalo-nija«, ki ga je imel na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani predsednik generali te te in vlade avtonomne pokrajine Katalonije Jo rdi Pujol. Udeležil se je tudi večerje, ki jo je v čast g. Pujolu priredil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS Dušan Sinigoj na Brdu pri Kranju. i 3.10. je predsednik govoril ob odkritju plošče francoskemu zdravniku Belsazarju Hacuetu, ki je živel in delal v Ljubljani, na hiši Gornji trg 4, in prisostvoval sprejemu, ki ga je ob 20-letnici Francoskega kulturnega centra Charles Nodier priredil francoski veleposlanik v Jugoslaviji Dominique Charpy v Cankarjevem domu. 16.—18, 10, je bil predsednik v Garmiscli-Partenkirchnu, ZRN, na zasedanju Ordre de Saint For tun at, kjer je obrazložil in zagovarjal predlog ¿a podelitev priznanja »Recherche de la qualité« pianistki Dub-ravki Tomšič-Srebotnjakovi. 20,10. je predsednik od direktorja Francoskega kulturnega centra Charles Nodier g, Noela Favrelièra prevzel v last SAZU mavčni odlitek spominske plošče Belsazarju Hacquetu, ki je bila odkrita na hiši Gornji trg 4 v Ljubljani. 23. 10. je bil predsednik na Sprejemu, ki ga je ob avstrijskem nacionalnem prazniku priredil avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr, Anton Kcrn, 4.11. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob 70obletnici Velike oktobrske revolucije priredil generalni konzul ZSSR v Zagrebu Viktor Ncskubo v hotelu Slon v Ljubljani 11.—16.11. je imel podpredsednik Blinc predavanja na atenski akademiji, 26.11. sta predsednik in podpredsednik Kreft sprejela na SAZU člana Avstrijske akademije znanosti prof. Marescha in skupino slavistov — študentov z Dunaja. 10. 12. se je podpredsednik Kreft udeležil v Celovcu posveta O pisatelju Drabosnjaku, PREDAVANJA Prof. Janez Stanovnik, član predsedstva SR. Slovenije in član slovenske skupine PUGWASH, je predaval dne 18. II. 1987. Naslov predavanja: Razorožitev in razvoj. Akad. prof. dr. Boris Paternu, redni univ. prof. na FF, je predaval dne 13. V. 1987. Naslov predavanja: Kopitar-Karadžič-Prešeren. Prof. dr. Alois Jedlička iz Češkoslovaške akademije znanosti je predaval dne 24. IX. 1987. Naslov predavanja: Poli k oblikovanju sistematiks stila. Dopisna članica dr. Dragica Turnšek, upravnica Paleontolo-škega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, je predavala dne 9. XII. 1987. Naslov predavanja: Korali', in koralni grebeni i> mezozoiku Slovenije. SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ je imel v letu 1987 dve seji, in sicer 0. maja v Beogradu in 16. oktobra v Skopju, Predsedstvo Sveta je imelo samo eno sejo v Titogradu, 22. decembra. Na zasedanju Sveta akademij v Beogradu so Člani Sveta potrdili zaključni račun za leto 1986 in sprejeli program dela Sveta za leto 1987 skupaj s finančnim načrtom. Na predlog komisije za mednarodno sodelovanje Sveta so na tej seji imenovali delovno skupino za pripravo protokola in tematskega programa dela z Akademijo znanosti ČSSR za naslednje triletno obdobje. Potrdili so predloženi program sodelovanja z Bolgarsko akademijo znanosti in poročila delegacij, ki so obiskale NR Kitajsko, NDR in Kubo. Na predlog komisije za medakademijsko sodelovanje je Svet potrdil ustanovitev Med-akademijskega odbora za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, prirodoslovne in tehnične vede s sedežem pri JAZU, Medakadeniijskega odbora za demografijo s sedežem pri SANU in Mcdakademijskega odbora za proučevanje gospodarstva nezadostno razvitih področij SFRJ s sedežem pri ANUK. Dan pred plenarno sejo Sveta akademij so se člani sveta udeležili slovesne proslave stote obletnice obstoja Srpske akademije nauka i umetnosti, na kateri je njen predsednik akademik Dušan Kanazir v daljšem govoru nanizal uspehe in težave na prehojeni poti ter nakazal smer bodočega razvoja. Po seji je bila odprta razstava zgodovinskih dokumentov Akademije in umetniških del nekaterih članov. Druga plenarna seja Sveta je bila v Skopju v času proslave dvajsete obletnice obstoja Makedonske akademije na nauki te i umetnostite. Na proslavi je njen predsednik akademik Jordan Pop Jordanov, poleg podatkov iz organiziranosti in zgodovine Akademije, še obrazložil glavne točke sedanjega znanstvenega in umetniškega programa. Na seji Sveta so člani razpravljali o problemih sodelovanja z National Academy (ZDA) ter dali komisiji za mednarodno sodelovanje nadaljnje napotke. Potrdili so sodelovanje članov Sveta na mednarodnih simpozijih in se seznanili s problemi zamenjave znanstvenikov v okviru pogodb o brezdevizni zamenjavi med akademijami. Glavni urednik skupnega referai nega časopisa, ki izhaja pri Svetu akademij. Bulletin Scientifique, je podal obširno poročilo o enoletnem delu glavne redakcije. Slej ko prej ostajajo pri tiskanju omenjenega časopisa tciave zaradi zamujanja dotoka denarja, ki ga po pogodbi nakazuje samoupravna interesna skupnost, člani so potrdili stroške in njih razdelitev po akademijah za tiskanje knjige Fonetični splošni lingvistični atlas. Seja predsedstva Sveta je bila v Titogradu dne 22. decembra. Na njej je predsedstvo razpravljalo o predlogu Sveta akademij k delu Komisije za znanost pri Skupščini SFRJ, o memorandumu o sodelovanju med Svetom akademij in Nacionalno akademijo ZDA, o dolžini trajanja obiskov tujih delegacij v SFRJ, o obisku jugoslovanskih zgodovinarjev na Dunaju in o prijavah prihoda znanstvenikov iz SSSR. Poslušali in potrdili so poročilo o obisku delegacije Sveta pri Bolgarski akademiji znanosti, kjer so uskladili teme in nosilce tem pri nadaljnjem triletnem sodelovanju med akademijami SFRJ in Bolgarsko akademijo znanosti. Predsedstvo je prejelo prvo verzijo poročila o triletnem delu Sveta, to je v Času, ko je bii sedež Sveta pri Akademiji nauka i umetnosti v Prištini. Posebne točke dnevnega reda so bile rebalans finančnega načrta za leto 1987, program deta in finančni načrt za leto 1988. Z 31. decembrom 1987 preneha delo Svetu akademij znanosti in umetnosti SFRJ S sedežem pri Akademiji nauka i umetnosti Kosova v Prištini in prehaja s i. januarjem 1988 za naslednja tri leta k Vojvodjanski akademiji nauka i umetnosti v Novi Sad. IZMENJAVA RAZISKOVALCEV V OKVIRU SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ AVSTRIJA Dr. A. Čimer man, KIBK, je bila maja 1 dan v Grazu, Mag. Jožica Fricdrich, KIBK, je bila maja 2 dni v GrazLi, Mag. Vtncerc Rajšp je bil julija na Dunaju 1 teden. Dr. J. Kidrič, KIBK, je bila julija 2 dni v Grazu, Mag. K. Jerneje, KIBK, je bila septembra 2 dni v Grazu, Dr. M. Kočevar, FNT, je bila oktobra 1 teden na Dunaju, Julijan Strajnar, ZRC SAZU, je bii oktobra 1 teden na Dunaju, D. Božič, ZRC SAZU, je bil oktobra 1 teden na Dunaju, Romana Tomše, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine SR Slovenije, je bila novembra 4 dni na Dunaju, Jola Skulj, ZRC SAZU, je bila novembra 1 teden na Dunaju, Dr. D. Turnšek in dr. K. Drobne, ZRC SAZU, bosta predvidoma porabili januarja 1988 4 dni od kvote tednov iz leta 1987, Dr. Ch. Ertel, dr, V, Gasner in S. Jilek so bile aprila 12 dni na Zavodu za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov SR Slovenije, A kad. R. Plaschka je bil maja 1 teden na ZRC SAZU in FF, Dr. G. Blaschitz in Michael Malina sta bila septembra 12 dni na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine SR Slovenije, Dr. W. Heinrich in Michael Malina sta bila septembra 12 dni na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine SR Slovenije. 12 slovenskih raziskovalcev je porabilo 7 tednov in 5 dni, 8 avstrijskih raziskovalcev je porabilo 13 tednov. Od celotne kvote 35 tednov ima SAZU letno 8 tednov. BOLGARIJA Dop. član dr. J. Sašel, ZRC SAZU. je bil septembra 1 leden v Sofiji, Dr. B. Kolev je bil septembra 8 dni na Inštitutu za geograEijo Univerze E. Kardelja, Dr. K. Hriščeva-Kireva jc bila oktobra 2 tedna na ZRC SAZU. 1 slovenski raziskovalec je porabil 1 teden, 2 bolgarska raziskovalca sta porabila 3 tedne. Od celotne kvote 30 tednov jma SAZU 3 tedne. CSSR Dr. J. Dostal je bil julija 8 dni na simpoziju FEBS. Od celotne kvote 37 tednov ima SAZU 11 tednov. INDIJA Dr. T. Slivnik, Elektrofakulteta. je bil decembra 2 tedna v Pekingu, Dr. V. Madhavan je bil septembra 2 tedna na Elektrofa kulte ti, Dr. M, Patnaik je bil oktobra 4 tedne na IJS. 1 slovenski raziskovalec je porabil 2 tedna, 2 indijska raziskovalca pa 6 tednov. SAZU ima z Indijsko akademijo znanosti neposreden dogovor; 2 osebi (oziroma 4 osebe) 2 meseca. KITAJSKA Dr. D. Zavrtanik, IJS, je bil junija 10 dni v Pekingu, Dr. M. Mikuž in mag. P. Križan, FNT, sta bila junija po 10 dni v Pekingu, Akad. M. Tišler je bil julija 2 tedna v Pekingu. Zhao Naibin je bil junija 4 dni v Jugoslovanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja. Ye Chao-Hui, Zhu Xi-Wen in Mens Quins so bili septembra 2 tedna na IJS. 4 slovenski znanstveniki so porabili 6 tednov in 2 dni, 4 kitajski znanstveniki so porabili 6 tednov in 4 dni. Od celotne kvote 20 tednov (Kitajska akademija znanosti in Akademija za družbene vede) ima SAZU S tednov. MADŽARSKA __ M. Gabrovec, D. Perko in M. Plemelj, ZRC SAZU, so bii maja 9 dni v Becke-csabi, Dipl. ing. B. Širok, Turboinštitut, je bil junija S dni v Budimpešti, Mag. M, Ravbar, Inštiut za geografijo Univerze E. Kardelja, je bil junija 1 teden v Budimpešti, Mag, E, Kozak in B, Budič sta bila avgusta 4 dni v Debrecenu, Dr. A. Lipe j, Turboinštut, je bil septembra 3 dni v Budimpešti, Dr. A. Kumar, Ekonomska fakulteta, je bil septembra 6 dni v Budimpešti, Dr. V. Dimov ski, Ekonomska fakulteta, je bil septembra 7 dni v Budimpešti, Mag. M. Gantar in R. Pavlin, Turbo inštiut, sta bila septembra 3 dni v Budimpešti, Mag, J. Fikfak, ZRC SAZU, je bil novembra 2 tedna v Budimpešti, Dr. V. Potočnik in dr. B. Kovač bosta januarja 1988 6 dni v Budimpešti (kvota iz leta 1947), Dr. J. Kol I ay in C. Tenyi sta bila maja 1 teden na Ekonomski fakulteti, T. Kecskemeti je bil maja 1 teden na ZRC SAZU, Dr. J. Labar in dr. Fozsgai sta bila junija ] teden na IEVT, Dr. E. Graf in dr. M. Hangos sta bila junija 1 leden na KIBK, Dr. A. šalamon je bil septembra 1 teden na IJS, Dr. J, S arkadi in dr. I. Mohos sta bila septembra 1 teden na Elektrofakultcti, Dr. I. Simon, T. Banko, 1. Fodor in dr. J. Rakonczai so bili septembra 6 dni na Inštitutu za geografijo Univerze E. Kardelja, Dr. G. Gyarmati je bil septembra 2 tedna na FF, Dr. G. Somogyi je bil oktobra 4 dni na IJS, Dr. A. Soos je bil decembra 1 teden na Ekonomski fakulteti, Dr. E. Kerecscnyi je bila decembra 2 tedna v muzeju v Lendavi. 15 slovenskih raziskovalcev je porabilo 14 tednov, 18 madžarskih raziskovalcev je porabilo 19 tednov. Celotna kvota tednov je 30. NPR_ Dr. M. Komac in dr. T, Kosmač, IJS, sta bila junija 5 dni v Dresdenu, Mag. A, Ložar-Podlogar, ZRC SAZii, je bila oktobra 2 tedna v Dresdenu, Mag. S. Novak in mag. S. Beseničar, IJS, sta bili decembra 5 dni v Dresdenu, Dr. O. Miersch je bil julija 1 teden na Biološkem inštitutu Univerze E. Kardelja, Dr. Barbara Miiller je bila novembra 5 dni na ZRC SAZU in FF, 5 slovenskih raziskovalcev je porabilo 5 tednov, 2 nemška raziskovalca sta porabila 1 teden in 5 dni. Od celotne kvote 25 tednov ima SAZU 14 tednov. POUSKA____ Dr. M. Klemenčič, FF, je bil maja 5 dni v Krakovu, Akad. V. Logar in mag. F. Bencdik, ZRC SAZU, sta bila junija 16 dni v Varšavi, D. Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze E. Kardelja, je bil julija 16 dni v Varšavi, Dr. M. Mačkowiak je bil marca 2 tedna na IJS, Dr. A, Stasiak je bil septembra 1 teden na FF, Dr. Z. Wiercinski je bil septembra 6 dni na TurboinŠtitutu. 4 slovenski raziskovalci so porabili 7 tednov in 4 dni, 3 poljski raziskovalci pa 4 tedne. Od cciotne kvote 45 tednov ima SAZU 19. SOVJETSKA ZVEZA_ Mag. F. Benedik in V. Smole, ZRC SAZU, sta bili oktobra 2 tedna v Moskvi. Dr. Levaniuk je bil aprila 3 tedne na IJS, Dr. N. Kolpakova je bila decembra 1,5 tedna na IJS, Prof. šuvalov in dr. Baranov bosla decembra ali januarja 1988 2 tedna na IJS. 2 slovenski raziskovalki sta porabili 4 ledne, 4 sovjetski raziskovalci bodo porabili 8,5 tedna, Od celotne kvote 24 tednov za simpozije ima SAZU 3 tedne. VELIKA BRITANIJA_ Jola škulj, ZRC SAZU, bo porabila v januarju ali februarju 1988 6 tednov za bivanje v Londonu na Britanski akademiji znanosti. Akad, Z. Mlinar, S A ZU, po porabil v januarju ali februarju 1983 4 tedne za bivanje v Londonu na Britanski akademiji znanosti, Prof. dr. I. Leban, FNT, bo porabil v januarju 1988 2 tedna za bivanje v Kraljevskem društvu {The Royal Society) v Londonu, Dr, R, McBurney je bil avgusta 11 dni na Patofiziološkem inštitutu, Dr. M. Woolsfon je bil septembra 1 teden na FNT, Dr. D. Tilley je bil oktobra 5 dni na Inštitutu za biofiziko in IJS, 3 slovenski raziskovalci bodo porabili 10 do 12 tednov, 3 angleški raziskovalci so porabili 3 tedne in 2 dni. Britanska akademija sprejema letno 8 raziskovalcev iz cele Jugoslavije In nudi kvoto 32 tednov. Od te kvote ima SAZU 2 tedna. The Royal Society ima 40 tednov za celo Jugoslavijo, od tega ima SAZU 9 tednov. Letna zamenjava traja od 1. aprila tekočega leta do 31, marca prihodnjega leta. ZDA Akad, R. Blinc, SAZU, je bil junija in julija 4 tedne v ZDA, Akad. J. Peklenik, SAZU, je bil Septembra 4 tedne v ZDA. Ameriški znanstveniki so napovedovali svoje obiske, vendar do realizacije ni prišlo. 2 slovenska znanstvenika sta porabila 8 tednov. Celotna kvota zamenjave je 46 tednov, od tega ima SAZU 6 tednov. 48 slovenskih raziskovalcev je porabilo 63,5 tedna, 47 tujih raziskovalcev pa 66,2 tedna. KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Kabinet je sodeloval z akademikom pri njegovem literarnem, kulturnem in družbenem delovanju. Zbiral mu je podatke in pripravljal potreben material. Za zbirko ZNAMENITI SLOVENCI, ki jo ureja akademik Vidmar, je iskal nove avtorje, opravljal korespondenco in se sestajal z avtorji. Za monografije te zbirke (2 sta v tisku, ena v pripravi) je opravljal tehnično delo (lekturo, korekturo, zbiranje slikovnega materiala, stike z založbo in tiskamo). Kabinet je organiziral in usklajeval stike z domačimi in tujimi kulturnimi delavci in ustanovami, organiziral javne nastope, intervjuje itd. Poleg tega je spremljal in izpisoval literarne, kulturne in politične informacije iz slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih publikacij, ki jih je akademik Vidmar rabil za svoje literarno in družbenopolitično delo kot član Sveta federacije, predsednik Sveta enciklopedij in slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije in kot častni predsednik Plenuma kulturnih delavcev OF. Iz bibliotek, arhivov in drugih virov informacij je pripravljal materiale, ki jih potrebuje akademik za Svoje literarno snovanje. Kabinet dopolnjuje bibliografijo, arhiv (biblioteko, fototeko, fono teko) in zbira odmeve na akademikovo literarno, družbeno in kulturno politično delovanje, SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Svet je nadaljeval z obravnavanjem aktualne problematike po že ustaljenem programu ob sodelovanju širšega kroga znanstvenih delavcev in z organiziranjem posvetovanj o bistvenih vprašanjih. V februarju 1967 je najprej obravnaval poročilo Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora o stanju okolja v SR Sloveniji. V svoji oceni, s katero So bili seznanjeni: Komisija za varstvo okolja Skupščine SRS, svet za okolje RK SZDL in komiteja za varstvo okolja in za raziskovalno delo, je Svet opozoril na pomen usklajevanja tehnološkega razvoja za okolje in raziskovalnega dela, in da je potrebno oboje sistematično razvijati glede na dolgoročno usmerjanje. S tega vidka je Svet tudi ocenjeval zvezni predlog strategije tehnološkega razvoja in poudaril soodgovornost vseh razvojnih dejavnikov za kakovost okolja. Kot neposredni prispevek k usmerjanju raziskovalnega dela je Svet — na podlagi podatkov Raziskovalne skupnosti Slovenije in Republiškega komiteja za raziskovalno delo in tehnologijo — pripravil pregled raziskovalnih nalog v tem in prejšnjem letu, anketiral raziskovalne organizacije, sestavil poročilo in o tem junija 1987 priredil posvetovanje delegatov raziskovalnih organizacij. Ugotovljeno jc bilo, da je problematika okolja zajeta v ok, 200 raziskovalnih nalogah, ki po večini niso neposredno posvečene glavnim ciljem zaščite okolja, niti niso interdisciplinarno zasnovane. Zato je Svet predlagal, naj RSS razpiše takšne kompleksne raziskovalne naloge in pritegne k sodelovanju čim več strokovnjakov, da bodo ob osnovnih interesih znanosti vendar omogočile dodelavo temeljnih del o našem prostoru in pojavih v njem, ki so potrebna ¿a dobro načrtovanje, projektiranje in nadaljnja raziskovanja. Svet je tudi predlagal vrsto takšnih kompleksnih raziskovalnih tem. Svet ocenjuje, da je ravnanje v okolju gospodarjenje z naravnimi dobrinami in vrednotami. Izboljšanje razmer se lahko doseže le z uskladitvijo ekološke in ekonomske politike ter z ustreznim razvojem raziskovalnega dela. Zato je intenzivno sodeloval v pripravah za drugo znanstveno posvetovanje o »alternativah družbenega razvoja in problematiki okolja®, ki je bilo 14. in 15. oktobra letos v Mariboru, Tema simpozija je bila »Ekološka in ekonomska soodvisnost«. Temeljita razprava je pokazala, da se ekonomska znanost že posveča problematiki okolja vendar zlasti posledicam onesnaženja in degradacije, ne pa tudi celovitim analizam preventivnih ukrepov in vsem vidikom spreminjanja in urejanja okolja kot dela razvojne politike OZ. vsakdanje ekonomike. Anketa udeležencev posveta je potrdila ugotovitve, da raziskovalno delo ni ustrezno usmerjeno in uveljavljeno: več bi morali storiti za zaščito ljudi in za tehnološki napredek v prid varstva okolja, člani Sveia so sodelovali z medakademijskim odborom pri pripravah in izvedbi posvetovanja o zaščiti in izkoriščanju reke Save, ki je bilo v Zagrebu novembra 1937. Prav tako so sodelovali s Skupščino SRS pri oblikovanju dogovora o zaščiti reke Save, ki se že izvaja — zaradi gradnje hidroelektrarn — s pospešeno gradnjo Čistilnih sistemov pri mestih, tovarnah in kmetijskih obratih, Podpirajo prizadevanja za odpravo vzrokov degradacije in propadanja gozdov V Sloveniji. Prav tako SO člani Sveta Sodelovali v razpravah Marksističnega centra C K ZKS, SAZU in RK SZDL ter na posebni konferenci SZDL »Ekologija, energija in varčevanje«. Zavzemali so se za smotrno izkoriščanje obnovljenih virov energije, za sanacijo termoelektrarn in za odložitev gradnje druge nuklearne elektrarne, dokler znanost ne bo dala boljših rešitev. To pomeni podporo programu za prestrukturiranje gospodarstva in za ukrepe racionalnega ravnanja z razpoložljivo energijo. Dva člana sveta kot koordinatorja in več avtorjev sodeluje v mednarodnem projektu ECO Evropskega koordinacijskega centra za raziskovanje in dokumentacijo v družbenih vedah (Vienna Center: aprila S7 v Amsterdamu o varstvu zraka in novembra 37 v Varšavi o energetiki) in pri pripravah balkanske konference znanstvenih akademij o varstvu okolja, ki bo jeseni 1988 v Varni. Člani Sveta so sodelovali tudi na drugih posvetovanjih o problematiki okolja doma in na tujem, udeleženi so v raznih raziskavah in pripravah projektov ipd. Prav tako sodelujejo pri pripravah »druge zelene knjige« o okolju v Sloveniji in pri pripravah naslednjega mariborskega posvetovanja o okolju v letu 1969. člani sveta so bili vabljeni pred razne avditorije, da razpravljajo o dosežkih znanstvenega dela oz. o problematiki okolja v Sloveniji in Jugoslaviji. Svet je deloval v sestavi: člani SAZU: S. Cigoj, S. Krašovec, J. Maček in A. O. Zupančič ter člani: M. Dular, P. Gspan, P. Habič, D. Kerin, L, Marinček, D. Mis, B. Paradiž, E. M. Pintar, D. Plut, D. Podpečan, D. Rad in j a, T. S t roj in, P. Skoberne, L. Sturm, N. Tavčar-Marenk, M. Tepina, tajnica sveta M. S pes in predsednik sveta A. Lah, Delo sveta so stalno spremljali predstavniki Republiškega komiteja za varstvo okolja In urejanje prostora, sveta za okolje RK SZDL In Gospodarske zbornice S RS. Vsa vprašanja so bila obravnavana ob sodelovanju predstavnikov zainteresiranih področij, MEDAKADEMSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE PROBLEMOV MEŠANIH GOSPODINJSTEV Odbor za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev je v duhu splošnih potreb in zdaj že razpoložljivih podatkov, perspektivnih statističnih popisov, izvršil selekcijo tematike ter oblikoval metodologijo dela za leto 1983. Obravnaval je problem neizkoriščanja in uničevanja kmetijskih zemljišč nasploh in posebej za uporabo zemljišč za gradnjo. POROČILO O DELU MED AKADEMIJSKEGA ODBORA ZA TRAVMATOLOG1JO V IZJEMNIH RAZMERAH ZA LETO 1987 Medakademijski odbor za travmatologijo v izjemnih razmerah je v letu 1987 usmeril svojo dejavnost v analizo vzrokov visoke smrtnosti v prometnih nesrečah. Naraščanje smrtnosti zaradi prometnih nesreč je namreč v SR Sloveniji — še posebej v celotni Jugoslaviji — v strmem porastu. Končano je delo Rezultati ankete o obravnavanju poškodovancev, sprejetih na bolnišnično zdravljenje v SR Sloveniji od L januarja do 30. junija 1986; Študija je objavljena v novembrski številki (1987) revije Zdravstveni vestnik. Rezultati ankete kažejo, da je zakasnela nujna medicinska pomoč eden izmed glavnih vzrokov visoke smrtnosti ponesrečencev. V delu pa je primerjava rezultatov naše študije z rezultati podobnih del v drugih republikah. V Zagrebu (v organizaciji Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti) je bilo 12, junija 1987 posvetovanje »Nenadna dihalna stiska zaradi ovire v Zgornjih dihalnih poteh pri množičnih nesrečah«. Zaključke posvetovanja je odbor poslal na številne zdravstvene ustanove in družbenopolitične organizacije. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA VLADE IN NEGOSPODUJOČE ETNIČNE SKUPINE V EVROPI (1850—1940) Izčrpna predstavitev projekta in naših nalog v zvezi z njim je izšla v Raziskovalcu 17/1987, št. 1—2, str. 6—7. Podobno informacijo smo v začetku leta razposlali doma in v zamejstvu. Seja Medakademijskega odbora je bila 5. februarja v Ljubljani. Na njej so bih ponovno evidentirani možni avtorji prispevkov v zborniku, ki bi ga ob tej priložnosti objavili v angleščini. Hkrati so bili določeni čiani odbora, ki naj te avtorje angažirajo. Rok je bil do 30, septembra, vendar smo doslej le malo prejeli. V začetku junija so bili vsem sodelujočim akademijam in članom odbora razposlani nadaljni materiali o projektu ter urgcnca glede sodelovanja. Predsednik odbora je kot koordinator III. skupine (Dostop do oblasti) vodil delo te grupe in predsedoval njenim sestankom, ki so bili marca v Stras-bourgu in septembra v Barceloni, Prof. V. Melik se je udeležil sestankov svoje grupe (IV, Politično predstavništvo) aprila v Dublinu in septembra v Barceloni, Izdal je študijo o volitvah v Trstu pred prvo svetovno vojno. Mag. Vovku je za sestanek svoje skupine (I, šolstvo) na Cipru, ki se ga ni udeležil, poslal svoj prispevek: Education of German Ethnic Minority in Slovenia in the pre-war Yugoslavia. Udeležil pa se je septembra sestanka svoje skupine v Barceloni. Sestanek v Barceloni, ki se ga je precej ob istem času udeležilo več skupin, je bil tudi priložnost za seznanitev z delom in člani drugih skupin. Odbor je skrbel za to, da je dobil kopijo prispevkov raznih skupin, ki neposredno ali posredno zadevajo Jugoslavijo, In jih dal v pregled domačim Strokovnjakom; posebnih pripomb ni bilo. Dva izmed jugoslovanskih članov pri izvajanju projekta ESF sta z delom prenehala oz, se v delo nista vključila. S predlogom, da bi v skupini V (Mednarodni odnosi) namesto prof. Mitroviča (Beograd) sprejeli v skupino prof. Ekmečiča (Sarajevo) se vodja V. skupine ni strinjal, češ da je delo skupine že tako skoraj pri kraju. Za jugoslovanski zbornik, ki ga imamo namen izdati ob tej priložnosti s podobno tematiko, smo dobili doslej Je tri prispevke; prevajamo jih v angleščino, v januarju 1987 pa jih bomo poslali članom ustreznih skupin pri ESF. V delovnem načrtu za 1987 smo opozorili na nekatere sistemske težave pri realizaciji projekta. Vse te težave so še vedno občutne. MEDAKADEMIJSK1 ODBOR ZA PROUČEVANJE NARODNOSTI IN NARODNIH MANJŠIN Medakademijski odbor za proučevanje narodnosti in narodnih manjšin je začel z delom 15. maja 1987, ko je bila njegova ustanovna seja. Udeležili so se je predstavniki petih akademij znanosti in umetnosti ter predstavnika Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Pričakujemo, da bodo tudi ostale akademije določile svoje predstavnike. Odbor se je seznanil z informacijo akademika Staneta Krašovca, predsednika Organizacijskega odbora za študijsko potovanje jugoslovanskih akademikov k slovenski narodnostni skupnosti v Avstriji in Italiji, aprila 1986, in sklenil, da se dosežki te akcije objavijo v posebni publikaciji, v zvezi s to problematiko pa naj se organizira posebno znanstveno srečanje na spomad leta 1988, Odbor je razpravljal tudi o vprašanju koncepcije in programa svojega dela ter o določenih organizacijskih in metodoloških vprašanjih. Sklenjeno je bilo, da se bo Odbor celovito baviS s problematiko jugoslovanskih narodnih manjšin (narodnostnih skupnosti) v sosednjih državah in narodnosti v Jugoslaviji, to se pravi z etnično, etnološko, družbeno-ekonomsko, kulturno, pravno-politično, geografsko in zgodovinsko ter mednarodno razsežnostjo tega vprašanja v teoriji in praksi. K sodelovanju bo povabil znanstvene institucije in posameznike doma in na tujem, ki se bavijo s to problematiko. Težišče bo na raziskovanju sodobnih odnosov in procesov, pogled v preteklost pa naj bo zlasti opora za ocenjevanje sedanjega stanja in lažje predvidevanje bodočega razvoja na tem izredno pomembnem področju za prijateljsko sodelovanje in mirno sožitje med narodi ter za uresničevanje ljudskih svoboščin vsakogar. Med drugim je bilo ugotovljeno, da bo kompleksnost problematike zahtevala organiziranje dela Odbora v ustreznih interdisciplinarnih skupinah ob uporabi primerjalne metodologije. Te usmeritve so bile osnova za delovanje Odbora v letu 1987, Ureditev in tiskanje publikacije Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji je vsekakor najpomembnejši dosežek v izpopolnjevanju sklepov ustanovne seje Odbora, Njegovo bodoče delo pa bo zasnovano na konceptu in programu dela, ki sta v pripravi, predmet razprave in odločanja pa bosta na 2. seji Odbora marca— aprila 19BS. Udeleženci ustanovne seje Med akademijskega odbora za narodnosti in narodne manjšine v Ljubljani, 15. maja 1987: MANU: akademik Evgeni Dimi trav SANU: dopisni član Nikola čobelič SAZU: akademiki B. Grafenauer, S, Krašovec, A. Vratuša, C. Zlobec VANU: dopisna člana Jan Krneč in Ccdomir Popov ANU Kosovo; akademika Hajrcdin Hodia in Gazmend Za j m i Inštitut za Narodnostna vprašanja (Ljubljana): prof. V. Klemenčič, član Programskega sveta Inštituta, in Metka Pen ko Natlačen, namestnica direktorja Inštituta MEDA KAD EMIJ SKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Medakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije je dalj časa deloval v okrnjeni sestavi zaradi smrti nekaterih članov odbora. Po dolgotrajnih prizadevanjih je uspelo sestaviti nov odbor, v katerem je 10 članov; Svojih zastopnikov ni imenovala le Črnogorska ANU Delo odbora je bilo usmerjeno v pripravljanje izdaj katalogov flore in favne Jugoslavije ter izdajanje ustreznih monografij za posamezne rastlinske in živalske skupine. Odbor je pritegnil k sodelovnju nekaj strokovnjakov za izdelavo posameznih zvezkov katalogov flore in favne Jugoslavije. Žal pa je tisk omenjenih izdaj ogrožen zaradi neurejenih materialnih razmer. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE INFEKCIJ S STR. AGALACTIAE PRI LJUDEH IN ŽIVALIH Člani Medakademijskega odbora za proučevanje infekcij s Str. agalactiae pri ljudeh in živalih so v začetku leta 1987 pregledali rezultate raziskav v letu 1986 in pripravili načrt dela za naprej. Novembra 1987 se je sestalo nekaj članov odbora iz Beograda in Ljubljane na SAZU in ocenilo tekoče delo. V raziskavah leta 3987 so sodelovali raziskovalci štirih akademij, in sicer iz SANU, ANU BiH, JAZU (na veterinarskem področju) in SAZU. Naša Akademija je nosilka medakademijskih raziskav v okviru medakademijskega odbora. V Srbiji so raziskovalci z medicinskega področja ugotavljali kotonizacijo s Str. agalactiae pri novorojencih. Na veterinarskem področju pa so ugotavljali okužbe pri kravah na družbenih in zasebnih obratih. Poleg tega so proučevali tudi adhcrenco tega Streptokoka na tkivne kulture (na kulture HeLa celic in mlečne žleze). V BiH so proučevali infekcije s Str. agalactiae predvsem pri novorojencih. Na veterinarskem področju pa so opravljali preiskave mleka krav in ugotavljali okužbe. Pri ovcah niso ugotovili okui.b s Str. agalactiae. Na Hrvaškem so sodelovali pri raziskavah samo strokovnjaki z veterinarskega področja. Ugotavljali so okužbe pri kravah, uvedli so tudi diagnostiko tega streptokoka pri kozah, vendar okužbe niso ugotovili. Rezultati raziskav v Sloveniji dokazujejo, da je streptokok agalactiae potencialni povzročitelj zoonoze, tj. bolezni, ki je skupna ljudem in živalim. S sero- loškimi raziskavami in s fagot ipizaci jo so bili ugotovljeni identični fagotipi pri ljudeh in živalih v istih gospodarstvih oz. gospodinjstvih. Z mlekom, okuženim s Str. agalactiae, se torej lahko okužujejo tudi ljudje. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Predlog za formiranje in realizacijo koordiniranega raziskovalnega programa * Razi s kave s področja molekularnih ved« je bil sprejet na seji Zveze republiških in pokrajinskih interesnih skupnosti za znanstvene dejavnosti dne 9. maja. Samoupravni sporazum med 14 raziskovalnimi ustanovami v SR Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in Makedoniji, ki združuje 52 raziskovalcev, je v podpisovanju. Raziskovalno delo poteka po sprejetem programu. člani koordinacijskega odbora so imeli sejo 13. maja na 2. jugoslovanskem simpoziju o molekularnih vedah (Kranjska gora, od 13. do IS. maja), ki ga je odbor tudi organiziral. Na seji je bil dogovorjen postopek o podpisovanju Samoupravnega sporazuma, omenjenega v prvem odstavku. Simpoziji, na katere so vabljeni tudi inozemski znanstveniki, so forumi za predstavitev rezultatov raziskovalnega dela v okviru koordiniranega programa in za dogovarjanje o programih raziskav. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE V letu 1987 je bil sedež medakademijskega odbora za koordinacijo dela na področju matematičnih, fizikalnih in tehniških ved, prenesen z Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Predsedstvo odbora je za dve leti prevzel akademik R. Blinc. Odbor se je v letu 1987 sestal na seji v Ljubljani, kjer smo koordinirali naša stališča do strategije tehnološkega razvoja SFRJ. Prav tako smo pripravili spisek možnih recenzentov za programe in projekte, ki se bodo potegovali za zvezna sredstva za vzpodbujanje tehnološkega razvoja. Sodelovali smo tudi pri urejanju zbornika predavanj s posveta Znanstvena in tehnološka politika za 90. leta«, ki je izšel konec 1987 v Ljubljani v zalužbi SAZU v Ljubljani. Člani odbora so dali pobudo za predloge skupnih jugoslovanskih programov s področja fizikalnih in tehniških ved. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Oddelek ima stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Sodeluje z vsemi akademijami znanosti in umentosti v Jugoslaviji, sodeluje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ, zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter drugih raziskovalnih organizacij Slovenije za pripravo programov mednarodnega sodelovanja s tujimi akademijami, zbira in pripravlja osnutek akademijskega letopisa in podobno. V okviru sklenjenih pogodb pripravlja bivanje in usklajuje strokovno dejavnost tujih znanstvenikov pri nas ter naših raziskovalcev v tujini. V letu 1987 je bilo v Sloveniji 47 tujih znanstvenikov, 48 slovenskih znanstvenikov pa je študijsko bivalo v tujini (skupaj 130 tednov zamenjav). Predstojnik oddelka akademik prof. dr. Miroslav Brzin sodeluje v med akademijskem odboru Problemi znanosti v SFRJ (s sedežem pri JAZU), je delegat SAZU v Medakademijskem odboru za mednarodno sodelovanje. Oddelek je organiziral 4 predavanja. ZAKLJUČNI RAČUN SAZU ZA LETO 1987 PRIHODKI: Din 1. Republiški proračun 2. Raziskov. skupnost Slovenije 3. Znanstvenoraziskov. center SAZU Lj. 4. Prihodki od lastne dejavnosti 5. Prenos iz leta 19S6 6. Drugi prihodki 546,513.413 123,174.752 119,615.627 3,616.107 32.904 530.29$ SKUPAJ: 793,533.101 ODHODKI: 1. Delovna skupnost SAZU -— osebni dohodki — skiad skupne porabe 2. Materialni stroški 3. Tisk, avtorski honorarji 4. Članske nagrade 5. Amortizacija 6. Mednarodno sodelovanje 7. Bulletin Scientifique S. Stroški za vzdrževanje stavb SAZU 9. Znanstveni fond 10. Stroški za proslavo 50 let SAZU 11. Medakad. sodelovanje 345,650.678 4,353.750 101,455.219 133,052.546 158,052.400 12,096.811 6,109.670 8SS.290 3,664.706 19,937.329 2,715.451 5,362361 SKUPAJ: 793,339.211 Presežek prihodkov za prenos v naslednje leto 193.890 793,533-101 BIBLIOTEKA SAZU Leto J987 je bilo za Biblioteko Slovenske akademije znanosti in umetnosti vsekakor prelomno, saj je po 42 letih dela v tej ustanovi odšel v pokoj njen dotedanji upravnik akademik Primož Ramovš. Zaslug, ki jih ima za razvoj Biblioteke SAZU, tretje največje knjižnice v Sloveniji, na področju družboslovja in human isti kc pa največje knjižnice, se ne da popisati v letnem poročilu; veliko bodo povedali sami statistični podatki, ki jih bomo navedli po ustaljenem redu. Mednarodnim krogom je bilo delo Biblioteke SAZU predstavljeno na bibliotekarskem delovnem in izobraževalnem posvetu Arbeitsgemeinschaft der Bibliotheken und Dokumentationsstellen der Osteuropa-, Südeunopa und DDR Forschung (ABDOSB) v Ljubljani od 25. do 30. maja 1987. Na tem posvetovanju je imel akademik Primož Ramovš referat z naslovom Bie Bibliothek der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste — ihre Geschichte, Entwicklung und Tätigkeit. Tudi pod novim vodstvom je delo teklo brez večjih zastojev, tako da je v skladu S 45. členom Statuta SAZU Biblioteka lahko izpolnila vse naloge. Knjižnično gradivo je bilo strokovno obdelano in dano na voljo uporabnikom. Z željo, da bi kar najbolje predstavili delo biblioteke in njeno gradivo, smo izdali več informacijskih biltenov, poleg tega pa smo imeli vodstva po biblioteki za udclcžence posveta ABDOSB, za goste iz Srbske akademije znanosti in umetnosti, za študente s Pedagoške akademije v Ljubljani in za učence usmerjenega izobraževanja iz Tvančne gorice. Založniško dejavnost SAZU za obdobje 1985—1987 je Biblioteka predstavila na 8. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani od 17. do 23. novembra 1987. V letu 1987 so se delavci biblioteke pospešeno izobraževali na področju računalništva — bodisi sami aH organizirano na tečajih, ki so jih pripravili Narodna in univerzitetna knjižnica. Znanstvenoraziskovalni center SAZU in drugi. Izobraževanje je bilo usmerjeno na področje računalništva tudi zato, da bi Biblioteka lahko opravljala vse naloge, ki jih od nje zahtevata finan-cerja — tako proračun SRS kol Raziskovalna skupnost Slovenije. Delavci Biblioteke so se udeleževali tudi drugih strokovnih bibliotekarskih, informacijskih in dokumentacijskih posvetovanj in sestankov, na katerih so aktivno sodelovali. Delovne razmere se tudi v letu 1987 niso izboljšale, saj adaptacijska dela na zgradbah SAZU in tudi neprimerna opremljenost obstoječih prostorov močno ovirajo izpolnjevanje nalog, ki naj bi jih Biblioteka SAZU opravljala, Akcesija Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: zamenjava dariJo natup obVttni izvodi skupaj knjige in letniki revij 5462 2355 1800 755 10.372 rokopisi — — — — — mikrofilmi — — — — — geografske karte 5 1 — — 6 fotografije in reprodukcije 24 61 — — 85 plošče in kasete — 3 4 — 7 Skupaj 5491 2420 1804 755 10.470 Pri akcesiji daril moramo posebej omeniti zelo obsežno knjižno darilo akademika Primoža Ramovša, Dubleni fond Seznam dvojnic, ki so se nabrale med letom, smo objavili dvakrat. Poslali smo jih v izbiro 125 ustanovam (od tega 70 v inozemstvo). Zamenjali smo 64] dvojnic, Celotni knjižni fond Ob koncu leta 1987 je imela Biblioteka SAZC inventariziranih: knjig in letnikov revij 349.529 rokopisov 113 mikrofilmov 734 geografskih kart 3.417 fotografij in reprodukcij 8.445 gramofonskih plošč in kaset 259 Skupaj 362.497 Katalogi in baze podatkov Lastna baza podatkov obstaja V obliki inventarnih knjig za zamenjavo, nakup, dariia, obvezne izvode, zapuščine in razne posebne fonde, v obliki knjige kot signatumi katalog za knjige in revije (numerus currcnsj ter v obliki klasičnih lis t kovnih kartotek za matični abecednoimenski katalog knjig in revij, čital-niški abecednoimenski katalog knjig in revij, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in za katalog prejema publi kacij. Ves knjižnični fond je inventariziran, katalogiziran in signiran. Klasificirali je fond od leta 1951, računalniško podprt pa je del fonda (tuje monografske publikacije) od konca leta 1986. Biblioteka pošilja kataloške listke inštitutom ZRC SAZU, centralnim katalogom SRS in Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu. Centralnemu katalogu SRS posreduje na disketah podatke o lastni bazi podatkov za tuje monografske publikacije. Posreduje tudi podatke o tujih periodičnih publi. kacij ah, ki so objavljeni v Raziskovalcu. Zamenjava Zamenjava akademijskih publikacij je naše najobšimejše m najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili s 6 naslovniki (od tega S v inozemstvu in 1 v SFRJ). Nove zamenjevalne stike pa smo navezali s 23 naslovniki (od tega 15 v inozemstvu in S v SFRJ). Ob koncu leta je bila naša zamenjevalna mreža razširjena na 77 držav sveta in je zajemala 1406 naslovnikov (1157 v inozemstvu in 249 v SFRJ). Recenzija Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 42 naslovnikom (od tega 32 v inozemstvo). Razpošiljanje publikacij In Informacijskih biltenov Razpošiljali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naše akademije in Sveta jugoslovanskih akademij, publikacije, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov, koprodukcijske publikacije in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer: Publikacije: v zamenjavo 8.866 v dar 1.883 v prodajo 4.414 kot obvezni izvod 3.687 skupaj 18.850 Informacijski bilteni: v dar 2.142 kot obvezni izvod 495 skupaj 2,637 Vsega skupaj: 21.487 Izposojanje Knjižnični fond je bil vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom, saj je biblioteka javna. Pri izposoji na dom so veljale omejitve za dragocene knjige, rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij; čitalnica s šestimi sedeži za uporabnike je poslovala 49 ur tedensko (tudi ob sobotah). Uporabnikom so bile tu na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji ter okoli 400 raznih revij. Velikega zanimanja so bili deležni tudi knjižni oglasi založb in razni prospekti. V letu 1987 je Biblioteka iz svojega fonda izposojala 3252 uporabnikom. Ti so Biblioteko obiskali 5660-krat (2712-krat za izposojo v čitalnici, 2948-krat za izposojo na dom). število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici 20.017 na dom 5.957 inštitutskim bibliotekam 6.988 medbibliotečno v SFRJ (107 bibliotekam) 587 medbibliotečno v inozemstvo (16 bibliotekam) 31 Skupaj 33.580 Izposojanje je bilo v letu 1987 precej oteženo, ker je precejšen del knjižničnega fonda zaradi adaptacij s kih del na zgradbah SAZU začasno nedosegljiv. Informacije Biblioteki» SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čimbolj popolne. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer: 1. Primož Ramovš: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1936. — Ljub- ljana 1987. 12 str. + III p ril. 22 cm, 2. Letni seznam periodik 1987. — Ljubljana 1987. III + 47 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.) 3. Seznam prejetih knjig 1987. — Ljubljana 1987. 10 zv. (214 str.) 30cm. (Ured- nika Primož Ramovš in Marija Fabjančič.) 4. Seznam dvojnic 1987. — Ljubljana 1987. 15 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.) 5. Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. November 1987. — Ljubljana 1987. I 4- 68 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.) Informacijski bilteni Biblioteke SAZU so tiskani v ciklostilni tehniki, broširani, v povprečni nakladi 200 izvodov. Te biltene pošiljamo članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo. Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu J986, ki je objavljena v Letopisu SAZU, 37. knjiga za leto 1986, na straneh 165—171 (Ljubljana 1987). Administracija Delo vodni k biblioteke je obsegal v preteklem letu 2126 številk. V zvezi s prodajo akademijskih publikacij pri Cankarjevi založbi, Državni založbi Slovenije in pri Strokovnih društvih pa smo izstavili 61 računov. Knjigoveznica Akademijska knjigoveznica je leta 1987 zvezala 799 knjig. Poleg tega je broširala bibliotečne informacijske biltene (2500 izvodov), restavrirala stare tiske in opravljala druga knjigoveška dela, Osebje V letu 1987 je v centralni biblioteki delalo 19 delavcev, in sicer; Upravnik: akademik Primož Ramovš (do 31. 1, 1987), Marija Fabjančič (od 1. 2. 1987). B ibliote karka-special is tka: Marija Fabjančič (do 31. i. 1987). Višji bibliotekar: Marjan Ozvald. Bibliotekarji; Majda Capuder, Drago Samec, Helena Verbinc Drofenik (od 15, 6. 1987), Mojca Puntar Brzin (s polovičnim delovnim časom). Višje knjižničarske referentke: Marina Šinigoj, Stana Tomšič, Anamarija Valantič. Višji knjižničarki: Tatjana Brejc, Majda Fister. Knjižničarski referent: Milan Osrajnik. Knjižničarka: Irena Janežič. Višji knjižničarski manipulant: Anton Mušič. Knjižničarska manipulantka: Marija Banjac. Tajnica: Pavla Plavc. Oskrbnica knjižnega fonda: Alenka Lavrač. Knjigoveški mojster: Gabrijel Skerl (delo po pogodbi, skrajšani delovni čas). Knfigovezinja: Mojca Dolinar. Opravljanje vseh del, ki so naložena Biblioteki SAZU, je bilo v preteklem letu zelo oteženo, ker je po upokojitvi upravnika biblioteke prevzela vodstvo kar bibliotekarka iz kolektiva, njeno dotedanje delo pa je prevzela nova bibliolekarka šele po več mesecih, Dodatno težavo pri opravljanju del v Biblioteki so povzročali tudi številni in daljši bolezenski dopusti, Kljub vsemu temu pa je zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva Biblioteka svoje delo pravočasno in strokovno opravila. V inštitutih ZRC SAZU j ti njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela {dokumentiranje, izposojanje, izpolnjevanje pomožnih kartotek) njihovi delavci, seveda poleg drugih svojih obveznosti. Objave M. Fabjančič Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1986. — Letopis SAZU, 37 (1986), 19S7, 165—171. Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. November 1987. Biblioteka SAZU, 1987. (Urednica.) Letni seznam periodik 1987. Biblioteka SAZU, 1987. (Urednica.) Seznam dvojnic. (117. in 118. seznam.) Biblioteka SAZU, 1987. (Urednica.) Seznam prejetih knjig (februar-december) 1987. Biblioteka SAZU, 1987. (Urednica.) P. Ramo vi Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1986. — Ljubljana, Biblioteka SAZU, 1987, 12 str. -4- III pri!. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 19S6.J — Letopis SAZU, 37 (1986), 1957, 157—160. Seznam prejetih knjig (januar) 1987. Biblioteka SAZU, 1987. (Urednik.) Opremljenost in delovne razmere Z nakupom dveh računalnikov ATARI1040 in trdega diska ATARISH 204 smo se v letu 1987 tehnično sicer precej opremili, vendar pa se delovne razmere niso izboljšale, saj adaptacijska dela na zgradbah SAZU in neprimerna opremljenost obstoječih prostorov tekoče delo močno ovirajo. REFERAT ZA TISK Knjižni program za leto 1987 je obsegal 8 zbornikov oz. periodičnih publikacij ter 16 monografij. V koledarskem letu je bilo izdanih 20 publikacij, 4 pa bodo izšle v začetku leta 1988. Pripravljeni in oddani v tiskamo so bili tudi trije zvezki Bibliografij iz programa za leto 1988. Vsebinski opisi publikacij, vštevši tiste, ki so izšle v sodelovanju z drugimi založbami, je objavljen na str. 229—236. FOTOLABORATORIJ SAZU Fololaboratorij je S svojimi Storitvami prisoten na vseh področjih delovanja SAZU. Predvsem skrbi za fotografsko dokumentacijo O pomembnejših akcijah in dogodkih na SAZU. Izdeluje fotografske prispevke za opremo elaboratov, študij in poročil za člane akademije in za Paleontološki inštitut Ivana Ra-kovca ZRC SAZU- V letu 1987 je fotolaboratorij sodeloval pri izdelavi in predstavitvi zapuščine arhitekta Ivana-Johna Jagra »Potovanje na dalnji vztok Peking« v prestolih SAZU. Pričel je tudi s portretiranjem akademikov za akademijski arhiv. Vodja fotolaboratorija je angažirana tudi zunaj SAZU; v Strokovnem društvu sodeluje pri organiziranju strokovnih srečanj in seminarjev ter pri pripravah razstav domačih in tujih strokovnjakov in umetnikov s področja fotografije. IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1987 SPLOSNE PUBLIKACIJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 37-knjiga. 1986. Ljubljana 1987. 305 + (I) str, 22 cm. 2200 izv. Pri slovenski manj šini v Avstriji in Italiji. Poročilo o Študijskem potovanju po Avstriji in Italiji zaradi proučevanja problemov v zvezi s slovensko manjšino = Izveštaj o studijskom putovanju u Austriju i Italiju radi proučavanja problema slovenačke manjine. (Uredil Stane KraSovec.) Ljubljana 1987. IV + lis + (I) Str, 21 cm. 1200 izv. (=600 izv. s slovenskim uvodom in 600 izv. s srbohrvatskim uvodom ) Vsebina; Stane KraSovec; Slovene Minorities in Austria and Italy. Report on the visit of a delegation of Yugoslav Academies of Science and Arts from 21st to 24th April 1986 in Austria and Italy, Summary, Str, I—IV. Stane KraSovec: Uvod. Str. 7—12. Stane Krašovec: Temeljno problemsko poročilo. Str. 13—31. France Berrnk, Franc Jakopin: Poročilo (za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti) o študijskem obisku članov jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti pri slovenski narodni manjšini v Avstriji in Italiji (od 21. do 24. aprila 1986). Str. 35—50. Milorad Ekmečič: Iz izveštaja Akademiji Bosne i Hercegovine. Str. 51—52. Dragutin Vukotič: Iz izveštaja Črnogorsko j akademiji. Str. 53. Milan Moguš, Vladimir Stipetič: Iz izveštaja Jugoslovansko j akademiji znanosti i umjetnosti. Str. 54—57. Taško Georgievski: Iz izveštaja Makedonskoj akademiji. Str. 58—59. Miloš Macura, Nikola Cobeljič: Iz izveštaja Srpskoj akademiji. Str. 60—62. Hajredin Hoxha: Iz izveštaja Akademiji Kosova. Str. 63—66. Koroški Slovenci. Str. 69—78. Slovenci v Italiji, Str. 79—90. Anton Trstenjak: K psihologiji narodnostne asimilacije. Str. 91—102. Seznam sogovornikov in njihovih organizacij oz. institucij. Str. 103—106. Seznam na potovanju prejete literature. Str. 107—114, Kartografska skica potovanja. Str. 115. PUBLIKACIJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Dela 31. Inštitut za arheologijo 15. Slavko Ciglenečki; Hohenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum. Ljubljana 1987. 182 + (I) str. 29 cm. 1200 izv. Veslnlk. Institut za marksistične Študije. Letnik VII: 1986. Ljubljana 1987. 24 cm. 700 izv. Številka 1—2: (246 str,) Chantai Motiffe: Liberalizem, pravice in radikalna demokracija. (Prevedel Rastko Močnik.) Str. 9—14, Razprava [v kateri so sodelovali Slavo j Zitek, Rudi Rizman, Tomaž Mastnak, Aleš Erjavec in Joie Vogrinc]. Str. 14—18. Ernesto iMclau: Diskurzivne artikulacije in antagonizem. (Prevedel Rastko Močnik,) Str. 19—26. Razprava [v kateri so sodelovali Slavoj Zitek, Tomaž Mastnak in Miloš GregoričJ. Str. 27—36. Hans-Georg Backhaus: Nekaj pripomb k razmerju med ekonomijo in filozofijo. (Prevedel Rado Riha.) Str. 39—47. Heinz Brakemeier: Pojem »ekonomske družbene formacije« in pojem i države* pri Ma neu. (Prevedel Rado Riha.) Str. 48—58. Božidar Debenjak: »Le travail merchandise qui est d'une réalité effrayante.. Obrobne pripombe k delu kot blagu. Str. 59—65, Tomaž Mastnak: H kritiki Marsovega pojma »bürgerliche Gesellschaft« v Očrtih kritike politične ekonomije. Str. 66—70. Helmut Reichet t: Dve inačici historičnega matcrializma. (Prevedel Rado Riha.) Str. 71-91. Rado Riha: K problemu denarnega fetiša. Str. 92—95. Slavoj Zitek; Fetiš izem kot forma. Str. 96—100. Bogomir KovaČ: Marxova kritika politične ekonomije in periodizacija Zgodovinskega razvoja. Str. 103—126, Hans-Georg Backhaus: K vprašanju Marsovega »revolucioniranja« in »kritike« ekonomije; določitev njenega predmeta kot celote »norih oblik«. (Prevedel Rado Riha.) Str, 127—146. Kari Korsch: Kvintesenca marksizma. Splošno razumljiv prikaz, (Prevedla Doris Debenjak,) Str. 149—163. Kari Korsch: Osrednje točke materialističnega pojmovanja zgodovine. Prikaz po virih, (Prevedla Doris Debenjak.) Str. 164—207, Karl Marx, Friedrich Engels, Georg Weerth: Kritika ekonomskega protekcio-nizma in svobodne trgovine. (Prevodi, uredniški komentarji in opombe so bili pripravljeni v okviru raziskovalnega projekta METI. Pripravil Tomaž Mastnak.) Str. 211—243. Friedrich Engels: Zaščitna carina ali sistem svobodne trgovine. (Prevedel Tomaž Mastnak.) Str. 215—216. Georg Weerth: Govor na kongresu o svobodni trgovini v Bruslju. (Prevedla Sonja Lokar.) Str. 217—219. Georg Weerth: Govor na kongresu o svobodni trgovini v Bruslju, (Prevedel Igor Kramberger.) Str. 219—221. Karl Marx: Protekcionisti. (Prevedel Igor Kramberger.) Str, 222, Govor Dr, Marxa o protekcionizmu, svobodni trgovini in delovnih razredih. (Prevedla Martina Rot ar.) Str. 222—224. Karl Marx: Zagovorniki zaščitnih carin, možje svobodne trgovine in delovni razred. (Prevedel Igor Kramberger.) Str, 225—226. Friedrich Engels: Ekonomski kongres. (Prevedel Tomaž Mastnak.) Str. 226 —229. Friedrich Engels; Kongres o Svobodni trgovini v Bruslju. (Prevedel Lev Kreft.) Str. 229—233. Karl Marx: Govor o vprašanju svobodne trgovine. (Prevedla Martina Rotar.) Str. 233—242. Pojasnila. Str. 242—243. Sinopsisi. Str. 245—246. Vestnik. Inštitut za marksistične študije. Letnik VIII: 1987. Ljubljana 1987. 24 cm. 7000 izv. Številka J: (159 str.) Kaj je razsvetljenstvo? Str. 7. Immanuel Kant: Odgovor na vprašanje: Kaj je razsvetljenstvo? (5. deccmbcr 1783, str. 516) (Prevedel M.[irko] H.[ribari) Str. 9—13. Immanuel Kant; Spor fakultet, (Prevedla Maila Golob,) Str. 14—37. Michel Foucault; Kaj je razsvetljenstvo? (Was ist Aufklärung?) (Prevedel Tomaž Erzar.) Str. 38—49. Michel Foucault: Kant, Was ist Aufklärung? Odlomek iz neobjavljenega predavanja. (Prevedel V. [oj i slav] Likar.) Str. 50—56. Jürgen Habermas: S puščico v srce sedanjosti. K Foucaultovem predavanju o Kantovem spisu Kaj je razsvetljenstvo. (Prevedel Rado Riha.) Str. 57 —60. Eva D, Bahovec; Aufklärung ali lepistemologija je brez zgodovine znanosti prazna«. Str. 61—67. Bojan Bas kar: Za razsvetljenstvo. Str. 68—70. Mladen Dolar: Kant in konec razsvetljenstva. Str. 71—78. Tine Hribar: Paradoksnost razsvetljenstva. Str. 79—93. Tomaž Mastnak: Vprašanje o razsvetljenstvu. Str. 94—102. Neda Pagon: Razsvetljenstvo in sociologija. Str. 103—109. Rado Riha: Kantov kocept zgodovine. Str. 110—127. Jelica Sumič-Riha: Razsvetljenstvo in ljudstvo. Str. 128—133. Andrej Ule; Je razum še možen? Str, 134—140, Pavle Zgaga; Odgovor na vprašanje: se pravi, kaj pomeni razsvetljenstvo nam? Str. 141—143. Slavoj Žižek: Die Aufklärung in Laibach, Str, 144—151. Sinopsisi, Str. 153—159, Številka 2: (176 str,) Georges Canguilhem; Kaj je znanstvena ideologija? (Prevedel Tomaž Erzar.) Str. 9—16. Vojislav Likar; Življenje kot epistemološki problem. Canguilhemov pogled na Zgodovinsko vlogo in pomen vitalizma. Str. 17—23. Blaise Pascal: Duh geometrije. (Prevedel Miran Božovič.) Sir. 24—35. Blaise Pascal: O umetnosti prepričevanja. (Prevedel Miran Božovič.) Str. 36 —43. Miran Božovič: L'esprit de la gčometrie: Evklid, Descartes, Pascal. Str. 44—47. Jean Claude Anscombre, Oswald Ducrot: Argumentacija v jeziku. (Prevedla Jelica Sumič-Riha.) Str. 48—60. Jelica Sumič-Riha: O argumentaciji. Str. 61—67. Aleš Erjavec: Estetika: med pojmom in konceptom. Str. 68—73. Neda Pagon: K razpravam o postni arksizmu, postsocializmu, novih gibanjih. Str. 77—87. Tomaž Mastnak: Pos t marksizem, madžarski primer. Str. 88—106. John Keane: Diktatura in zaton parlamenta. Teorija politične suverenosti Carla Schmitta. (Prevedel Borut Cajnkc.) Str. L07—129. Miroslav Statinjevič: Specializacija in integracija dela v industrijskem obratu. Prispevek k rekonstrukciji narave privatnega dela. (Prevedel Dušan Merhar.) Str. 130—138. (Neda Pagon:) Antonio Gramsci (1891—1937). Str. 141—143. Antonio Gramsci: Fragmenti iz Zvezkov. (Prevedla Neda Pagon:) Str, 144—151. Giuseppe Chiarante: Civilna družba in intelektualna in moralna reforma. (Prevedla Neda Pagon.) Str. 152—158. Neda Pagon: Ob Gramsciju: o intelektualcih in kulLuri. Str. 159—168. (Zdravit o Kobe:) ErneSto Lac lau, Chantal Mouffe: Hegemonija in socialistična strategija. Ljubljana 1987. [Prikaz.] Str. 169—172. Sinopsisi. Str. 173—176. Boris Ztherh Zbrana dela. Tretja knjiga. (Uredila Neda Pagon-Brgtez.) Ljubljana 1986. [V kolofonu 1987,] 518 + (I) str. 24 cm. 800 izv. Arheološki vesinik 38. 1987. (In memoriam akademik prof. dr. Srečko Brodar 6. maja 1893 — 27, aprila 1987.) Ljubljana 1987. 486 + (I) str. + (5) pril. + (20) str. slik. 24 cm. 1200 izv. Vsebina: Mitja Brodar: Izrobljene konice. Str. 13—33. Mitja Brodar: Paleolitik v MamuIi. Str. 35—40, Rastko Vasič: Prilog proučavanja lučnih fibula sa pravougaonom nogom na Balkanu. Str. 41—68 + I pril. + (4) str. slik. Janka IsteniS: Rodi k — grobišče Pod Jezerom. Str. 69—136 + (2) pril. -f (4) str. slik. Andrej Pleterski, Davorin Vuga: Rimski grobovi pri Sv. Mihaelu v Iški vasi. Str. 137—160. Robert MatijaSič: Vecchi e nuovi rinvenimenti di tegole con bollo di fabbrica in Is tria (I — Istria meridionale). Str. 161—192. Exhlale Dobruna-Salihu: Nadgrobne Stele rimskog perioda S područja Kosova. Arhilektonika i plastika. Str. 193—205 + (4} str. slik. Sigrid M ratsche k: Fragment eines Acobechers aus Nauportus. Str. 207—216. Slavko Čiglenečki, Darja Pirkmajer: Zatočišče poslednjih Celejanov na Vi poti. Str. 217—236 + 1 pril. + 1 str. slik. Andrej Pleterski: Sebenjski zaklad. Str. 237—330. Branko Marušič: Skeletni grobovi v Bujah in Buzetu. Donesek k razisko vanju zgodnjega srednjega veka v Istri. Str. 331—362 + 1 pril. Zef Mirdifa: O jednoj ari iz central nog područja Dardanije. Str. 363—367. Ivan Mimik: Circulation of North Afričan etc. Currency in Illyricum. Str. 369—392. Maja Bonačič Matidtnič: Novae Farosa iz zbirke Machiedo u Arheološkom muzeju u Splitu. Str. 393—405 + (3) str. slik. Stanko Flego, Matej Župančič: Najdba rimskih novcev v Boljuncu pri Trstu. Str. 407—412 + (4) str. slik. Biba T er lan: Claus Dobia t, Das Hallstattzeitliche Gräberfeld von Kleinklein und seine Keramik. Graz 1980, [Diskusija.] Str, 413—133. Stane Gabrovec: Raj ko Ložar (1904—1985). [In memoriam.] Str. 435—441. Anja Dular: Arheološka bibliografija Rajka Ložarja. Str. 441—447. Jaroslav Saiel: Andres Möcsy (15. 5. 1929 — 20. 1. 1987). [In memoriam,] Str. 449—4SI. Jaroslav Said: Bruna Forlati Tamara (1894—1987), [In memoriam.] Str, 453 —454. Paola Korošec: Mednarodni kongres slovanske arheologije v Kijevu. Str, 455 —456. Andrej Pleterski: Simpozij »Slovanska poganska religija (Materialni ostanki in pisani viri). Prilep, 1.—3. septembra 1986. Str, 457—458. Knjižne ocene in prikazi. Str. 459—486. Viri za zgodovino Stovcnecv. Knjiga deseta. Miroslav Pahor, Janez Sumrada: Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. V Ljubljani 1987. I. del (XCV1I 4- 369 str); II. del (Str. (V) 4- 370—850). 24 cm. 600 iz v. Monomen ta a rt is muslcae Sloventae VII, Iacobus Gallus; Opus musicum. 1/3: A dom i niča scptuagesimae per quadragesimam de poenitentia. (Trans kri-biral in revidiral Edo SI'culj.) Ljubljana 1986. [V kolofonu 1987.] XIX + 289 4- (I) str. 29 cm. 1000 izv. M«nu merita ar tis musicae Slovenke VI II. Iacobus Gallus: Opus musicum. I I/l; De passione Domini nos tri lesu Christi. (Transkribiral in revidiral Edo Skutj.) Ljubljana 1986. [V kolofonu 1987.] XIX H- 143 + (I) str. 29 cm. 1000 izv, Mooumenla ar tis musleae Sloveniae IX, Iacobus Gallus: Opus musicum. 11/2; Lamentat toneš Icrcmiae Prophetae. (Transkribiral in revidiral Edo Skulj.) Ljubljana 1986. t V kolofonu 1987.] XV + 92 + (I) str. 29 cm. 1000 izv. Monument a artis musicae Sloveniae X. Iacobus Gallus: Opus musicum. 11/3: De resurrectione et ascensione Domim nostri lesu Christi. (Transkribiral in revidiral Edo Skulj.) Ljubljana 1987. XV 4- 230 + (I) str. 29 cm. 1000 izv. Monumenta ar tis muslcae Sloveniae XI. Iacobus Gallus: Opus musicum. 11/4: De Špiritu saneto. (Transkribiral in revidiral Edo Skulj.) Ljubljana I9S7. XIII + 76 + (I) Str. 29 cm. 1000 izv. PUBLIKACIJE RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Razprave XI. Ljubljana 1987. 235 + (I) str. 24 cm. 800 izv. Vsebina: Janko Kos: C as in zgodovina v romantični poeziji: Novalis, Hölderlin, Prešeren. Str. 7—16. Joža Mahnič: Janez Mencinger v krškem obdobju. Str. 17—30. Joža Mahnič: Nove najdbe iz Cankarjeve zapuščine. Str. 31—51. Boris Paternu: Uvodna faza slovenskega pesniškega modernizma, (Ob Otonu Zupančiču.) Str. 53—59. Dušan Moravec: Nove osvetljave podobe Loj za Kraigherja, (Ob pisateljevi epistolami zapuščin.) Str. 61—78. Franc Zadravec: Kosovelova impresionistična lirika. Str, 79—99, France Bernik: Vojna proza Danila Loka rja. Str, 101—109. Marija Stanonik: Slovenski protestanti in vprašanje slovstvene folklore. Str. 111—132. Vlasta Pacheiner-Klander: Staroindijski pogledi na metaforo. Str. 133—151. Milka Ivič: O posesivnom genitivu li slovenačkom jeziku. Str, 155—160. Irena GrickaJ-Radulovič: Nekoliko jezičkih analiza u vezi s Dalmatinovim prevodom psalama. Str. 161—177. Vilko Novak: Jezik tretje prekmurske knjige. Str. 179—200. Marko Snoj: U-jevski refleksi indoevropskib zlogotvornih sonantov v balto- slovanščini. Str, 201—235. Traditlones 16. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1987. 394 + (III) str, 24 cm, 1000 izv. Vsebina: Anton Trstenjuk: Vprašanja skupne slovenske kulturne zavesti. Str. 5—13. Lev Milčitiskt; Samomorilnost in slovenski narodni značaj. (Teze za pogovor.) Str. 15—27. Božidar Jezernik: O kolektivnih karakterizacijah. Str. 29—34. Hermann Baustngei: Jezik v etnologiji. Str. 35—49. Ingrid Stavec: »Historična etnologija® ali o etnologiji kot vedi o preteklosti. Str. 51—72. Zmago Smitek: Amerikanistična raziskovanja Ivana Benigarja — zasnove in teoretična izhodišča. Str. 73—82. Tone Cevc: K rekonstrukciji kmečke hiše iz leta 1506 v Srednjem vrhu nad Martuljkom. Str, S3—96. Vito Hazier: Kozolci ob Savi. (Pregled kozolcev v Posavju med Hotemežem in Logom [desni breg] in med Obrežjem pri Zidanem mostu in Blanco [levi breg].) Str. 97—134. Marija Stanonik: Vožnja kot gospodarska dejavnost v Žireh. Str. 135—163. Marinka Dralamerič: Izseljevanje iz Bele krajine od začetkov do druge svetovne vojne. Str. 169—204. Marinka Dratumerič, Marko TerSeglaV: Prispevek k preučevanju Srbov v Beli krajini. Str. 205—245. Zmaga K um er: »Lepä vodä Ljubljdnčicž«. Str. 247—254. J uli j an S t rajna r: Režij anska citira. Str. 255—271. Angelos Bai: Sacrum promptuarium Janeza SvetokriŠkega kot vir za etno* Jogi j o. Str. 273—278. Anka Novak: Iz duhovne kulture Bohinjcev. Str. 279—287. Tatjana Sirk: BriSka kuhinja. Str. 289—329. Angelos Ba$; Addenda et corrigenda. Str. 331—333. Milko Matičetov: Makedonski »Bolen Dojčin« 1986, Monografija, ki kliče po nadaljevanju. Str. 335—346, Mil o van Gavazzi: Branimir Bratanič (1911—1966). Str. 347—348. Knjižna poročila in ocene. Str. 349—393. Sodelavci tega zbornika. Str. 394. Korespondence pomembnih Slovencev 8. Branko Rcisp: Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society. Ljubljana 1987. 113+ (II) str. 24 cm. 1000 iz v. Gradivo za narodopisje Slovenccv 3. [V kolofonu pravilno označeno 3/2.] H i ko Kur et: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1S48, Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1811) in Georga Gotha (1842). Prvi del. 2. snopič. Ljubljana 1987. [V kolofonu 1988.] Str. (VI) + 113—224. 24 cm. 800 izv. Veterinarski terminološki slovar. C—C. Ljubljana 1937. VI + 133 str. 24 cm. 500 izv. PUBLIKACIJE RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razprave XXVII. Ljubljana 1987. 168 + (II) str. + (22) pril. 24 cm. 1000 izv, Vsebina: 1. Anton Ramovš: The Anisian Reef Development between Kranjska gora and Mojstrana (S loven i a, NW Yugoslavia). Str, 3—13 + 6 tabl, 2. Jernej Pavšič in Spela Goričan: Lower Cretaceous Namioplankton and Radiolaria from Vrsnik (Western Slovenia). Str. 15—36 +■ 4 table. 3. Dragica Turnšck, Stanko Btiser, Bojan Ogorelec: Upper Car ni an Reef Limestone in Clastic Beds at Perbla near Tolmin (NW Yugoslavia). Str. 37—64 + 7 tabl. 4. Lojze Marinček; Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov belega gabra Slovenije. Str. 65—99 + (5) pril. 5. Narcis Mršič: Attcmsiidac (Diplopoda) of Yugoslavia. Str. 101—168, Razprave XXVIII. Ljubljana 1987. 83 -f- (III) str. + [19] tabl. 24 cm. 1000 izv. Vsebina: 1, Narcis Mršič; Genus Xestoiulus Verhoeff 1893 (Diplopoda: Julidae) in Yugoslavia. Str 5—25. 2, Dragica Turnšek, Anton Ramovš: Upper Triassic (Norian-Rhaetian) reef buildups in the Northern Julian Alps (NW Yugoslavia), Str, 27—67 + 16 tabl. 3, Jože Bole, France Vetkovrh: Nove vrste podzemeljskih polžev Jugo» slavi je. Str. 69—83 + 3 table. Geografskl zbornik XXVI. 1986- Ljubljana 1987, 153 + (I) str. + 1 pril, 24 cm. 1000 izv. Vsebina: 1. Franc Lavrenčak; Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kraških planotah Slovenije- Str. 5—62 + 1 pril. 2. Ivan Gams: Razvoj reliefa na zahodnem Dolenjskem (s posebnim ozi-rom na poplave). Str. 63—96. 3. Milan Sifrer: Triglavski ledenik v letih 1974—1985. Str. 97—137. 4. Dušan Košir: Ledenik pod Skuto v letih 1974—1985. Str. 139—153. Geografski zbornik XXVII. 1987. Ljubljana 1987. 202 + (1) str. + [6] kart. 24 cm. 1000 izv. Vsebina: 1. Drago Meze: Hribovske kmetije na Idrijskem in Cerkljanskem. Str. 5—68 + 3 karte. 2. Milan Oroien Adamič: Hribovske kmetije na severni strani Poljanske doline. Str. 69—113 + 3 karte. 3. Drago Perico: Pokrajina in raba tal v Pokokrju (primer računalniškega ugotavljanja povezanosti pokrajinskih prvin). Str. 115—202. Acta carsologica. — Krasoslovni zbornik XVI. 1987. Ljubljana 1987. 179 + (I) str. + (2} pril. 24 cm. 1200 izv. Vsebina: (Rado Gospodarič:) Akademik prof. dr. Srečko Brodar 6. 5. 1893—4. 5. 1987. Str. 5—8. (Peter Habič;) Ob 40-letnici Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Str. 11—18. 1. Rado Gospodarič: Spelcogeološki podatki Taborske jame in njene okolice. Str. 19—34 + 1 pril. 2. Peter Habič: Ponoma jama Golobina na Loškem polju. Str. 35—49 + 1 prit 3. France ŠuSterŠiČ; Drobno kraško površje ob severovzhodnem obrobju Planinskega polja. Str. 51—82. 4. Primoi Krivic, Mihael Bricelj, Niko Trišič, Martina Zupan: Sledenje podzemnih vod v zaledju izvira Riiane. Str. 83—104, 5. Peter Habič: Sledilni poskus na kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico. Str. 105—119. 6. Janja Kogovšek: Naravno čiščenje sanitarnih odplak pri vertikalnem prenikanju v Pivki jami. Str. 121—139. 7. Rafael Podobnik: Rezultati poskusov z modeli žaganjalk. Str, 141—165, 8. Tadej Slabe: Jamske anastomoze v Dimnicah, Str. 167—179. KOPRODUKCIJ S K E PUBLIKACIJE Stojan Pretnar: LR Kitajska: industrijska lastnina v družbenem in pravnem sistemu sodobnih reform. Ljubljana, Gospodarski vestni k 1987. 102 + (II) str. 21 cm. 1000 izv. Literarni leksikon. Študije. 31. Janko Cos.' Predromantika. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1987. 96 + (III) str, 20 cm. Literarni leksikon. Študije. 32. Marko Terseglav; Ljudsko pesništvo. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1987. 169 + (III) str. 20 cm. SUMMARY THE PRESIDENCY President: Janez MilCinski_ Vice-President: Robert Blinc Vice-President: Bratko Kreft _ Secretary-General: Janez Batis_ The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections SECTION ONE_Historical and Social Sciences Secretary: Dragotin Cvetko SECTION TWO_Philological and Literary Sciences Secretary: Dili an Moravec SECTION THREE Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary: Du&an Hadii SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Stanko Grafcnauer SECTION FIVE Arts Secretary: Jane?, Menart SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Franc Novak THE MEMBERS OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 1987) HONORARY _M EMBER Vidmar, Josip SECTION ONE_____Historical and Social Sciences Regular Members Bajt, Aleksander, D. Econ., born in 1921, Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana. Cevc, Emilijan, Ph. D., born in 1920, Scientific Consultant and Head of the Franc Stele Institute of Art History, the SASA Research Centre, Ljubljana. Cigoj, Stojan, LL. D., born in 1920, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Cvetko, Dragotin, Ph. D., born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Atrs, University of Ljubljana, Ljubljana. Finigar, Alojz, LL. D„ born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Gestrin, Ferdo, Ph. D., bom in 1916, Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafcnauer, Bogo, Ph. D., born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. KraSovec, Stane, born in 1905, Professor, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kyovsky, Rudi, LL. D., born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Majer, Boris, Ph. D„ born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born in 1933, Professor of Sociology of Local Communities, Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Head of the Local Communities and Work Organizations Research Centre and also Chairman of the Social Work Seminar at the FSPJj Ljubljana. Pretnar, S to jan, LL. D., born in 1909, Professor o£ Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Trstcnjak, Anton, Ph. D., born in 1906, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana. Vilfan, Sergij, LL. D., bom in 1919, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. VratuSa, Antun, Ph. D., born in Î915, Professor at the Faculty of Political Sciences in Belgrade and the Faculty for Sociology, Political Sieences and Journalism, University of Ljubljana, Ljubljana. Zwitter, Fran, Ph. D., born in 1905, Professor of General Modem History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Corresponding Members: Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born in 1920, Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Ljubljana. LavraÉ, Ivan, D. Econ,, born in 1916, Professor of Political Economics and History of the Political Economics, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Sasel, Jaroslav, D. Archaeol. Sc., bom in 1924, Scientific Advisor of SASA, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Beier, Friedrich-Karl, LL. D., born 1926, Professor at the Law Faculty in Munich and Director of the Max Planck-Institute for Industrial Ownership and Copyright Law, Munich, F. R-G. Benac, Alojz, D. Archaeol. Sc., bom in 1914, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo. Brajkovic, Vladislav, LL. D., born in 1905, Professor of Naval and Transportation Law, University of Zagreb, retired, Zagreb. Bujas, Zoran, Ph. D., bom in 1910, Professor of Psychology, University of Zagreb, retired, Zagreb. tubrilovic, Vasa, Ph. D., born in 1897, Professor of History of the Yugoslav Nations in Modern Times, University of Belgrade, retired, Belgrade, Demus, Otto, Ph. D., bom in 1902, Professor of Art History, University of Vienna, retired, Vienna, Austria. Djordjevié, Jovan, LL, D., bom in 1908, Professor of Political Sciences and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade. Djurdjev, Branislav, Ph. D., bom in 1908, Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo. von Fischer, Kurt, Ph. D., born in 1913, Professor of Musicology, University of Zürich, Zürich, Switzerland. Flotzinger, Rudolf, Ph. D., born in 1939, Professor of Musicology, University of Graz, Austria. GerSkovic, Leon, LL. D., born in 1910, Professor of Political Sciences, Belgrade. Laroche, Emmanuel, Pli. D., born in 1914, Professor of Oriental Languages, Collège de France, Paris, France, Lukic, Radomir, LL. D., bom in 1914, Professor of State and Legal Theory, Political Sciences and Sociology, University of Belgrade, retired, Belgrade. Paviievid, Branko, LL. D., bom in 1922, Professor of History, University of Titograd, Titograd. Pcrovid, Slobodan, LL. D., bom in 1930, Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade. Sirotkovic, Jakov, Ph. D-, Professor of Economics, University of Zagreb, President of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Stefano vie, Dimitrije, PJi D., (Oxford), born in 1929, Head of the Institute of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Ai ts, Belgrade. Supicit, Ivo, Ph. D,, born in 1928, Professor of Musical History and Sociology, Music Academy of Zagreb, Head of the Institute of Musicological Research at the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Taylor, Alan, John, Percival, Ph. D., born in 1906, Professor of History, University of Oxford, G. B. SECTION TWO _Philological and Literary Sciences Regular Members Bcrkopec, Anton, Ph. D., born in 1906, Senior Scientific Collaborator, The Slavic Institute of the Chechoslovakian Academy of Sciences, retired, Ljubljana, Bernik, France, Ph. D., born in 1927, Scientific Advisor at the Institute for Slavic Literatures and Literary Sciences, the SASA Research Centre, Ljubljana. Bezlaj, France, Ph. D., born in 1910, Professor of Comparative Slavic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Cop, Bojan, Ph. D.. born in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Juranöii, Janko, Ph. D., born In 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kos, Janko, Ph. D., born in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Kumbatoviü, Filip Kalan, born in 1910, Professor of Theatre History, Academy of Theatre, Radio, Film and Television in Ljubljana, retired, Ljubljana. Logar, Valentin, Ph. D., born in 1916, Professor of the History and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Meritar, Boris, born in 1907, Professor of Slovene Literary History, Teachers' Training College, retired. Ljubljana. Moravec, Duäan, born in 1920, Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana. Paternu, Boris, Ph. D., horn in 1926, Prolessor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Stanonik, Janez, Ph. D„ born in 1921, Professor of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Philosophy, University of Ljubljana, Ljubljana. Vidmar, Josip, D. It. c., born in 1895, Literaiy Critic, Essayist, Ljubljana. Zadravec, Franc, Ph. D., born in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members Jakopin, Franc, Ph. D„ born in 1921, Head of the Institute of Slovene Language, the SASA Research Centre, Ljubljana. Oreänik, Janez, Ph. D., bom in 1935, Prolessor of Comparative German Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Nonresident Corresponding Members Flaker, Aleksandar, Ph. D.p born in 1924, Professor of Russian Literature, Faculty of Ai ts, University of Zagreb, Zagreb, FrangeS, Ivo, Ph, D., born in 1920, Professor of Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb. Gavazzi, Milovan, Ph, D., born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb, Grickat-Radulovic, Trena, Ph. D,, born in 1922, Scientific Advisor of Philology, Institute for Languages, Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Ivii, Milka, Ph, D,( born in 1923, Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, Novi Sad. IviC, Pavle, Ph. D., born in 1924, Professor of Slavic Languages, University of Novi Sad, retired, Novi Sad. Koneski, Blaze, born in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. Kravar, Miroslav, Ph. D., born in 1914, Professor of Latin, Faculty of Arts, Zadar, University of Zagreb. Lecming, Henry, born in 1920, Senior Lecturer of Comparative Slavic Philology. University of London, G. B, Martinovic, Juraj, Ph. D,. born in 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Philosophy, University of Sarajevo, Sarajevo. Rammelmayer, Alfred, Ph. D.p bom in 1909, Professor of Slavic Philology, University of Frankfurt, retired, Frankfurt, F. R. G. Tolstoj, Nikita IljiC, Ph. D., born in 1923, Professor of Old Ecclestiastical Slavic Languages and Slavic Philology, Moscow State University, Moscow, U. S. S. R. SECTION THREE Mathematical. Physical and Technical Srimces Regular Members Blinc, Robert, D. Phys. Sc., bom in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolar, Davorin, D, Chcm. Sc., bom in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born in 1923. Professor of the Physics of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Gycrgvck, Ludvik, I>. Techn. Sc., D. h. c., bom in 1922, Professor of Network Systems, Information Theory and Statistic Methods at the Electrotcchnics Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Hadii, DuSan, D. Chcm, Sc., bom in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Peklenik, Janez, D. Eng., born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, Pcterlin. Anton, D, Phys, Sc., D.h.c., born in 1906. Ass, Chief, Polymer Science and Standards Div., National Bureau of Standards, Washington, D, C, U.S.A. Suklje, Lujo, D. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. TiŠler, Miha, D. Chem. Sc., burn in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Vidav, Ivan, Ph. D., bom in 19IS, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Vodovnik, Lojze, D. Phys. Sc., bom in 1933, Professor of Biocybernetics, University of Ljubljana. Ljubljana. Corresponding Members Giobevnik, Josip, D. Math. Sc., born in 1945, Professor of Mathematics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana, Žcks, Boštjan, D. Phys. Sc., bom in 1940, Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Balcnovič, Kreäimir, D, Chem. Sc., born in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb Zagreb. Barton, Sir Derek Harold, D. Sc., bom in 1918, Director of the Institute of the Chemistry of Natural Compounds at CNRS, Paris, France. Borisevič, Nikolaj Aleksandrovič, D. Sc., born in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk, President of the Academy of Sciences of Belorussin, Minsk, U. S. S. R. Bratos, Savo, D. Phys. Sc., born in 1926, French State Doctor's Degree, Professor, Director of the Laboratory lor Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre at Marie Currie in Paris, Paris, France. Despid, Aleksandar, D. Phys. Chem. Sc., born in 1927, Professor of Physical Chemistry Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade, Grdenic, Drago, D. Chem. Sc., born in 1919, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. Hahn, Erwin, L. Sc. D., born in 1921, Professor of Physics, University of California, Berkeley, U. S. A. Hajdin, Nikola, D. Eng., born in 1923, Professor of Statics, Faculty of Architecture, University of Belgrade, Belgrade. Merchant, Eugene Mylon, D, Eng., born in 1913, Professor of Engineering, University Gf Cincinnati, Cuesi-Professor at the University of Salford, England, Cincinnati, U. S. A. Mihailovič, Mihailo, D. Chem. Sc., born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade. Belgrade. Müller, Kari-Alexander, D. Phys. Sc., bom in 1927, Professor, University of Zurich, Switzerland, Povh, Bogdan, D. Phys. Sc., born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, F. R. G. Prelog, Vladimir, D. Chem. Sc., bom in 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurich, Switzerland. Rao, C hin ta mani, Nagesa, Ramach and ra. D. Sc., born in 1934. Professor at the Indian Institute of Technology, Kanpur, India. Savic, Pavle, D.h.c,, born in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade. SECTION FOUR M attirai Sciences Regular Members Bole, Jože, P, Biol, Sc., born in 1929, Scientific Adviser at the Jovan Hadzi Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Drovcnik Matija, D. Tech. Sc., born in 1927, Professor of Ore Deposits and Ore and Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gams, Ivan, D. Geog. Sc., born in 1923, Professor of Geography, Faculty of Arts. University of Ljubljana, Ljubljana. Grafenaucr, Stanko, D. Geo], Sc„ born in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana, Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., born in 1920, Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Corresponding Members Matjašič, Janez, D. Biol, Sc., born in 1921, Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Pieniiar, Mario, D. Sc., born in 1921, Professor of Geology, Ei ostra t i graph y and Geological Map-Making at the Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Turnšck, Dragica, D. Geol. Sc., born in 1932, Head of the Institute of Paleontology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Vrišer, Igor, D. Geog. Sc., born in 1930, Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Kenk, Roman, D. Nat, Sc., born in 1S98, Professor of Zoology and Collaborator for the Library of Congress in Washington, D. C., retired, U. S. A. Kochansky-Devidè, Vanda, D. Nat. 5c,, born in 1915, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geo-Paleontological Institute, Zagreb. Kratochvil. Josef. D. Nat. Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture in Brno, Brno, Czechoslovakia. Stevanovié, Petar, D, Nat. Sc., born in 1914, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade. SECTION FIVE_Arts Regular Members Ingolič, Anton, Writer, bom in 1907, Ljubljana, Jakac, Božidar, Painter, born in 1899, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Kalin, Zdenko, Sculptor, born in 1911, Professor, Academy of Fine Arts in Ljubljana, Ljubljana. Kreft, Bratko, Ph. D.p born in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Krek, Uroš, Composer, born in 1922, Professor of Composition and Theory, Academy of Music, Ljubljana. Menart, Janez, Writer, bom in 1929, Ljubljana. Mihelič, Milan, Architect, bom in 1925, AB Bureau of Architecture, Ljubljana. Mihelič, France, Painter, born in 1907, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Pavšič, Vladimir (Matej Bor), Poet, Writer, born in 1913, retired, Radovljica, Potrč, Ivan, Writer, born in 1913, Ljubljana. Ramovš, Primož, Composer, born in 1921, Head of the SASA Library, Ljubljana. Ravnikar, Edvard, Architect, born in 1907, Professor of Public Buldings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Stupica, Gabrijel, Ac. Painter, born in 1913, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Minatti, Ivan, Poet and Translator, bom in 1924, Ljubljana. Zlobec, Ciril, Poet, Translator, born in 1925, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Benhart, František, Slavist, Critic, Translator, bom in 1924, Prague, Czechoslovakia.. CilenŠek, Johann, Composer, bom in 1913, Professor, Franz Liszt Hochschulc Fur Musik, Weimar, F, R, G. Handkc, Peter, Writer, Playwright and Translator, born in 1942, Salzburg, Austria. Lipuš, Florjan, Writer, born in 1937, Carinthia, Austria. Maksimovie, Desanka, Poetess, born in 1898, Belgrade. Ma tiči c, Janez, Composer, bom in 1926, France. Merku, Pavle, Slavist, Composer and Violinist, born in 1927, Editor of the Trieste Radio Programme, Trieste, Italy. Mohorovičič, Andre, D. Arc hit. Eng., born in 1913, Professor of Architecture, University of Zagreb, Zagreb. Mušič, Zorail, Academic Painter, born ill 1909, Paris, France. Panteleev, Dim i tar, Writer, born in 190i, Sofia, Bulgaria. Podrecca, Boris, Architect, born in 1940, Independent Architect, Vienna, Austria. Rajičič, Stanojlo, born in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade. Saeverud, Harald, Composer, born in 1897, Norway. Spacal, Lojze, Painter and Graphic Artist, born in 1907, Trieste, Italy. SECTION SIX_Medical Sciences Regular Members Batis, Janez, D. V, M., born in 1919, Professor, Bio technical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana, Brzin, Miroslav, D. Bioehem. Sc., born in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty oi Medicine, Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana. Fettich, Janez, M. D., born in 1921, Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Mileinski, Janez, M. D., LL, D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Milčinski, Lev, M, D,, born in 1916, Psyhiatrist, Professor at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Novak, Franc, M. D.p born in 1908, Professor of Gynaeocology and Ob s tret ries Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Zupančič, Andrej, M. D., boin in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Med ici ne, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Andolšek-Jeras, Lidija, M. D,, born in 1929, Professor of Gynaecology and Obstretics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolenc, Vinko, M. D., born in 1940, Professor of Neurosurgery, Irregular Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, Head of the Clinics for Neurosurgery, Ljubljana. Kam bič, Vinko, M. D., born in 1920, Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Camo, Edhem, D. V. M., born in 1909, Professor of Zoohygienc, Faculty of Veterinary, University of Sarajevo, Sarajevo. Dimitrijevič, Milan, M. D., born in 1931, Neuropsychiatrist, Professour of Nuro-physiology at the Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Head of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas institute for Rehabilitation and Research, Houston, U.S.A. Drujan, Boris, D. Cliem. Sc,, born in 1928, Director of the Laboratory of Neurochemîstry I VIC in Caracas, Venezuela, Mekuli, Esad. D. V. M,, born in 1916, Poet, Writer, Professor of Veterinary Sciences, Priština. Milič-Emili, Joseph, M, D., bom in 1931, Professor of Physiology at McGill University, Montréal, Canada. Negovski, Vladimir Aleksandrovič, M. D„ born in 1909, Professor of Réanima tology, Acadcmy of Sciences, Moscow, U. S. S. R. Prokop, Otto, M. D., born in 1921, Professor of Forensic Medicine, Humbald's University of Berlin, Head of the Laboratory for Hematoserology at the Institute of Forensic Medicine, Berlin, G, D. R, Safar, Peter, M. D,, born in 1924, Professor of Réanima tology, University Medical Centre of Réanimation, Pittsburgh, U. S. A. Szentâgothai, Jânos, M. D., born in 1912, Anatomist, President of the Hungarian Academy of Sciences in Budapest, Budapest, Hungary. Volkov, Mstislav Vasiljevič, M. D.r born in 1923, Orthopedist, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow, U. S. S. R. REPORTS ON THE ACTIVITIES OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1987 GENERAL At the end of December, 1987, the Slovene Academy of Sciences and Arts had one honorary member, 66 regular, 16 corresponding and 74 external members, in total 156 members. In the year 1987 SASA (the Slovene Academy of Sciences and Arts) lost its regular members: Srečko Brodar and Janez Logar, nonresident corresponding members Mihailo Apostolski and Aldo Franchini. UNITS T H If CABINET OF JOSIP VIDMAR Head: Josip Vidmar THE SASA COUNCIL FOR THE RESEARCH AND PROTECTION OF THE ENVIRONMENT Head: Avguštin Lah COMITTEE FDR ENERGETICS Head: Janez Pek I eni k THE DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS Director: Miroslav Bit:in THE LIBRARY Director: Marija Fabjančič THE DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADMINISTRATIVE, TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS Community Manager: Bojan Plavc THE INTER-ACADEMY COMMITTEES The Inter-Academy Committee for the Flora and Fauna of Yugoslavia The Inter-Academy Committee for the Questions of Mixed Households The Intcr-Acadcmy Committee for the Study of Infection of Humans and Animals with Streptococcus agalactiae The Inter-Academy Committee for Traumatology in Emergency Circumstances The Inler-Academv Committee for Governments and non-Dominant Ethnic Groups in Europe (1S50—1940) The Inter-Academy Committee for Molecular Sciences The Inter-Academy Committee for Ethnic Minorities The Inter-Academy Committee of the Classes and Departments lor Mathematical, Physical, Natural and Technical Sciences. THE SASA COUNCIL FOR THE RESEARCH AND PROTECTION OF THE ENVIRONMENT The SASA council for the research and protection of the environment (a consultative body of the Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts, 4 members of academy and IS experts) was engaged in 1987 on the following tasks: a discussion about the state of environment in the SR of Slovenia and its policy of environment protection — with proposals of improvement; a discussion about the federal strategy of technological development, estimation of the Republic's research programme of environmental phenomena with suggestions for certain interdisciplinary research projects, a scientific debate on environmental and economic interactions, engagement in the ECO research programme of the Vienna Centre and the organization of a conference of Balcan academies on protection of environment, contribution to the Republic's conference on »Ecology, Energy and Economy«, programme of regulation of the liver Sava (conference of Yugoslav academies), and editorial work for »the second green book« on environment in Slovenia, THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE FLORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA The Inter-Academy Committee for the Mora and Fauna of Yugoslavia got new members last yar. Its work focussed on the preparations to publish catalogues of the flora and fauna of Yugoslavia, as well as monographs of separate groups of plants and animals, THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE QUESTIONS OF MIXED HOUSEHOLDS The. Inter-Academy Committee for the Questions of Mixed Households has selected the behaviour of mixed households during the present depression as its long-term activity, including the problems of land use and land destruction in general. THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF INFECTION OF HUMANS AND ANIMALS WITH STREPTOCOCCUS AGALACTIAE In 1987, the research and studies were carried out with the participation of members of the Serbian Academy of Sciences and Arts, the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina, the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, as well as the Slovene Academy of Sciences and Arts. The researchers of the Slovene Academy of Sciences and Arts studied the colonization or Streptococcus agalactiae in neonates, as well as the adherence of this species of Streptococcus to human and bovine tissue cultures. Members of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina studied the infections in neonates, cows and sheep, while in Croatia they focussed on infections in cows and goats. Serological tests and phagotype studies carried out in Slovenia have shown identical serotypes and phagotypes in humans and animals within identical households anchor farms. THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR TRAUMATOLOGY IN EMERGENCY CIRCUMSTANCES In 1967, the Inter-Academy Committee for Traumatology in Emergency Circumstances focussed its activity on the analysis of causes for the high mortality rate of traffic accidents. The increasing number of casualties resulting from traffic accidents in the Socialist Republic of Slovenia in general, and the whole of Yugoslavia, in particular, is persisting. The work done includes the following: Results Furnished by a Questionnaire on the Wounded Hospitalized in Slovenia in the period from January 1st to June 30th, 1936, published in the December volume of magazine »Zdravstveni vestnik* (Medical Bulletin). The results of the questionnaire show that delayed emergency medical assistance should be considered one of the prime causes of the high mortality among persons wounded in traffic accidents. This publication also features comparisons between our study and similar work carried on in the other Yugoslav republics. In 1988 (lie Committee is going to organize a lecture devoted to »The Treatment of Head and Neck Injuries in Mass Accidents«. We also plan a publication of a manual entitled »The Injuries of Head and Neck«. THE INTER ACADEMY COMMITTEE FOR GOVERNMENTS AND NON DOMINANT ETHNIC GROUPS IN EUROPE (1SS0—1940} The Inter-Academy Committee provided for the participation of Yugoslav experts within the above Project, as well as for parallel research undertaken within separate Academies which has supported the Project, and a separate book of proceedings is going to be published about this research. Three Yugoslav members of the ESF research groups took part in meetings of their respective groups (either chairing them or contributing their own papers). THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES Research in molecular sciences carried out in fourteen institutions in Slovenia, Croatia, Serbia and Macedonia is now coordinated at the federal level under a 5-year programme. About 150 research workers cooperate within this programme. The Committee has organized the 2nd Yugoslav Symposium on molecular sciences which was held on May 13—15, at Kranjska gora. THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR ETHNIC MINORITIES The Inter Academy Committee for the study of nations and ethnic minorities started its work on May 15, 1987, and achieved basically two objectives in the year 1987, viz.: firstly, a publication entitled »A Visit to the Slovene Minority in Austria and Italy« was issued on the basis of the results of a study tour made by Yugoslav academicians to visit the Slovene ethnic minority living in Carinthia, in Austria, and in the Province of Friuli Venezia Giulia, in Italy; and secondly the programme of activities of the Committee in 1988 was elaborated. THE LIBRARY The SASA Library worked intensively on its programme nod has implemented it in Spite of the encountered problems Oack of storage room, shortage of personnel), due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. Publications and duplicate stock exchange established with J406 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's activities. In 1987, the Library collection was increased for 10.470 units (5491 on the basis of exchange, 2420 donations, 1804 purchases and 755 obligatory editions). At the end of the year the Library collection comprised 362.497 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC). fn 1987 a compuLer-aided data base was established concerning foreigh monographs that the Library had received. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use, In total, the Library has lent out 33.580 works to 3252 readers, and has recorded 5660 visits. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. At the end of the year its staff consisted of 19 employees, 15 of them enlisted as the professionals. The Library's top management changed in 1987 when its former Head Manager retired after a career of 42 years. ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI I. ORGANIZACIJA SVET ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU Predsednik: akademik prof. dr. Stojim Pretnar (do 19. 6.), akademik prof. dr. Ernest Mayer (od 19. 6.), Name sini A.Nada Pagon (do 19. 6.), dr. Ladislav Ciglenečki {od 19.6.). Delegati delavcev ZRC SAZU; akademik dr. France Bernik (do 19. 6.), dr. Tone Cevc (do 19. 6.), dr. Ladislav Ciglenečki (od 19. 6.), mag. Franc Cimerman (od 19. 6.), mag. Janja Kogovsek, mag, Helena Ložar-Podlogar (od 19. 6.), dr. Narcis Mršič (do 19. 6.), Jože Munda (od 19. 60, mag. Karel Natek (do 19. 6.), France Novak (do 19. 6.), Neda Pagon (do 19. 6.), Drago Perko (od 19. 6.), dr. Andrej Pleterski (do 19. 6.), Blaž Resman (od 19. 6.), Jerica Snoj (od 19. 6.), Janez Sumrada (do 19. 6.), Branko Vreš (od 19. 6.). Delegati SAZU: akademik prof. dr. Miroslav Brzin (do 19. 6.), prof. dr. Dragotin Cvetko (od 19. 6.), prof. dr. Matija Drovenik (do 19. 6.), prof. dr. Fcrdo Gcstrin (od 19, 6.), prof. dr. Janko Kos (od 19. 6.), prof. Janez Logar (do 19. 6.), prof. dr. Boris Majer, prof. dr. Ernest Mayer (od 19. 6.), prof. dr. Stoj an Pretnar (do 19. 6.), Primož Ramovš (od 19. 6.), prof dr. Lujo Šuklje (do 19. 6.), prof. dr. Segij Vilfan (do 19. 6.), prof. dr. Andrej O. Župančič (od 19. 6.). Delegati samoupravnih organizacij: Raziskovalne skupnosti Slovenije dr. France Kresa I; Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dipl. inž. Erik Vrenko; Republiške konference SZDL Slovenije Gregor Moder; Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prof. dr. Andrej Martinčič (do 19. 6.), prof. dr. Franc Sušnik (od 19. 6.); Univerze v Mariboru prof. dr. Bruno Hartman; Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Center dr. Draga černelč (do 19. 6.), Darij Zadnikar (od 19. 6.); Občinske raziskovalne skupnosti Postojna dr. Edvard Rebula (do 19. 6.), Bojana Mankoč (od 19. 6.)- DIREKTOR Dr. Mitja Zupančič. Pomočnika; mag. Stane Granda, Majda S t ano v ni k-B line. TAJNIŠTVO Glavni pomočnik direktorja: Marko Žvanut. Samostojna referentka: Magda Kregar. Samostojni referent za gradbene zadeve; Tone Podboj. Tajnici: Božena Gabrijelčič, Spela Marinšek (do 6. 7.) Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu: Peter Tonkli, Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC SAZU opravljajo dclavci delovne skupnosti SAZU. Kolegij: akademika dr. Jože Bole (do 1. 6.) in dr. Emilijan Cevc, mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda, dr. Peter Habič (do t. 6.), dopisni član SAZU dr. Franc Jakopin, Vojislav Likar (do 1. 12.), dr. Drago Meze (od 1. 6,), dr. Danilo Pokom, Mirko Ramovš, Radivoj Riha (od 1. 12 ), mag, Andrej Seliškar (od 1. 6,), dr, Milan Šifrer (do L 6.), dr. France Sušteršič (od 1. 6,), dopisna članica SAZU dr. Dragica Turn-šek, mag, Andrej Vovku (od 1. i 2.), Samoupravna delavska kontrola: mag. Frančiška Benedik («d 19. 6.), Zvezdana Bizjak-Pitamic (od 19. 6.), dr. Katica Drobne (predsednica, od 19. 6,), Marjeta Kalin (od 19. 6.), Janez Keber (do 19. 6.), mag. Helena Loža r-Pod logar (do 19- 6.), mag. Majda Mcrše (do 19, 6,), Jože Munda (do 19. 6,)p Jurij Snoj (od 19, 6.), mag. Marko Terseglav {predsednik, do 19. 6.) in delegati SAZU akademiki proi. dr. Janez Balis (do 19. 6,), prof. dr. Rudi Kyovsky (do 19. 6,), prof. dr. Miha Tišler (od 19. 6.), dopisni član SAZU dr. Mario Pleni čar (od 19. 6.). Disciplinska komisija: mag, Frančiška Buttolo (do 19. 6.), dr. Marjan Dolgan (do 19. 6,), dr. Božo Drovenik (predsednik, od 19. 6.), dr. Metka Furlan (od 19, 6,), Špela Goričan (od 19. 6.), mag. Sonja Horvat (do 19. 6.), Dušan Kos (od 19. 6.), Vlasta Pacheiner-Klander (do 19. 6.), Ivan Turk (predsednik, do 19. 6.) in zunanji člani Andrej Hrovat (od 19. 6.), Hinko Jenull (od 19. 6.), Breda Pretnar (do 19.6.J, Marija Snoj (do 19. 6.). Odbor za delovna razmerja: dr, Metka Bogel (od 29. 6.), dr. Katica Drobne (do 29. 6.), Matej Gabrovec (od 29, 6,), dr, Darja Mihelič (prcdscdnica, do 29. 6.), Radivoj Riha (predsednik, od 29. 6.), Jurij Snoj (do 29. 6.), Vida Urek (od 29. 6.), Nastja Vojnovič. Odbor za razporejanje sredstev sklada skupne porabe: dr. MctkaBogcl (do 29. 6.), Metka Culiberg (predsednica, od 29. 6.), Andreja Dolenc-Vičič (od 29. 6.), mag. Jurij Fikfak (do 29. 6.), Polona Kostanjevec (do 29. 6.), Vojislav Likar (predsednik, do 29. 6.), Francc Novak (od 29. 6.}, Jola Škulj (od 29. 6.), mag. Jelica Sumič-Riha (od 29. 6J. Stab za civitno zaščito: Magda Krcgar (do 29. 6.), Alenka Maček (do 29. 6.), mag. Karel Natek (od 29. 6.), mag. Milan Orožen Adamič (poveljnik), Tone Podboj (od 29. 6.), mag. Vincenc RajŠp (do 29. 6,), Raj ko Slapnik (od 29. 6.), Julij an Strajnar (od 29, 6.), Cvetana Tavzcs (do 29, 6). Komite za splošno ljudsko obrambo in civilno zaščito: Ned a Pagon fdo 29. 6.)., dr. Ladislav Ciglenečki (od 29. 6.), Marij Cuček, mag. Aleš Erjavcc (predsednik), mag. Milan Orožen Adamič, akademik prof. dr. Stoj an Pretnar (do 29. 6.), akademik prof. dr. Ernest Mayer (od 29. 6.), dr. Ivo Puncer, dr. Mitja Zupančič. Komisija za predloge odlikovanj Marij Cuček, mag. Aleš Erjavec (predsednik), Vlasta Pacheiner-Klander, Janez S um rada, dr. Mitja Zupančič. Tiskovna komisija Dragan Božič, mag. Darko Dolinar (predsednik), Jože Munda, Majda Sta novni k-Blinc. Komisija za prostorski razvoj Mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda (predsednik). Delegacija za zbore združenega dela: dr. Metka Bogel, dr. Katica Drobne, dr. Božo Drovenik, mag. Andrej Seliškar (predsednik, do 25. 2.), Jurij Snoj (namestnik), mag. Marku Terseglav, dr. Darinka Trpin (predsednica, od 25. 2.), Angelca Turnšek, Vinko Žagar. Posebna delegacija za zbore izvajalcev v raziskovalnih S t S: dr. Marjan Dolgan, mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, mag. Aleš Erjavec, mag. Stane Granda, dr. Peter Habič, mag. Majda Merše (predsednica, od 25. 11.), mag. Milan Orožen Adamič, Vlasta Pacheiner-Klan-der, Ncda Pagon, dr. Andrej Pleterski (predsednik, do 25. 11.), Bogomir Ramovš, Radivoj Riha (namestnik), mag, Andrej Seliš kar (od 25. 2.), Majda Stanov ni k-Blinc, Janez šumrada (do 25. 2.). Združena delegacija SIS za znanost, kulturo, zdravstveno varstvo m skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: mag. Frančiška Benedik, Dragan Božič, mag. Franc Cimerman, Ivana Hafner (koordinatoriea), mag. Eva Holz (predsednica), Milojka Huzjan, Marjeta Kalin, Polona Kostanjevec, Naško Križnar, Alenka Maček, mag. Karel Natek, France Novak, dr, Danilo Pokom, Julijan Strajnar, Borut Uršič. Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov: Igor Cvetko, Kata Cvetko, Marij Cuček (predsednik), Marjeta Humar, dr, France Lcben, Andrej Mihevc, Tone Podboj, Jola Skulj, Borut Uršič. I. JNSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Znanstveni svet: akademiki prof, dr. Janez Bati s, prof. dr. France Bezlaj in prof. dr. Valentin Logar (predsednik), doc. dr. Alenka Sivic-Dular, doc, dr. Ada Vidovič-Muha, strokovna svetnica Milena HajnŠck-HoIz, višja raziskovalna sodelavka mag. Majda Mer še. Upravnik: dopisni član S AZU dr. Franc Jakopin. Pomočnica upravnika: strokovna svetnica Milena Hajnšek-Halz. Samostojna strokovna delavka: Ivana Hafner. a) Leksikoloäka sekcija Vodja: strokovna svetnica Milena Hajnšek-Holz. Znanstveni svetnik: dopisni član S A ZU dr. Franc Jakopin (sodeluje tudi v EtimoloŠko-onomastični sekciji in v Komisiji za historične slovarje). Višji raziskovalni sodelavec: Vladimir Nartnik (sodeluje tudi v Dialektološki sekciji), Strokovni svetniki: Ivana Černelič, Milena Hajngek-Holz, Jakob Müller. Višji strokovni sodclavci: Marlin Ahl in, Marjeta Humar, Janez Kcbcr, Polona Koslanjevec, Bori slava Kosmrlj-Levačič, Zvonka Praznik, Ivanka Sircelj-ŽnidarSič. Strokovne sodelavke; Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Branka Lazar, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič. Raziskovalni asistent: Peter Weiss (od 1.6.). Samostojna strokovna delavka: Marija Dolenc. Samostojna tehnična delavka: Ana Anžcl. Višja tehnična delavka: Alenka Koren. Tehnični delavki: Lučka Is rini č, Nataša Slavi ncc (do 10. 4.). č) Dialcktološka sekcija Višja raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Benedik. Raziskovalna sodelavka; mag, Sonja Horvat-Raziskovalna asistentka: Vera Smole. Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. Valentin Logar. c) Etlmološko-onomastlčjia sekcija Znanstvena sodelavka: dr. Metka Furlan. Raziskovalni sodelavec: mag. Marko Snoj, Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. France Bezlaj. b) Komisija za historične slovarje Vodja: strokovni svetnik France Novak (od 24. 4.). Višji raziskovalni sodelavki: mag. Majda Merše, mag. Francka Prem k. Strokovni svetnik: France Novak. Raziskovalni asistentki: Irena Orel-Pogačnik, Jožica Narat-Srekl. Tehnična delavka: Nataša Slavinec (od 11.4.). Zunanji sodelavci; akademik prof. dr. France Bezlaj, prof. dr. Jože Koruza, prof. dr. Vilko Novak, prof. dr. Breda Pogorelec, doc. dr. Alenka Sivic-Dular, Stanislav Suhadolnik. d) Terminološka komisija Sirofcovr?i svet-' akademika prof. dr. Janez Bati s (predsednik) in prof- dr. Drago lin Cvetko, prof. dr. France Adamič, prof. dr. Ivanka Brglez, dr. Ciril Kržišnik, Gabrijel Simčič, prof. dr. Bogomil Ver- gazon, strokovna svetnica Zvonka Lcder-Mancini. Predsednik komisije; akademik prof. dr. Janez Bati s* Pomočnica predsednika komisije: strokovna svetnica Zvonka Le- der-Mancini, Strokovna svetnika: Zvonka Leder Mancini, Miloš Rybaf„ Višja strokovna sodelavka: Cvetana Tavzes. Strokovna sodelavka: Marjeta Kalin. Tehnična delavka: Marija Djuravič, Vodja pravne sekcije: dr. Ciril KrziŠnik,* Vodja tehniške sekcije: prof, dr, France Adamič* Vodja medicinske sekcije; prof. dr. Bogomil Vargazon.* Vodja veterinarske sekcije: prof. dr. Ivanka Brglez* Koordinator naravoslovne sekcije: Gabrijel Simčič.* Vodja umetnostne sekcije: akademik prof. dr. Dragotin Cvetko.* Vodja bibliotekarske sekcije: prof. dr. Branko Berčič* * Zunanji sodelavce, 2. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Znanstveni svet: dopisni član SAZU dr. Stane Gabrovec, znanstvena svetnika dr. inž. Dem etri 3 Brodar (predsednik) in dr. France Leben, prof. dr. Franc Osolc, višji raziskovalni sodelavec dr. Slavko C igle-nečki. Upravnik: znanstveni sodelavec dr. Janez Dular. Znanstvena svetnika: dr. France Leben, dopisni član SAZU dr, Jaroslav šašel. Znanstvena sodelavca: dr. Janez Dular, dr. Andrej Pleterski. Višja raziskovalna sodelavca: dr. Slavko Ciglenečki, mag. Marjeta Sašel-Kos (od 15. 10,), Raziskovalni sodelavec: Dragan Božič. Raziskovalna asistentka; Jana Horvat, Višji strokovni sodelavec: Ivan Tur k. Strokovni asistentki: Andreja Dolcnc-Vičič, Snežana Tecco-Hvala, Samostojni strokovni delavec: Janez Dirjec (od i. 12.) Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder. Tajnica: Breda Pavčič-Justin. Zunanji sodelavec: dr. Demctrij Brodar. 3. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Fran Zwitter (predsednik), prof. dr. Fcrdo Gestrin, prof. dr. Bogo Grafenauer in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Božo Otorepec, znanstvena sodelavka dr. Darja MiheliČ. Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag. Stane Granda. Znanstveni svetnik: dr, Božo Otorepec. Višji znanstveni sodelavec: dr, Branko MarušiČ. Znanstvena sodelavka: dr. Darja Mihelič. Višji raziskovalni sodelavec: mag. Stane Granda. Raziskovalni sodelavci: mag. Eva Holz, mag. Vinko Rajšp, Janez Šumrada. Raziskovalni asistent: Dušan Kos. Administratorka: Cvetka Vode (dela tudi za Muzikološki inštitut). Zunanji sodelavci: akademiki prof. dr. Fran Zwitter, prof. dr. Fer d o Gestrin, prof. dr. Bogo Grafenauer in prof. dr. Sergij Vilfan, prof. dr. Vasilij Meli k, prof. dr. Jože Mlinarič, prof. dr. Peter Vodopivec, mag. Boris Gombač, prof. Olga Janša Zorn, prof. Em a Ume k, S an d i Sitar, ing. Tadej Brate. 4. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Znanstveni svet: akademik prof. dr. Drago t in Cvetko (predsednik), prof. dr. Sergej Vrišer, prof. dr. Jelisava Copié, višji znanstveni sodelavec dr. Damjan Prelovšek, raziskovalni asistent Blaž Res man. Upravnik: akademik, znanstveni svetnik dr. Emilij an Cevc. Znanstveni svetnik: akademik dr. Emilij an Cevc. Višji znanstveni sodelavec: dr. Damjan Prelovšek. Raziskovalni asistenti: Ana Lavrič, Blaž Resman, Borut Uršič. Višja strokovna sodelavka: Vida Ure k. 5. MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Znanstveni svet: akademika dr. Dragotin Cvetko (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavec, prof. dr, Jože Sivcc, raziskovalni sodelavec Jurij Snoj, Upravnik: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokorn. Znanstveni svetnik: dr. Danilo Pokorn. Višji znanstveni sodelavec: dr, Ivan Klemenčič (od 1. 11.), Raziskovalni sodelavec: Jurij Snoj. Strokovni sodelavec: Tomaž Faganel. 6, INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Janko Kos (predsednik), prof. dr, France Bernik, Dušan Moravec, Janez Logar (do 9, 11.) in prof. dr. Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Sta-novnik-Blinc, Upravnik: raziskovalni svetnik mag- Darko Dolinar. Samostojna strokovna delavka: Angela Turnšek. Tajnica: Alenka Maček, a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino: Znanstveni svetnik: prof. dr. France Bernik. Znanstveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan. b) Sekcija za literarno teorijo: Raziskovalni svetnik: mag. Darko Dolinar. Strokovni svetnici: Via sta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc. Raziskovalna asistentka: Jola Skulj. c) Sekcija za biograf (ko, bibliografijo In dokumentacijo: Strokovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj. Znanstvena sodelavka: dr. Metka Bdgel. Raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Buttolo. 7. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Sergij Vilfan in prof. Boris Merhar (predsednik), znanstvena svetnika prof, dr. Angelos Baš in dr. Valens Vodušek, raziskovalna svetnica mag. Helena Ložar-Podlogar in raziskovalni asistent Igor Cvetko, Upravnik: strokovni svetnik Mirko Ramovš. Znanstveni svetniki: prof. dr. Angelos Baš, dr, Tone Cevc, dr. Zmaga Kumer. Raziskovalna svetnica: mag. Helena Ložar-Podlogar. Raziskovalna sodelavca: mag. Jurij Fikfak, mag. Marko Terseglav. Raziskovalni asistenti: Igor Cvetko, Marjetka Golež, Monika Krope j, mag. Marija Stanonik. Strokovni svetnik: Mirko Ramovš, Višji strokovni sodelavec: Julijan Strajnar. Strokovna sodelavka: Sinja Zemljič-Golob. Samostojna tehnična delavka: Marta Koren. Tajnica: Tatjana Nartnik, a. INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Ferdo Gestrin (predsednik), prof. dr. Rudi Kyovsky, prof. dr. Boris Paternu in prof. dr. Janez Stanonik, mag. Rado Gcnorio. Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag, Andrej Vovko (od 1, 12.). Višji raziskovalni sodelavec: mag. Andrej Vovko (od 1.11.) Raziskovalni asistentki: Breda čebulj-Sajko (od 1, 2.), Janja Žitnik. Tajnica: Spela Marinšek (od 6. 7.). Zunanja sodelavca: Marjan Drnovšek, Meta Vajgl. 9. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Znanstveni svet: akademiki prof. dr, Boris Maj iT (predsednik), prof. dr. Rudi Kyovsky (do 16. 4.) in prof. dr. Zdravko Mlinar, prof. dr. Adolf Bibič (do 16. 4.), prof. dr. Božidar Dcbenjak, prof. dr, Valentin Kalan (od 16. 4.), Ivan Križnar, višji raziskovalni sodelavec mag. Aleš Erjavec (od 16. 4.), raziskovalna sodelavca Vojislav Likar (od 16.4.) in Radivoj Riha (do 16. 4.). Upravnik', raziskovalni sodelavec Vojislav Likar (do 30. 11.); raziskovalni sodelavec Radivoj Riha (od L 12.). Višji raziskovalni sodelavec: mag. Aleš Erjavec. Raziskovalni sodelavci: Vojislav Likar, mag, Tomaž Mastnak, Radivoj Riha, mag. Jelica šumič-Riha. Sirofcoviia svetnica: Ne da Pagon. Raziskovalni asistent: mag. Oto Luthar (od 1. 12. 1987). Tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitamic. 10. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA ME LIKA Znanstveni svet: akademika prof. dr. Stanko Grafenauer in prof. dr. Ivan Gams (predsednik), znanstveni svetniki dr. Peter Habič, dr. Avguštin Lah, dr. Drago Meze (do 31. S.) In dr. Milan Sifrer (od I. 6.), prof. dr. Darko Radinja, dopisni član SAZU prof. dr. Igor Vrišcr in strokovni svetnik Milan Natek. Upravnik: znanstveni svetnik dr. Milan Šifrer (do 31. 5,), znanstveni svetnik dr. Drago Meze (od 1.6,). Znanstvena svetnika: dr. Drago Meze, dr. Milan Šifrer. Strokovni svetnik: Milan Natek. Višja raziskovalna sodelavca: mag- Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič (tudi vodja kartografskega oddelka). Raziskovalni asistenti: Matej Gabrovec, Drago Perko, Maja Plemelj. Samostojna strokovna delavka: Marija Gorenšek. Samostojna tehnična delavka: Maruša Rupert. Višja tehnična delavka: Meta Ferjan. 11. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Znanstveni svet: akademika dr. Jože Bole (predsednik) in prof, dr. Ivan Gams, dopisni član SAZU prof. dr. Mar i o P leni čar, izr. prof. dr, Rado Gospodaric, znanstveni svetnik SAZU, in dr. Andrej Kranjc, znanstveni sodelavec. Upravnik: znanstveni sodelavec dr. France SušteršiČ. Znanstvena svetnika: dr. Rado Gospodaric, dr. Peler Habič. Znanstvena sodelavca: dr. France Suštcršič, dr. Andrej Kranje. Strokovna svetnica: Mehtilda Urleb- Višja raziskovalna sodelavka: mag. Janja KogovŠek. Raziskovalni asistenti: Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Milena Z1 okolica (od 1. 6. 1987), Nadja Zupan (od 1. 12. 1987). Višja strokovna delavka: Maja Kranjc. Tajnica: Stanka Tomšič. Strokovni delavec: Franc Malcčkar. Samostojni tehnični delavec: Jurij Hajna, Višja tehnična delavca: Leon Drame, Marjan Luzar, Tehnična delavca: Samo Morcl, Fran j o Drole, Jamski vodnik: Alojz Vadnjal (od 7. 5. 1986 polovični delovni čas). Snažilka: Slavuljka SuŠak, 12. PALEONTOLOŠKI INSTITUT IVANA RAKOVCA Znanstveni svet: akademik dr. Jože Bole, dopisna člana SAZU prof. Mario Pleni čar (predsednik) in dr. Janez Matjašič, znanstvena svetnica dr. Katica Drobne in raziskovalni svetnik mag. Franc Cimer-man. Upravnica: dopisna članica SAZU dr. Dragica Turnšek. Znanstveni svetnici: dr. Katica Drobne, dr. Dragica Turnšek. Raziskovalni svetnik: mag. Franc Ci me rman. Raziskovalna asistentka: Spela GoriČan. Samostojna tehnična delavka: Miiojka Huzjan. Tehnična delavka: K a ta Cvetko. 13. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADŽIJA Znanstveni svet: akademik prof. dr. Ernest Mayer (predsednik), dopisni član SAZU prof. dr. Janez Matjašič, prof. dr. Kazimir Tarman, Znanstvena svetnika dr. Alojzij šercelj in dr. Ivo Puncer. Upravnik: akademik, znanstveni svetnik dr. Jože Bole, (do 31. 6.), raziskovalni sodelavec mag. Andrej Seliškar (od 1.7.). Znanstveni svetniki: akademika prof. dr. Ernest Mayer in dr. Jože Bole, dr. Jan Carnelutti, dr. Lojze Marinček, dr. Ivka Marija Munda, dr. Ivo Puncer, dr. Alojzij Sercelj, dr. Mitja Zupančič. Višji znanstveni sodelavci: dr. Marko Accetto, dr. Božidar Drovenik, dr. Darinka Trpin. Znanstveni sodelavec: dr. Narcis MrŠič, Raziskovalna sodelavca: Metka Culiberg, mag, Andrej Seliškar. Raziskovalni asistenti: Igor Daksokobler, Rajko Slapnik (od 15. 4.), Branko Vreš. Višja strokovna sodelavca: Milan Prešeren, Vinko Žagar. Strokovni sodelavec: Marij Cuček. Strokovna delavka: Olga Dežman-Jokid. Samostojna tehnična delavca: Inge KaJan, Peter Tonkli, 14. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Inštitut nima redno zaposlenih sodelavcev. Vodi ga akademik dr. Andrej 0. Župančič. AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ Višji strokovni sodelavec: Naško Križnar. RAČUNALNIŠKI KABINET Pogodbeni sodelavec mag. Primož Jakopin. FOTOLABORATORU Tehnični delavec: Marko Zaplatil. Laborant: Igor Lapajnc (od 1.4.), PREGLED NOVIH RAZISKOVALCEV Jožica Narat-šrekl, Irena Orel-Pogačnik, Vera Smole, Peter Weiss (Inštitut /a slovenski jezik Frana Ramovša); Jana Horvat (Inštitut za arheologijo); Dušan Kos (Zgodovinski inštitut Milka Kosa); Borut Uršič (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stcle ta); Marjetka Golež, Monika Kropej (Inštitut za slovensko narodopisje); Breda Ccbulj-Sajko, Janja 2itnik (Inštitut za slovensko izseljenstvo); mag, Tomaž Mastnak, mag. O to Luthar (Inštitut za marksistične Študije); Matej Gabrovec, Drago Perko, Maja Plemelj (Geografski inštitut Antona Melika); Tadej Slabe, Milena Zlokolica, Nadja Zupan (Inštitut za raziskovanje krasa); Spela Goričan (Inštitut za paleontologijo Ivana Rakovca); Igor Dakskobler, Branko Vre S, Raj ko Slap ni k {Biološki inštitut Jovana Hadžija), IT. POROČILO O DELU V LETU 1987 SAMOUPRAVNI IN UPRAVNI ORGANI V letu 1987 je potekla dvoletna mandatna doba svetu ZRC SAZU. Skladno s 103., 104,, 160. in 161. členom našega statuta so bile 19. junija razpisane volitve za delegacijo delavcev v Svet. Ustanoviteljica naše delovne Organizacije — SAZU, ter Samoupravne in družbene organizacije so v skladu S 141. členom našega statuta imenovale svoje delegate. Izvolili smo tudi nO ve člane samoupravne delavske kontrole, disciplinske komisije, odbora za delovna razmerja in odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe. Po volitvah so bili zamenjani nekateri člani komiteja za SLO in DS !er štaba civilne zaščite. Na seji novega, tretjega sveta ZRC SAZU 29. 6. je bil za njegovega predsednika izvoljen akademik pro F. dr. Ernest Mayer, za namestnika pa dr. Slavko Ciglcnečki. Delo samoupravnih organov je potekalo v različnih oblikah, in sicer: na referendumu. 2 zborih delovnih ljudi, 3 sejah sveta, 12 sejali ožjega sveta, 5 sejah odbora za delovna razmerja, 9 sejali odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe, 1 seji samoupravne delavske kontrole, 1 seji disciplinske komisije, 4 sejah komisije za predloge odlikovanj, 10 sejah kolegija, 4 sejah komisije za tisk, 2 sejah komisije za prostorski razvoj, 3 sejah posebne delegacije izvajalcev za RSS, 8 sejah združene delegacije SIS uporabnikov in 12 sejah delegacije za zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Center (31. konferenca delegacij). Sodelovali smo še na 4 sejah konference delgatov posebnih delegacij izvajalcev RSS za tehniške vede, 2 sejah delegatov izvajalcev Po RS-10, 2 sejah občinske in 2 sejah mestne raziskovalne skupnosti in 2 sejah podpisnikov samoupravnega sporazuma za sanacijo stavb SAZU, S sejah komisije za prostorski razvoj SAZU in 4 sejah komisije za tisk SAZU. Na referendumu 24. septembra smo izglasovali spremembe in dopolnitve Pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ZRC SAZU, kot nam je to veleval dopolnilni zvezni zakon. Med pomembnejšimi razvojnimi spremembami v naši organizaciji je ustanovitev Bibliotekarske sckcije Terminološke komisije v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, angažiranje strokovnjaka za uvajanje računalniških metod pri raziskovalnem delu in kadrovska razširitev Inštituta za slovensko izseljcnstvo. Med pomembnejša dela štejemo letni finančni načrt, ki je bil z republiškim dogovorom optimalno valoriziran, vendar jc njegova realizacija bila upočasnjena in se bo zavlekla še v prihodnje leto. Potrebni so bili rebalansi ob vsakokratnih periodičnih obračunih. Na osnovi srednjeročnega načrta smo izdelali letni delovni in kadrovski program za svoje programske sklope v usmerjenih raziskovalnih programih Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda (Humanistične vede), Fiiogenija in taksonomija (Naravo-slovRo-matematične vede)p Filozofija (Družbene vede) in Geologija (Tehniške vede). Programi so bili predstavljeni in sprejeti v znanstvenih svetih inštitutov, na kolegiju in nato pri programskih svetih URP ter znanstvenih svetih za posamezne vede v RSS. Število izvajalcev programa smo povečali z 9 novimi mladimi raziskovalci, ki jih imamo sedaj 24, razpisali pa smo tudi 4 nova delovna mesta za že formirane raziskovalce, ki so razen enega zasedena. Letos nam je tudi prvič uspel nakup potrebne opreme; vsi inštituti so dobili računalnike, poleg tega sino opremili še skupen računalniški kabinet. Delo na inštitutih je potekalo brez zastojev, kot ie razvidno iz njihovih poročil, Pri delu smo bili sicer ovirani zaradi sanacijskih del na stavbah SAZU, ki so zahtevala večkratne selitve nekaterih naših inštitutov. Izdelai smo Poslovnik o tiskovni dejavnosti ZRC SAZU in ga 16. marca sprejeli. Kot vsako leto smo naredili plan razporejanja dohodka, načrt finačnih sredstev za tisk, stanovanjska posojila, valorizacijo osebnih dohodkov in materialnih stroškov. Sodelujemo tudi pri pripravi ob praznovanju 50-letnice SAZU v letu 1986. Kot dokument o svojem prispevku k uresničevanju znanstvenoraziskovalnega programa, ki si ga je že ob ustanovitvi izdelala, naša Akademija, nato pa ga vsa leta svojega obstoja izvajala in dopolnjevala, smo za tisk pripravili Biografije in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU za obdobje 1976—19S5. FINANČNO POSLOVANJE KAZE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1987: Din CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK OBVEZNOSTI IZ DOHODKA ČISTI DOHODEK RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA — za brutto osebne dohodke — za SSP — stanovanjski del — za rezervni sklad — za poslovni sklad SKUPAJ: 2,669.074,223 482246.005 2,386.828.218 494.193.883 1,892.634.335 1,618.290.584 94,698.793 47.736.564 131.908394 1,892.634,335 TISKOVNA KOMISIJA ZRC SAZU Področja dela tiskovne komisije so: 1. programsko načrtovanje, 2. finančno načrtovanje, 3. spremljanje programske in finančne izvedbe tiskovnih načrtov. 1. Jeseni 1987 je komisija po predlogih inštitutov sestavila osnutek tiskovnega načrta ZRC S AZU za 19S8 (skupno 37 naslovov) in ga predložila kolegiju ter nato svetu ZRC SAZU v odobritev. Primerjava tiskovnih načrtov za leta 1986—1988 kaže, da ostaja število naslovov naših monografij in periodike v založbi SAZU skoraj enako, počasi pa se veča število naših izdaj pri drugih založbah in tudi samostojnih izdaj ZRC SAZU. 2. Finančno načrtovanje obsega evidenco o sredstvih, ki jih za tisk naših rokopisov namenjajo založbe in samoupravne interesne skupnosti, in razdeljevanje lastnih namenskih sredstev. — RSS je po plann za 19S7 na menila za naše monografske izdaje 5,347.000 din in za periodiko, ki jo zalaga SAZU, 51.133,000 din (ta znesek je bil jeseni še valoriziran). KSS je za naše knjige in muzikalije namenila skupno 20.919.000 din, od lega za tisk 11.718.000 din. ostalo za pripravo del, ki še ne gredo v tisk. Poleg tega sta skupnosti podprli tudi naša dela, ki izhajajo pri drugih založbah. ZRC SAZU sodeluje pri njihovem financiranju z lastnimi finačnimi prispevki založbam in s tem, da pridobiva namenske družbene subvencije za te naslove. Kar zadeva finančni delež ZRC SAZU, jc komisija sredi leta 19S7, po sprejemu letnega plana RSS, pripravila predlog za delitev namenskih sredstev (4 % BOD). Predvidela je 1.700.000 din za zaostale obveznosti iz prejšnjega leta in 30.000.000 din za publikacije tekočega leta, Poleg tiska ZRC SAZU sofinanciramo tudi 7 zunanjih periodičnih publikacij, v katerih naši raziskovalci redno objavljajo svoje rezultate. Že utečena delitev po skupinah publikacij se je spremenila samo toliko, da smo zunanji periodiki namenili manjši delež kot lani, samostojnim izdajam ZRC SAZÜ pa nekoliko večjega. 3. Realizacija tiskovnih načrtov je sklenjen proces, ki ga je težko delili strogo po mejah koledarskega leta; praviloma se nekaj nas lovov iz vsakega letnega načrta prenese v naslednje leto. Večina del iz tiskovnega načrta ZRC SAZU je izšla v založbi SAZU. To so: — sedem letnikov petih periodičnih publikacij (Arheološki vestnik 37/1986, 38/1987, Traditiones 16/1987, Vestnik IMS 7/1986, 8,1987, Geografski zbornik 26/1986, Razprave 4. razreda SAZU 27/1986); — arheološka monografija (S. Ciglenečki, Višinske utrdbe v času od 3. do 6. St. v vzhodnoalpskem prostoru); — znanstvenokritična izdaja skupine virov za zgodovino Slovencev (M, Pahor-J. šum rada, Statuti piranske komune); — znanstvenokritična izdaja kulturnozgodovinsko pomembne korespondence (Korespondenca J. V. Valvasorja z Royal Society); — nadaljevanje zbranega dela klasika slovenskega družboslovja (B. Ziherl, Zbrano delo III); — pet zvezkov iz edicije Monumenta artis musicae Sloveniae (J. Gallus, Opus musicum 1/3, II/I, 2, 3, 4). ZRC SAZU je sam izdal: — knjigo jezikoslovnega gradiva (Besedišče, ki ni zajeto v SSKJ}, — nadaljevanje bibliografske serije s področja etnologije (Jahresbibliographie der Volksballaden for schung 16/1986), Pri drugih založbah so izšli: — literarnozgodovinska monogafíja (F. Bernik, Ivan Cankar); — etnološka monografija (A. Baš, Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času); — dva zvezka v ediciji literarnoteoretičnih študij (Literarni leksikon 31, 32: J. Kos. Predromantika; M. Terseglav, Ljudska pesem). Poleg tega je v Letopisu SAZU 37 izšlo podrobno poročilo o delu ZRC SAZU v letu 1986. Pri drugih založbah je izšlo še nekaj del, ki niso bila zajeta v tiskovne načrte ZRC SAZU, Cene tiska v zadnjih nekaj letih rastejo daleč hitreje od drugih cen oz. inflacije. Temu se jc ZRC SAZU odzival z zvečanjem lastnih prispevkov, S pridobivanjem večjih namenskih zunanjih podpor in z relativnim zniževanjem stroškov (mdr. tudi tako, da smo začeli uvajati poleg cenejših tehnik tiska tudi razmnoževanje). Komisija je na začetku leta dokončala poslovnik o tiskovni dejavnosti ZRC SAZU ter ga predložila kolegiju in svetu ZRC SAZU v nadaljnjo obravnavo. Sprejet je bil na seji sveta dne 26. 5. 1987. SLUŽBA ZA VARSTVO PRI DELU Po odločbi inšpektorja za delo mestne uprave za inšpekcijske službe je bila tudi naša delovna organizacija dolžna v letu 1986 organizirati službo za varstvo pri delu, poleg tega pa dopolnili Pravilnik o varstvu pri delu v ZRC SAZU, ker ni bil v skladu z veljavnim zakonom SRS o varstvu pri delu. Med dopolnjevanjem je izšel nov zakon, zato smo ga ponovno prilagajali v začetku 1987, leta. 23. januarja je svet ZRC SAZU sprejel spremembe Pravilnika o varstvu pri delu; služba za varstvo pri delu je nato predložila delovni načrt in ga začela takoj izvajati: iz uporabe je bil izločen stroj, ki ni več ustreza i varnemu delu, za vse druge delovne naprave in priprave na mehanski pogon, razen ene, na kateri še niso odstranjene pomanjkljivosti, smo dobili uporabna dovoljenja (certifikate). Organizirali smo tečaj o varstvu pri delu, Vsi delavci, ki so bili dolžni opraviti preskus znanja, so ga opravili. Od načrtovanih sredstev in opreme za osebno varstvo nam je uspelo za vse upravičence priskrbeti zaščitne čevlje in škornje, za delo v jamskih objektih pa pet delavcem še delovne hlače, čelade in varovalno opremo. 21 delavcev je opravilo obdobne zdravstvene preglede, prve zdravstvene preglede pa je opravilo 5 nanovo zaposlenih delavcev. Delovni pogoji v ZRC SAZU so z vidika varstva pri delu še marsikje problematični, vendar jih zaradi poteka sanacij v stavbah, pomanjkanja prostorov in finančnih sredstev ni bilo mogoče takoj izboljšati. Za prihodnje ostaja Še veliko nalog, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV Osnovna organizacija zveze sindikatov je kot doslej tvorno sodelovala Z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ZRC SAZU zlasti pri pripravljanju samoupravnih aktov, pri obravnavi periodičnih obračunov, organiziranju zborov delavcev in pri delitvi sredstev sklada skupne porabe. Poleg tega je bilo delovanje sindikalne organizacije usmerjeno tudi na kulturno področje in rekreacijo. Sindikat je omogočil oglede več pomembnih umetnostnih razstav in uspelih gledaliških predstav. Septembra je organiziral strokovno ekskurzijo na Dunaj, kjer smo si ogledali njegove znamenitosti pod odličnim Strokovnim vodstvom delavcev naših inštitutov. Odmevno je bilo tudi smučarsko tekmovanje na Starem vrhu nad Skofjo Loko. Sindikalna organizacija je kot prejšnja leta organizirala letovanje v počitniških prikolicah. Poleg delavcev ZRC SAZU so se v njih zvrstili tudi delavci delovne skupnosti SAZU. V prikolicah je bil pregledan in obnovljen inventar. Pripravili smo tradicionalno novoletno obdarovanje otrok naših delavcev. Ves čas smo uspešno sodelovali s sindikatom delovne skupnosti SAZU. ODLIKOVANJA, PRIZNANJA Odlikovanja Red dela z zlatim vencem sta dobila — akademik prof. dr. France Bcrnik (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede} in — dopisna članica SAZU dr. Dragica Tumšek (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca). Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je dobil Jože Pakiž, glavni pomočnik direktorja ZRC SAZU v pokoju. Priznanja Priznanje 2J, april je za znanstveno delo in tvorno vključevanje delavcev v življenje občine dobil od Skupščine občine Postojna Inštitut za raziskovanje krasa. Dopisni član avstrijskega društva Verein fiir Volkskunde je v priznanje za znanstvene dosežke na področju narodopisja postal znanstveni svetnik SAZU v pokoju dr. Milko Matičctov (Inštitut za slovensko narodopisje). UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE IN TEMELJNIH MONOGRAFSKIH DEL Dr. Angelos BaS je glavni urednik zbornika Inštituta za slovensko narodopisje TRADITIONES (SAZU) in glavni urednik glasila Zveze etnoloških društev Jugoslavije ETNOLOŠKI PREGLED (Beograd). Dr. France Bcrnik je glavni urednik zbirke ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV, sourednik zbirke KORESPONDENCE PO MEMBNIH SLOVENCEV (SAZU) in član uredništva SLAVISTIČNE REVIJE. Dr. Metka Bogel jc članica uredništva SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SAZU). Dr. Jože Bole je član uredništva zbornika Inštituta za raziskovanje krasa ACTA CARSOLOGICA (SAZU). Dragan Božič je glavni urednik ARHEOLOŠKEGA VESTNIKA (SAZU). Mag. Franca Buttolo je Članica uredništva SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA {SAZU). Dr. Tone Cevc je član uredniškega odbora zbornika Inštituta za slovensko narodopisje TRADITIONES (SAZU). Igor Cvetko je član uredniškega odbora informativnega biltena ETNOMUZI-KOLOGIJA V JUGOSLAVIJI. Ivanka Černelič je članica glavnega uredniškega odbora SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (SAZU). Mag. Darko Dol i na r je glavni in odgovorni urednik revije PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST, član uredniškega kolegija LITERARNEGA LEKSIKONA in Član uredniškega odbora SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SAZU). Mag. Aleš Erjavec je član uredništva VESTNIKA INSTITUTA ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE (SAZU) in član uredništva NOVE REVIJE. Tomaž Fagancl je urednik knjižnega dela revije NASI ZBORI. Dr. Rado Gospodaric je član uredniškega odbora zbornika Inštituta za raziskovanje krasa ACTA CARSOLOGICA (SAZU). Mag. Stane Granda je odgovorni urednik časopisa za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA in sourednik za zgodovino do leta 1918 pri ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. Nada GspnnPrašelj je i] a niča uredništva SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SAZU) in sourednica slovenskega deleža v ÖSTERREICHISCHES BIOGRAPHISCHES LEXICON IS 15—1950 (Dunaj). Dr. Peter Habič je član uredniškega odbora zbornika Inštituta za raziskovanje krasa ACTA CARSOLOGICA (SAZU), Milena Hajnšek-Holz je članica glavnega uredniškega odbora SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (SAZU). Dr, Franc Jakopin je predsednik glavnega uredniškega odbora SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (SAZU) in član uredniškega odbora mednarodne revije za rusistiko RUSSIAN LINGUISTICS. Naško Križnar je glavni in odgovorni urednik GLASNIKA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA, član uredniškega odbora glasila Zveze etnoloških d niš te v Jugoslavije ETNOLOŠKI PREGLED (Beograd) in član mednarodnega uredniškega sveta revije VISUAL ANTHROPOLOGY (Har-wood Academic Publishers, Comission on Visual Anthropology). Dr. Zmaga Kumer je Članica uredniškega odbora zbornika Inštituta za slovensko narodopisje TRADITION ES (SAZU) in urednica JAHRES-BTBLIO-GRAPH1E DER VOLKSBALLADENFORSCHUNG (Komission für Volksdichtung, Société International ¿'Ethnography et Folklore). Dr. France Leben je glavni in odgovorni urednik LOŠKIH RAZGLEDOV. Zvon k a Leder-Mancini je članica glavnega uredniškega odbora SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (SAZU). Vojislav Likar je Član uredništva VESTNIKA INSTITUTA ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE (SAZU) in član programske skupine v uredniškem odboru STUDIA HUMANITATIS. Mag. Helena Ložar-Podlogar je odgovorna urednica za slovenski del INTERNATIONALE VOLKSKUNDLICHE BIBLIOGRAPHIE (Bonn) in odgovorna urednica slovenskega dela bibliografske revije DEMOS (Internationale etnographische und folkloristische Informationen. — Berlin, Dresden), Mag. Tomaž Mastnak je član redakcijskega odbora Temeljne slovenske izdaje del Marxa in Engel sa (METI) in član uredništva VESTNIKA INSTITUTA ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE (SAZU), Dr. Drago Meze je član uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA ZBORNIKA (SAZU) in član uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA VESTNIKA, Dr. Darja Mihelič je sourednica za zgodovino do leta 191B pri ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. Jakob Müller je član glavnega uredniškega odbora SLOVARJA SLOVENSKE GA KNJIŽNEGA JEZIKA (SAZU). Jože Mund a je glavni urednik SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SAZU) in Član uredništva BIBLIOGRAFIJE RAS PRAVA, ČLA-NAKA I KNJIŽEVNIH RADOVA (Zagreb). Milan Natek je član uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA ZBORNIKA (SAZU). Mag. Milan Orožen Adamič je član uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA ZBORNIKA (SAZU), član uredniškega odbora revije NAŠE OKOLJE in tehnični Urednik revije UJMA. Dr. Božo Otorepec je član uredništva KRONIKE in urednik za zgodovinske pomožne vede pri ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. Neda Pagon je članica uredniškega odbora ZBRANIH DEL BORISA ZI-HERLA, (SAZU), članica uredništva VESTNIKA INSTITUTA ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE (SAZU) in urednica zbirke MARKSIZEM IN SODOBNOST. Dr, Danilo Pokorn je sou redni k zbirke MON UME NT A ART IS MUSICAE SLOVENIAE (SAZU) in glavni urednik zbirke gramofonskih plošč AR S MUS1CA SLOVENIAE. Mirko Ramovš je odgovorni urednik zbornika Inštituta za slovensko narodopisje TRADITIONES (SAZU) in član uredniškega odbora revije FOLKLORIST. Rado Riba je član redakcijskega odbora temeljne slovenske izdaje del Marxa in Engels a (METI), član uredništva VESTNTKA INSTITUTA ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE (SAZU) in član uredništva revije PROBLEMI. Mag Marija Stiulonik je članica uredniškega odbora revije NARODNO ST VARALA ŠT VO — FOLKLOR (Beograd). Majda Stanovnik-Blinc je članica uredniškega kolegija LITERARNEGA LEKSIKONA, urednica letnih poročil ZRC SAZU v Letopisu SAZU in članica uredniškega odbora revije PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST. Julij an Str a j na r je član uredniškega odbora zbirke SLOVENSKE LJUDSKE PESMI, član uredniškega odbora revije FOLKLORIST in član uredniškega odbora informativnega biltena ETNOMUZlKOLOGUA V JUGOSLAVIJI. Dr. Milan Sifrer je član uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA ZBORNIKA (SAZU) in clan uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA VESTNIKA. Jane? Su m rada je glavni in odgovorni urednik NOTRANJSKIH LISTOV, Mag. Marko Terseglav je član uredniškega odbora GLASNIKA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA, član uredniškega odbora revije NARODNO STVARALASTVO — FOLKLOR in član uredništva zbirke SLOVENSKE LJUDSKE PESMI. Dr. Mitja Zupančič je glavni urednik VEGETACIJSKE KARTE JUGOSLAVIJE. SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI Dr. Angelo š Baš — konzultacije iz predmeta Etnologija Slovencev za študente podiplomskega študija etnologije na Filozofski Ca kulte ti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dr, France Bernik — cikel predavanj »Ivan Cankar in slovenska moderna« v Interuniverzitetnem centru za podiplomski študij v Dubrovniku (22.-25. 6.). Dr. Franc Jakopin — honorarni profesor za beloruski in ukrajinski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Naiko Križna r — Video delavnica: osnove vizualne etnologije. Predavanja in vaje v okviru fakultativnega predmeta Vizualna etnologija za Študente Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dr. Zmaga Kumer — Uvod v glasbeno narodopisje. Predavanja za 3. letnik študentov Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dr. Darja MihcliČ — izbrana poglavja iz starejše slovenske zgodovine (1 ura na teden) na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze Kardelja v Ljubljani. France Novak — višji predavatelj za slovenski knjižni jezik na Višji upravni šoli v Ljubljani. Dr. Božo Otorepcc — predavanja o latinski paleografiji (z vajami), kronologiji in diplomatiki z osnovami heraldike za študente Oddelka za zgodovino in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Meda Pagon — predavanja o teoriji kulturne politike (2 uri na teden) v sklopu predmeta Sociologija kulture na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete. — Ciklus predavanj Teorija množične kulture na Oddelku za socio logi j o Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Miloš Ryb£r — predavatelj latinščine in zunanji spraševalec za predmet Splošna in narodna zgodovina države in prava na Pravni fakulteti in predavatelj za predmet Razvoj bibliotekarstva na Oddelku za bibliote-karstvo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Julijan Strajnar — Uvod v glasbeno narodopisje. Predavanja v letnem semestru za Študente 3, in 4. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Delo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Z.RC SAZU je usmerjeno v raziskovanje aktualnih vprašanj slovenskega jezika in na tej podlagi v pripravo in izdelavo temeljnih slo veni s ličnih jezikoslovnih del. Ker gre za raziskave slovenskega jezika, ki so splošnega družbenega pomena, so le-te sestavni del m uit i disciplinarne ga programa Naravna in kulLurna dediščina slovenskega naroda. V okviru tega programa je delo na Inštitutu določeno S tematskim sklopom Slovenski jezik — današnje stanje in zgodovina. Delo temelj i na sprejetih izhodiščih slovenskega jezikoslovja, ki dolgoročno opredeljujejo smer razvoja in prednostne naloge. Znotraj tematskega sklopa je šest sklopov raziskav. Delo v okviru vsakega teh sklopov poteka v posameznih sekcijah Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, in sicer: v Leksikološki sekciji delo za Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis, v Elimološko-onomastični sekciji Za Etimološki slovar slovenskega jezika, v Komisiji 71 historične slovarje za zgodovinske slovarje slovenskega jezika, v Dialektološki sekciji za dialektološke atlase in narečne slovarje in v Terminološki komisiji za terminološke slovarje. Delo Inštituta je bilo v letu 1937 javno predstavljeno v okviru multidisciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Leksikološka sekcija Le ksi ko loška sekcija dela Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ddo je zasnovano v petih knjigah. Uredniki slovarja so redni znanstveni in strokovni delavci; z njimi občasno sodelujejo terminološki svetovalci za posamezne Stroke. V tem letu se je nadaljevalo delo za peto, zadnjo knjigo slovarja, ki bo obsegala gesla T—Z in dodatke k prvim štirim knjigam, Zredigiranih je bilo 3000 gesel (V—Z). Člani glavnega uredniškega odbora so brali zredigirana gesla in reševali sporna vprašanja. Komisja za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in tonematiko glavnega uredniškega odbora se je sestajala tedensko in obravnavala problematiko pri črkah U in V, in sicer v zvezi z mestom naglasa, kakovostjo samoglasnikov, tonemskim naglasom, oblikoslovjem, pravopisom, homonimijo in polisemijo; usklajevala je predvsem zadevne informacije, ki so bile predhodno zbrane od govorcev knjižnega jezika različnega narečnega izvora; vsi podatki so bili preverjeni glede na rešitve v prvih štirih knjigah SSKJ. Nadaljevalo se je ekscerpiranje. Pri izpisovanju tekoče knjižne produkcije je bilo obdelanih 38 knjižnih enot in v njih podčrtanih 12.696 besednih enot. S tem izpisovanjem je bilo pridobljenih 24.675 kartotečnih listkov. Pri po sebncm ekseerpiranju je bilo zbranih 1797 listkov, od tega pri izpisovanju jezikoslovne literature 1603 listki in pri priložnostnem izpisovanju 194 listkov. Vse gradivo jc bilo alfabetirano in uvrščeno v ustrezne kartoteke. Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika ima zdaj 3.989.000 listkov. Dopolnjuje se tudi specialna redakcijska kartoteka sinonimov. Pregled zbranega teksikalnega gradiva Karakteristika skupine v letu 1987 Stan5e 30.11.1987 1. Literatura 20. stol a) poezija 1.232 127.101 b) proza 9.573 763.102 890.203 H. Literatura 2. pol. 19. stoletja a) poezija 22,647 b') proza 423.124 445.771 III. Literatura 1750—1SS0 a) poezija 55.412 b} proza 178.195 233.607 IV. S t ar a literatura a) poezija 515 b) proza 95.977 96.492 V. Ljudska literatura a) poezija 90.311 b) proza 10.205 c) dialektično gradivo 51.509 152.025 VI. Starejii slovarji 698.852 698.S52 VII. Novejši slovarji 513.921 513.921 VIII. Strokovno a) literatura 15.349 1,216.270 b) terminologija 318 461.183 1,677.453 IX. Spiosiia zbirka 997,655 997.655 Skupaj 26.472 5,705.979 5,705.979 V januarju je izšel drugi ponatis 1. zvezka Slovarja slovenskega knjižnega jezika v 5000 izvodih. Kot interna objava Inštituta je izšlo Besedišče, slovenskega jezika (po kartoteki za slovar slovenskega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika) v dveh knjigah A—N, 525 strani, P—2, 633 strani. Gre za 182.976 gesel, ki dopolnjujejo v SSKJ predstavljene besedne družine ali so ozko strokovni oziroma zastareli strokovni izrazi ali pa besed je z redkejšo knjižno rabo. Besedišče je bilo prvič razmnoženo v 250 izvodih; zaradi velikega povpraševanja je bilo izdano še v drugi nakladi 300 izvodov (v juliju). Delo je bilo predstavljeno v Lingvističnem krožku na Filozofski fakulteti v Ljubljani (25. 5.). Pripravljene so bile prvine za računalniško obdelavo odzadnjega slovarja po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Pripravljajo se načela za izdelavo enozvezkovnega slovarja. Delavci Leksikološke sekcije so angažirani na različnih jezikovnih področjih: dopisni član S AZU dr, F. Jakopin je sopredsednik Lingvističnega krožka Fi ložo Fske Fakultete v Ljubljani, član upravnega odbora Slovenske matice in predsednik njenega knjižnega odbora, od junija je predsednik komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis, član medakademijskega odbora za onomastiko in odbora za leksikografijo, član znanstvenega sveta za humanistične vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, M, Hajnšek-Holz je članica strokovne komisije za jezikoslovje pri znanstvenem svetu za humanistične vede RSS. M. Humar je sodelavka pri papirniškem terminološkem slovarju; pripravila je gradivo za poskusni snopič. L. Bokal je lektorica pri Zdravstvenem obzorniku, M, Hajnšek-Holz pri Biološkem vestniku, A. GIo-žančev pri reviji Socialno delo, M. Humar in P. Kostanjevec (za Srbskohrvaški del) pri Rudarsko-mctalurškem zborniku, J, Snoj pri Livarskem vestniku, I. Šircelj pri reviji Presek. M, Humar in J, Snoj jezikovno prirejata besedila za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (F. S. Finžgar, J. Kozak), B. Košmrlj-Levačič je jezikovno pregledala B. Kraut a Strojniški priročnik, N. Vojnovič Projekt dolgoročnega razvoja visokega šolstva v SR Sloveniji, M. Ahlin, P. Kos tanj evcc (prevajanje iz srbohrvaščine), J. Snoj in N. Vojnovič pa so jezikovno pregledali zbornik s posvetovanja Znanstvena in tehnološka politika za 90. leta. P. Weiss je Opravil jezikovni pregled in korekture publikacij: XXITI, seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Medicinski razgledi, 26. Kot jezikovne svetovalke in korektorice so sodelovale M. Humar. Z. Praznik in J, Snoj pri Enciklopediji Slovenije, 1. knjiga. A, Anzel, M. Hajnšek-Holz in P. Kostanjevec pri Temeljni slovenski izdaji del Marxa in Engelsa. M. Ahl in je član J ezikovnega razsodišča sekeije Slovenščina v javnosti pri RK SZDL in član komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slu venski pravopis, M. Hajnšek-Holz in N, Vojnovič Sta Članici upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Sodelavci Leksikološke sekcije so dajali pismene in ustne odgovore na jezikovna vprašanja posameznikov in organizacij. Kartotečno gradivo si je ogledalo in uporabljalo več domačih in tujih strokovnjakov ter študentov. V delovni okvir Leksikološke sekcije sodi tudi Slovenci pravopis. V letošnjem letu jc posebna komisija za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis pri SAZU in RK SZDL, imenovana 24. 4. 1932, končala z usklajevanjem pripomb, ki jih je dala javna razprava o Načrtu. Komisija je imela 38 sej. EtimoloSko-onomastična sekcija V letu 1987 so se nadaljevala dela za 3. knjigo Etimološkega slovarja slovenskega jezika (P—Ž). Izdelanih je bilo 350 gesel.. Dr. M. Furlan in mag, M. Snoj sta dopolnjevala in preverjala etimološko gradivo in sodelovala pri izdelavi gesel. M. Furlan je 23.3. obranila doktorsko disertacijo z naslovom Indoevropske dvozložne težke baze v hetitščini. Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Delo za historične slovarje slovenskega jezika je dolgoročno in obsega v skladu s predvidenim programom sistematično izpisovanje in leksikografsko obdelovanje starejše slovenske literature. Skupaj z že izpisanimi starejšimi rokopisnimi in natisnjenimi slovarji omogoča oblikovanje kartoteke, ki obsega doslej okoli tri milijone izpisov. V letu 1987 so se nadaljevala pripravljalna dela za slovar slovenskih protestantskih piscev 16, stoletja ter redakcija slovarja stare knjižne prekmur-ščine, S popolnim in deloma primerjalnim izpisovanjem (izpisovanje obsega glosiranje listkov in pregled) je bilo narejenih 205.000 gesel iz treh protestantskih del, in sicer: J. Dalmatin, Bibtie... pervi deil (1578) — končano, P. Trubar, Hiihna postilla D. Martinu Lutheria (prvi, drugi in tretji del, 1595), P. Trubar, Ta četi novi Testament (1581—82). Dokončno je bilo albafetiranih 27.000 listkov, samo po prvi črki pa še 9000. Urejala se je imenska kartoteka, zlasti za biblijska imena. Nadaljevalo se je urejanje kartotek in priprava novih alfabetarijev. Nadaljevala so se pripravljalna dela za redakcijo, ki obsegajo poleg leksiko-loških vprašanj tudi slovnični sistem jezika tistega časa. Del rezultatov raziskovanja jezika slovenskih protestantov so delavci Komisije predstavili na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Relormacija na Slovenskem (10. 11.). V letu 1987 je prof. dr. V. Novak nadaljeval z izdelavo slovarja stare knjižne prekmurščine, Zredigiral je 1415 gesel od Z do Z. Sestavlja tudi uvodni opis tega jezika. Pripravlja se poskusni snopič. Stabejeva predelava Kastelec-Vorenčevega slovarja s slovenskim geselskim izhodiščem je bila recenzirana v Razredu za filološke in literarne vede SAZU in jo je predstedstvo SAZU potrdilo za natis. V letu 1987 so bile izdelane poskusne variante za računalniški natis tega slovarja. Mag. F. Prem k je imela od 1. 5. do 1.11. študijski dopust za izdelavo doktorske dis ter tac i je. Mag. M. Merše je članica strokovne komisije za jezikoslovje pri znanstvenem svetu za humanistične vede RSS. F. Novak je član Sveta za slovenščino v javnosti pri RK SZDL Slovenije in član Skupnega programskega sveta za jezik pri RTV Ljubljana, I. Orel-Pogačnik je tajnica komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis. Dlalektološka sekcija Dolgoročno zasnovano raziskovalno delo Dialektološke sekcije poteka v okviru priprave gradiva in izdelave treh dialektoloških atlasov: Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA), Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa (OLA) in Evropskega lingvističnega atlasa (ALE) Poudariti je treba, da sta OLA in ALE v sklopu mednarodnih raziskovalnih projektov. V letu 1987 je delo potekalo v skladu s predvidenim programom in dalo naslednje rezultate: Slovenski lingvistični atlas {SLA): Po vprašalnici za SLA so bili zapisani in posneti govori zaselkov Sela, Bogo, Gradišče, Krtinovica (v celoti), Vrabče, Veliko Polje, Jakovice, Hrib, Griže, Majcni, Stomaž, Razgori, Polane, Stjak, Dolenje, Mahniči, Nova vas, Pristava, Ravnje in Selo (diferencialno). Narejeni sta bili dve poskusni karti: mravlja in čebela. Urejalo se je gradivo fotokopirnih diplomskih nalog. Splošnoslovanski lingvistični atlas (OLA): Po novih navodilih je bilo pripravljenih 50 lekslkalnih indeksov, 46 indeksov s tematiko l in t in izpisano gradivo za 90 fonetskih indeksov- Člani sekcije so se udeležili delovnih zasedanj v Varšavi, Moskvi, Beogradu in Arandjelovcu. Evropski lingvistični atlas (ALE): Za ta atlas je bilo analizirano vse ustrezno slovensko gradivo. Mag. S. Horvat se je kot članica komisije za ALE in Medakademijskega odbora za dialektološke atlase udeležila koordinacijske seje v Beogradu, Slo\>ar kOStelskega govora: prof, J. Gregorič in mag. S. Horvat sta obdelala gesla črk L1 in Z in opravila primerjavo narečnih gesel z gesli v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Mag. S. Horvat in V. Nartnik sta člana Medakademijskega odbora za dialekto-loške atlase. V. Nartnik je bil lektor za slovenski jezik na XXIII. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani (6.—Iti. 7.J, TermlnoloSka komisija PliAVNA SEKCIJA Nadaljevalo se je redakcijsko delo za pravni slovar, in sicer redakcija gesel črke I, ki bo izšla kol poskusni snopič, Nadaljevalo se je izpisovanje Uradnih listov SFRJ in SRS; sekcijska kartoteka ima zdaj 268,924 listkov. Sodelovanje s prevajalske službo ZIS se je nadaljevalo; končana je verifikacija 89 terminov s področja pravosodnega sistema za računalniško obdelavo; pregledan in korigiran je bil slovenski prevod angleškega besedila konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu. TEHNIŠKA SEKCIJA Sekcija je na rednih sejah obravnavala pripombe, dopolnila in razlage terminov Splošnega tehniškega slovarja za prvo knjigo načrtovane 3. izdaje. Sekcija pripravlja razstavo terminoloških slovarjev in publikacij ob 40-letnici dela. MEDICINSKA SEKCIJA Člani uremškega odbora medicinskega slovarja so na rednih sejah obravnavali načelna vprašanja, ki se pojavljajo pri delu za slovar, na sejah področnih uredniških skupin pa so usklajevali in preverjali razlage posameznih gesel. Pripravljene so razlage večine področij, delno poteka tudi prvi uskla-jevalni pregled gesel. VETERINARSKA SEKCIJA Izšel je 2. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (G—G). Nadaljevalo SC je delo za 3, zvezek, in sicer prva redakcija gesel črke 1 in druga redakcija črke H. Nadaljevalo se je izpisovanje novejše strokovne literature in učbenikov ter priprava dodatkov k 1. in 2. zvezku slovarja. NARAVOSLOVNA SEKCIJA Geografi so na osnovi geslovnika izdelali približno polovico razlag terminov za posamezna geografska področja. Geologi so pregledali sistematično izpr sano geološko gradivo do črke P in začeli sestavljati geslovnik. Pripravljen je rokopis meteorološkega slovarja, ki obsega okoli 2800 gesel. Nadaljuje se delo za botanični slovar. UMETNOSTNA SEKCIJA Delo sekcije je potekalo v podsekcijah za likovno umetnost, za glasbo, za film in gledališče in za balet. V likovni podsekciji se je nadaljevalo redakcijsko delo; v glasbeni podsekciji se je nadaljevala redakcija 2. zvezka muzi-kološkcga slovarja, in sicer področje glasbenih oblik; zaključeno je sistematično izpisovanje gradiva za filmski slovar, zaradi nenadjie smrti prof. V. Kocha je delo začasno obstalo v fazi prve obdelave gesel; gradivo za baletni in gledališki slovar se s pritegnitvijo novih zunanjih sodelavcev začenja leksikografsko obdelovali. BIBLIOTEKARSKA SEKCIJA V mesecu novembru je bila ustanovljena nova sekcija za bibliotekarstvo. Vodi jo prof. dr. B. Berčič, njeni člani pa so: I. Kanič, T, Kobe, M. Popov ič. J. Munda, M. Vesel ko, B, Raj h, S. Suhadolnik, M. Sircelj, Z. Leder-Mancini, Z, Leder-Mancini je leksikografska in jezikovna svetovalka pri Slovenski statistični terminologiji na Ekonomski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Lektorirala je Letopis SAZU za leto 1986. — M. Ryb£f je odbornik Mohorjeve družbe, poleg tega je opravljal funkcije, navedene v Letopisu SAZU 37 za 1. 1986, str. 207. — C. Tavzes je Icktorica pri reviji Scopoiia. Kot jezikovna svetovalka in korektorica je sodelovala pri Temeljni slovenski izdaji del Marxa in Engelsa. Posamezni člani vseh skupin Terminološke komisije so sodelovali pri obravnavi gesel v Slovarja slovenskega knjižnega jezika. InStitutska knjižnica: v okviru Inštituta dela tudi znanstvena knjižnica; v letu 1987 je bila po obnovitvenih delih ponovno urejena. Udelelba na simpozijih in posvetovanjih Na delovnih zasedanjih komisije Splošnosluvanskega lingvističnega atlasa so sodelovali: v Beogradu od 23. do 31. L akad. dr. V. Logar in mag. S. Horvat, v Arandjelovcu od 4. do 11. 4. akad. dr. V, Logar, mag, F. Benedtk in V. Smole, v Moskvi od 1. do 6. 6. akad. dr. V. Logar in mag. F. Bcnedik, od 13. do 24. 10. mag, F, Benedik in V. Smole; zasedanja komisije Evropskega lingvističnega atlasa V Beogradu 8- 12, Se je udeležila mag. S. Horvat. Mednarodnega simpozija Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, v Ljubljani od 29. 6. do 3, 7,, so se udeležili dr. F. Jakopin, F, Novak in I. Orel-Pogačnik — z referati. Interdisciplinarnega simpozija Reformacija na Slovenskem, v Ljubljani od 9. do 13. 11., so se udeležili dr. F. Jakopin, mag. M. Merše, F. Novak in J. Na-rat-Srekl — z referati. Posvetovanja o jeziku v znanosti v Ljubljani 21. 12. sta se udeležila dr- F. Jakopin in F. Novak — z referatoma. Znanstvenega posvetovanja o etimologiji na JAZU v Zagrebu od 4. do 5. 6. sta se udeležila dr. M. Furlan in mag. M. Snoj — z referatoma, 7, jugoslovanske onomastične konference v Prištini od 6. do 8. 10. sta se udeležila F. Novak in mag. M. Snoj — z referatoma. 10. konference mednarodne komisije za fonetiko in fonologijo v Sarajevu od 17. do 19. 11. se je udeležil V. Nartnik — z referatom. Simpozija o R. Boškoviču v Titogradu od 13. do 15. 5. se je udeležil dr. F. Jakopin — z referatom. Zborovanja Slavističnega društva Slovenije v Bohinjski Bistrici od 1. do 3. 10. so se udeležili dr. F. Jakopin — z referatom, J. Miiller, V, Nartnik, F. Novak in N. Vojnovič, Posvetovanja o matematični in računalniški lingvistiki v Beogradu od 13. do 14. 11. se je udeležila P, Kostanjevec. Slovesnega zasedanja Inštituta za srbskohrvaški jezik ob 40-letnici Inštituta, 100-letnici srbske leksikografije in 200-letnici Vukovega rojstva v Beogradu 15. 6. se je udeležil dr. F. Jakopin. Mednarodnega kongresa o zgodovini kartuzijanov v Klosterneuburgu v Avstriji od 2. do 5. 9, se je udeležil M. Rybaf. Letne skupščine sodelavcev Avstrijskega biografskega leksikona na Dunaju 4. 12. se je udeležii M, Rybaf. Nadaljevalnega tečaja albanskega jezika literature in kulture V Prištini od 15. d o 29. 8. sc je udeležil mag. M. Snoj. Obiski na Inštitutu Inštitut so v tem letu obiskali; Diomira Baje, postdiplomantka iz Trsta, 13, 1„ prof. dr. Jože Paternost, Univerza v Pensilvaniji, ZDA, junij—julij, mag. Ni kola Rodič, Inštitut za srbskohrvaški jezik v Beogradu, 26. 6., a kad, dr. Zuzanna Topoliiiska, Univerza v Skopju, 10.—13. 7., prof. dr. Galina Zamjatina, Univerza v Moskvi, SSSR, 14. 7., prof. dr. Alois Jedlička, Univerza v Pragi (s predavanjem) 24, 9., dr. Barbara Müller, univerza in akademija v Berlinu, NDR, 5.—9. 11., prof. dr. Fran t i še k Mareš in prof. dr. Radoslav Katičič s študenti slavi stike, Univerza na Dunaju, 26. 11. Inštitut so obiskali tudi udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, S. 7.; slušatelji 1. in 2. letnika Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 19.10,; učenci 4. letnika Srednje družboslovne usmeritve v Stični, 21. S.; učenci 4. letnika Sole za oblikovanje v Ljubljani, 9. 11. Delavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša so 10. 6. obiskali Pedagoško fakulteto in Univerzitetno knjižnico in njeno računalniško sekcijo v Mariboru. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI ZA RTV Frančtika Benedik O slovanskem jezikovnem atlasu. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 13. 4. Metka Furlan Indoev rop ske dvozložne teike baze v hi-1 it ¡čini. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 19. 10. Etimologija in besedotvorje, Referat na znanstvenem Srečanju o etimologiji na JAZU, Zagreb, 4. 6. Alenka Gloiančev Izvirne izpeljanke, ziolmke in sklopi v imenih slovenskih delovnih organizacij. Predavanje na Radiu Ljubljana, 17. 9. Imetja slovenskih delovnih organizacij, nastala s prekategorizacijo občnega izraza. Pi-eda vanje na Radiu Ljnbljana, 15. 10. Kratična imena slovenskih delovnih organizacij. Predavanje na Radiu Ljubljana, 12. 11. Imena slovenskih delovnih organizacij, nastala s konverzijo, ter imena slovenskih delovnih organizacij, nastala z lastnoimensko prekategorizacijo. Predavanje na Radiu Ljubljana, 10. 12. Milena Hajjiäek-Holz Ob izidu Besedišča slovenskega jezika. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 25. 5. Marjeta Humar Ob izidu Besedišča slovenskega jezika. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 25. 5. Franc Jakopin Slovensko imenoslovje. Predavanje v okviru večerov Slovenske matice. Ljubljana, 23. 4. R, Baškovič in slovensko jezikoslovje. Referat na simpoziju o R. Boikovicu. Titograd-Danilovgrad, 14. 5. Ob izidu BesediSča slovenskega jezika. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 25. 5. Naša imena. Predavanje na Radiu Trst, 9. 6. Jezikoslovni razgledi Žige Popoviča (1705—1774), Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje baroka V slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana, 2, 7. Ilalianizacja slovenskih priimkov na Primorskem med vojnama. Predavanje na zborovanju slovenskih slavistov. Bohinjska Bistrica, 2. 10. Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Reformacija na Slovenskem. Ljob-Ijana, 10, 11. (Skupaj z M. Merse in F. Novakom,) Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Reformacija na Slovenskem. Ljubljana, 10. 11, (Skupaj z M. Merše in F. Novakom.) Jezik in stil Enciklopedije Slovenije Referat na posvetovanju O slovenskem jeziku v human isti k i in družboslovju. Ljubljana, 22. 12. Janez Keber Razmišljanja o besedah. Ciklus 50 Iiksikološko-frazeoloških prispevkov na Radiu Ljubljana, Majda Merše Besedotvorna in pomenska struktura glagola v jeziku Jurija Dalmatina. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 23. 2, Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Reformacija na Slovenskem. Ljubljana, 10. 11. (Skupaj s F. Jakopinom in F. Novakom,) Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Reformacija na Slovenskem. Ljubljana, 10. 11. (Skupaj s F. Jakopinom in F. Novakom.) Jožica Narat-šrekl Izrazi za »učenec« pri slovenskih protestantskih piscih. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Reformacija na Slovenskem. Ljubljana, 10. 11. Vladimir Nartnik Problemi določanja tanemskih naglasov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Referat na 10. konferenci Mednarodne komisije za fonetiko in fonologijo slovanskih jezikov. Sarajevo, 7. 11. Francc Novak Hipotitova slovarska obdelava slovenskega besedišča. Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana, 2. 7. Tipologija psevdonimov slovenskih literarnih ustvarjalcev. Referat na 7. jugoslovanski onomastični konferenci. Priština, 6, 10. Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Reformacija na Slovenskem. Ljubljana, 10. 11. (Skupaj s F. Jakopinom in M. Merše.) Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju Reformacija na Slovenskem. Ljubljana, 10, 11, (Skupaj s F. Jakopinom in M. Merše.) Slovensko jezikoslovno izrazje v besedilih protestantskih piscev. Referat na posvetovanju o slovenskem jeziku v humani stiki in družboslovju. Ljubljana, 22. 12. Irena Orel Pogačnik Slovarsko delo Gregorja Vorenca, Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana, 2, 7, Zvonka Praznik Oh izidu Besedišča slovenskega jezika. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakullete v Ljubljani. Ljubljana, 25. S. Marko Snoj Kako V etimologiji povečati verjetnost? Prikaz na primeru psi. "pofn, »Strah, vznemirjenjeReferat na znanstvenem srečanju o etimologiji na JAZU. Zagreb, 5. 6. Areali produktivnosti adaptacij skih tipov slovenskih toponimov iz prepozicio-nalnih zvez. Referat na 7. jugoslovanski onomaslični konferenci. Priština, 8. 10. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 335-337. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Raziskovanja SO potekala v okviru tematskega sklopa Slovenija od predzgo-dovine do zgodnjega srednjega veka, ki je del mul t ¡disciplinarnega programa Naravna In kulturna dediščina slovenskega naroda. Delo Inštituta je usmerjal znanstveni svet. Arheološka topografija. Z rednim delom smo nadaljevali V topografskih enotah Žalec, Griže, Jurkloštcr, Slovenske Konjice, Zreče in Frankolovo, V neka-ter i h smo ga dokončali, delo na celotnem topografskem področju Celje pa se je prevesilo v zadnjo četrtino. Arheološka terminologija. Ob pripravah za prvi del Gradiva za slovenski arheološki terminološki slovar, ki bo sprva obsegel le materialno kulturo, je podskupina za orodje terminološke skupine Inštituta za arheologijo poleg ornega orodja zajela še vse nekameno poljedelsko orodje. Podobno nadaljujeta delo še podskupini za nakit in posodje. Inštitut je v letu 1987 sklenil priključiti svojo delovno skupino Terminološki komisiji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je že izdelala Pripombe k opravljenemu delu pred priključitvijo. V načrtu je pogovor o vseh problemih in načelih za sestavo slovarja. Dokumentacija arheološkega gradiva in arhivov. Dopolnjevali in urejali smo kartoteke arheoloških najdišč Slovenije z vso pripadajočo dokumentacijo ter arhiva Inštituta (arheološka topografija Slovenije; zbirka elaboratov in poročil; arhiv kopij starih izkopavalcev ild.). Nadaljevali smo tudi izpisovanje literature za arheološko topografijo Slovenije in vnašanje podatkov v računalnik ter urejanje le teh po zbirnih mapah najdišč. Zaradi premeščanja in preurejanja jc bil celoten arhiv natančno pregledan in ob tem dopolnjen, deloma pa pripravljen za preureditev zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti (dopolnjena zbirka geografskih kart: oštevilčenje posameznih posnetkov iz negoleke, kar je omogočilo izdelavo zbirke kontaktnih kopij, ki obsega približno 4000 posnetkov; delna preureditev arhiva elaboratov in poročil itd.). Nadaljevali smo zbiranje, kopiranje in urejanje arheoloških fondov, ki so last drugih arhivov in muzejev (Narodnega muzeja v Ljubljani, Arhiva SR Slovenije) ter pogosto citirane, pa težko dostopne literature. V zvezi s pripravami na računalniško obdelavo arheološke dokumentacije so bile pripravljene nove inventarne knjige ter obrazci za vnašanje dokumentacije v računalnik. Arheološki vestnik. Izšel je 38. letnik Arheološkega ves trnka za leto 1987, ki obsega 486 strani. Letnik vsebuje šestnajst razprav in objav (prim, str. ???). Začeli smo z urejanjem 39, letnika, ki bo poleg drugega vseboval večino referatov s kolokvija Bronasta doba v Sloveniji (Lendava 19S6) in objavo dunajskega dela pomembnega halštatskega go milnega grobišča pri Dobrniču na Dolenjskem. Našemu vabilu k sodelovanju v Arheološkem vestniku 40, 1989 (zbornik ob 65-letnici Jara šašla) se je doslej odzvalo že prek petdest kolegic in kolegov iz vse Jugoslavije, ki bodo svoje prispevke pripravili predvidoma do konca aprila 1988. Paleolitska raziskovanja. Ker se nam je v sedmih letih neprekinjenih izkopavanj v novem paleolitskem najdišču Divje babe I nabralo ogromno paleon-tološkega in drugega gradiva, smo začasno ustavili vse večje terenske akcije in se z zunanjimi in notranjimi sodclavci lotili predhodne obdelave gradiva in objave rezultatov. Z dvema člankoma, ki bosta verjetno objavljena v letu 1988, smo želeli zapolniti vrzel v obravnavanju množičnih paleofavnistič-nih ostankov v naših palcolitskih najdiščih. V zvezi s proučevanjem ostankov jamskega medveda smo si ogledali mrhovišče in vedenje medveda na mrho-višču v lovitvenem gojišču »Metived« v Kočevskem Rogu. Začeli smo proučevati etologijo rečentnih ostankov medveda in njihov odnos do mrhovine in skeletnih ostankov, vse Z namenom, da bi bolje razumeli paieontološko sporočilo iz Divjih bab. Da bi rekonstruirali tehnike odbijanja na osnovi sestavljanja odbitkov, smo pregledali in ponovno analizirali vse kameno gradivo iz Jame v Loži, Ovčje jame in Zupanovega spod mola. Naredili smo revizijo neveljske palcolitske postaje in zrisali vse gradivo iz Ciganske jame. Manjše terenske akcije v obliki sondiranj smo izvedli v Guzejevi in Apnar-jevi jami v pobočju Kotečnika (772 m) nad Libojami. Prvi rezultati so vzpodbudni, saj smo v obeh jamah dobili ostanke jamskega medveda, v Guzejevi jami pa smo našli v pleistocenski plasti tudi sledove kurišča. Sondažncga značaja so bila tudi zaščitna izkopavanja ob vhodu v Postojnsko jamo, kjer smo zaradi morebitnih paleolitskih najdb več mesecev spremljali živahno gradbeno dejavnost. Negativna sonda jc bila izkopana v Medvedovi jami v Mostah pri Žirovnici. Na Gorenjskem smo rekognoscirali površinska nahajališča kamenih artefaktov. Ogledali smo si tudi 17 jam in previsov, večinoma v alpskem svetu. Med njimi so le redki primerni za sondiranje. Raziskovanje ncolitka in eneolitka. Arheološka materialna dediščina iz Velikega z jota je strokovno in znanstveno obdelana in bo z grafično dokumentacijo izčrpno predstavljena. Stratigrafija jame Trhlovce, ki nam odkriva šest kulturnih plasti, je izdelana in dokumentirana z vzdolžnimi in prečnimi profili, ki pričajo o razprostranjenosti, sedimentaciji in vsebini posameznih plasti. Prvič smo na našem Krasu v najglobljih holocenskih plasteh zasledili neolitske os taline, ki predstavljajo jadransko kulturno komponento. Obdelava prazgodovinske zapuščine iz Trhlovce, ki zahteva jasno dokumentacijo in temeljito znanstveno interpretacijo gradiva, je naloga, ki jo bo treba Še opraviti. Na terenu smo vodili arheološko akcijo v Jasbini pri Kačičih, Kabinetno delo je zajemalo že ustaljen sintetični študij neo-eneolitskih in zgodnjebro-nastodobnih najdišč in civilizacijskih enot, še posebej pa dopolnjevanje arheo- loške karte jamskih najdišč na območju jugovzhodnih Alp z zapuščino prazgodovinskih obdobij od paleolitika dalje. Prazgodovinska raziskovanja. Študij poselitve jugovzhodnih Alp v železni dobi, ki v svoji začetni fazi zajema predvsem rekognosciranja, izmero in sondaže naselij in grobišč, se je tudi letos nadaljeval s polnim zamahom. Tako je bila v celoti pregledana in dokumentirana trebanjska topografska enota, začeli pa smo tudi z deli v Šentjernejski okolici. Ker je bila lani dokončno izdelana metoda dokumentiranja, smo jo letos uporabljali za novo vrednotenje vseh naselbinskih podatkov šmarješke in škocjanske enote ter celotnega belokranjskega področja, ki smo ga rekognoscirali že nekaj let prej. Kataster najdišč se je tako pomnožil za čez petdeset novih enot. Ogledali smo si tudi vse pomembnejše terenske raziskave železnodobnih naselbin in nckropol na področju jugovzhodnih Alp. Nadaljevali smo urejanje bronastodobnega objavljenega gradiva, ki je bilo zbrano preteklo leto. Prav tako smo naredili tudi kartoteko materialne kulture žarnih grobišč na Slovenskem, ki bo osnova za izdelavo tipologije. Ker naloga zajema tudi dokumentiranje starega gradiva, smo letos nadaljevali z izrisom depojev Skocjan, Šempeter pri Novi Gorici, Grgar, Hercegovščak, Središče-Grabe in čermožiše. To delo je bilo v celoti končano in bo vključeno v katalog slovenskih bronastodobnih depojev, ki ga pripravi jamu skupaj Z Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Pričeli smo tudi z risanjem gradiva z naselja na Ptujskem gradu in iz žarnogrobiščnih nckropol v okolici Mokronoga. Izdelali smo predmetno kartoteko večine grobišč mokronoške skupine lalanske kulture. Pripravljamo se na risanje najb z velikega latensko-rimskega grobišča v Mihovem pri Šentjerneju na Dolenjskem, ki jih hranijo večidel v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, deloma pa tudi v Narodnem muzeju v Ljubljani. Opravili smo tudi topografsko raziskavo tega grobišča in pripadajoče naselbine. Pregledane in nanovo narisane so bile latenske najdbe iz Mokronoga, shranjene v ljubljanskem Narodnem muzeju. Začetne analize domnevno poz no 1 atenskega ornega orodja iz Slovenije so pokazale, da zanesljivo sodijo v poznolatenski ali zgodnjerimskt čas le deli rala (lemeži in črtala) z najdišč idrijske skupine v Posočju (iz grobov na fdriji pri Bačt in pri Reki pri Cerknem ter iz zaklada na Vrhovi ju pri Kojskem), medtem ko zaklad orodja iz Unca pri Rakeku in miniaturni lemeži in Črtala z Dunaja pri Jereki v Bohinju, doslej datirani v poznolatensko obdobje, skoraj zanesljivo sodijo v pozno rimsko dobo (3. do 6. stoletja n. š.). Antična raziskovanja. Nadaljevali smo vrednotenje antičnega Navporta. Zaključili smo topografijo, zbrali ves arheološki material skupaj z numizmatičnimi in cpigrafsktmi dokumenti. Poudarek je bil na analizi keramičnih OS talin z naselbine na Dolgih njivah. Material smo lahko obravnavali le kot skupek naključnih najdb, ker se ni ohranila izkopavalčeva dokumentacija iz tridesetih let. Možnosti interpretacije SO bile manjše, zanesljiva bi bila predvsem statistična obdelava. Ugotovili smo strnjeno poselitev v Avgustovem času, z začetkom med zasedbenimi ieti 35/33 pred n. š. Delo za poskus orisa vojaške zgodovine v rimski dobi v vzhodnoalpskem prostoru je napredovalo po načrtu, prav tako pa tudi raziskava o prometu v starem veku, ki bo vključena v 3. knjigo Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev. Nadaljevali smo študij Tacitovih zgodovinskih del. Napisana je bila študija o Tacitu, ki ho natisnjena kot uvodno poglavje h komentiranim ekscerptom iz njegovih del. Raziskovanja preseljevanja ljudstev. V sklopu raziskovanja poznoantične poselitve V vzhodnoalpskem prostoru smo izvedli obsežnejša sondiranja na višinski utrdbi Zidani gaber v Gorjancih. Postojanka je bila poznana že v prejšnjem stoletju in so arheološki zapisi o njej razmeroma pogosti, čeprav zelo skopi. Na osnovi poročil divjih kopačev in kasnejših kontradiktornih omemb si ni bilo mogoče ustvariti jasne slike o razporeditvi in funkciji posa meznih zgradb v utrdbi. Zato smo večino sond zastavili v središču postojanke, v t. L »trdnjavi«. Po analogiji s pred leti od kopani m Korinjskim hribom smo zaradi orientacije zgradb in omemb slikanega ometa domnevali, da je bila prav na tem mestu zgodnjekrščanska cerkev. To so sondiranja tudi potrdila. Gre za enostavno enoladijsko cerkev z globoko apsido in vsaj enim velikim stranskim prostorom na južni strani, v katerem bi smeli domnevati baptisterij. V jugovzhodnem vogalu smo v sondi zadeli na že izropano grobnico, vsekano v skalo, dele človeškega skeleta pa smo dobili tudi na južni strani apside. V sami arhitekturi cerkve je mogoče ločiti dve fazi- Med najdbami izstopajo predvsem številni obdelani lehnjaki, fragmenti okenskega stekla in redki drobci keramike. Vse novopridobljene podatke smo vnesli v natančen geodetski posnetek terena, v katerega smo vrisali tudi na površini vidne ostanke stanovanjske in obrambne arhitekture. Sondirali smo tudi obrambni zid na Vratolomu, ki je glavna obrambna naprava na severni strani. Večja rekognosciranja utrjenih višinskih postojank in zgodnjekrščanskih sakralnih objektov smo opravili na otokih Krku, Pagu, Braču in v splitskem zaledju. Pri tem smo zbrali številne analogije za tovrstne objekte v jugo-vzhodnoalpskem prostoru in natančneje opredelili mnoge v literaturi le nakazane lokacije. Prav tako smo dalje rekognoscirali v j ugo vzhodnoalpskem prostoru, kjer smo letos nekoliko bolj intenzivno pregledovali prostor Notranjske in Primorske. Posebej izpostavljamo daljši odsek limesa pri Robu, pri večini utrjenih postojank pa bodo potrebna dodatna preverjanja in fotografiranja. Staroslovanska raziskovanja. Nadaljevali smo sistematična izkopavanja v Blejskem kotu. Med 11. 9. in 1. 10. smo dokončno raziskali staroslovansko grobišče Zale pri Zasipu. Našli smo še 13 grobov, tako da ima celotno grobišče 155 grobov. Odkrili smo manjkajoči moški del grobišča in posrečilo se nam je najti posebni ustanovitveni grob, ki se po velikosti, zgradbi in opremi bistveno loči od ostalih. Grobove smo risali dvakrat, v obrisih in očiščene. Obakrat so bili izmerjeni tahimetrično, prvič pa še po sistemu plankvadratne mreže. Delo smo bogato filmsko dokumentirali in je tako prvič posneto izkopavanje staroslovanskega grobišča od začetka do konca. S tem smo pridobili dragoceno študijsko gradivo in osnovo za izdelavo tematskih znan Stvenih ali poljudnoznanstvenih filmov. Najdbe so v preparaciji, po končani znanstveni obdelavi pa jih bo hranil Narodni muzej. Celotno dokumentacijo hrani Inštitut za arheologijo. V okviru rekognosciranj je bilo na Poljanah med Bledom in Jesenicami pregledano najdišče odlomka zgodnjesrednjeveške lončenine. — Iz arhivov Narodnega muzeja in Arhiva Slovenije je bila zbrana dokumentacija o staro-slovanskem grobišču v Pred trgu pri Radovljici, ki je bilo odkrito že leta 1906, a so bile maloštevilne najdbe še vedno neobjavljene in neovrednotene. Staroslovanska naselbina na Pristavi pri Bledu je bila kot prva na Slovenskem izkopana na način, ki omogoča računalniško obravnavo izkopanih površin. Ustrezno računalniško opremo smo dobili avgusta. Zaceli Smo Z izdelavo metode računalniško podprte dokumentacije in vrednotenja. Neodvisno od tega je bila v sklopu obravnave Sebenjskega zaklada narejena in objavljena analiza poljedelskega orodja iz naselbine na Pristavi. Inštitutska knjižnica. Fond knjižnice se je povečal za 1063 enot. Na dom smo i/posodil i 656, v čitalnico pa 512 zvezkov. Skrbeli smo za zamenjavo in nakup. V večmesečni akciji vezave najbolj uporabljanih revij smo zvezali skupno 4S9 zvezkov. Gostje inStituta Na inštitutu se je mudilo več domačih in tujih strokovnjakov: M. Budi-schovsky (Lion), E. Erdmann (Freiburg in Breisgau), B. Fachini (Trst), S. Flego (Trst), F. For ti (Trst), O.-H. Frey (Marburg/Lahn), F. Glaser (Celovec), P. Jan ni (Perugia), L, Keppie (Glasgow), D. Kučan (Wilhelmshaven), V. Sokol (Zagreb), H. Steuer (Freiburg), C. Unz (Stuttgart), L Weiler (Gradec), S. Za-behlicky-Schelfenegger (Dunaj), C. Zaccaria (Trst). Študijska potovanja, kongresi, simpoziji Dragan Božič je bil v okviru medakadcmijskc zamenjave od 19, do 25. oktobra na Dunaju, kier je delal v Prazgodovinskem oddelku Naravoslovnega muzeja, v Splošnem upravnem arhivu in na Inštitutu za prazgodovino in zgodnjesred-njeveško zgodovino dunajske univerze. Ogledal si je izkopavanja halštatske gomile na Kapiteljskih njivah v Novem mestu, srednjelalenskega grobišča v Slatini pri S mart ne m v Rožni dolini severno od Celja in antičnega Ančni-kovega gradišča pri Jurišni vasi na Pohorju. 12. 6. si je ogledal nekaj prazgodovinskih in poznorimskib najdišč na Kozjanskem (med drugim Gradec pri Prapretnem in Vranjo peč pri Jurkloštru), 13, in 14. IL pa se je udeležil skupščine Slovenskega arheološkega društva v Novi Gorici in ekskurzije po Čedadu in Beneški Sloveniji. Slavko Ciglenečki je spomladi in jeseni opravil študijska potovanja po Dalmaciji. Od 19,—21. 6. se je s predavanjem udeležil simpozija o zgodovini Koroške v Millstatu, od 1.—4. 10, pa simpozija antične sekcije jugoslovanskega arheološkega društva O poznoantični arhitekturi v Ohridu. Ogledal si je tudi izkopavanja v Bohovi pri Mariboru (1. 6,), Jurišne vasi na Pohorju (7.—S. 7), Vidmu in Čedadu (10. 7.), Vačah (16. 10.) ter se udeležil skupščine Slovenskega arheološkega društva v Novi Gorici (13.—14. 11.). Janez Dular je med 4. do 7. avgustom obiskal izkopavanja halštalskih gomil na Budinjaku na Žumberku. 26. avgusta si je ogledal arheološka najdišča v Wildonu v Avstriji, Udeležil se je svetovnega kongresa U1SPP v MaEnzu (31, 6—4. 9,) in Skupščine Slovenskega arheološkega društva v Novi Gorici (13—14. 11.). Jana Horvat se je udeležila simpozija Rimsko mesto v severni Italiji, ki je bil v Trstu (13,—15. 3,), Od 23. do 26. 11. je v muzeju Joaneum v Gradcu zbrala arheološko gradivo in dokumentacijo iz Vrhnike, Andrej Pleterski si je 26, 8, ogledal najdišča Wildoii v Avstriji in se 15. 11. udeležil strokovne ekskurzije v Čedad in Beneško Slovenijo. Jaroslav Sašel je 3.—4. 3. potoval v Gradec, 12, 3. v Trst in 1. 4. v Milano, kjer je predaval na tamkajšnjih univerzah. Udeležil se je 9. mednarodnega kongresa za grško in latinsko epi grafiko v Sofiji (31. 8—4. 9,}, Marjeta Sašel-Kos se je udeležila 9. mednarodnega kongresa za grško in latinsko epigrafiko v Sofiji (31. 8.-4. 9.), kjer je imela referat. Med 24. 10. in 31. 10. se je mudila v Tuniziji, kjer je obiskala epigrafske zbirke in muzeje v Tunisu, Kartagini in Soussu. Udeležila Se je Skupščine Slovenskega arheološkega društva v Novi Gorici (13. 11.) in 17. IL obiskala muzej v Celovcu. PREDAVANJA, REFERATI Dragan Božič Si an d der Forschung der Lat&nekultur in Jugoslawien. Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität, Dunaj, 22. 10. Slavko Clglenečki Poznoantične utrdbe na Slovenskem. Slovensko arheološko društvo, Ljubljana, 18. 2. Die Kärntner spätantiken Befestigungen im Rahmen der ostalpinen Anlagen. Simpozij Beiträge zur Geschichte von Millstatt und Kärnten, Millstatt. 19. 6. Prikaz stanja raziskovanj zgodnjekršČanske arhitekture V Slovenji. Simpozij antične sekcije Zveze arheoloških društev, Ohrid, 3. 10. Andrej Pleterskl Najnovejša raziskovanja staroslovanskega obdoja na Slovenskem. Slovensko arheološko društvo, Ljubljana 18. 3. Kako je bilo odkrito grobišče na Žalah pri Zasipu in kaj je bito na njem najdeno. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 15. 4. Arheologija in Sebenjski zaklad. Žive misli. Radio Ljubljana ITI. program, 27. 8. Jaroslav Sašel Tehnično-administrativna pripadnost Emone; Historični oris dogajanj po vzhodnem alpskem prostoru v letih 550—650. Univerza Gradec, 3.—4. 3. Uprava in Emona. Slovensko društvo klasičnih filologov, Ljubljana 7. 3, Vzhodna obramba Furlartije. Aquileia, 29. 4. Obramba severne Italije v kasni atttiki. Univerza Milano, 1. 6. Marjeta Sašel-Kos Italian setters at Nauportus. 9. mednarodni kongres za grško in latinsko epi grafiko, Sofija. BIBLIOURARJA RAZISKOVALCEV J t NA STRANEH 517—338. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA V letu 1987 se je Inšliut kadrovsko okrepil. 1. februarja se je kot novi raziskovalec zaposlil Dušan Kos. Pod mentorstvom dr. Darje Mihelič bo raziskoval gospodarsko in socialno zgodovino Bele krajine v srednjem veku in prvih stoletjih novega veka. j. julija je začel delati kot član Inštituta z dislociranim delovnim prostorom dr. Branko Marušič. Njegovo delovno področje obsega raziskovanje zgodovine goriških Slovencev v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja, nepogrešljiv vir zanjo so arhivi v sosednji Italiji. Iskra-Delta mu je z velikim razumevanjem odstopila sobo v svojem izobraževalnem centru v Novi Gorici. V zvezi s sanacijo stavb SAZU so se delavci Inštituta začasno preselili v druge prostore v isti stavbi, večji del knjižnice pa je deponiran, zato večina knjig ni dostopna. Edicija virov do leta 191S m bibliografija za zgodovino Slovencev Zaradi tehničnih težav se je zakasnila objava desete knjige Virov za zgodovino Slovencev. Rokopis je bilo treba v celoti ponovno pretipkati, Ob tem se je pokazalo, da so možne še razne vsebinske in tehnične izboljšave, kar je bilo tudi opravljeno. Prepisanih in komentiranih je bilo 162 listin piranskega arhiva iz pred-beneškega obdobja. Za diplomatarij grofov Celjskih 1130—1456 je bilo obdelanih 288 listin iz let 1262—1376» Poleg prepisa še neznanih so bili preverjeni in korigirani dosedanji prepisi: podrobno so bili opisani pečati in doslej neznani tudi fotografirani. Pregledane so bile lis tins ke regeste v kronološki kartoteki Franca Kosa iz let 1323—1383 in pomembne tudi evidentirane za omenjeni diplomatarij. Pregledanih je bilo 82 originalnih listin kartuzije v Bistri iz obdobja 1255—1360, Nanovo evidentirane so bile transkribirane, izdelani so bili opisi pečatov na vseh listinah in zrisani grbi ter za vse poiskane morebitne objave oziroma omembe v dosedanji literaturi. V zvezi z edicijo fevdnih knjig grofov Celjskih iz let 1436—1456 je potekala nadaljnja transkripci ja habsburške fevdne knjige za nekdanjo posest Celjskih pO letu 1456, Prepisanih je bilo 38 pol s 87 listinskimi podelitvami. Identificirani in lokalizirani so bili v njih omenjeni toponimi, proučen je bil način podeljevanja fevdov in pogoji zanje ter vpisi primerjani z ohranjenimi originalnimi listinami iz tega obdobja. V zaključni fazi so priprave za objavo urbarjev za Belo krajino in Žumberak za 15. do 17. stoletje. Delno ali v celoti bo objavljenih 13 urbarjev. Obdelana sta bila tudi bamberška gozdna reda za Kanalsko dolino in bleiberški okoliš iz leta 1584. V zvezi s študijem Ilirskih provinc je bilo najdeno doslej neznano pismo Žige Zoisa iz leta 1813, ki osvetljuje njegov odnos do francoske vlade. Evidentirana in delno prepisana je bila knjiga oznanil v župniji Skocjan na Dolenjskem za leta 1842—1852, ki daje zanimive podatke o zadnjih letih fevdalizma in odmevih revolucije 1848/49. Prekopiran je bil tudi časopis SI oveni ens Blat t, ki je izhajal 1848. leta v Novem mestu. Delo na korespondenci Henrika Tume je znatno napredovalo. Pričakujemo, da ho leta 1989 pripravljena za tisk. Prekopiran je bil tudi tisti del njegove korespondence, ki je shranjen v rokopisnem oddelku NUK-a, Tekoča historična bibliografija za leta 1982—1986 je pripravljena za tisk. Za publikacijo »Ten Years of Yugoslav Historiography* (1975—1983) je bila izdelana slovenska bibliografija za obdobje 1500—1800. Historična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja Dopolnjevano je bilo Gradivo za historično topografijo Kranjske do leta 1500 akademika Milka Kosa in enako gradivo za slovensko Štajersko in jugoslovanski del Koroške dr. Pavleta Blaznika. Drugi del Blaznikovega obsežnega rokopisa (N—Z) je bil oddan v tisk. Za prvi zvezek je bil izdelan register tujih oblik krajevnih imen. V zvezi s pripravami izdaje urbarjev za Belo krajino in Žumberk so se pokazale tudi možnosti za študij tamkajšnje kolonizacije. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev Nadaljevalo se je izpisovanje podatkov o srednjeveški infrastrukturi in prometu iz Centralne kartoteke srednjeveških listin. V dunajskem Kriegsarchivu je bilo evidentirano in delno kopirano pomembno gradivo, ki osvetljuje prometne razmere pri nas v času od 16. do 18. stoletja. V Hofkammerarchivu pa so bile evidentirane relevantne prometne karte za isto obdobje. Prometne razmere so bile raziskovane tudi v arhivu knezov Auerspergov. Raziskovana so bila tudi nekatera vprašanja, povezana s transportnimi stroški. V Arhivu SR Slovenije pa je bilo pregledano gradivo za kopenski promet od propada Ilirskih provinc do leta 1846. Kijub lemu, da se podatki nanašajo predvsem na Kranjsko, dokaj dobro osvetljujejo tudi razmere v sosednjih slovenskih deželah. V zvezi z zgodovino denarja, mer in uteži se je začela obdelava abaeusa iz 15. stoletja, dopolnjevano je bilo gradivo za dolžinske mere ter narejena delna sinteza za zgodovino denarja. Nadaljevalo se je urejanje in transkripcija gradiva o banki Sloveniji. Obravnavani so bili tipi zemljiških gospostev na Koroškem v zgodnjem srednjem veku, začele so se raziskave agrarnih vprašanj v Beli krajini in žumberku od 15» do 17, stoletja ter agrarnih razmer V prvi polovici 19. Stoletja na Dolenjskem, Posebna pozornost je bila posvečena tudi nekaterim odprtim vprašanjem o zgodovini slovenske reformacije. Na podlagi izbranih arhivskih virov je bil i/delan elaborat o nekdanji obrti spodnještajerskih mest. Problemi slovenske politične zgodovine od konca 19. stoletja do 191S Nadaljevalo se je proučevanje odnosov med našimi ljudmi in Francozi v letih 1809—1813. Raziskovana je bila socialna in etnična struktura mest ter nacionalne in upravne meje po letu 1848. Okrepilo se je raziskovanje preteklosti Goriške v drugi polovici J9, stoletja. Kar trije elaborati so bili izdelani o nekaterih vprašanjih politične zgodovine ob prelomu 19. in 20. stoletja. S tem v zvezi je bilo evidentiranega v dunajskih arhivih precej novega gradiva, ki pa bo natančneje obdelano šele v naslednjem letu. Studijska potovanja Mag, Vinko Rajšp, 1. 3,—20. 6., Dunaj. Janez Sumrada, 23. 10.—26. ll„ Pariz. Udeležba na kongresih — Kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Gradec, 30. 6.-4. 7.: mag. Stane Granda, Dušan Kos, dr. Darja Mihelič (referat). — Missijev simpozij, Rim, 8.—11. 9.: mag. Stane Granda, dr. Branko Marušič, mag. Vinko Rajšp (vsi z referati). — XIII, zborovanje slovenskih arhivskih delavcev, Portorož, 14.—16. 10,: dr. Darja Mihelič. — čitaonički pokret u jugoslavenskim zemljama u 19. stolječu. Veli Lošinj, 28.—30. 10.: dr. Branko Marušič (referat). — Reformacija na Slovenskem. Ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja, Ljub ijana, 9.—13. 11.: mag. Vinko Rajšp (referat). — Aspeiti linguistiei mitteleuropei a 80 anni dalla mor te di G. I. Ascoli, Gorica, II.—12. 12.: dr. Branko Marušič (diskusija), PREDAVANJA, REFERATI Stane Granda Slovenski katoliški shodi. — Missijev simpozij, Rim, 9, 9. Branko Marušič Družbene razmere v goriški Škofiji na prelomu stoletja. — Missijev simpozij, Rim, 9. 9. Slovenske čitalnice na Primorskem v 19. stoletju, — Citaonički pokret u jugoslovanskim zemljama u 19. stolječu, Veli Lošinj, 29. 10, Darja Mihelič Nekdanja obrt spodnještajerskih mest in trgov v luči izbranih arhivskih virov. — Kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Gradec, 3. 7. Ribolov na srednjeveškem piranskem področju. — Portorož, 14. 10. Božo Otorepec Nastanek in razvoj koledarja. Ljubljanska televizija, oddaja 30. 12. Vinko Rajšp Politična ozadja pri imenovanjih dr. Jakoba Mtisija za ljubljanskega škofa. goriškega nadškofa in kardinala. — Missijev simpozij, Rim, 9. 9. Problematika družbenih nazorov slovenskih refonnatorjev in slovenske reformacije. — Reformacija na Slovenskem, Ob 400-Ietnici smrti Primoža Trubarja, Ljubljana, 12. 11. BtliLTOGRAFT JA RAZIŠKOVALC.LV J£ NA STRANEH 336—341, UMETNOSINOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Inštitut je v letu 1937 intenziviral in celo razširil delovni program. Študij umetnosti okoli leta 1400 na Slovenskem, ki se je sprva nakazoval le kot revizija dosedanjih rezultatov, se je razpel v široko panoramo — večkrat dokaj prikritih — stilnih in delavniškib vplivov, saj se je izkazalo, da je umetnostna ustvarjalnost v času »mednarodnega sloga okoli 1400« dokaj bolj odločujoče sodelovala i evropskim umetnostnim razvojem, kot smo mislili doslej, Novi rezultati nemških, čeških, poljskih in madžarskih umetnostnih zgodovinarjev osvetljujejo tudi genezo naših umetnostnih spomenikov «mehkega sloga«, najbolj nerazčiščeni pa še ostajajo problemi, povezani z italijansko umetnostjo tega sloga — v Toskani, Benetkah in v Furlaniji. Zato je bil tudi letos glavni poudarek na razbiranju stilnih analogij in vplivov V beneškem in furlanskem kiparstvu in slikarstvu okoli 1400 ter med našo umetnostno situacijo. Vnovič je bil načet problem stilnih izhodišč slikarja Johannesa Aquila s pritegnitvijo miniaturnega slikarstva in slikanih oken. Poglavje o arhitekturi se je omejilo na nekatere ikonološke značilnosti in na interpretacijo kornih partij kol posebne arhitekturne variante. Raziskovanje arhitekture poznega 16. in 17. stoletja se je usmerjalo v zbiranje in prvo analiziranje ustreznih arhitekturnih spomenikov (v Bohinju, okolici Bleda, delno Zasavju), kot posebna skupina cerkva z notranjimi oporniki kot sooblikovalci prostora pa so bili vnovič pregledani ključni spomeniki na Dolenjskem in Štajerskem. Na Gorenjskem je veljala pozornost arhitekturam poznega 17. Stoletja, ki kažejo še retrospektivne gotske reminiscence. Delo je dopolnjeval študij arhivskih virov, zlasti cerkvenih vizitacij J7. stoletja. Tudi študij novejše arhitekture na Slovenskem se je pri terenskem delu usmerjal predvsem na zbiranje in stilno in tipološko urejanje stavbnih objektov 19. stoletja, kolikor je bilo le mogoče tudi s pritegnitvijo ohranjene dokumentacije (pogodb, originalnih načrtov in podobno). Posebna skrb je veljala tehnični strani gradnje, ki je temeljnega pomena za razumevanje celotne problematike, študij spomenikov klasicističnega stila so dopolnile anaiize nekaterih ključnih arhitektur historičnega sloga (npr. ljubljanske Realke), Dr. Damjan Prelovšek je razen tega intenzivno sodeloval pri razstavah arhitekta Jožeta Plečnika v Madridu, Miinchnu in na Dunaju, pri čemer je bilo omogočeno poglobljeno proučevanje Plečnikovega dela in del njegovih sodobnikov, po drugi strani pa so bili obiski v krajih razstave usmerjeni tudi v širšo orientacijo o evropski arhitekturi novejšega časa. Pomnožila se je tudi zbirka pisemskega in slikovnega gradiva, povezanega z delom in življenjem arh. Plečnika ter njegove šole, kar je pomagalo osvetliti ustvarjalni delež nekaterih Plečnikovih učencev. Rezbarstvo 37. stoletja je v naši umetnostni zgodovini komaj dobra načeto poglavje. Na terenu je bilo pregledanih okoli 100 spomenikov, načrtno predvsem tistih v okolici Ilirske Bistrice in v Brkinih, kar je bilo združeno s splošno inventarizacijo umetnostnih spomenikov v dolini reke Reke; tamkajšnji topografski pregled je dozorel v obsežnejšo umetnostnogeografsko študijo. Splošni orientaciji in primerjavi so bili namenjeni terenski obiski Krasa, Kozjanskega, Mirenskc doline, okolice Domžal in Poljanske doline. Nadrobneje so bili analizirani rezljani oltarji 17. stoletja v Zgornjem Posočju, pri čemer so bile ugotovljene zveze tudi s koroškim rezbarstvom. Občutno je narasla specialna kartoteka rezljanih oltarjev »'/latega« tipa od njihovih prvih glasnikov v poznem 16, stoletju (s furlansko provemeneo) do zgodnjega IS. stoletja. Študij asistenta Boruta Uršča na Dunaju je zajel predvsem pregled novejše tuje literature, posvečene srednjeevropskemu kiparstvu 17. stole tj a, Uršičeva specialna obdelava primorskega rezbarstva 17. stoletja prehaja v zaključno formulacijo. Simpoziji, povezani s proslavami obletnic slovenske reformacije, so sprožili tudi nadrobnejše raziskovanje naše likovne umetnosti druge polovice 16. in zgodnjega 17. stoletja. Med osrednjimi problemi je bila revizija slikarstva tega časa in njegove ikonografije, kar je sprožilo korekture d a tac i j nekaterih slik druge polovice !6. stoletja in osvetlilo tudi stilno ter tipološko izhodišče Celjskega Stropa. Prav tako se je ikonološko in slogovno razbistrila stenska slikarija sevniške »Lutrovske kleti« kot najpomembnejšega slikarskega spomenika iz zadnjih dni reformacijskega časa, njihova dataeija pa se je ustalila okoli leta 1612, Rezultati o naši umetnosti v protestantskem verskem krogu zorijo v posebno monografsko študijo. S proučevanjem arhivskega gradiva so metodološko povezane sicer vse raziskovalne naloge Inštituta, specialna naloga pa je zbiranje in redigiranje virov in njihova kritična obdelava. Asistentka Ana Lavrič je izpoinila zelo obsežno arhivsko gradivo, povezano z umetnoslno aktivnostjo škofa Tomaža Hrena. Obsežno glavno besedilo tega pregleda spremlja izčrpen aparat opomb in citiranih virov, ki imajo že značaj dolgo pogrešane objave kompletnih umet-nostnozgodovinskili virov Hrenovega časa. Ob tem delu se je razrešilo tudi prenekatero doslej nejasno vprašanje slogovnega in ikonografskega značaja, vidneje se je izoblikovala podoba nekaterih umetnikov (zlasti Matija Plai-nerja in Krištofa Weismanna) in prvič je v celoti zbran seznam za Hrena delujočih umetnikov in umetnih obrtnikov. Arhivsko raziskovanje, ki se je za krajši čas preneslo tudi v Rim v Vatikanski in jezuitski arhiv, je prispevalo še vrsto novih podatkov o umetnostni situaciji baročnega časa na slovenskih tleh. Pregled matičnih knjig kapiteljske župnije v Novem mestu je vnesel vidnejše obrise v življenje novomeških slikarjev Hansa Georga Geigcrja in Johanna Kocha. Načrtno je steklo delo za pripravo prvega snopiča umetnostnozgodovinskega atlanta Slovenije. Izdelan je bil sistematičen vsebinski program, utrjena delovna metoda in dozoreva komentiran seznam v poštev prihajajočih spomenikov sakralnega in profanega značaja. Dokaj na drobno zajeta naloga, ki je seveda dolgoročna, narekuje tudi dodatne kontrolne oglede spomenikov na terenu. Delo usmerja posebna redakcijska komisija. Zbiranje dokumentacijskega gradiva za umetnostno zgodovino Slovenije je trajna naloga inštituta, ki pri teza vse njegove delavce. V to je naravnan sleherni obisk terena, predvsem pa se dokumentacija bogati z arhivskimi viri, z izpisi in fotokopijami starejše strokovne literature. Podatki se vnašajo v specialne kartoteke spomenikov, umetnikov in ikonografije. Posnetih je bilo okoli 500 črnobelih negativov, začeli pa smo tudi kopirati starejši fond negativov. Diuteka se je pomnožila za okoli 400 barvnih diapozitivov tipa 135 in 120. Da bi izpopolnili pregled našega baročnega slikarstva in posamičnih umetnikov tega časa, smo pregledali in dokumentirali umetnostne fonde kapucinskih samostanov v Krškem, Vipavskem Križu in v Škof j i Loki. Med drugim se je izluščila iz teme zgodovine osebnost kvalitetnega poznobaročnega slikarja Antona Zcita, — Posneti so bili tlorisi nekaterih ključnih arhitekturnih spomenikov, ki jih je zajel letošnji raziskovalni program, inštitut je dobil računalnik, ki bo olajšal, predvsem pa tudi pospešil raziskovalno delo. Knjižni fond je v letu 1937 narasel za 160 knjig in 86 kosov revialnega tiska, Število obiskovalcev in porabnikov knjižnega in dokumentacijskega gradiva je bilo letos občutno manjše, ker je večji del knjižnice zaradi preselitve v začasne prostore deponiran in nedostopen, V prostorih čitalnice Centralne biblioteke S AZU je bilo na razpolago za študij približno 90 revij in knjig. Višja strokovna sodelavka Vida Urck je bila imenovana za glavno urednico publikacije Biografije in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU, in jo ob koncu leta že oddala v tisk. Ob odkritju spomenika akademiku Francetu Sieletu v Tunjicah pri Kamniku, njegovem rojstnem kraju, dne 4. oktobra 1987, je Inštitut pripravil razstavo njegovih del in življenjskih spominov. Ta je bila najprej prirejena v prostorih osnovne šole v Tunjicah, nato pa se je preselila v Kamnik, kjer je ostala do 15. oktobra 1987, Udeležba na strokovnih srečanjih Reformacija na Slovenskem, Ljubljana, 9. do 13.11. Dr. Emilijan Cevc (referat} in Borut Uršič. La cultura friulana nel Goriziano, Gorica, 27. 11. Borut Uršič, Pogovori o baročni umetnosti, Maribor, 3. 12. Dr. Emiljan Cevc, Borut Uršič. PREDAVANJA, REFERATI Emilijan Cevc Primorska v luči umetnostne zgodovine. Radio Trst, slovenski program 19. 5. Začetki baročne umetnosti na Slovenskem. Simpozij: Barok v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 3. 7, Govor ob odkritju spomenika akademiku dr. Francetu S teletu. Tunjice 4, 10. Slovenska reformacija in likovna umetnost. Simpozij: Reformacija na Slovenskem, Ljubljana 12. 11. Umetnostna podoba Velike Nedelje. Zgodovinski simpozij ob 750-letnici Velike Nedelje 22. 11. Damjan Prelovšck Delo arhitekta Plečnika. Beograd, Studentski kulturni center 23. 1. Plečnik in kamen. Simpozij o gradbenem kamnu, Ljubljana 27. 1. Plečnik in naročniki. Wien, österreichische Ingenieur und Architektenkammer 18. 11. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 341—3«, MUZIKOLOSKI INSTITUT Muzikološki inštitut jc nadaljeval raziskave starejših obdobij slovenske glasbene umetnosti, povezane v tematski sklop z naslovom »Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti«, ki jc del interdisciplinarnega raziskovalnega programa SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Katalogizirali smo 3 nove fragmente srednjeveških koralnih knjig ter glasbene tiske in rokopise iz prve polovice 19. stoletja, ki smo jih dobili z Dunaja kot zapuščino slovenskega dirigenta Draga Matia Šijanca (99 bibliografskih enot), V teku jc katalogiziranje obsežnega Starega glasbenega arhiva frančiškanskega samostana v Novem mestu in skladateljske ostaline, ki jo je Inštitutu volil Matija Tome (400 bibliografskih enot). Izdelali smo še fotokopijo izvirne izdaje molel ne zbirke Jakoba Gallusa »Opus musicum« (2980 posnetkov). Nadaljevalo se je iranskribiranje Gallusove zbirke »Opus musicum«. V tem letu je bila transkribirana njena tretja knjiga v dveh delih s skupno 57 moteli. V znanstvenokritični zbirki »Monumenta artis musica Sloveniae«, ki jo pripravlja Inštitut, izdaja pa SAZU z dotacijo Kulturne skupnosti Slovenije, je izšlo pet novih zvezkov. S VII. zvezkom je bila dokončana prva od štirih knjig Gallusove motetne zbirke »Opus musicum« v novi transkripciji in reviziji, zvezki VIII—XI pa vsebujejo vse štiri razdelke njene druge knjige s sktipno 70 moleti. Z objavo teh zvezkov je zbirka slednjič ujela načrtovani ritem izhajanja; premagane so bile zamude v izdajanju posameznih zvezkov, ki so doslej nastajale zaradi tehničnih, deloma pa tudi finančnih razlogov. M al i s Gallusove največje stvaritve v moderni transkripciji in novi reviziji, ki se je začel leta 1985 s V. zvezkom zbirke «Monumenta artis musicae Sloveniae« in je največji projekt inštituta V tem Srednjeročnem obdobju, obenem pa dejanje mednarodnega pomena, je tako dospel do polovice, časovno povsem v skladu z načrtom. Na področju raziskav gregorijanike je bila izdelana obsežnejša razprava o velikonočnih alelujah in začela so se pripravljalna dela za razpravo o kranjskem antifonalu. Nadaljevale so se in se za nekaj časa tudi sklenile raziskave o skladatelju iz obdobja zgodnjega baroka Izaku Pošu. Za simpozij »Reformacija na Slovenskem a, katerega soorganizator je bil Znanstvenoraziskovalni center SAZU«, je bil izoblikovan spored slovenskih protestantskih pesmi, ki so bile na koncertu zbora Consortium musicum v okviru tega simpozija — po 400 letih menda prvič — izvedene v njihovi izvirni enoglasni zvočni podobi. Zbiralo in proučevalo se je gradivo o kompozicijskem stavku Janeza Krstnika Dolarja, pasijonih Jakoba Gallusa in o skladatelju iz obdobja klasicizma Mateju Babniku. Inštitut si prizadeva predstaviti vsaka tri leta domači in mednarodni javnosti dosežke slovenske glasbe v preteklosti z znanstvenimi srečanji. Po simpozijih »Slovenska opera V evropskem okviruozij »Reformacija na Slovenskem«, Ljubljana, 9.—13. II. — M. Stanonik (z referatom). Posvetovanje o Drabosnjaku, Celovec, 9. 12. — J. Fikfak (z referatom). Mednarodno posvetovanje o etnološki dokumentaciji na območju Alpe-Jadran »Nova documenta«, San Daniele del Friuli, 11.—13. 12. — J, Strajnar (z diskusijskim prispevkom). Obiski Dr. J, Vasilewski, Katedra za etnologijo, Univerza v WarSzavi, 15. 6. — Pogovor O sodelovanju pri slovarju poljske in slovanske simbolike. Doc. dr. E. Karpinska, Katedra za etnologijo, Univerza v Lodzu, 20. 6, — Posredovanje podatkov o raziskavah delavske kulture v Sloveniji. Prof. dr. B. Jaworska, Katedra za etnologijo, Univerza v Lodzu, 28. 5. — Pogovor o raziskovanju delavske kulture v Sloveniji. Ing. ar h. J. Bizjak, Triglavski narodni park, Bled, 15. 6. — Dogovor o izdelavi skupne video dokumentacije. N. Kowalsky. Republiški zavod za za šli tu spomenika kulture v Zagrebu, 10. 6. Mag. T. Vinščak, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Zagrebu, 10, 6. — Dogovor o sodelovanju pri izdelavi skupne video dokumentacije. Studijska potovanja v tujino A. Baš, 1. 4.—30. 6., Bavarska državna biblioteka in univerzitetni Inštitut za nemško in primerjalno etnologijo, München. — Kot Štipendist ustanove Alexandra von Humboldta je v navedenih ustanovah izpisoval primerjalno gradivo iz Srednje Evrope za raziskavo o oblačilni kulturi na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. V obeh ustanovah je predelal 118 knjig in napisal iz njih okoli 1000 kartotečnih listkov. J. Fikfak, 22. 11.—6. 12., Etnografski inštitut pri Madžarski akademiji znanosti in etnološki oddelek univerze v Budimpešti, etnološki oddelek univerze v Dobreccnu, muzejske ustanove v Szombathelyu. — Obisk navedenih ustanov in seznanjanje s tamkajšnjimi raziskavami šeg, zgodovine raziskovanja šeg in ljudskega gledališča. Potovanje je potekalo v okviru medakademijske iz menjave. H. Ložar-Pod logar, L—4. 10., Etnografski muzej v Vzhodnem Berlinu, Narodopisni muzej v Rostocku, Narodopisni muzej v Dresdnu. — Ogled ustanov, študij v njihovih knjižnicah, razgovor z raziskovalci šeg± zlasti ženitovanjskih, in seznanitev 7, njihovim načinom dela. Obisk je potekal v okviru medakade-mijskc izmenjave. J. Strajnar, 11.—18. 10., Phonogrammarchiv der ÖAW, Hochschule für Musik und darstellende Kunst, Institut für VolksmusikforScbung, Institut für Musikwissenschaft der Univ. Wien, Dunaj. — Ogled dela in arhivov navednih ustanov in dogovor o nadaljnjem strokovnem sodelovanju. Na magnetofonski trak je bilo presnetih 11 voščenih valjev z zvočnimi posnetki, ki jih je 1, 1914 v Beli krajani napravil Juro Adlešič. Valji so bili v arhivu Sekcije za glasbeno narodopisje, vendar jih ni bilo mogoče poslušati niti presneti, ker v Jugoslaviji ni ustreznih aparatur. Zvočni arhiv sckcije je zdaj bogatejši za 11 posnetkov ljudskih pesmi, ki predstavljajo neprecenljivo vrednost. Obisk je potekal v okviru medakademijske izmenjave. PREDAVANJA, REFERATI, RTV ODDAJE Angelos Bal Oris zgodovine etnologije na Hrvaškem, — Predavanje na Inštitutu za nemško in primerjalno etnologijo pri Univerzi v Münelmu, Ii. 5. Oblačilna kultura na Slovenskem v stičišč}! z drugimi oblačilnimi kulturami. — Predavanje na 23, Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 15. 7. Varstvo ljudskega izročita. — Predavanje v Občinski matični knjižnici v Žalcu. 20. 11. Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem časti. — Pogovor O knjigi na Valu 202 Radia Ljubljana. 6. 10. Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času, — Pogovor o knjigi na TV Ljubljana, 14. 11. Pogovor z dr. A. Bašem o njegovem delu. — 2. program Radia Ljubljana, 21. 11. Tone Cevc Pastirske koče na Slovenskem. — Predavanje z diapozitivi v KuIturno-informacijskem centru Križanke v Ljubljani v okvira cikla predavanj »Kako iti kam s planinsko dediščino«, 17. 11, Igor Cvetko "Sada čemo jedno po oš trško«. — Referat na 5. Slove nsko-h rvaških etnoloških vzporednicah v Dolenjskih Toplicah, 3.-5. 11. Jurij Fikfak Ethnographische Skizze der Ethnographie. — Referat na Kongresu nemških etnologov v Frankfuriu, 28. 9.-2. 10. Recepcija Drabosnjakovega dela. — Referat na posvetovanju o Drabosnjaku, Celovec, 9. 12. O kresu, — Pogovor na Valu 202 Radia Ljubljana, 29. 4. Marjctka Golcž »Dečwa ms nosi črevetče". — Radijska oddaja v ciklu »«Slovenska zemlja v pesmi in besedi*, RTV Ljubljana, 7. 4. Zmaga Kumer Ljudska pesem trt resničnost. — Predavanje za študente etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 12, 3. Die Ballade im Volksleben der Slowenen (Zur Frage des Verhältnissen zu anderen Gattungen). — Referat na mednarodnem posvetovanju o ljudskih baladah v Rovinju, 19.—23, 6. »Urška, Urška, kaj si sirila", — Radijska oddaja v ciklu »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, RTV Ljubljana, 21, 4, Niko Kurei Versko (duhovno) gledališče na Slovenskem v obdobju baroka. — Referat na mednarodnem posvetovanju »Barok v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi«, Ljubljana, L—3. 7. Helena Loiar-Podlogar O ienitovanjskih Šegah na Gorenjskem. — Predavanje na Republiškem seminarju za vodje folklornih skupin v Bohinju, 25. 10. $ege ob smrti. — Intervju o navedeni temi v jutranjem programu Radia Ljubljana. 1. 11. Ljudsko verovanje in praznoverje, — Intervju o navedeni temi v oddaji »Naši kraji in ljudje« na Radiu Ljubljana, 13. II. Raziskovanje ljudskih Šeg na primeru bohinjskih otepovcev, V oddaji »Po sledeh napredka«, TV Ljubljana, 30. 12. MHko Mat i četo v Rezija in Rezijani. — Predavanje na Osnovni šoli »Edvard Kardelj« v Du-tovljah, 6. 2. Le 11 era tura tradizionale fdegli sloveni dal Natisone alta Resia/. — Predavanje na Benečan s ki h kulturnih dnevih v äpetru, 10. 4. Sull'abbigliantento it ei in narrativa nell'est dell'arco alpino. — Predavanje na spominskem srečanju ob 10-lctnici smrti prof. Gaetana Perusini j a v Vidnu/Udine, 12. 12. Die balkanische Volksballade vom Kranken Heiden und ihre Metamorphosen, — Referat na mednarodnem posvetovanju o ljudskih baladah v Rovinju, 19.'—23. E>. Slovensko-hrvaško. balada »Neusmiljena gospoda«/»Stibrica«. — Referat na 5. Slovcnsko-lirvaških etnoloških vzporednicah v Dolenjskih Toplicah, 3.—5. 11. Mirko Ramovš Slovenski ljudski plesi- — Predavanja s poukom plesov na seminarju «Medu-narodna škola folklora« v organizaciji Prosvjetnega sabora Hrvatske, Lipik, 5.-7, 1. O delu in načrtih Inštituta za slovensko narodopisje. — Predavanje za študente etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 19. 3, Ljudski plesi Slovenskega Primorja in Rezije. — Predavanje na Republiškem seminarju za vodje folklornih skupin v Strunjanu, 9.—12. 4. Otroško plesno izročilo. — Predavanje za vzgojiteljice ljubljanskih vzgojno varstvenih ustanov, Ljubljana, 30. 5. Ljudsko plesno izročilo v osnovm šoli. — Predavanje za osnovnošolske učitelje z območja Ljubljane, 7. Ljudski plesi Gorenjske. — Predavanja s predstavitvijo plesov na Republiškem seminarju za vodje folklornih skupin v Bohinju, 19.—23. 31, in v Ljubljani, 12.—13, 12. Pojavi folktorizma v Beli krajini. — Referat na 5. Slovensko-hrvaŠkih etnoloških vzporednicah v Dolenjskih Toplicah, 3.—5. 11. Plesno izročilo Bele krajine. — Radijska oddaja v cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, RTV Ljubljana, 15. 8. Pri ljudskih pevcih v Spodnji KungatL — Radijska oddaja v ciklu »Slovenska zemlja v pesmi in besedi*, RTV Ljubljana, 15. S. Plesi na ovseti v Mežiški dolini, — Scenarij in besedilo za 22, TV oddajo iz serije »Slovenski ljudski plesi«. Plesi iz Tolminskih Raven. — Scenarij in besedilo za 23, T V oddajo iz serije »Slovenski ljudski plesi«. Marija Stanonlk Slovenski protestanti in folklorna tradicija. — Referat za mednarodni simpozij d Reformacija na Slovenskem«, Ljubljana, 9.—13. 11. Slovensko pesništvo upora, Partizanske 1. — Radijska oddaja iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, RTV Ljubljana, 20, 4, Julij an Strajnar Metodi e tecniche delVindagine etnomusicologica. — Predavanje na Facoltä d i lettere e filosofia, Universitä d i Palermo, Palermo, 18. 2. Ljudska glasba in pritrkavanje. — Predavanje za Andragoško društvo Slovenije v Ljubljani, 19. 3. Ljudska vokalna in instrumentalna glasba Rezije. — Predavanje na Republiškem seminarju za vodje folklornih skupin v Stranjami, 10. 4. Godci in godčevstvo, — Predavanje za Kulturno društvo »Fran Venturini« iz Dom j a pri Trstu, Trst, 10. 4, O metodologiji etnomuzikološkega raziskovanja na Slovenskem. — Predavanje na Institut für Volksmusikforschung na Düna ju, 14. 10. Estetika in ljudska glasba. — Predavanje na Institut für Musikwissenschaft dunajske Univerze, Dunaj, 15. 10. Ljudska vokalna in instrumentalna glasba na Gorenjskem. — Predavanje na Republiškem seminarju za vodje folklornih skupin v Bohinju, 24. l0. Vloga ljudske glasbe pri ohranjanju narodnostne samobitnosti. — Referat na 5. Slovensko-hrvaŠkih etnoloških vzporednicah v Dolenjskih Toplicah, 3,-5. 11. La musica po polare in Jugoslavia — La mitsica po polare nel area alpina — La musica popolare della cos t a adriatica — La musica papolare della Croatia centrale e Nord — La musica popolare delta Jugoslavia centrale (Bosnia — Serbia) — La musica popolare in Macedonia La musica popolare nel Kosovo. — Radijske oddaje za Radio Lugano v Švici, predvajane v juliju in avgustu. .Marko Ter segla v Ljudsko pesništvo. — Predavanje za študente etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 10. 12. Motiv Lepe Vide v sodobni slovenski dramatiki. — Referat na posvetovanju »Folklora v gledališču«, Sterijino pozo rje. Novi Sad, 2.—6. 6, Teoretične vzpodbude Karadiičevemu folklorističnem delu. — Referat na kongresu Zveze društev folklori s tov Jugoslavije v Tuzli, 22.—26. 9. Kres, kresovanje, čarovništvo. — Sodelovanje pri okrogli mizi 3, programa RTV Ljubljana, 24. 6. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 344—343. INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Inštitut za slovensko izseljenstvo je nedvomno V zelo pomembnem obdobju svojega razvoja. Delavci ZRC S AZU so na referendumu IL 1986 potrdili njegovo ustanovitev v okviru omenjenega Centra. V letu 1987 je prišlo v Inštitut več delavcev: raziskovalna asistentka Breda Cebulj-Saj ko, tajnica Spela Marinšck in višji raziskovalni sodelavec mag. Andrej Vovko, ki je bil 1, 12, izvoljen za upravnika Inštituta. Svet Znanstvenoraziskovalnega centra S AZU je na svoji seji 29, junija 19S7 sprejel sklep, da se Inštitut za izseljenstvo preimenuje v Inštitut za slovensko izseljenstvo, V letu 19S7 so torej dozoreli pogoji za kadrovsko okrepitev Inštituta, vendar načrtov v celoti še ni bilo mogoče uresničiti. Namestitev drugega načrtovanega formiranega raziskovalca bo treba prenesti v leto 1988. Zaradi te zamude sta obe mladi raziskovalki poleg svojega raziskovalnega dela, povezanega predvsem s pripravo magisterijev, večji del leta opravljali tudi tekoče adtninistrativno-upravne posle ter urejali knjižno, časopisno in arhivsko gradivo, ki ga hrani Inštitut. Uradivo so ob njunem mentorstvu urejali tudi Študentje oddelka za etnologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Geneza knjige. Louisa Adamiča Orel in Korenine Janja Žitnik je v letu 1987 uspešno nadaljevala raziskovanje geneze knjige Louisa Adamiča Orel in Korenine, ki je hkrati tudi tema njene magistrske naloge na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in sestavni del srednjeročnega raziskovalnega programa Inštituta. Pod mentorstvom akademika prof, dr. Janeza Stanonika je zaključila podrobno tekstovno primerjavo med rokopisom knjige na okrog 3000 listkih in sc tako pripravila na primerjalno analizo obeh omenjenih besedil s slogovnega, slovničnega in vsebinskega vidika. Kot dopolnilno gradivo za raziskavo Adamičevih stikov Z Jugoslovani in nekaterimi Američani ter za boljše razumevanje njegovega zadnjega življenjskega obdobja, političnih pogledov in vplivov na njegov zadnji rokopis je Uporabila intervjuje z znanci Louisa Adamiča, ki jih je deloma opravila sama, deloma pa zunanja sodelavka Inštituta Meta Vaj gl. O rezultatih svojega raziskovanja je obveščala tudi dva izmed najboljših poznavalcev Adamičevega življenja in dela prof. dr. Henrya Christiana z univerze Rutgers v New Arku, New Jersey, m mag. Mary Catherine Schumacher iz Urbane, Illinois. Podatke o Louisu Adamiču je dopolnjevala tudi z novimi bibliografskimi enotami o jugoslovanskih in ameriških razpravah, s proučevanjem virov v arhivu SR Slovenije, Arhivu CK ZKS, arhivu Marije Vilfan, gradiva, ki ga hranijo V ljubljanskem Društvu za združene narode in z zbiranjem pisateljeve korespondence. Za predstavitev širšega okvira Adamičevega dela je nadaljevala proučevanje političnega dogajanja v ZDA in Jugoslaviji v letih 1949—3951, opravila pa je tudi vse študijske obveznosti po sprejetem programu za drugi letnik podiplomskega študija ter ustrezne izpite iz angloameriške literarne teorije in kritike, ameriške književnosti v obdobju 1919—1945. slovenske književnosti v ZDA in Kanadi ter zgodovine slovenskega izseljenstva. Način življenja Slovencev v Avstraliji po drugi svetovni vojni Breda Cebulj-Saj ko se je takoj po zaposlitvi na Inštitutu za slovensko izseljenstvo vpisala na podiplomski študij na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in prijavila magistrsko nalogo z delovnim naslovom Način življenja Slovencev v Avstraliji, ki je vključena v srednjeročni raziskovalni program Inštituta. Njena mentorja sta doc. dr, Zmago S™ i tek iz Oddelka za etnologijo ljubljanske Filozolskc fakultete in znanstvena svetnica dr, Zmaga Kumer. Raziskovalka se je z vprašanji življenja slovenskih izse- ljencev v Avstraliji po drugi svetovni vojni ukvarjala ie med študijem in med drugim opravila tudi enoletni študij antropologije in sociologije migracij na School of Behavioural Sciences, Macquarie University v Sydneyu v šolskem letu 1984/85, Njena magistrska naloga tako sloni na gradivu, ki ga sistematično zbira že od leta 19S0, V letu 1987 je ob dodatnem zbiranju gradiva predvsem urejala dokumentacijo i/ arhivov slovenskih društev, klubov in cerkev v Sydneyu, Melbournu in Wol Ion gongu ter iz arhivov posameznih slovenskih izseljencev. Uredila j C društveno in cerkveno periodiko, tiskano v Avstraliji od 1945 do 1981. ter tekste slovenskih radijskih in TV oddaj, ki so jih predvajali na različnih etničnih radijskih in televizijskih postajah v Sydneyu. Melbournu in Canberri po letu 1972. Dokumentirala je 30 kaset, na katerih so posneti pogovori z avstralskimi Slovenci, uredila pa je tudi podatke iz do sedaj pregledane domače in tuje literature. Med omenjeno literaturo prevladujejo tuja dela, zlasti avstralska in delno angleška, ki jih je pregledovala med študijem v Sydneyu, kot tudi med enotedenskim študijskim obiskom v Londonu februarja 1987. Arhivske vire za svojo raziskavo je pregledovala tudi v Slovenski izseljenski matici. Etnografskem institutu SANU, Biblioteki SANU, Demografskem institutu, Etnografskem muzeju. Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu ter v Centru za proučevanje migracij in narodnosti v Zagrebu. Uredila je 432 diapozitivov in 172 fotografij iz različnih področij življenja in dela slovenskih izseljencev v Avstraliji. Redno je spremljala slovenski in jugoslovanski avstralski tisk ter vzdrževal a stike s predstavniki slovenskih izseljencev ter z dr. Gillian Bottomley, predavateljico za sociologijo migracij na Macquarie University. Transkribirala je na kasetah posnete pogovore s slovenskimi izseljenci in urejala terenske zapise pogovorov s povratniki iz Avstralije. Ob urejanju vsega omenjenega gradiva nastaja kartoteka podatkov, ki so v njej razvrščeni pod ustreznimi gesli, te pa je raziskovalka izdelala na podlagi vprašalnic, zbranih v enajstih zvezkih Etnološke topografije slovenskega entičnega ozemlja, ki jih je izdala v letih 1976/77 Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. Urejanje in proučevanje virov za slovensko izseljenstvo Nujen pogoj za delo je bilo dopolnjevanje strokovne literature, zraven pa urejanje in katalogiziranje knjig, periodike in arhivskih virov, ki jih hrani Inštitut. V sodelovanju z Biblioteko SAZU je bil v okvirih možnosti dopolnjen knjižni fond o izseljenskih vprašanjih, ki šteje trenutno 162 knjig. Urejena in popisana je bila izseljenska periodika (53 naslovov, 116 škatel), ki jo hrani Inštitut, zabeleženi so bili manjkajoči izvodi in duplikati (60 škatel). Nadaljevalo se je tudi urejanje arhivskege gradiva (81 Škatel). Pri tem so poleg delavcev Inštituta sodelovali tudi Študentje Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v okviru svoje obvezne prakse. Knjige in periodika so obdelane po avtorjih, naslovih in po stvarnih geslih, arhiv pa je po načinu urejanja, ki je bil vpeljan v prejšnjem obdobju, razdeljen po posameznih državah, izseljenskih organizacijah, osebah in temah. Obsega zelo raznovrstno gradivo: korespondenco, zapisnike, pravilnike, poročila, programe, leposlovne tekste, avtobiografske zapise in podobno. Ker je mag. Andrej Vovko začel z delom na Inštitutu ob koncu leta, tj. pozneje, kol je bilo načrtovano, je v tem letu proučeval predvsem vire za slo vensko izseljenstvo, ki jih hrani Inštitut, poleg tega pa je začel pregledovati ludi laže dostopne vire o delovanju društev, ki so jih v matični domovini ustanovili za pomoč izseljencem, predvsem Rafaelove družbe. Arhivske vire V drugih ustanovah je pregledoval tudi zunanji sodelavec Inštituta Marjan Drnovšek. Organizacija in tajništvo Inštituta K prizadevanjem za nadaljnje urejanje in katalogiziranje virov za slovensko izseljcnslvo sodi tudi nabava računalnika Atari Sm 124 in tiskalnika Star. Delavci inštituta so se začeli usposabljati za delo z njim, tudi z udeležbo na začetnih in nadaljevalnih tečajih v ZRC SAZU. Tajnica inštituta Spela Marinšek je opravljala administrativna dela in sodelovala tudi pri knjižni obdelavi izseljenske periodike ter pri evidentiranju člankov o izseljenstvu iz slovenskega tiska. Zunanji sodelavci Marjan Drnovšek iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana je v zvezi s pripravo analize virov za zgodovino slovenskega izseljenstva v omenjenem arhivu pregledal arhivske vire o izseljencih iz okrajnega glavarstva Ljubljana mesto, v Arhivu SRS pa vire o izseljencih iz okrajnega glavarstva Ljubljana-okollca, oboje za obdobje 1890—1915. Posebno so ga zanimali podatki o njihovi poklicni strukturi. Meta Vajgl iz generalnega konzulata SFRJ v Clevelandu, ZDA, je Opravila večje število intervjujev s starejšimi izseljenci in zbrala poleg njihovih pričevanj o Louisu Adamiču še droge dragocene podatke za zgodovino slovenskih izseljenskih organizacij. Sodelovanje z drugimi organizacijami Nadaljevalo se je sodelovanje s Slovensko izseljensko matico, Breda čebul j-Sajko je poskrbela, da so študentje Oddelka za etnologijo podobno kot na Inštitutu tudi v Slovenski izseljenski matici opravljali svojo obvezno prakso in urejali arhivsko gradivo te ustanove. To je še posebej pomembno, ker bo Inštitut po dogovoru s Slovensko izseljensko matico v okviru svojih prostorskih možnosti prevzemal njeno arhivsko gradivo in knjige. Inštitut je navezal stike z raziskovalci iz tržaške Narodne in študijske knjižnice — Oddelka za zgodovino, ki pripravlja raziskavo o Trstu kot izseljenskem vozlišču ter izseljevanju iz njegovega zaledja. Dclavci Inštituta SO sodelovali Z RTV Ljuhljana pri zbiranju gradiva za nadaljevanko »Slovenci po svetu«, z uredništvom Enciklopedije Slovenije in Jugoslavije ter Slovenskega biogralskega letnika. Z ljubljansko Filozolsko fakulteto so sodelovali pri organizaciji obiska ameriškega izseljenca Freda Bahovca iz Aljaske. Breda čebulj-Sajko je v neposrednih stikih organizirala zamenjavo dveh slovenskoavstralskih oziroma jugoslovanskoavstralskih revij za ustrezne slovenske. Udeležba na kongresih Suodnosi južnoslovenskih književnosti s književnost ima na angleskom jeziku, Zagreb, 10.—13. 12 — Janja Žitnik (z referatom). Etnološka tribina Etnografskog inštituta SANU, Beograd, 22.-23. 12. — Breda čebulj-Sajko (z referatom). študijska potovanja Breda Čebulj-Sajko, 23.—27. 2., British Museum, British Library, London. PREDAVANJA, REFERATI Breda Čebulj-Sajko Način Življenja avstralskih Slovencev po drugi svetovni vojni. Etnološka tribina Etnogralskog instituta SANU, Beograd, 22.-23. 12. Janja Žitnik Most med kulturama — osrednja tema Adamičevega rokopisa Orel in korenine. Referat na znanstvenem srečanju »Josip Torbarina« — Suodnosi južnoslovensih književnosti s književnost ima na engleskom jeziku. Zavod za znanost o književnosti, Zagreb, 10.—13. 12, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 3«—350. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Znanstvenoraziskovalno delo Inštituta za marksistične šiudijc ZRC SAZU je potekalo v okviru programskega sklopa Zgodovina in razvoj marksistične misli na Slovenskem, ki je del programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, uvrščen pa je v URP Filozofija. Programski sklop tvorijo tri dolgoročno zasnovane raziskave: — zgodovina slovenske marksistične misli (priprava Zbranih del Borisa Ziherla), — temeljna slovenska izdaja del Manta in Engelsa (METI), raziskovanje zgodovine nastanka in učinkovanja Marsove in Engel sove teorije, — aktualna vprašanja epistemologije in marksizem. Zgodovina slovenske marksistične misli (priprava Zbranih del Borisa Ziherla) V letu 1987 se je nadaljevalo delo za IV. in V. knjigo Zbranih del Borisa Ziherla. Za tisk je bilo pripravljeno gradivo V. knjige, ki v 57 bibliografskih enotah obsega obdobje 1950—1955. z ustreznim znanstvenim aparatom in uvodno študijo. Gradivo za IV. knjigo vsebuje izvirni srbsko-Iirvaški rokopis predavanj o historičnem in dialektičnem materializmu v letu 1950/51. Temeljno gradivo (okrog 400 strani) je v končni fazi prevajanja: v izdelavi je spremni aparat z obsežnimi primerjalnimi vsebinskimi variantami. Zbrano je bilo tudi gradivo za VI, knjigo Zbranih del Borisa Ziherla, V okviru raziskovanja predmarksistične socialne misli na Slovenskem je bilo opravljeno faktografsko delo za obdobje 1530—1860 (prodor industrijske revolucije na slovensko ozemlje v pred marčnem obdobju 19. stoletja, prva industrijska središča in nastajanje delavstva). Začela se je analiza socialnih vplivov teh procesov na Slovenskem, zlasti v Ljubljani, kjer so se ti vplivi kazali v društvenem življenju. Začela se je tudi prva faza sociološko-filozof-ske analize nastajanja teorije in ideologije vplivov in posledic procesov industrializacije in prolctarizacije na Slovenskem. V tem okviru je nastala tudi krajša monografska študija o Andreju Bernardu Smolnikarju (1795—1896), ki jo bomo v nadaljnjem raziskovanju še dopolnili in poglobili tako, da bomo njegovo delo primerjali s sočasnimi tokovi socialne misli v Evropi in s poskusi njene praktične udejanji t ve v Ameriki. Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Engelsa — raziskovanje zgodovine nastanka in učinkovanja Marxove in Engelsove teorije V 1. 1987 je bil izdelan znanstveni aparat za zvezka METI L 9. (K. Marx. H kritiki politične ekonomije 1858—1861) in I. 1, (K. Marx, Spisi o antični filozofiji, vsebinsko pa sta bila koncipirana zvezka I, 3, (K. Mars, F, Engels, Kritika Heglovega državnega prava, Nemško-francoski letopisi) in I. 10, (K. Marx, Kritika politične ekonomije 1861—1863, 1. del). V okviru znanstvenega aparata so bila rešena nekatera še odprta terminološka in prevajalska vprašanja, prikazan znotraj tekstovni razvoj objavljenih besedil, pripravljeni registri in bibliografije, razčiščena vprašanja, ki SO se pojavila pri stavljenju besedil. Besedila so bila dokončno usklajena z občimi uredniškimi načeli METT, sestavljeno je uredniško poročilo. Enaka načela so bila uporabljena pri zasnovi nadaljnjih zvezkov METI. Znanstvenoraziskovalno delo v okviru Temeljne slovenske izdaje del Mar xa in Engelsa je zajelo več problemskih sklopov. Raziskovanje pojmov ideologije in politike v Markovi teoriji in v sodobnem marksizmu Se je nadaljevalo S podrobno analizo Habermasove teorije moderne, ki jo je avtor razvil v svojem delu Diskurz moderne. Haberma-sovo izhodišče je, da je treba prevladujoči model človekovega teoretičnega in praktičnega odnosa do sveta v modemi dobi, t. i. »paradigmo samozavedanja« zamenjati s »paradigmo sporazumevanja«. Ta model razmišljanja in vedenja, ki mu Habermas pripisuje zmožnost, da človeka emancipira od sleherne bodisi notranje bodisi zunanje prisile, je tisto, kar je po Habermasove m mnenju diskurz modeme potlačil že na Svojem izviru, se pravi, pri Kantu, Da bi preverili tO Habermasovo stališče, smo raziskali njegovo razumevanje razsvetljenstva. Pri tem smo upoštevali še teorijo razsvetljenstva, ki jo je razvil Michel Foucault v svojih zadnjih, pos tu m no objavljenih predavanjih. Hkratno branje Habermasa in Foucaulta je pokazalo, da oba avtorja spregledujeta, da predpostavlja razsvetljenstvo kot svoj notranji pogoj in kot svoj bivanjski način neko ne-razsvetljeno jedro, ki se upira slehernemu poskusu svoje simbolizaeije. Podrobnejši koncept tega inertnega jedra, ki zagotavlja razsvetljenskemu diskurzu njegovo konsistcnco, smo razvili S pomočjo prikaza Kantovega koncepta zgodovine in njegove teorije sublimnega. Kritična analiza H abe rm asovega in Foucaultovega dojet j a razsvetljenstva je privedla do spoznanja, da se lahko materialistično pojmovanje zgodovine in materialistično pojmovanje politične prakse veliko naučita pri Kantovi filozofiji zgodovine. Raziskava vloge hegiovskih kategorij v Marxovi vrednostni in denarni teoriji je v letu 19E7 primerjala Marx o v teorem ekvivalentske oblike vrednosti in koncept logike ekvivalence, ki ga razvijata v svojem delu Hegemonija in radikalna demokracija E. Laclau in Ch, Mouffe. Raziskovanje recepcije Marsovih Očrtov je pokazalo, da se začenja pravo »odkritje« tega Marsovega dela v najboljšem primeru šele ob koncu šestdesetih let 2Ü. stoletja, Kljub temu lahko govorimo o njihovi recepciji tudi pred tem obdobjem, že nekako od sredine petdesetih let dalje, le da se pojavljajo Očrti znotraj tedanjih interpretacij kot besedilo, ki podpira »humanistično«, pa tudi sociološko in historiografsko branje Manta. Raziskovanje künstitucije socialistično ideologije se je nadaljevalo po zastavljenem načrtu, upoštevajoč spoznanja, ki jih je omogočilo opravljeno delo. Raziskovanje Še naprej združuje dva vidika. Prvič, analizo in interpretacijo sodobnih socialnih in političnih teorij, ki se ukvarjajo Z vprašanji civilne družbe, družbenih gibanj), države, politike (Jurgen Habermas, Klaus Japp, Klaus Eder, Ernesto Laclau, C han tal Mouffe, Michel Foucault; pregled razmišljanja vzhodnoevropskih avtorjev je zajel poleg Madžarske še Ceho-slovaško, zlasti besedila Vaclava Havela, Rudolfa Bat teka, Ladislava Hej d a-neka, Petra Uhla in drugih). Drugič, historično rekonstrukcijo, ki se je usmerila predvsem na vprašanje zasnavljanja »znanosti o družbi« (Wilhem Riehl, raziskava Eckarta Pankokeja). Raziskovanje sodobne marksistične teorije je obravnavalo problem post-marksizma (Habermas in Touraine) in vprašanje Gramscijevega pojmovanja kulture in intelektualcev. Pri raziskovanju sodobnih teorij argumentacije sta bili obdelani dve danes osrednji teoretski usmeritvi na tem področju; tradicionalna anglosaksonska. ki jo je do vrhunca pripeljal J. Habermas, in strukturalistična, ki ju zastopata predvsem O, Duero t in J. CI. Anscombre, Prva vidi v argumentaciji realizacijo emancipatoričnih potencialov komunikativnega uma, druga pa, prav narobe, pokaže, da je argumentacija privilegiran mehanizem ideološke interpelacije. Aktualna vprašanja epistemologije in marksizem Dokončan je bil historični pregled termina in pojma ideologija od začetka do srede 20. stoletja. Ob ten: je bil pojem ideologije koneeptualiziran, in sicer z opiranjem na konceptualizacijo ideologije pri L. Althusserju in C. Lc-fortu. Proučevan je bil odnos marksizma kot vladajoče ideologije do neka te rili modernističnih tokov ali del v tem stoletju. Posebej je bil obdelan odnos ideologije (prvenstveno politične) do modernistične umetnosti, pri čemer je bila poudarjena ambivalentna konceptu alizaci j a ideologije (ideologija kot napačna, sprevrnjena zavest in ideologija kot Svetovni nazor), ki učinkuje tudi na odnos ideologije do sodobne umetnosti, Oblikovani so bili nastavki za definiranje estetike kot filozofije umetnosti, ki je sestavni del filozofije kulture. V zvezi s tem problemom je bila proučevana predvsem novejša francoska epistemologija ter novejša estetika (E. Souriau, B. Croce, C. Lalo. R, Bayer, N. Goodman, itd,). V okviru raziskovanja odprtih vprašanj epistemologije in teorije znanosti se je nadaljevala v lanskem letu začeta obravnava pojma epistemološke problematike (G. Bachelard) oz, epistemološkega problema (J, T, Desanti). Osrednja pozornost je bila posvečena Desanti je vi zastavitvi vprašanja, ki loči v procesu konstituiranja znanstvene teorije tri vrste problemov; problemi prve in druge vrste so znotraj teoretski in so rešljivi ali z osnovnim instrumenta-rijem teorije ali pa na višji ravni sintaktične zgradbe, ki jo teorija vzpostavlja, da doseže nujno stopnjo lastne koherence; problemi »tretje vrste«, ki jih Desanti označi za epistemološke, pa sicer nastajajo v teoriji, a so z njenimi sredstvi nerešljivi in tako legitimno odpirajo prostor za kritični diskurz epistemologije. Desantijev pogled na mesto epistemološke problematike v znanstveni teoriji omogoča strožjo opredelitev razmerja znanosti iti epistemologije in pomeni doslednejšo izpeljavo načel Bachelardove epistemologije. Raziskovanje problemov formalizacije se je ukvarjalo z vprašanjem, do katere mere je mogoče formalizirati temelje intencionalncga sistema, V raziskavi so bile pregledane različne vrste analize prepričanja in ocenjene internal is tične jezikovne zmožnosti kot podlaga za poznejšo ekstemalistično kritiko. Kadrovsko zasedbo inštituta je 1. 12. 1967 okrepil mag. Oto Luthar, ki sodeluje kot novi raziskovalec za pretok v okviru URP Filozofija. Aleš Erjavcc je član sveta umetniškega programa TV Ljubljana, i. 12. je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Ideologija in umetnost*. — Tomaž Mastnak je bil član pripravljalnega odbora za znanstveno srečanje »Država i savremeno društvo«, ki ga je organiziral Inštitut za medju-narodni radnički pokret iz Beograda decembra 1987. — Neda Pagon je delegatka Marksističnega centra CK ZKS v svetu Nove revije, predsednica odbora samoupravne delavske kontrole pri Raziskovalni skupnosti občine Ljubljana Cerner in predsednica programsko-projektnega sveta Zgodovina Ljubljane pri Mestni raziskovalni skupnosti Ljubljana. — Vsi raziskovalci Inštituta so opravljali še druge funkcije (p rim. Letopis S AZU 37, ¿9S7, str. 242—243). Knjižnica je v letu 1937 prejela 115 knjižnih enot in 51 enot publicistike. 26 obiskovalcev in 7 sodelavcev si je sposodilo 58 knjig. Zunanji sodelavci Pri raziskovalnem in strokovnem delu Inštituta so sodelovali: prof. dr. Božidar Debenjak, Filozofska fakulteta, Ljubljana; mag. Miran Božovič, Filozofska fakulteta, Ljubljana; dr. Vladimir G1 igo rov, samostojni raziskovalec, Beograd; dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta, Ljubljana; dr. Matjaž Potrč, Marksistični center CK ZKS, Ljubljana; dr. Siniša Zarič, Ekonomska fakulteta, Beograd; Pavle Zgaga, Pedagoška akademija, Ljubljana; dr. Slavo j 2ižek, Inštitut za sociologijo, Ljubljana. V letu 1937 so pri raziskovalnem delu Inštituta sodelovali tudi trije mladi raziskovalci, katerih delo financira Občinska raziskovalna skupnost Ljub-Ijana-Centcr: Vlasta Vičič, Marksistični center CK ZKS, Ljubljana; Darij Zadnikar, Politična šola C K ZKS, Ljubljana; Franci Zore, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana. Pri raziskavi Socialni položaj nastajajočega proletariata in prvi zametki socialne misli V Ljubljani (1S30—184K), ki jo sofinancira Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana, je sodeloval mag. O to Luthar, Znanstvena posvetovanja Inštitut je oktobra 19S7 v sodelovanju z Društvom za estetiko organiziral mednarodno znanstveno srečanje z naslovom Metafora. Pivi del srečanja je bil 9. in 10. oktobra v dvorani SAZU in je imel naslov Nova družbena gibanja kot politična razsežnost metafore. Referenčni okvir prvega dela sta bili dve teoretski zastavitvi, ki skušata opredeliti realnost novih družbenih gibanj: na eni strani Habermasova teorija komunikativnega delovanja, na drugi strani pa teorija družbenega, ki sta jo v svoji knjigi Hegemonija in socialistična strategija razvila Ernesto Laclau in Chantal Mouffc. Na znanstvenem srečanju je sodelovalo 11 referentov, od tega 5 gostov iz tujine. Sodelovali so: dr. Kiaus Japp, mag. Tomaž Mastnak, mag. Jelica Sumič-Riha, Rado Riha, dr. Slavo j 2ižek, Mlad en Dolar, dr, Rast ko Močnik, dr. Ernesto Laclau, dr. Chantal Mouffe, dr. Ferenc Miszlivetz, dr. Michaly Vaj da. Drugi del mednarodnega znanstvenega srečanja je imel naslov Metafora in je potekal 15. in 16. oktobra v dvorani SAZU. Na tem delu znanstvenega sestanka je sodelovalo 10 referentov, med njimi pet sodelavcev Inštituta, Obravnavali so vlogo metafore v literaturi, likovni umetnosti in ideološkem diskurzu, ob tem pa tudi ocenili nekatere sodobne teorije metafore ter mesto metafore v novejši filozofiji. Sodelovali so: mag. Aleš Erjavec, mag. Lev Kreft, Meda Pagon, Božidar Kante, dr. Matjaž Potrč, mag. Vanda Božiče v i č, Miško Suvakovie, prof, dr. Heinz Paetzold, dr. Tanehisa Otabe in dr, Charles Forceville, Znanstvenega Srečanja se je udeležilo tudi strokovno občinstvo, ki je sodelovalo v razpravi. Vsi referati bodo objavljeni v Vestniku IMS. Inštitut je bil — ob Inštitutu za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Slovenskem sociološkem društvu — soorganizator jugoslovanskega znanstvenega srečanja Civilna družba in država, ki je potekalo od 28. do 30, oktobra v dvorani SAZU. Srečanje je bilo posvečeno ključnim vprašanjem aktualne razprave O civilni družbi in njenem odnosu do države: na eni strani rekonstrukciji izoblikovanja civilne družbe in pravne države v zgodovini evropske družbene in politične misli, na drugi pa uporabi tega pojma pri analiziranju in interpretiranju sodobnih družb. Referate je prispevalo 26 filozofov, sociologov, politologov in pravnikov iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, v razpravi pa je sodelovalo še veliko drugih. Obiski na inštitutu Dr. John K cane, profesor za politično filozofijo na Polytechnic of Central London in raziskovalni sodelavec Univerze v Bielefeîdu, 12- 4, V organizaciji Inštituta jc imel 15. 4. predavanje z naslovom »O politični teoriji Carla Schmidla«. Prof. dr. Furio Cerrutti, oddelek za teoretično filozofijo Filozofske fakultete univerze v Milanu, 10. 3. Prof. dr. Frank Fiedler, Karl-Marx-Univcrsitât, Leipzig, 22. 5. Prof. ilr. Hors t Rich ter, direktor Inštituta Franz Mehring na Karl-Marx-Uni- versitat v Leipzigu, 14. 10. Prof. dr. Bohdan Dzicmidok, predstojnik katedre za estetiko na Inštitutu za filozofijo in sociologijo univerze v Gdansku, 7. 12. V organizaciji Inštituta je imel istega dne predavanje »Razlikovanje med umetnostjo in estetsko vrednostjo«. Studijski obiski in potovanja Aleš Erjavec, 2S.—29. 4,, Dom mladih, Sarajevo; 29. 5.—10, 6. Inštitut za filozofijo in sociologijo Univerze v Gdansku in Inštitut za filozofijo in sociologijo Poljske akademije znanosti in umetnosti, Poznan in Varšava; 2.—14. IL, Inštitut za estetiko in znanost o umetnosti pri CNRS, Pariz. Rado Riha, 30. 4.-9. 5., CNRS, Pariz. Jelica Sumič-Riha, 30. 4,—9. 5., École des hautes čtudes, Pariz. REFERATI, PREDAVANJA Aleš Erjavec Otvoritveni govor na razstavi »Avantgarda v slovenskem gledališču med obema vojnama« — Prešernovo gledališče, Kranj, 27. 2, Slovenstvo danes. Predavanje v organizacij! Kulturne skupnosti Ribnica, Ribnica, 5. 3. Avantgardna umetnost. Razprava na tribuni, Dom mladih, Sarajevo, 28. 4. Avantgardna umetnost. Razgovor na II. programu Radia Sarajevo, 29. 4, Modernisât/Avant-garde — Postmodernism. Predavanje v Instytut kultury, Varšava, 29. 5. ter na Instytut kulturoznanstva UAM, Poznan, 6, 6, Aesthetics; Between Notion and Concept, Predavanje na Instytut filozofii i socjologii, Gdansk 1, 6, ter v Poljskem filozofskem društvu, Poznan, S, 6. From Political Historical Avant-garde to Postmodernism. Predavanje na Instytut filozofii i socjologii, Gdansk, 2, 6, Metaphor and Ideology. Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju Metafora, ki sta ga organizirala inštitut za marksistične študije ZRC SAZU in Društvo za estetiko, Ljubljana, 16. 10. L'esthétique: entre la notion et le concept. Predavanje na Institut d'esthétique et des sciences de l'art (CNRS), Pariz, 12. IL. Tomaž Mastnak Slovo od mrtvih idej, Ekspoze na okrogli mizi Teoretska relevanca anarhizma, Marksistični center Univerze, KRT, KDIC, Ljubljana, 13. 1. Otvorena pitanja demokrati je save t a. Ekspoze na okrogli mizi Dcmokratija save ta, Inštitut za medjunarodni radnički pok ret, Beograd, 17. 6. Modernization of repression. Referat na mednarodnem simpoziju Problems of Modernization, Inštitut za sociologijo Madžarske akademije znanosti, Budimpešta, 8. 9. Geht es noch darum, die Gesellschaft zu verändern? Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju Metafora (prvi del. Nova družbena gibanja kot politična razsežnost metafore), IMS ZRC S AZU in DE, Ljubljana, 9.10. Totalitarizem od spodaj. Referat na jugoslovanskem simpoziju Civilna družba in država, IMS ZRC SAZU, ISU, SSD. Ljubljana, 23. 10. kGorbačevščina* and the European Peace Movement Ekspozc na mednarodnem seminarju Europe and Gorbachov/The perspectives of an All-European Democratic Movement, Kolegij študentov prava in družboslovja na Eotvos Lorand Univerzi, Budimpešta, 21. 11. Postmarksizeni. — Predavanje na III. radijskem programu, avgust 1987, (skupaj s Pavlom Gantarjem). Razdvajanje društva i države — autonomno-društvena tendenci j a u reformi socializma. Referat na jugoslovanskem simpoziju Država i savrcmeno društvo, Inštitut za medjunarodni radnički pokret, Beograd, 15. 2. Neda Pagon Gramsci, pojmovanje organizacije kulture in intelektualcev. Referat na mednarodnem posvetovanju o Antoniu Gramsciju, Ljubljana, 29, 9. Primerjava rabe metafore pri Marxu in Fourier ti. Referat na mednarodnem znanstvenem sestanku Metafora, IMS ZRC SAZU in DE, Ljubljana, 16. 10. Postsocializem in marksizem. Predavanje na III. radijskem programu, Ljubljana IS, 5. Prispevek na posvetovanju o postmarksizmu, Ljubljana, 25, 6. O čarovnicah in feminizmu. Prispevek na okrogli mizi III, radijskega programa, Ljubljana, 24. 6. Rado Riba Die neuen sozialen Bewegungen — ein neuer Subjektbegriff? Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju Metafora (prvi del, Nova družbena gibanja kot politična razsežnost metafore), IMS ZRC SAZU in DE, Ljubljana, 9, 10. Die Frage der Aufklärung. Referat na mednarodnem znanstvenem kolokviju Die Masken der Hysterie. Dunaj, 15. 11. Jellca Šumič-Riha Rationalität in der Argumentation. — Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju Metafora (prvi del, Nova družbena gibanja kot politična razsežnost metafore), IMS ZRC SAZU in DE, Ljubljana, 9. 10. BTÖUOGRAFTJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH J50-351. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA V URP Naravna m kulturna dediščina slovenskega naroda je vključeno raziskovalno delo našega inštituta pod »Preučevanje geografskega okolja Slovenije«. Zajema dva glavna tematska sklopa: Naravni elementi geografskega okolja in Regionalna geografija in regionalni razvoj. V okviru prvega so štiri raziskave: Ogroženost slovenske zemlje po naravnih nesrečah, Geografija poplavnih področij na Slovenskem, Redna letna opazovanja ter merjenja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, Geomorfološko kar tiran je Slovenije v merilu 1 : 100 000 in pregledna geomorfološka karta Slovenije v merilu 1: 500 000, v okviru drugega pa dve, in sicer Geografska monografija Slovenije in Preučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem, Prednostne so bile raziskave za Geografsko monografijo Slovenije, ki jih vodi a kad, prof. dr. Ivan Gams. Naš inštitut pripravlja s pomočjo zunanjih sodelavcev Splošno geografsko monografijo Slovenije. Zanjo smo zbirali gradivo in izdelovali koncepte za sprejeta poglavja. Poglavja o gospodarstvu, historično-geografskern razvoju, legi ozemlja, kmetijstvu in razvoju industrije ter industrializacije v Sloveniji so napisana in jih uredništvo usklajuje. Inštitut je prevzel eno od štirih regionalnogeografskih knjig, Savirtjsko-sotelsko in jugovzhodno Slovenijo. Pri njej sodelujejo vsi inŠtitutski in trije Zunanji Sodelavci. Delo smo nadaljevali z usklajevanjem koncepcije, zbiranjem gradiva in izdelavo regionalizacije na ravni makro- in mezoregij, Nova raziskovalca Drago Perko in Maja Plemelj sta s sodelovanjem mentorjev ugotavljala regionalno strukturo na terenu in medsebojno usklajevala metode dela. Ob pripravi poglavja o reliefu Slovenije za Splošno geografsko monografijo Slovenje je Milan šifrer opravil tudi nekatere dodatne raziskave v Slovenski Istri, na Dolenjskem ter v Škofjeloškem in Posavskem hribovju. Posebno pozornost je ob tem posvetil vplivu tcktonike in klime na relief, starosti terciarnih ravnikov in raziskavi lokalno ohranjenih ostankov globokega terciarnega tropskega prcpercvanja. Dopolnilno je raziskoval tudi sledi pleisto-censke zaledenelosti Soške doline. Tudi tu je, podobno kot pri Bohinjskem ledeniku v Blejsko-radovljiški kotlini, ugotovil, da pripada ledeniŠki drobir, doslej datiran v wiirm, dvema poledenitvama. Kot član jugoslovansko-ameriškega projekta. »Geokemija tal na fluvioglacialnih terasah reke Save v Sloveniji« je skupaj s slovenskimi in ameriškimi kolegi sodeloval pri izboru lokacij za odvzem prsti za določitev njihove starosti. V okvir regionalne geografije in regionalnega razvoja sodi tudi proučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem (Drago Meze, Milan Na tek). Po zastavljenem programu in na osnovi sprejete metodologije za proučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem smo razširili terensko raziskavo kmetij z velenjske, ravenske in dravograjske občine na področja značilnih samotnih kmetij v delih s loven j egraške, konjiške in celjske občine (južno hribovito obrobje Slovenj egraške kotline, leva stran zgornje Misli nje, obrobje Vitanjsko-doli-škega po dol j a in jugovzhodno pobočje Paškega Kozjaka). Zaključili smo raziskavo hribovskih kmetij na Šentviški planoti ter v Goren ji in Dolenji Trebuši. Drago Meze je po že ustaljenih smernicah za. proučevanje hribovskih kmetij raziskal 153 teh na Šentviški planoti in 68 v bližnji Gorenji in Dolenji Trebuši. Ena glavnih ugotovitev je, da so si kmetije v večjem delu šentviške planote po potresu gospodarsko zelo opomogle, z izjemo najvišjega dela planote, kjer še naprej nazadujejo, medtem ko v obeh Trebušah tudi popotresna pomoč ni mogla zaustaviti močnega povojnega nazadovanja tamkajšnjih kmetij; to je naj očitnejše v deležu opuščenih kmetij, ki jih je v Dolenji Trebuši kar 57%, v Gorenji pa tretjina, V raziskavo, ki je v teku, je zajel tudi 108 tipičnih samotnih hribovskih kmetij na levem hribovitem obrobju Slovenj egraške kotline z naselji Zgornji in Spodnji Razbor, Graška Gora in Završe. Milan Na tek je na osnovi sprejete metodologije za proučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem zbral večino terenskega gradiva za domačije v porečju Hudinje in levih pritokov zgornje Pake, Na ozemlju med Pohorjem in Dobmskim podoljem, ki meri okrog 129 km', je v 17 naseljih anketiral 279 kmečkih gospodarstev. Na osnovi statističnega gradiva iz leta 1981 je podrobneje osvetlil velikost kmečkih gospodarstev po najmanjših političnih enotah — krajevnih skupnostih celjske regije, Za območje Notranjske, ki ga sestavljajo občine Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna, je orisal na podlagi členitve posameznih demografskih prvin (rodnost, umrljivost, naravni prirastek in selitvena bilanca) njihov pomen in vlogo na spremembo števila prebivalstva v obdobju 1961—1961. Raiskave o ogroženosti slovenske zemlje po naravnih nesrečah (Milan Orožen Adamič) sodijo v sklop Naravni elementi geograiskega okolja. Zajele so proučevanje genetsko antopogenega zemeljskega plazu izpod hriba Ruardi v Zagorju, ki se je Sprožil 16. 2., in večkratnih oktobrskih nalivov s točo na Goričkem, v Dolenji Trebuši in dragod v Sloveniji. Nadaljevalo se je zbiranje in urejanje gradiva o naravnih nesrečah, ki so v preteklosti prizadele Slovenijo, in izpisovanje dokumentacije iz starejšega časopisja. Geografijo poplavnih področij na Slovenskem (Milan Sifrer) so dopolnile raziskave poplavnega sveta ob Temenici, Vipavi in Notranjski Reki, S čimer je bilo raziskovanje posameznih poplavnih področij na Slovenskem zaključeno. Milan Sifrer je raziskoval poplavni svet ob Temenici, ki se močno razširi predvsem na področju ponikanja Temenice pri Ponikvah in pod Mirno Pečjo. Redna letna opazovanja ter merjenja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (Milan Sifrer) so bila na Triglavskem ledeniku opravljena 15. in 16. 9,, na ledeniku pod Skuto pa 18. in 20. 9. Triglavski ledenik se je spet močno skrčil. Na spodnjem, vzhodnem koncu se je v novih grbinah umaknil kar za 15—20 m, njegova debelina pa se je zmanjšala za 1—1,5 m. Pri merjenju so sodelovali Dušan Košir in nova raziskovalca Matej Gabrovec in Maja Plcmelj, o stanju ledenika pa so nas vse ledeniško leto 1986/87 redno obveščali opazovalci z meteorološke postaje na Kredarici, ki so ledenik tudi velikokrat fotografirali. Delo za geomorfološko karto Slovenije (Karel Na tek) je bilo dvosmerno. Za pregledno geomorfološko karto Slovenije v merilu 1 :500 000 so bili znanstvenemu svetu zveznega projekta predani: avtorski original, Iitološka karta Slovenije istega merila, karta reliefnih kategorij in oblik 1 : 100 000 in tolmač karte z geomorfološko bibliografijo Slovenije. Za geomorfološko karto Slovenije merila 1 ; 100 000 je bil avtorski original lista Celje dopolnjen z rezultati reliefne analize in v glavnem zaključen- Začelo se je zbiranje podatkov za numerično analizo rečne in dolinske mreže ter podrobnejše proučevanje povezanosti reliefnih oblik z litoioško zgradbo in nivacijskih oblik na Pohorju, Matej Gabrovec je na osnovi letalskih posnetkov izdelal osnutek karte reliefnih oblik Polhograjskega hribovja na karti 1 :100 000, list Kranj. Kartografska skupina (Maruša Rupert in Meta Ferjan), ki jo vodi Milan Orožen Adamič, je v sodelovanju z avtorji razprav izdelala vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov za 27. številko Geografskega zbornika. Začela je izdelovati grafične prikaze za Monogra/ijo Slovenije, nekaj pa jih je izdelala tudi za prispevke sodelavcev Inštituta, ki bodo objavljeni v drugih publikacijah (Ujma, Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov). Nekaj tematskih kart in dragih prikazov je izdelala tudi za druge inštitute ZRC SAZU. Pri tem je šc bolj kot prej uporabljala računalnik Atari. Izpopolnjevala se je grafična programska oprema in dopolnjevala kartografska zbirka, ki pa zaradi sanacije inštitut s kih prostorov in s tem zvezane začasne selitve inštituta še ni urejena tako, kot bi bilo potrebno. Knjižnico in tajniško delo na Inštitutu vodi Marija Gorenšek. Knjižni fond je v letu 1987 narasel za 204 knjige in 473 enot periodike, izposojenih je bilo 137 enot. Matej Gabrovec je podpredsednik Ljubljanskega geografskega društva, v katerem je organiziral šest strokovnih ekskurzij, in blagajnik Zveze geografskih društev Slovenije, — Drago Meze je član strokovne komisije za geografijo Znanstvenega sveta za humanistične vede RS S, opravljal je še več funkcij (prim, Letopis SAZU 37, 1987, str. 248). — Milan Natek je predsednik komisije za tisk Zveze geografskih društev Slovenije, član njenega izvršilnega odbora in predsednik njegove komisije za priznanje in nagrade ter kadrovske zadeve. — Milan Orožen Adamič je opravljal iste funkcije kot prej (prim. Letopis SAZU 37, 1987, str. 249), enako Milan Sifrer (prav tam, str. 251). Geografski zbornik V tisku je 27. knjiga Z razpravami: Hribovske kmetije na Idrijskem in Cerkljanskem (Drago Mcze), Hribovske kmetije na severni strani Poljanske doline (Milan Orožen Adamič), Pokrajina in raba tal v Ptokokrju (Drago Pcrko). Pomembnejši sestanki Znanstveni svet inštituta se je sestal dvakrat, 16. 1, in 26. 10. Uredniški odbor Geografskega zbornika, katerega član je postal tudi Igor Vrišer, je imel tri seje. Redakcijski odbor za Splošno geografsko monografijo Slovenije in svet, ki koordinira delo Regionalnogeografske monografije Slovenije, sta imela skupaj štiri seje. Obiski Borut Kirbus Z Geografskega inštituta Jovan Cvijič Srbske akademije znanosti in umetnosti je bil na študijskem obisku od 28. 9. do 14. 10. Seznanili smo ga z raziskovalnim delom inštituta, Karel Natek pa mu je predstavil metodologijo geomorf otoškega kartiranja v kabinetu in na terenu. Studijska potovanja v tujino Matej Gabrovec, Drago Perko in Maja Plemelj so bili na študijskem obisku od 11, do 15. 5. na Geografskem inštitutu v Bekešesabi na Madžarskem. Kare i Natek je bil na študijskem obisku od 17. do 24. 5. na Inštitutu za vede o Zemlji Univerze Marije Curie-Sk!odowske v Lublinu, od 1. do 6, 6. pa na Geografskem inštitutu Poljske akademije znanosti v Krakovu. Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih Posvetovanje O izdelavi etnološke topografije ljubljanskih občin, Ljubljana, 25. 3. (Milan Natek). Jugoslovanski simpozij O teoriji in metodologiji regionalne geografije (Ileši-Čevi dnevi), Ljubljana, 2.—3.4. (Matej Gabrovec, Drago Meze, Drago Perko, Maja Plemelj, Karel Natek, Milan Natek, Milan Orožen Adamič, Milan šifrer). Mednarodni simpozij o geomorfološkem proučevanju in kartiranju, To run (Poljska), 26,—30. 5. (Karel Natek). 2, jugoslovansko srečanje geomorfologov v Liki in na Velebitu, Gospič, 18.—21, 6. (Matej Gabrovec, Karel Natek, Maja Plemelj). Mednarodni simpozij o človekovem posegu v kras, Postojna, 11, 9. (Milan Sifrer). Jugoslovansko posvetovanje Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življenjsko okolje. Bled, 21.—23. 9. (Matej Gabrovec, Drago Perko, Maja Plemelj), 14, zborovanje slovenskih geografov, Postojna 15.—17. 10. (Matej Gabrovec, Drago Perko, Maja Plemelj, Karel Natek, Milan Natek, Milan Orožen Adamič, Milan šifrcr). REFERATI, PREDAVANJA Matej Gabrovec Nekaj informacij o digitalnem modelu reliefa in motnosti njegove uporabe v geografiji in geomorfologiji. Referat na 2. znanstvenem zborovanju geomorfologov, Gospič, 18. 6. Razvojne motnosti kmetijske pridelave glede na naravne danosti Rerefat na 14. zborovanju slovenskih geografov, Postojna, 15, 10. Karel Natek Geomorfotoške in geološke predispozicije za proučevanje neo tektonskih procesov v Sloveniji. Predavanje na Inštitutu za vede o Zemlji Univerze Marije Curie-Sk1odowske, Lublin (Poljska), 18. 5. Tipi reliefa v Sloveniji. Predavanje za študente geografije na Univerzi Marije Curie-Sklodowske, Lublin (Poljska), 19. 5. Nastanek m razvoj kraškega površja Notranjske. Referat na 14. zborovanju slovenskih geografov, Postojna, 16. 10. MIlan Natek Hribovske kmetije v pokrajinski strukturi Mežiške doline. Prvi jugoslovanski simpozij »Teorija in metodologija regionalne geografije«, Ljubljana, 2. 4. Prvine rasti števila prebivalstva na Notranjskem, v obdobju J96J—1981. 14. zborovanje slovenskih geografov, Postojna, 16. 10, MIlan Orožen Adamič O žledu. Referat na 14. zborovanju slovenskih geografov, Postojna. 17. 10. Drago Perko Preobrazba pokrajine pod vplivom človekovih dejavnosti v Pokokrju. Referat na mednarodnem posvetovanju Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življenjsko okolje. Bled, 23. 9. Nadmorskii višina in odmiranje prebivalstva. Referat na 14, zborovanju slovenskih geografov, Postojna, 17. 10. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 351—353. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA V usmerjenem raziskovalnem programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda smo proučevali Temeljno raziskovanje krasa, in sicer področja speleologije in geografije krasa. Posebno pozornost smo posvetili Dolenjskemu krasu, delno tudi Primorskemu in Notranjskemu krasu, ne da bi pri tem zanemarili teoretična vprašanja krasoslovja. S temeljnimi spoznanji smo obogatili znanje o krasu in ga uspešno uporabili pri raziskavah, ki so bile posebej naročene. Speleogeotoške raziskave Redno delo je obsegalo odkrivanje in raziskovanje ter dokumentacijo kraških pojavov Slovenije, temeljne raziskave pa pronikanje vode, litološke parametre zakrasevanja in kvartarno speleogenezo kraških jam, s poudarkom na podatkih z Dolenjskega krasa. Nova spoznanja so bila objavljena v 8 prispevkih in predstavljena s 15 predavanji na strokovnih srečanjih doma in v tujini, precej gradiva pa je še v obdelavi in pripravi za objavo. Kataster kraških pojavov je bil že v preteklem letu prenesen v računalniški spomin (Atari 520 ST), v tem letu pa smo to zbirko sistematično preverili in popravili oz. dopolnili napačne in manjkajoče podatke. Zbirka osnovnih podatkov je tako popolnoma operativna, nepopolni so podatki o manj kot 1 % vseh registriranih jam. Obsežno preverjanje teh podatkov je nekoliko zavrlo sprotno vnašanje podatkov o novo raziskanih jamah, Kljub temu, da je izmenjavanje gradiva z Jamarsko zvezo Slovenije potekalo normalno in da smo prejeli okrog 500 enot, je od tega obdelan le manjši de); zdaj je registriranih 5766 jam. Knjižni fond smo letos povečali za 479 enot, od tega 397 enot periodike in 82 naslovov knjig, separatov in kopij. Knjižnica je izposodila 51 & knjižnih enot. Nadaljevali smo vnašanje podatkov o knjižnem fondu v računalniški spomin ter dopolnjevali ostale kataloge. Pri proučevanju prenikanja padavin smo zaznali sorazmerno zelo visoke trdote voda v območju Taborske jame, meritve izločanja sige pa so pokazale, da se že po nekaj metrih toka izloči prek 40 % karbonata. Potrjena je ugotovitev iz Škocjanskih jam, da je stopnja izločanja premo sorazmerna s trdoto, a obratno sorazmerna s pretokom. Pri študiju korozije voda pri odtoku z ne-kraškega sveta na karbonatne kamnine smo najprej proučili hidravlični sistem jame Predvratnica, nato pa na tem primeru študirali stopnjo koro-zivnosti, ki je, po pričakovanju, obratno sorazmerna pretoku. Celoletni iznos korozije na tem sorazmerno majhnem Ozemlju znaša preko 70 t kamnine. Študij litoloških parametrov zakrasevanja je pokazal, da je poleg kemične dcnudacije površja poglavitni faktor oblikovanja vzporeden umik pobočij. Ta kombinacija je zaznavna tako v površju krasa kot celote kot pri oblikovanju drobnejših oblik, kot npr. vrtače. Razmerje med obema procesoma je dimenzionirano klimatsko in litološko. Ugotovili smo, kaj je pri celotni sliki vrtače osnovna oblika in kaj prispeva geološka struktura. Ker je gostota vrtač obenem močno pozitivno korelirana z gostoto korozijskih brezen, naša dognanja pomebno prispevajo k boljšemu razumevanju odtoka deževnice in nastajanju kraškega zbiralnika, v odvisnosti od geoloških danosti. Proučevanje kvartarne speleogeneze kraških jam je prineslo nova dognanja o starosti in nastajanju sedimentov v Taborski jami in okolici, pa tudi k splošnemu geološkemu znanju O tem ozemlju. Različni tipi sedimentov so tako genetsko in časovno opredeljeni, dinamika sedi men taci je pa se sklada z dosedanjim znanjem o kvartarnem dogajanju v širšem območju Med i terana v mlajšem kvartarju. Tudi na območju Taborske jame je sedimentacija v jamah veren odsev klimatskih nihanj, ugotovljene podrobnosti pa se dajo vzporejati s prejšnjimi dognanji 7. matičnega Krasa. V okviru študija hidrogeologije krasa jugovzhodne Slovenije je zbrana in ovrednotena ključna literatura ter določeni temeljni problemi kot izhodišče za nadaljnje proučevanje. Začeli smo proučevati mineralogijo jamskih sedimentov in opremljati mineraloški laboratorij. Geografske raziskave Proučevanje reliefne strukture Suhe krajine je potrdilo nove geomorfološke poglede, pridobljene z raziskavami matičnega in notranjskega krasa. Po vrhovih in stopnjasto razporejenih ravnotah in policah nad ravniki smo kraški relief Suhe krajine razdelili v tri poglavitne reliefne generacije, ki so v posameznih morfogenetskih enotah različno zastopane, pa tudi različno višinsko in prostorsko razpostavljene. Omejene in razmejene so z značilnimi rebrnimi strminami, ki nedvomno odražajo aktivne tektonske strukturne prvine. Tektonska aktivnost je ponekod komaj nakazana, na primer na obeh straneh Dobrega polja. Stopnje med morfološkimi enotami so ponekod enostavne, enojne, drugod pa sestavljene iz dveh ali treh pa tudi več stopnic. S podrobnejšo primerjavo posameznih morfoloških enot celotnega Dolenjskega krasa je možno pojasniti številna morfološka, pa tudi kraško hidrografska vprašanja. na katere doslej ni bilo jasnih odgovorov (glej I. Gams, 1987). V okviru proučevanja reoentnih fluvialnih sedimentov v ponikalnicah Ribniškega in Kočevskega polja je bil najprej predviden, nato pa z različnimi metodami potrjen kraški hidravlični sistem jam Predvratnica in izpostav- I jeni faktorji, ki na tem območju lahko ob majhni neprevidnosti povzročijo osnesnaženje obsežnega vodozbirncga območja. Ugotovljen je bil tudi velik vnos mehanskega plavja v podzemlje na območju Roga in obratno, minimalna vsebnost sedi m en to v v izvirih istih voda, kar odpira nadaljnja vprašanja. Študij morfologije ill speleogeneze ponornih območij je ponovno potrdil, da se v prepletanju posameznih dejavnikov kaže prevladujoč vpliv strukture, zlasti tektonske predisponiranosli posameznih ponomih con, ter širša ume-šienost kuntaktnih con med večje kraške gmote. Proučevanje oblikovanosti skulne površine v izbranih kraških jamah je v nadaljevanju prispevalo predvsem pregled obstoječe literature in izpostavilo odprla vprašanja. Terensko in teoretično obdelani problemi pa so že prispevali nova spoznanja, ki dopolnjujejo znanje o dogajanjih v kraških rovih ob njihovem nastajanju in preoblikovanju. Diugo raziskovalno delo je bilo povezano s pogodbenimi nalogami. Uspešno smo izvedli sledilni poskus v zaledju izvirov Tima ve in zaključili raziskave v zvezi z zaščito vodnih virov Trnovskega gozda in Banjščice. Izdelali smo študijo O ogroženosti osimskih avtocest z burjo ter podali ekspertizo o možnem vplivu kraške podlage na predvidene zajezitve v dolini Dragonje. Nadaljevali smo proučevanje kraškega zaledja vodovodnih zajetij Malni pri Planini in Dobličica pri Črnomlju. V obeh primerih so to pripravljalna dela za bodoče sledilne poskuse večjega obsega. Nadaljevali smo raziskovanje vodnih virov Loške doline in v to nalogo vključili tudi del rednih raziskav vpliva iitoloških parametrov na za kr ase vanje. Nadaljevali smo delo pri mednarodnem projektu (SUWT), namenjeno preučevanju sledilnih metod v krasu. Sodelavci Kraške muzejske zbirke, posebne delovne enote Inštituta, so nadaljevali dokumentiranje in registriranje naravne in kulturne dediščine Notranjske za bodoči Slovenski krasoslovni muzej. Kot izhodišči za pripravo programa tega muzeja sta bila izdelana elaborata o oblikah pedagoške dejavnosti v njem in o zasnovi, vsebini in dejavnosti Kraškega muzeja pri Škocjanskih jamah. V okviru naših pobud za reševanje problematike muzejske dejavnosti na Notranjskem je bilo izdelanih 5 poročil. Speleobiološka zbirka je bila dopolnjena s 100 novimi preparati. Dopolnjeno je bilo gradivo o krasu v Jugoslaviji s 120 diapozitivi in negativi s študijskega potovanja po Dinarskem krasu. Pripravljenih je bilo več priložnostnih razstav, kot npr. ob 40-letnici Inštituta, ob vpisu Škocjanskih jam v svetovno dediščino UNESCO, ob mednarodnem simpoziju o vplivu človeka na kras itd. S tematskimi razstavami smo gostovali po vsej Sloveniji in priredili preko 50 predavanj za učence srednjih šol. Razstave in zbirke v Postojni si je ogledalo okrog 25 000 ljudi, Prcdjamski grad nad 60 000, gostujoče razstave izven Postojne pa 21 000. Na področju arheologije smo vodili zaščitna arheološka izkopavanja na antični nekropoli na Uncu in nadzirali izkope za vodovodni rezervoar na gradišču Obroba pri Knežaku, izkope za vodovod od Pari j do Zagorja ter v okolici Košane, V okviru naloge Arheološka raziskovanja okolice Košane smo izvedli arheološko topografijo ter izsledke obdelali v posebnem elaboratu. Precej dela je bilo vloženega v muzejsko dokumentacijo arheološkega gradiva, urejanje depojev ter obnovo zbirk v Postojni in Predjamskem gradu. Delo za Kraško muzejsko zbirko vodi M. Urleb s sodelavcema F. Maleč-karjem in J. Hajno, pomagajo pa jim tudi drugi člani inštituta; občasno sodelujeta še K. Čepek kot dokumentarist in R. Vidmar kot vodička po zbirkah. Knjižni fond se je povečal za 479 enot. od tega je 397 enot periodike in 62 naslovov knjig, separatov in kopij. Izposojenih je bilo 513 enot. od tega 176 zunaj inštituta. V letu 1937 je Inštitut praznoval štiridesetletnim obstoja. Oh tej priložnosti smo pripravili v avli svoje stavbe razstavo, ki so si jo ogledali obiskovalci muzeja in drugi gostje. Poleg tega smo opozorili na naš jubilej s krajšimi priložnostnimi predavanji ob različnih družbeno pomembnih dogodkih v Postojni. Skupščina občine Postojna nam je ob občinskem prazniku podelila »Priznanje 23. april« za znanstveno delo in tvorno vključevanje delavcev Inštituta v življenje občine. Jubilej smo praznovali tudi s tovariškiro srečanjem sedanjih in nekdanjih delavcev Inštituta. Dr. Peter Habič je vodil pripravljalni odbor za 14, zborovanje slovenskih geografov v Postojni i:i uredil obsežen zbornik referaLov. Sodeloval je pri organizaciji mednarodnega simpozija o človekovih posegih v kras. Na II. znanstvenem zborovanju geomorfologov Jugoslavije v Gospiču je bil izvoljen za predsednika nove podkomisije za geomorfologijo pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije. Delal je v občinskem štabu civilne zaščite in v občinski konferenci SZDL v Postojni. — Dr. Rado Gospod a rič je predsednik Slovenskega geološkega društva. — Mag. Janja Kogovšek je bila mentorica petim dijakinjam Srednje tehniške in naravoslovne šole, ki so opravljale delovno prakso na Inštitutu, in predavala ob naravoslovnem dnevu na osnovni šoli Postojna, — Dr. Andrej Kranjc je delal v Zvezi geografskih društev Sloven i je. Jamarski zvezi Slovenije, Občinski raziskovalni skupnosti. Občinskem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Jc sekretar komisije »Man's Impact in Karst« mednarodne geografske zveze, redni član podkomisije INQL'A za Sredozemsko in Črno morje ter vodja jugoslovanske delovne skupine za Projekt 200 IGCP UNESCO. Kot zunanji ¿lan je bil povabljen k francosko-po 1 jskj okrogli mizi o krasu. — Andrej Mihevc je vodil več skupin tujih študentov in krasoslovccv po krasu in jamah. Sodeloval jc pri organizaciji zborovanja slovenskih geografov ter mednarodnega simpozija IGU »Man's Impact on Karst«. — Dr, France Sušteršič je koordiniral praktično delo srednješolcev na Inštitutu, inštrutral je nekatere sodelavce v računalniškem programiranju. Je član izvršnega odbora Jamarske zveze Slovenije in član uredniškega odbora Naših jam. — Mehtilda Urleb je delegatka družbene skupnosti v svetu Goriškega zavoda in Knjižnice v Postojni, članica sveta za kulturo in sveta za spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL Postojna. — Franc Malečkar je s sodelavci pripravil razstavo o delu Inštituta ob njegovi 40 let niči, ob vpisu Škocjanskih jam v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je priredil priložnostno razstavo o Škocjanskih jamah. Za tečaj o varnosti pri delu na ZRC SAZU je pripravil gradivo o varnosti pri raziskovanju krasa. Urejal jc rubriko »Jamarske vesti« v Primorskih novicah. Je mentor geološke sekcije Kluba mladih raziskovalcev v Kopru. — Jurij Hajna je usmerjal delo jamarskega društva Luka Ceč v Postojni. — Leon Drame je delal v Jamarskem društvu Rakek, pri Jamarski zveri Slovenije in pri ZOTKS. Pomagal je organizirati in Voditi več mladinskih raziskovalnih taborov. — Samo Morel je vodil terensko delo v svojem matičnem društvu »Dimnice* v Kopru in Sodeloval pri izobraževanju mladih jamarjev. Udeležba na strokovnih srečanjih, simpozijih in kongresih Jugoslovanski simpozij o regionalni geografiji in regionalizaciji. ZGDS, Ljubljana, 2., 3. 3. {Habič). Posvetovanje o energiji. SAZU, Ljubljana, 13. 3. {Habič). Colloque international de sedi mentol og i e karstique. Han-sur-Lesse, Belgija. 18.—22. S. (Gospodari). Ekologija, energija, varčevanje. Problemska konferenca SZDL, Ljubljana, 26. 5. (Habič, Sušteršič). VIL srečanje prijateljstva raziskovalcev krasa Koroške—Slovenije—Fur lani je—Julijske krajine, Tipana, 29,—31. 5. (Malečkar), Simposio internazionale L'evoluzione della piatlaforma carbonatica del Carso. Trieste, 1. — 6. 6. (Gospodarič). Table ronde franco-polonaise sur paléokarst et la protection du milieu karstique, Katowice, Poljska, 1, — 8. 6. (A. Krajnc). Čo vek i krš '37, Trebi nje, 5,—7. 6. (Drôle, Kogovšek, M. Kranj c, Malečkar, Mihevc, Sušteršič, Zlokolica). H. znanstveno zborovanje geomorfologov Jugoslavije. Gospič, 17. — 25. 6, (Habič, Sušteršič, Zlokolica). 12. INQUA Congress, Ottawa, Kanada, 31. 7. — 9. S. (Gospodarič). Man's Impact in Karst, IGU, Postojna, 11.—14, 9. (Habič, Kogovšek, A. Kranj c, Sušteršič), Problems of Karst Complex Study of Mountaineous Countries. Tbilisi, SSSR, 3, — 10. 10. (Mihcvc). 14, zborovanje slovenskih geografov, ZGDS, Postojna, 15. — 17. 10, (HabiČ, Kogovšek, A. Krajnc, Slabe, Sušteršič). Posvetovanje o rabi računalnika v speleologij i. Zagreb, 5. 12. (Drame, A. K ran je, Mihe ve). Razstave Kras v Jugoslaviji: Postojna. 25, 3,—31. 10.; Ilirska Bistrica, 16. 11.—25. 11.; Logatec, 25. 11,—3. 12.; Cerknica, 3. 12,—10. 12.; Sežana, 10. 12,—17. 12, Kras in voda: Prebold, 16,—23. 3. Jamarska tehnika nekoč in danes: Cerknica. 20.—31. 3.; Postojna, 14. S.—1. 7. Kras v svetu; Sacile, 24, 4.—5. 5.; Vittorio Veneto, 10.—20. 5.; T revi so, 20.— 27. 5.; Pordenone, 30, 5.—7. 6.; Postojna, 15 —17. 9, Turistična podoba Postojne; Pivka, 10.—17. 5. Gradovi na Notranjskem: Pivka, 19,—27. 5, Škocjanske jame: Škocjanske jame, 10.—28, 7, Vpliv človeka na kras: Postojna, 10.—13. 9. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 1947—1937: Postojna, 15,—17. 9. Kraško površje: Postojna, 15.—17. 9.; Log/Brezovica, 26. 11,—4. 12. Elaborati Peter Habič Strokovne osnove za zavarovanje vodnih virov Trnovsko Banjške planote. RŽ1-RE, J. Car. Arhiv 1ZRK, Postojna. Sledenje ponikalnic na Kanalskem Vrhu. Raziskave za vodooskrbo Trnovsko-Banjške planote in njenega obrobja. RŽS, Raziskovalna enota, Idrija. Arhiv IZRK ZRC SAZU. Postojna, Izvir v Matnih in zaledje vodnih virov v SO Postojna (Soavtor R. Gospodarič). Študija možnosti zagotovitve zadostnih vodnih količin za potrebe vodo-oskrbe v izvirih Malni), VGI. Arhiv IZRK ZRC SAZU, Postojna. Raziskovanje Dobličice, 1. laza, 1986. Idejna rešitev regionalne vodne preskrbe Bele krajine, VGI. Arhiv IZRK, Postojna. Janja Kogovšek Opazovanje kislosti padavin v Postojni. Končno poročilo. Arhiv IZRK ZRC SAZU, 1—IS, 5 prilog, Postojna (Soavtor A. Kranjc). Poročilo o analizah vode NanoŠčice po izlitju gnojevke iz lagune KZ Arhiv IZRK, 1—5, Postojna. Andrej Kranj c Opazovanje kislosti padavin v Postojni. Končno poročilo. Arhiv IZRK ZRC SAZU, 1—18, S prilog, Postojna (Soavtor J. Kogovšek). Franc Malečkar Oblike pedagoške dejavnosti v kraškem muzeju Arhiv IZRK, 1—2, Postojna. Muzej pri Škocjanskih jamah, tipkopis, Arhiv IZRK, 1—S, Postojna. Razstava Kras v svetu (prevod povzetkov napisov v italijanščino}, Arhiv IZRK, 1—7, Postojna, Varnost pri premagovanju ovir na kraškem površju in v kraških votlinah. Arhiv IZRK> 1—4, Postojna. Andrej Mihevc Zaščita pred burjo in zameti na trasi hitre ceste Razdrto—Nova Gorica in avtoceste Razdrto—Cebulovica. Arhiv IZRK, 1—22, 7 prilog, Postojna, Milena Zlokolica Predocena vododrähiosti dna in bokov doline Dragonje. Arhiv IZRK, 1—10, 1 priloga, Postojna. Kranj c M., Malečkar F., Zilta W,, Zlokolica M.: Razstava Jamarska tehnika nekoč in danes (prevodi povzetkov napisov). Arhiv IZRK, 1—16, Postojna. Sodelovati j s z drugimi organizacijami ACEGA, Trst (pri sledenju podzemnih voda). Geodetski zavod SR S, Ljubljana (pri oceni zakraselosti doline Dragonje in nabavi kart). I s titulo di geología e paleontologia. Univerza. Trst. Speleološko društvo BiH Krš, Sarajevo. Uni ta Sanitaria Lócale N 1, Triestina, Trst. Poleg tega sodeluje Inštitut še z organizacijami, navedenimi v Letopisu SAZU 37 za L 1936, 1987, str. 258—259. Pomembnejši obiski Frank Carter, Department of Geography, University college, Go wer street, London W. C. 1 (in 22 študentov), Vel- Britanija. J, M. de Regt, V, U, G, S., Geografi sell institut k 617, Postbox 80115, 3508 TC Uirecht (in 45 študentov), Nizozemska. Hoheschool Holland, Studierichting Aardij kskunde, t. a. v, A. Miedema, Wil-denborch 6, 1112 XB Diemen, Nizozemska. Dr. Klaus Sutter, Bayerisches Landesamt für Wasserwirtschaft, Lazarettstrasse 67, 8000 München 19, ZR Nemčija. Preininger Baudirektor, Bayerisches Landesamt für Wasserwirtschaft, Lazarettstrasse 67, 8000 München 19, ZR Nemčija. 7-članska delegacija južnokitajske pokrajine Guangxi; Li Zhen Qian, Liu Wen Bing, Wang Yin Yu, You Xias Xian, Han Sliuang, Zeng Bai Yan, Wang Wei Ya. Del a t tre, Nathalie Germaine Claire, Tournai, 28, Rue de Mommel, Belgija, Dr, John Gunn, Dep. of En V. & Geog. Studies, Manees ter Polytechnic, Chester Street, Manchester MI SDG, Vel. Britanija. Maryse in Louis Lafaye, Terrai o D'oc, 1630, Chemin du Mas de Roulan, 30000 Nîmes, Francija. Krieg Walter, Vorarlberger Naturschau, Markts t rasse 33, A-6850 Dombirn, Avstrija, Barar.y-Kevri Ilona, Batthyany u. 33, 6722 Szeged, Madžarska, Meneghel Mirco, Via Rensi 3, 37131 Verona, Italija. Sauro Ugo, Via P. de Silvestri 4, 35122 Padova, It ah ja. Uhlig Harald, 6101 Wetten berg 1, Hofäckerweg 4, ZR Nemčija. Mitsui Kazuo, 2—16, Toyotama-Naka, Nerima-ku, Tokyo, Japonska. Macaluso Tommaso, InStituto dî Geologia, Corso Tukory 131, 90134 Palermo, Italija. Pfeffer Karl-Heinz, Lehrstuhl für Physische Geographie, Universität Tübingen, Hölderlinstrasse 12, D-7400 Tübingen, ZR Nemčija. G i lad Dr or, Hyrshenberg st, 12, Jerusalem 94547. Izrael. Gerson Ran, 10. Aluf Simhoni Str., Jerusalem 91904, Israel. Me she I Zev, 75 Hapalmach str., Jerusalem, Israel. Institute of Archeology, Tel-Aviv University, Izrael. Even Ha vi va, Ramot 331/15, Jerusalem, Izrael. Freidson Rachel, Ramot 331/15, Jerusalem, Izrael, Vaudour Jean, 3, rue Santo-stello, F-13090 Aix-en-Provence, Francija. Nicod Jean, 35 Avenue 24 Avril 1915, F-13012 Marseille, Francija. Velikonja Joseph, 9713 NE 13th Street, Bellevue, WA 98004, ZDA. Harald Mark, Arthur-Imhausen, 5810 Witten, ZR Nemčija. Ginés Angel, Španija. Padilla Maria Lui sa, Španija. Goldie, Helen, Dept. of geogr., University of Durham, Vel. Britanija. Dušan Milka, 51213 Bozkov 253, ČSSR. PREDAVANJA, REFERATI Franjo D role jamske meritve za potrebe geološkega in geomorfotoškega preučevanja. Čovek i krš '87, Trebinje, 6. 6. Rado Gospodaric Paleoclimatic record of Cave Sediments from the Postojna Karst. Colloque international de sedimentologic karstique, Han-sur-Lesse, Belgija, 16.— 22. 5. Speleoch ron ology of Quartemary Karst Processes of the kar s t of NW Yugoslavia, 12. INQUA Congress, Ottawa, Kanada, 31. 7.-9. 8. Peter Hablč Ekološka zavest in praksa. Delavska univerza, Postojna, 16. L Po krasu od Mallorce do Peloponeza. Geografsko društvo Ljubljana, 17. 2. O hidrologijt matičnega krasa. Tečaj za jamske vodnike Škocjanskih jam. Divača, 4, 2. Pomen speteohidroloških raziskav pri zajemanju kraških voda. Tečaj za jamske vodnike Postojnske jame. Postojna, 12. 3. Nekatere klimatogene transformacije ferai u. II. znanstveni zbor geomorfo-logov Jugoslavije. Gospič, 18. 6. The problems of kar s t water use and protection on the example of Unica near Postojna. Symposium of Man's Impact in karst, Postojna, 12. 9. Problemi varovanja kraških vodnih virov v Sloveniji. Posvet vodnogospodarskih inšpektorjev SRS, Lipica, 10. 10. Pokrajinskogeografska skica Notranjske, 14. zborovanje slovenskih geografov, Postojna, 15. 10. Andrej Kranjc Tropski kras na Kitajskem, Prebold, 21. 2. Geografski vtisi S potovanja po Kitajskem, Ljubljana, 27. 2. O ifare/iiTj foiogra/i/flfi Posio/nsfce jame, Postojna, 12. 3. O tj'iisM na Kitajskem, Postojna, 13. 3. Predstavitev cerkniškega področja. {Obrambni dan Biotehniške fakultete), Cerknica, 23. 4. Un peu sur l'histoire de l'aménagement de Postojnska jam. (Jama Nied-zwiedzia), Poljski Sudeti, 7. 6. Paleokras na Poljskem, Ljubljana, 25, 6. Meritve v sistemu Predvratnica — Puške Peči (primer uporabe NaCl in sedi-meti tov kot sledila), Treblnje, 6. 6. (Soavtorica J. Kogovšek). Kvaliteta voda na Notranjskem, Postojna, 15. 10. (Soavtorica J. Kogovšek). Uporaba računalnika in programa STEVE na inštitutu za raziskovanje krasa, Zagreb, 5. 12, Maja Kranj c Prispevek IZRK ZRC SAZU k poznavanju kraške hidrologije (ob 40. letnici inštituta}, čovek i krš J87, Trebinje, 6. 6. Janja Kogovšek Meritve V sistemu Predvratnica — Puške peči (primer uporabe natrijevega klorida in sedimentov kot sledila). C O vek i krš r87, Trebinje, 6, 6, (Soavtor A. Kranj c). Kvaliteta voda na Notranjskem. 14, zborovanje slovenskih geografov, ZGDS, Postojna, 15. 10. (Soavtor A. Kranjc). Franc MaleČkar Kras v Jugoslaviji, Koper, 20. 2. Kras v Kolumbiji, Koper, 31. 3. Varnost pri premagovanju ovir na krasu, ZRC SAZU Ljubljana, 8. 4. II car so nel Mondo, (Sacile), Italija, 24. 4. 11 car so in Jugoslavija, Rim, Italija, 26. 7. Muzej pri Škocjanskih jamah, Čovek i krš '87, Trebinje, 7. 6. France Sušteršlf Izračunavanje naklonov pobočij vrtač kot osnova geološki interpretaciji. Čovek i krš '87, Trebinje, 6. 6. Geomorfološka karta 1:5000 severovzhodnega obrobja Planinskega polja, 2. znanstveno zborovanje geomortologov Jugoslavije, Gospic, lfi. 6. 401 h anniversary of the IZRK ZRC SAZU, Postojna (Plenarno predavanje). Man's Impact in Karst, IGU, Postojna, 11. 9, Ob štiridesetletnici IZRK ZRC SAZU. 14. zborovanje slovenskih geografov, ZGDS, Postojna, 15, 10, Milena ZI okolica Proticaj karstnog vrela i dimenzije kar stnih kanala — veličine ko je se mogtt porediti. Jugoslovanski simpozij »čovek i krš«, Trebinje, 7. 6. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 353-355. PALEONTOLOŠKI INSTITUT IVANA RAK OVCA V okviru interdisciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in raziskovalnega programa Sistematske paleontološke raziskave smo v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU nadaljevali raziskave mezozojskih knidarijeV, krednih in terciarnih velikih in malih fOram inifer in mczozojskih radiolarijev. Knidarije raziskuje D. Tumšek, velike foraminifere K. Drobne, male foraminifere F. Cimerman, radiolarije S. Go ričan (pod mentorstvom K. Drobne), strokovno-tehnično in knjižničarsko delo opravlja M. Huzjan, laboratorijsko pa K. Cvetko. Fosilni kmdariji V severnih Julijskih Alpah smo končali raziskave grebenske favne v nahajališčih Dovški križ, ¿plevta, Kopice, Tominškova pot, Rusnata Mlinarica in Kot. Podrobno je obdelanih 38 vrst fosilov, ki pripadajo koralam, s t roma topotam, hetetidam, spongijam, mikroproblematikorn, foraminileram in algam. V posameznih nahajališčih SO Ugotovljene različne fosilne združbe, ki se ločijo med seboj po starosti (spodnji nori j, zgornji norij-retij), deloma pa tudi po različnih paleoekoloških značilnostih znotraj enotne karbonatne platforme. Rezultati raziskav so oddani v tisk v Razpravah 4. razreda SAZU, 28. Soavtor je A. Ramovš z Univerze v Ljubljani. Raziskave zgornjetriasne grebenske favne smo razširili na Bohinj in Pokljuko. Zbrali in preparirali smo fosile iz nahajališč Bohinjska Bistrica, Bol-tarji, Bitnje, Lemovce, okolica Rudnega polja. Fosilna združba je sestavljena iz podobnih skupin kot v severnih Julijskih Alpah, kaže na norijsko-retijsko starost, delno na karnij. Ker se te favne mešajo v zgornjem karniju in spodnjem noriju, bo za dokončno razrešitev stratigrafije potrebno zbrati Še več dodatnega gradiva. Raziskave bomo nadaljevali. Sodeluje S. Buser z Geološkega zavoda v Ljubljani, Palcoekološke primerjave zgornje jurskih grebenov Slovenije smo s Sardinije razširili na Iberski polotok, Primerjave rodov in vrst z južno Portugalsko in jugovzhodno Španijo kažejo, da SO ta nahajališča enaka našemu zatišnemu delu grebena in lagunarnemu zagrebenu. Elipsaktinidnega faciesa, ki je pri nas značilen za zunanji rob grebena, na Iberskem polotoku doslej niso odkrili. Vprašanje je, ali sploh ni bil razvit ali pa je bil denudiran. Raziskovalci namreč na več mestih omenjajo zgornje jursko pelagično favno. Raziskave bomo nadaljevali. Sodeluje I. Dieni iz Univerze v Padovi. Velike in mate foraminifere V nadaljevanju raziskav kredno-paleocenskega profila pri Dolenji vasi smo dodatno vzorčevali prehodne plasti. Skupaj je V obdelavi že 63 vzorcev iz ca, 100 m debele skladovnice kamnin. Na podlagi raziskav alg, for am inifer, koral, rudistov in sedimentne osnove smo plasti biostratigrafsko opredelili v 3 komplekse: I kompleks maastrichtijskc, II kompleks danijske in fll kompleks thanccijske starosti. Za opredelitev maastrichtijskc starosti so bile pomembne določitve fo ram inifer Rhapydionina tiburniva (Slache), Monchar-montia apenninica (De Castro), rudistov Bournonia adriuticu Pejovič in luma kel z lupinami Gyro pleura sp. Favna, podobna na večje razdalje, je bila odložena v plitvem zatišnem šelfu, z nizkim energetskim indeksom. II kompleks apnencev smo opredelili po starosti za danijskega na podlagi številnih pojavov alge Microcodium, litološke Spremembe kamnine iz svetlega V temen b lomi k rit ni in biointramikritni apnenec ter superpozicije plasti. V spodnjem delu kompleksa so foraminifere neznačilne, saj se pojavljajo le redke milio-lide in nonionide. Postopno se v višjih horizontih pojavljajo alge, številnejše fo rami ni fere in korale. Med njimi SO pomembne alge Indopolia satvavanti Pia, Sandalia cf. multipara, Orioporella villatae Segotizac in korale Acttnacis cognata Oppcnheim, Dendrophyllia candelabrum Hcnning, D. dendrophyllaides Milne-Edwards et Ha ime znane iz danijskih oz. paleocenskih plasti. Temen biom i kritni apnenec se je odlagal v spreminjajočem se facicsu v zelo plitvem in mirnem šelfu. Lamine sirom atol i tov in izsušit vene pore kažejo na občasne intra- in supratidalne pogoje sedimentacije, v višjih delih z algami pa na plitve lagune S krpastimi grebeni ob povišanem energetskem indeksu. Z značilno foramtniferno favno lahko opredelimo tlianecijski kompleks kamnin: Miscellanea yvcttae Leppig, Goskinolina (Coskinon) rajkae I-lottinger et Drobne, Periloculina slovenica Drobne, Broeckinella arabica Hen son, poleg rdečih alg Elianella elegans Pfender et Basse, Ethelia atba (Pfender}, Pycno-poridium levant inum Johnson. Srednjeplastovit apnenec ima strukturo bioin tram i k rita in kaže na občasno bolj razgibano vodo v sublitoralu in na vplive odprtega šelfa. Pri raziskavi sodelujejo F. Barattolo iz Neaplja (alge), M. Ple-ničar (rudisti) in B. Ogorelec (sedimentne osnove), oba i z Ljubljane. Raziskave bomo nadaljevali. Nadaljevali smo raziskovanje foraminifeme favne iz Velikega in Malega jezera na M l je tu. Skupina potapljačev pod vodstvom zunanjega sodelavca A, Praprotnika je mi brala na 7 transe k tih 23 vzorcev sedimentov na globinah od 5 do 40 metrov. Le v prvem in tretjem transektu (oba v Velikem jezeru) nastopajo vrste Z aglutinirano hišico, ki jih navadno najdemo na zamulje-nem dnu. Sicer pa ima favna v drugih transektih bolj koraligenski značaj. V Pirovačkem zalivu smo raziskali foraminiferno favno iz bolj odprtega dela in iz zatišnih delov Vele in Male luke, v zaprtem delu smo ugotovili množično navzočnost vrste rodu Cornuspiramia, ki živi prirasla na podlago, največkrat na rastline. To kaže na izredno mirne sediment a cij ske razmere že na globini 0,5 do 1,7 metrov. Vzorce je nabral T. Dolenec. V oktobru smo nabrali 55 vzorcev sedimentov v Piranskem zalivu in sicer v pribrežnem delu med Piranom in Portorožem, v Sečoveljskih solinah in ob njih ter v glob j i depresiji ob Savudrijskem polotoku. Prvič smo sistematično zbirali žive foraminifere. Izolirali in konservirali smo tri v iste: Quinquelo-culina parvula, Triloculina adriatica in Ammonia beccarii in jih namenili za raziskave ultrastruktore protoplazme. Pri raziskavah sodelujejo še L. Hot-linger in M. Langer z univerze V Baslu in M, Pšcničnik z Inštituta za biologijo človeka Medicinske fakultete v Ljubljani. Za oligocensko vrsto iz družine Cymbal opor idae smo ugotovili, da sodi v rod Halkyardia. Fosilni rudiolariji Nadaljevali smo raziskave triasnih in jursko-krednih radiolarijev Slovenije, Podrobneje smo preučevali bogate radiolarijske združbe iz srednje triasnih apnencev, ki nastopajo v menjavanju z zelenimi tufi — plasti pietra verde. Favna kaže, da je del teb plasti nastal v fassanu (nahajališči Vojsko in Bohinj), del pa v langobardu (nahajališči Mokronog in Vršič.). V raziskavi smo upoštevali okrog 100 radiolarijskih vrst. Poskusno smo vzorčevali v zgomjejurskih in krednih globokomorskih plasteh v Bavšici in na Mangartu. Ugotovili smo, da raznovrstna in lepo ohranjena radiolarijska združba profilov v Bavšici zagotovo zasluži podrobnejšo analizo, medtem ko za revne ostanke radiolarijev, ki smo jih našli na Mangartu, tega žal ne moremo trditi. V okviru raziskav radiolarijev sodelujemo z Jeleno Obradovič z univerze V Beogradu. Z namenom, da bi ugotovili starost diabazno roženčeve formacije (ofioliini kompleks) v zahodni Srbiji smo preiskali radiolarijsko favno iz štirih nahajališč. Omenjena formacija sestoji v glavnem iz močno kremenastih kamnin, v katerih so edini fosili skeleti radiolarijev. Direktna datacija primarnih radiolaritov v nahajališču Nova Varoš-B i strica je pokazala pričakovano, to je srednje do zgornje jursko starost (callovij do spodnji kimnie-ridgij). Presenetljiv pa jc rezultat preiskav nahajališča pri Cačku (Vardarska cona), kjer Smo ugotovili, da je radio lavi t, ki leži direktno na blazinastih lavah, torej na novo nastali oceanski skorji, zgornjetriasne starosti. V Jugoslaviji je triasna starost diabazno roženčeve formacije tako prvič dokazana s fosili. V raziskave sta bili vključeni še dve nahajališči s srednje tria sno radiolarijsko favno — Ovčar Banja in Bistrica-Priboj. V obeh primerih gre za velike olistolitne bloke porfiritno roženčeve formacije, ki so vključeni v ofiolitni melanž mlajše diabazno roženčeve formacije. Rezultati so v tisku. Za katalog Fosili Slovenije so sodelavci inštituta izdelali 15 takso nov iz skupine Foraminifera in Radiolaria. Laboratorijsko, terensko in strokovno-teknično delo V laboratoriju smo izdelali poleg številnih obrusov še 145 preparatov za velike foraminifere in mikrofacies, 67 preparatov za raziskave knidarijev in 5 preparatov za raziskave radiolarijev. Nadalje je bilo opravljeno 47 izpirkov fosilnih radiolarijev in forarninifer ter 30 izpirkov recentnega sedimenta s for-aminiferami, Izdelali smo grafično dokumentacijo za tisk in arhiv k razpravam raziskovalcev Inštituta, dva postra za mednarodni simpozij o karbonatni platformi in slikovno gradivo k predavanjem raziskovalcev Inštituta na tretji stopnji. Delavci inštituta so 278 dni delali na terenu. Knjižničarsko delo V letošnjem letu smo uredili kartoteko revij in opravili primerjavo gradiva s kartoteko revij. Izposoja je tekla nemoteno. Obiski Dr, Ti bor Kccskcmeli, Prirodoslovni muzej v Budimpešti, Madžarska, (med- akademijska zamenjava), 18,—24. 5. Prof. dr, Otto Geyer, Geološki inštitut univerze v Stuttgartu, ZRN, 1. 7. Dr, Rus tam Babaev, Geološki inštitut Akademije nauk, Baku, SS SR, (med- inštitutsko sodelovanje), 1.—15. 10. Prof. dr. Lukas Hottinger in Martin Langer, Geološko-paleontološki inštitut univerze v Baslu, Švica, L—16. 10, (sodelovanje). Dr, Baba Senowbari-Daryan in dr. Peter Riedel, Paleontološki inštitut univerze, lirlangen, ZRN, 14. 10. Dr. Laszlo Bartosiewics, Arheozoološki inštitut Akademije znanosti, Budimpešta, Madžarska, 9—13. 11. študijska potovanja Dr. Katica Drobne, 28. 2.—9. 3., Geološko-paleontološki inštitut Univerze v Baslu. Udeležba na kongresu Simpozij o karbonatni kraški platformi. Trst, L—7. 6., dr, Katica Drobne in dr. Dragica Turnšek s predavanjem in Spela Goričan, PREDAVANJA Katica Drobne Problematika raziskav v pateogenstdh plasteh v zahodni Hercegovini. Energo-invest, Mostar, S. 2. Î9S7 (predavatelji: Ljubo Babič, Katica Drobne. Raj ko Pav lovec, Jernej Favšič, Lidija âikic, Jožica Zupan ič). Section Gole t Danian-Ctdsian. Int. Symp, »Evolution of the karstic carbonate platform«. Trieste 1.—7. 6. 1987 (predavatelji: Katica Drobne, Bojan Ogorelec, Ra j ko Pavlovec, Jernej Pavšič). La Coupe de Dolenjska vas, un passage du Crétacé au Paléocène. Int. Svmp, »Evolution ol the k a rs tic carbonate platform.« Trieste, i,—7. 6. (predavatelji: Katica Drobne, Bojan Ogorelec, Mario Pleničar, Filippo Barattolo, Dragica Turns, tik, Maria Lui sa Zncchi-Stolfa,) Paleobiogeography of Larger Foraminifera from Late Cretaceous to Early Paleogene. Int. Symp. »Evolution of the karstic carbonate platform«, Trieste, 1,—'7. 6. (predavatelji: Lukas Hot linger, Esmeralda Caus, Katica Drobne, Ursula Leppig.) Mikrofosili pa!eogena. Predavanje in vaje na 3. stopnji Prirodoslovno matematične fakultete v Zagrebu, 22.—27. 6. Novi j i rezultati istraiivanja u zapadnoj Hercegovini sa osvrtom na po j avl ji-vanje boksita. Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. 10. 12. (predavatelji: Ljubo Babič, Katica Drobne, Raj ko Pavlovec, Jernej Pavšič, Lidija Sikič, Jožica Zupanič). Dragica Tiznišek La Coupe de Dolenja vas, un passage du Crétacé au Paléocène. Int. Symp. »Evolution of the karstic carbonate platform.« Trieste, 1.—7. 6. (predavatelji: Katica Drobne, Bojan Ogorelec, Mario Pleničar, Filippo Barattolo, Dragica Turnšek, Maria Lui sa Zucchi-Stolfa.) Lower Malm Reef Limestone-Selovec on Mt. Trnovski gozd. Int. Symp. »Evolution of the karstic carbonate platform«. Trieste, 1 .■—7. 6. (predavatelji: Stanko Buser, Dragica TurnSck, Bojan Ogorelec.) Izbrana poglavja iz makropaleontoloških raziskav. Cnidaria. Predavanje in vaje na 3. stopnji Prirodoslovno matematične fakultete v Zagrebu, oktober 1987. Korale in koralni grebeni v mezozoiku Slovenije. SAZU, Ljubljana, december 19S7. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANI 356. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Raziskovalno delo jc potekalo v okviru naslednjih tematskih sklopov; Ende-miz.em in polimorfizcm v flori Jugoslavije, Flora Slovenije, Vegetacijska karta Jugoslavije, Fitoeenoloike raizskave Slovenije in Balkanskega polotoka, Paleo-vegetacijske raziskave, Favnistične raziskave. Ekologija morskih benloških alg. Tematski sklop Endemizem in polimorfizem v flori Jugoslavije (E. M ayer, Darinka Trpin, B. Vreš) obsega proučevanje endemizma in polimorOzma vaskularne flore Jugoslavije in kartiranjc flore za Atlas florae europeae kot dopolnilni program. Ekskurzije so bile usmerjene v izbrane predele Slovenije, Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Črne gore in Srbije. Posebna pozonorst je bila posvečena taksonom iz rodu Alyssum, Sešel i s. lat,, Cera-stium, Stellaria, Dianlhus, Silenc, Euphorbia, Serratula, Jurinea, Centaurea idr. Nadaljevali smo raziskave v okviru genusa Alyssum s posebnim poudarkom na izredno polimorfni sekciji Alyssum v Jugoslaviji in njenem severozahodnem obrobju. Na osnovi obsežnega materiala, nabranega v C mi gori, Bosni, Hrvatski in Sloveniji, So bile raziskave razširjene tudi na sekcijo Odontarrhena. Raziskujemo poiimorfni kompleks Stellaria nemorum na območju Jugoslavije in pripravljamo programsko opremo za računalniško obdelavo določenih bioloških podatkov. Za mednarodni projekt Atlas florae europeae je hilo delo usmerjeno na kartiranje obsežne družine Ranunculaceae z ustrezno taksonomsko in ho rol oš ko revizijo polimorfni h rodov, koi npr. Aconitum, Pulsa tilla, Ranunculus s. lat, Tha lic trum ipd. Poda L ki so bili zbrani za ozemlje Jugoslavije. Plora Slovenije je tematski sklop, katerega cilj je proučevanje pontskib, pontsko-meditenmskih in panonskih geoelementov v flori Sloveniji (Ljerka Godicl), Raziskave so zajemale predvsem suha travišča ter močvirske vodne biotope v severovzhodni Sloveniji. Zabeleženih je bilo innogo novih nahajališč za redke vrste našega subpanonskega območja. V tematskem sklopu Fitocenološka raziskovanja Slovenije in Balkanskega polotoka (M, Zupančič, L. Marinček, r. Punccr, A- Seliš kar, V, Žagar, M. Prešeren. I. Dakskoblcr) raziskujemo gozdno, grmiščno, traviščno, visokoplanin-sko in ruderalno vegelacijo ter kamnišča. Pri teh raziskavah je bilo narejenih 620 popisov in raziskanih rek 30 pedoloških profilov z istočasno geološko-litološko analizo. Nadaljevali smo proučevanje smrekovih gozdov na območju Jelendola, Pokljuke, Gornje Savske doline, Trente, Pohorja, Koroške in Savinjske doline. Terenske raziskave smrekovih gozdov so prešle v zaključno fazo oziroma bodo potrebne le manjše, če jih bo narekovala študijska analiza. Pričeli smo analizirati zbiano fitoeenološku gradivo o smrekovih gozdovih Slovenije, ki zajema primarne in sekundarne smrekove gozdove ter inicialne stadije le-teh. V okviru proučevanj smrekov i j Balkanskega polotoka je v delu kritična analiza o smrekovih fitocenozah Bosne, hkrati pa še študija o subalpski grmiščni vegetaciji Bruckenthalio-Juniperetum sibiricae HT. 1938 (n. nud.) v Makedoniji, zlasti na Sar planini. Skladno s to študijo se pojavlja problem natančnejše opredelitve zveze Bruckenthalion spiculifoliae HT. 1949. Raziskave bukovih gozdov srno razširili Še na submediteransko-kontinentalno območje Goriških Brd, Vremenščice in Cičarije. Tu se pojavlja posebna oblika združbe Lamio orvalae-Fagetum in Še ne dovolj raziskan paramediteranski termofilni bukov gozd Seslerio-Fagctum, Nadaljevali smo proučevanje gorskih, visokogorskih in subalpinskih bukovih gozdov Slovenije, zlasti na območju dinarskega sveta, in sicer na ožji lokaciji Notranjskega Snežnika. Opravili smo prvo analizo razširjanja bukovih gozdov in njihovo pasovitost v fitogeografskih območjih Slovenije. Analiziramo gradivo o acidofjlni združbi Luzu I o-Abieti-Fagetum praealpinum, ki se pojavlja v našem predalpskem prostoru na nekarbonatnih tleh. Nadaljujemo študij pojavljanja jelovo-bukovih gozdov v Sloveniji. Predvsem analiziramo asociacijo Abieti-Fagetum praealpinodinaricum, ki se pojavlja v Trnovskem gozdu, Abieti-Fagetum praealpinum, ki ima Svoja rastišča v predalpskem prostoru Slovenije, in Abieti-Fagetum praepannonicum, ki se nahaja na obrobju predpanonskega sveta Slovenije, poznana pa je tudi iz pred panonskega območja Bosne. O slednji smo v letošnjem letu opravili še dodatna terenska proučevanja. Raziskali smo poplavne gozdove severovzhodne Slovenije. Gre za združbe črnega jelševja, belega gabra in doba ter plemenitih listavcev. Dopolnili smo terenske raziskave termofilne grmiščne združbe gabrovca in hrastov v Kolpski dolini. Na tem območju je verjetno posebna geografska oblika, kjer se pojavljajo nekateri ožji submediteranski elementi, predvsem Carpí nus oriental]s in Seslería autumnalis. Hkrati nadaljujemo z analizo nabranega tovrstnega gradiva. Nadaljujemo raziskave traviščne vegetacije montan s kega in altimontanskega pasu Karavank in Kamniških Alp. Raziskava je v zaključni fazi, V letošnjem letu smo raziskovali še termofilna travišča submediteranskega območja Slovenije ter gojena in vlažna travišča po vsej Sloveniji. Obdelovali smo nabrano fitocenološko gradivo za rude ral no vegetacijo Slovenije. Predvsem smo analizirali fitocenoze, kjer se pojavlja vrsta Urlica dioica ter neofiti Impaiiens glandulilera, Solidago gigantea, Helianthus tube-rosus, Reynoutria japónica idr. V zaključni fazi je analiza oziroma priprava študije O ruderalni vegetaciji subpanonskega sveta Slovenije. Mednarodna delovna skupina (L. Marinček, L. Po Idi ni, K. Zukrigl, M. Zupančič) nadaljuje obsežno raziskavo o alpskem bukovem gozdu Anemone-Fagetum. Problem delitve na več samostojnih asociacij V okviru aérala združbe še ni v celoti rešen, vendar je videti, da bo po študiji avstrijskega kolega Zukrigl a raziskava hitreje napredovala. Za tematski sklop Vegetacijska karta Jugoslavije (M. Zupančič, L. Marinček, I. Puncer, A. Seliškar, M. Accetto, V. Žagar, M. Prešeren, I. Dakskobler) je bilo na območju Slovenije re kar tiranih o merilu 1 : SO 000 102 S km= površin. Opravljena je bila revizija karti ranih površin na območju s ubmedi teran skega sveta Vipavske doline, Goriškega in Krasa, deloma Baške grape. To k a rti rano območje pokrivajo listi kart M l : 50 000: Tolmin 3, 4, Trst 1, 2, Vrhnika 1, in deloma Vrhnika 3. Kart i rano je bilo 39 vegetacijskih enot, od tega 24 osnovnih fitocenoz in 15 stadijev. Poleg tega je bilo zabeleženih še 5 kultur in nasadov ter 17 znakov drevesnih in grmovnih vrst. Za operativne namene v gospodarstvu smo kart ir al i vegetacijo za potrebe Gozdnem gospodarstvu Nazarje, Zavoda za pogozdovanje Krasa — Sežana, E Iekt roi n št i tuta Milan Vidmar za območje Kuma in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice. Vegetacijsko je bilo proučeno okoli 8000 ha in kartirano okoli 2500 ha površin. Paleovege tac i j sk c raziskave (A, Sercelj, Metka Culiberg) so obsegale študij razvojne zgodovine holocenske, kasnoglacialne in delno tudi starejše kvartarne vegetacije s pomočjo pelodne analize in analiz makroskopskih rastlinskih ostankov. Nekateri profili so bili tudi radiokarbonsko datirani. Terenske raziskave so bile opravljene po raznih krajih Slovenije, intenzivneje na Ljubljanskem barju. Primorskem in štajerskem. Obdelan je bil material z otoka Visa. Delo je deloma potekalo v sodelovanju z inštitueijami na Hrvaškem in v Srbiji. Sklop favni stični h raziskav je obsegal taksonomijo. ekologijo, biocenologijo in zoogeografijo naslednjih živalskih skupin: mehkužci (Mollusca), deževniki (Lumbricidae), dvojnonoge (Diplopoda), tardigradi (Tardigrada), pršice (Acariña), pajki (Araneae), hrošči (Coleóptera), metulji (Lepidoptera), nekatere manjše skupine žuželk in plazilci (Rcptilia). V Sloveniji so bile raziskave usmerjene na širše območje alpskega sveta, na kraške predele na Notranjskem, Dolenjskem in v Slovenskem Primor ju, deloma pa tudi na Štajersko in v Pomurje. Posebno pozornost smo posvetili podzemeljski favni in izvirskim mehkužcem. Začeli smo tudi podrobne favnistične raziskave širšega območja Kuma v sklopu bioloških raziskav tega območja. V drugih predelih Jugoslavije smo raziskovali na Hrvaškem v Istri, Kvamerju, Dalmaciji ter na Papuku in Psunju, v Srbiji zlasti predele vzhodne Srbije, v Makedoniji pa zlasti soteske in gorstva v južni in zahodni Makedoniji. Nekaj manjših raziskav smo usmerili tudi v zamejstvo, v dolino Nadiže v Italiji in na Svinjo planino v Avstriji. Zoocenotske raziskave smo opravili in a petih poskusnih ploskvah na pobočjih med Ljubnim in Smreko vcem v Zgornji Savinjski dolini. Raziskovali smo kopenske in vodne polže (J. Bole, R. Slapnik) težišče raziskav pa je bilo na podzemeljskih in izvirskih vrstah iz biocenoz in tana-locenoz iz izvirov in jam v Zgornji Savinjski dolini in v okolici Preddvora. V tej zvezi je bilo zahtevno proučevanje problematike rodu Paladilhiopsis. Podrobno smo proučevali tudi taksonomsko problematiko rodu Cochlodina iz družine zaklepnic, zlasti specifično in subspecifično diferenciacijo taksonov Cochlodina costata, C. commuiata, C. curta in sorodnih oblik. Opisali smo šest novih vrst, ki smo jih v zadnjih letih odkrili v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji. Nabirali smo talne vzorce, determinirali polže in ugotavljali njihovo razširjenost. Jamske sedimente smo nabirali na Notranjskem v okolici Cerknice, na Nanosu, nad Kočevjem, na Gorenjskem v Kamni ško-Savinjskih Alpah in na Štajerskem v Zgornje Savinjski dolini. Z novimi nahajališči podvrste Zospeum alpestre alspestre v jamah na Veliki planini smo poskušali ugotoviti njihovo razširjenost in variabilnost ter odnos do ostalih podvrst. Nadaljevali smo raziskovanje metuljev v Sloveniji, drugod v Jugoslaviji in bližnjem zamejstvu (J. Carnelutti). Ugotavljali smo njihovo razširjenost, ekološko odvisnost in zoogeografsko razporeditev. Terenske raziskave so zajele poleg Slovenije še Srbijo, Makedonijo ob Prespanskem in Ohridskem jezeru, Galičico, Dalmacijo med Zadrom in Biogradom ter Pelješac, Korčulo in Mljet, dolino Nadiže v Italiji in Svinjo planino V Avstriji, Nadaljujemo zbiranje podatkov za projekt Faunistica Lep i dop teror um Europaeum — Noctuidae. Opravili smo raziskave jamskih hroščev (B, Drovenik) na Soriški planini, v jamah Velike planine in v Zgornji Savinjski dolini, V Trbiški zijalki pri Luč ah smo našli novo podvrsto jamskega hrošča Aphaenopidius kamnikensis ssp. n. Nadaljevali smo raziskave zoocenoz karabidov v petih rastlinskih združbah v Savinjski dolini med Smrekovcem in Ljubnim. Dopolnilne raziskave zooccnoz smo opravili v Matkovem kotu in na Kamniškem sedlu. Hrošče Smo raziskovali še v Julijskih Alpah, na Kuirni, Krasu, v Slovenskih Goricah in na Dolenjskem. Raziskovali smo deževnike in dvojnonoge (N. Mršič) v Julijskih Alpah, v severovzhodni in zahodni Srbiji, na Papuku. Psunju, Bistri planini in v Istri. Raziskali smo okoli petdeset novih deževniških cenoz, ki smo jih obdelali tudi računalniško. Pri deževnikih smo našli in opisali 10 novih vrst in naredili revizijo rodu Allolobofora. Pri dvojnonogah smo opisali novo poddružino, dva nova rodova, en podrod in pet novih vrst. Dokončali smo obdelavo dvojnonog, ki jih hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Zagrebu. Nadaljevali smo favnistične in ekološke raziskave tardigradov (M, Cuček) predvsem v povezavi z vegetacijo. Ugotovili smo, da je večina vrst, najdenih v Sloveniji, značilna za mezofiluo in nivalno vegetacijo. Letos smo pričeli raziskovati dinamiko podzemeljskih hroščev v nekaterih jamah v Sloveniji in pri tem zbrali veliko koleopterskega materiala, V okviru teme Ekologija morskih alg (Ivka Marija Munda) smo nadaljevali s študijami podmorske bentoške vegetacije severnega Jadrana v okolici Pirana. Delo je bilo usmerjeno na analizo vodilnih asociacij, kjer je bil poudarek na stratifikaciji in flori stični različnosti, na ugotavljanju biomase in kemičnih sestavin. Osnovni cilj raziskav je spremljanje sprememb vegetacije pod vplivi organskih odplak in drugih polutantov. Posebna pozornost je bila usmerjena na sezonske asociacije eulitorala ter tiste subliloralnc asociacije, ki so nadomestile eistozire in vrste fodu Sargassum. V sodelovanju z dr, Flechterjem iz Portsmoutha so bile ugotovljene nove vrste rjavih alg v Jadranu. Nadaljevali smo taksonomsko obdelavo alg iz Jadrana ter Atlantika. Primerjalno študiramo akumulacijo cinka v rjavih algah iz rodov Astophyllum in Fucus i z raznih nahajališč pod različnimi temperaturnimi in slanostnimi pogoji. Nadaljevali smo kultivacijo alg rodov CIadophora, Ulva, Euteromorpha in Fucus V različnih mineralnih vodah v raznih koncentracijah in pod različnimi temperaturnimi pogoji in analizirali rastno intenziteto in proteinsko sestavo. Pri rodu Fucus smo študirali morfološke variacije. Gostje Inštitut je obiskalo večje število domačih in tujih znanstvenikov. Mnogi obiski so bili kratki, informativni. Iz Jugoslavije je bilo 30. iz Avstrije 30, iz Francije 1, iz Nemčije 25 in iz Italije 20 gostov. Udeležba na kongresih in znanstvenih sestankih Zborovanje avstrijskih entornologov, Dunaj, 14,—15, 2. (Jan Carnelutti, Božidar Drovcnik, Peter Ton ki i). Zbor Hrvaškega entomološkega društva, Zagreb, marec (Jan Carnelutti). 10-letnica in simpozij Hrvaškega ekološkega društva, Zagreb, 4. 6. (Jan Carnelutti). 17. zbor Jugoslovanskega entomološkega društva, Stari Dojran, 4.—S. 10. (Jan Carnelutti, Boždar Drovenik, Peter Tonkli). Letno raziskovalno srečanje entornologov sosednjih dežel, Lipa pri Čedadu, 26.—27, 6- (Jan Carnelutti, Božidar Drovenik, Peter Tonkli). Srečanje entornologov sosednjih dežel, Ljubljana, 24.—25, 10., (Jan Carnelutti, Božidar Drovenik, Peter Tonkli). Zborovanje koroških entornologov, Celovec, 14.—15. 11. (Božidar Drovenik). Zborovanje južnonemških entornologov, Stuttgart, 31. 10, (Božidar Drovenik), Zborovanje entornologov Hessna, FrankFurt, L 11. (Božidar Drovenik). Vzhodnoalpskovinarsko društvo za proučevanje vegetacije, Trst, 23. 4. (Lojze Marinček, Andrej Seliš kar). 14. mednarodni botanični kongres, Ljubljana-Berlin, 15.—22. 7., organizacija in vodenje ekskurzije: Ilirska gozdna vegetacija in balkanski endemiti v zahodni in osrednji Jugoslaviji, (L Punccr, A. Seliškar, M, Zupančič, B. Vreš). 14. mednarodni botanični kongers, Berlin, 24. 7.—L 8. (Ivka Marija Munda). 18. kongres mednarodnega združenja za biokemijske raziskave, Ljubljana, 28. 6.—3. 7. (Ivka-Marija Munda). Medrepubliška ekskurzija po bukovih gozdovih Slovenije, Ljubljana, 6.—B. 7. (organizacija: L. Marinček, M. Zupančič}, Studijska potovanja Božidar Drovenik, Peter Tonkli, november, Muzej, Praga, Lojze Marinček, 2,—5. IL, Hochschule für Bodenkultur, Wien. ivka Marija Munda, Institut für systematische botanik und Pflanzengeogra- phle, Freie Universität, Berlin. Ivka Marija Munda, Botanisches Museum, Berlin. Večina članov Inštituta, 16, 11. Museo Friulano d i storia naturale. Ud ine, PREDAVANJA IN REFERATI Jan Carnelutti Migracija pri insektih. Predavanje specializantom iz entomologije, Biološki oddelek, VTOZD za biologijo UEK, Ljubljana, Barve in barvila pri insektih, Predavanje Specializantom iz entomologije, Biološki oddelek, VT07-D za biologijo UEKr Ljubljana. Crvena knjiga u Sloveniji — Insecta, 17. zbor Jugoslovanskega entomološkega društva na Dojranu. Božo Drovenik Rod Dorcadion (Coleoptera: Cerambycidae) v Makedoniji Zborovanje jugoslovanskih entomologov na Dojranu. lvka Marija Minula Seasonal variatons in biamass and vegetation patterns of benthic algae in the northern Adriatic. XIV. mednarodni botanični kongres v Berlinu. Narcis Mršlč Revision of the Genus Allobophora Eisen 1874 (sensu Pop 1941) Lumbricida: Oligachaeta. Mednarodni simpozij o icrcstričnih mnogoščetincih v Hamburgu, Uporaba računalnika pri cenotskih raziskavah deževnikov. Simpozij o iavni tal v Skopju. Andrej Seliškar Zgodovinski pregled, današnje stanje in problemi raziskovanja traviščne vegetacije v Slovenije. Društvo biologov Slovenije, Sekcija za biosostematiko v Ljubljani. Mitja Zupančič O smreki. Predavanje na Radio Ljubljana — val 202, 22. 12. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 359, INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Inštitut je priredil dva diskusijska večera. Prvi je bil S, 3, z uvodnim predavanjem doc. dr, Dušana Kebra »Študij medicine v Evropi in pri nas — razmišljanja ob bližnji uvedbi šestletnega programa«. Inštitut je nato pripravil predlog za stališča medicinskega razreda SAZU o šestletnem Študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Razred za medicinske vede je predlog sprejel in ga poslal ustreznim ustanovam. Drugi diskusijski večer je bil 9. 4. Uvodno predavanje z naslovom »Organizacija zgodnejše diagnostike raka na dojki v Sloveniji« je imel dr. Veljko Vlaisavljevič. Tudi pri oblikovanju stališč o tem vprašanju bo InšiiLul sodeloval s VI. razredom SAZU. Inštitut je za Razred za medicinske vede SAZU pripravljal poročilo o zdravstvenih posledicah ionizirajočega sevanja V Sloveniji. AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ (Prejšnja letna poročila o delu Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU so bila vključena v poročila Inštituta za slovensko narodopisje (prim. Letopis SAZU 34, 1984. str. 266; Letopis SAZU 35, 1984, str. 208—209; Letopis SAZU 36, 1986, str. 285—286; Letopis SAZU 37, 1987, str. 234—235). Nadaljevalo se je snemanje kulturne in naravne dediščine Sečovelj skih solin v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja Mašera iz Pirana, z Medobčinskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana in Raziskovalno skupnostjo obalnih občin. Na videokaseto in filmski trak so bile posnete Fontaniggie pozimi, poletno delo v Lcri, narejeni so bili letalski posnetki doline Dragonje in opuščenega dela sečovelj skih dolin. Filmski negativ je bil laboratorijsko obdelan in izdelana delovna kopija. Razen tega je bil za razstavo Piranske soline nekoč in danes zmontiran videofilm z naslovom Soline — -fragmenti 1986—1987. Za predvajanja na italijanskem območju je bil pripravljen videofilm La saline di Sicciole, ieri, oggi, domani. V okviru sistematičnega dokumentiranja slovenskih ljudskih pustovanj je bil posnet na videokaseto kostanjeviški karneval — Šelma. V letu 1987 je bila v sodelovanju z Inštitutom stolice za etnologijo Filozofske fakultete v Zagrebu in z Republiškim zavodom za zaštitu spomenika kulture Hrvatske izdelana vizualna dokumentacija o velebitskih ovčarjih. Gradivo bo služilo za primerjalno študijo o platišarstvu v Julijskih Alpah in na Velebitu. Posneto je bilo p rezi m o vanje ovčarjev pri Zadru, odhod na Vclebit, planšar-stvo na Velebitu, odhod s planine, življenje ovčarjev v vasi v Dalmatinski Zagori. Za inštitute ZRC SAZli in SAZU so bile posnete naslednje avdiovizualne enote: Arheološko izkopavanje v Zasipu pri Bledu — vidco in film (Inštitui za arheologijo), 14. zborovanje slovenskih geografov v Postojni — vidco (Inštitut za raziskovanje Krasa), Otepovci v Stari Fužini — video (Inštitut za slovensko narodopisje), del simpozija Nova družbena gibanja kot metafora — avdio (Inštitut za marksistične študije), presnemavanje T V serije Planet zemlja — vidco (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca), Posvetovanje o moralnih avtorskih pravicah — avdio (SAZU). Arhiv Avdiovizualnega laboratorija se je povečal za naslednje enote; Velebitski ovčarji (5.-9. t, 18,—21. 6., 13,—16. 8., 15.—16. 10.), Rudi Šeligo (12. 2.), Milko Matičetov (26. 2.), Selma v Kostanjevici (2.—4. 3.), Soline Sečovlje, video in film (31. 3., 3. 4., 2.—3. S,), Janez Milčinski prejema francosko odlikovanje (25. 3.), Velikonočni običaji v Šenčurju (17.—19. 4., 9, 5.), Milovan Gavazzi (5.6.), Oglarska kopa v Delnicah (30. 5., 2. 6., 6. 6., 13. 6.}, Izdelovanje ovčje kambe v Vrsniku (16. 6.), Pravoslavni \ Beli krajini (Miliči, Marin dol, Paunovici, Bojanci, Adlešiči, 23.—24. 6.), Arheološka izkopavanja v Zasipu, film in video, skupaj z Igorjem Lapajnetom (18. 9., 21. 9., 22. 9., 25. 9., 28. 9„ 29. 9.), Lojze Kovačič (30. 9.), 14. zborovanje slovenskih geografov v Postojni (15. in 17. 10.), Konserviranjc arheoloških najdb v Narodnem muzeju — film (19. 11-, 23, 11.), Otepovci v Stari Fužini (26. 12.). Iz posnetega gradiva so bili narejeni videofilmi: — Soline — fragmenti 1986—1987. Izbor odlomkov iz videodokumentacije in ureditev v smiselno celoto, ki zaokroža prikaz solinarstva na slovenski obali. Videofilm VHS PAL, 42 min 18 sek, — Le saline di Sicciole, ieri, Oggi, domani. Prikaz solinarskega leta in letalski posnetki mrtvega dela solin. Videofilm VHS PAL, 11 min, 24 sek. — Dc vinske razglednice. Primerjava starega De vina na razglednicah s sodobnim Devinom. Videofilm VHS PAL, 10 min. — 14. Zborovanje slovenskih geografov. Reportaža posvetovanja v Postojni. Videofilm VHS PAL. 22 min 30 sek. — Predstavitev Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU. Izbor odlomkov dokumentacije za predstavitev AVL v Kulturno — informacijskem centru Križanke. Videofilm VHS PAL, 45 min. N. Križnar je član EAVSOM in sodelavec IUAES (prim. Letopis SAZU 37, 19S7, str. 235). — Z diskusijskim prispevkom je sodeloval na posvetovanju Jugoslovanski etnološki film v Kučevem, 27.—30. 5. PREDAVANJA, REFERATI Naško Krlžnar Slovenska ljudska kultura na videokasetah. — Predavanje na Družboslovni srednji Soli v Novi Gorici, 15. 5. in v Muzeju revolucije na Jesenicah, 3. 6. Pomen vizualne dokumentacije prt etnološkem delu. — Predavanje za študente etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 22. 10. The Space in the Ethnographic Film, — Referat na mednarodnem Simpoziju »Retrospektive fiber den ethnographischen Film in der Regio Alpina« v Bolzanu, 21. 2. Vizualna dokumentacija nepremične kulturne dediščine. Pregled teoretskih izhodišč in razmislek o njihovi aplikaciji. — Referat na posvetovanju Slovenskega konservatorskega društva, Piran, 2. 5. Kuhar ni pojav kot metafora. — Referat na posvetovanju Zveze etnoloških društev Jugoslavije v Krušcvcu, 3, 11, The Study of Visual Anthropology at the Faculty of Arts in Ljubljana. — Referat na mednarodnem posvetovanju »The Teaching of Visual Anthropo-logy», Firenze, 5. 12. Pustne šege — značilnosti in transformacija. Predstavitev primerov iz video-teke AVL ZRC SAZU. Nedeljsko popoldne, oddaja v živo iz TV studia Titograd. RAZ I SKOVAUt JiV A BIBLIOGRAFIJA JE NA STRANI 35?. RAČUNALNIŠKI KABINET Iz zametkov uvajanja računalništva v inštitute ZRC SAZU, in to zlasti v Geografskem inštitutu Antona Mclika, smo organizirali skupen računalniški kabinet. Delo je koordiniral Milan Orožen Adamič. L 4. je s tretjino delovnega Časa začel delati Strokovnjak za računalništvo mag, Primož Jakopin. Organizirali smo tri interne računalniške izobraževalne tečaje na računalnikih Atari za delo s programom STE VE in še nekaterimi drugimi programi. Pri organizaciji in vodenju tečajev sta Primožu Jakopinu pomagala Milan Orožen Adamič in Drago Perko. Vzporedno s tem je potekala akcija opremljanja inštitutov ZRC SAZU z računalniki. Večina inštitutov ima računalnike Atari 1040 STF, nekaj pa je tudi IBM kompatibilnih računalnikov. V računalniškem kabinetu smo inštalirali računalnik Atari Mega 4P modemsko povezavo l univerzitetnim računalnikom DEC, ploter Roland DXY-S80A, laserski tiskalnik Kvocera F-1010 in še nekaj druge opreme, FOTOLA BO RATORIJ Fotografu Marku Zaplatilu se je 1. 4. pridružil laborant Igor Lapajne. Skupaj sta izdelala okrog 12.000 fotografij različnih formatov. Posnela sta 98 filmov leica formata in 128 plan filmov, kar je približno 3000 posnetkov. Po enotah ZRC SAZU sta največ dela opravila za umetnostnozgodovinski, paleontološki, arheološki, muzikološki in geografski inštitut. Oprema foto-laboratorija je zadoščala le za opravljanje najnujnejših del in jo bo treba v naslednjem letu dopolniti. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1987 Kratice za oznake bibliografskih enot: B = bibliografija (bibliography} Čp — članek, poljudnoznanstveni (article, popular) Čs = članek, strokovni (article, professional) Cz — članek, znanstveni (article, scientific) E — elaborat (mimeo copy) Kp = knjiga, poljudnoznanstvena (volume, popular} its - knjiga, strokovna (volume, professional) Kz — knjiga, znanstvena (volume, scientific} O — ocena (review) P = poročilo (report) /i = razprava (treatise, dissertation) Redke j Se, specifične zvrsti, npr. geslovnik, intervju, polemika, so označene neokrajšano. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Martin AhHn Kje Katzendorf bet Hdflein? — Delo, 2, III, 1907, str, 3, (Jezikovno razsodišče,) Kam Z resursi? — Delo, 6. v, 1987, str, 6. (Jezikovno razsodišče,) C S Težave Z novostmi. — Delo 3. VIII. 1987, str. 3. (Jezikovno razsodišče.) C s Povej, kdo te razume... — Delo, 2. XII. 1987, str. 6, (Jezikovno razsodišče.) Čs Ljudmila Bokal Besedišče slovenskega jezika. I—II. — Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 1987, 525 + 633 str. (Sestav l javka.) K s Metka Furlan ¡ndoevropske dvozložne težke baze v hetitščini. Disertacija. — Ljubljana 1986, VIII + 245 str, Kz Milena Hajnšek-Holz Besedišče slovenskega jezika. I—II. — Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 1987, 525 + 633 str. (Sourednica in sestav-ljavka.) Ks Marjeta Humar Besedišče slovenskega jezika. I—II: — Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 1937, 525 + 633 str. (Sourcdnica in sestav-ljavka.) Ks Franc Jakopin Besedišče slovenskega jezika. I—II. — Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 1987, 525 + 633 str. (Sourednik.J Ks Albanistika; Archtv fiir slavisehe Philologie; As both Oszkdr; Batidouin de Courtenay Ian Ignacy Niecislaw; Bezlaj France; Bogorodicki Vasilij AleksejeviČ; Brandt Roman Fjodorovič. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 7 0s Prvi vtisi o prvem zvezku Enciklopedije Sloveniji!. — Delo, Književni listi, 26. XI. 1937, str. 7. O Poročilo o študijskem obisku članov jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti pri slovenski narodni manjšini V Avstriji in Italiji. — Poročilo o študijskem potovanju po Avstriji in Italiji zaradi proučevanja problemov s slovensko manjšino, 1987, 35—50. (Soavtor F. Bcrnik.) P Janez Keber Izvor imen na Slovenskem. — Književni glasnik, 7, 1987, Št 1, str. 10—11. čs Volk — preneseni, frazeološki, simbolični pomeni. — Mohorjev koledar 19SS, str. 108—IH. Cp Vse o priimkih. — Nedeljski dnevnik, 15. XI. 1987, str. 25. Čp Jakob Miiller Da ne bi biti nevredni daru. — Znamenje, 17, 1987, str, 88—90. /KritikaJ Farizeji kritike, farizeji ljubezni. — Znamenje, 17, 1987, str. 473—477. I Kritika J Jožica Narat-Srekl Karol Plicka: Zlat d brana. Slovetisky deti vo svojich tradičnich hrdeh. — Traditiones, 16, 19S7, str. 388—389. P Viera Nosdt'ova: Slovenska L'udovy odev. — Traditiones, 16, 19S7, str. 389—390. P Vladimir Nartnlk H govorni gradnji Cankarjevega Ponesrečenega feljtona. — Slava, 1, 1987, str. 25—26. Čs Herman de Carinthia. — Slava, 1, 1987, str. 38—48. Čs Smisel napisa v prvem sonetu po Sonetnem vencu. — Slava, 1, 1987, str. 75 do 84. R K razlagi rim v Prešernovem Pevcu, — Slava, 1, 1987, str. 85—92. C j K izvoru in razvoju povedke Zlatorog. — Slava, 1, 1987, str, 93—109, Čs Se nekaj o Hermanu s Koroškega. — Slava, 1, 1987, str. 110—114. Cs France Novak Jugoslovansko imenoslovno zborovanje. — Delo, Književni listi, 22. X. 1987, str, 9. P Terminološka prizadevanja s posebnim ozirom na Henrika Tumo. — Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, 1987, str. 485—497. ČZ Irena Orel-Pogačnik Tretja jugoslovanska konferenca o leksikografifi in leksikologiji v Sarajevu. — Jezik in slovstvo, 32, 1987, št. 7—8, ov. 111. P Zvonka Praznik Besedišče slovenskega jezika. I—II. — Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 1987, 525 + 633 str. (Sestavijavkaj Ks Francka Premk Nerazumljena tujka *sela« v Trubarjevem in Dalmatinovem prevodu Davidovega Psaltra. — Dialogi 23, 1987. št. 1, str. 72—80. Cz Zrcalo resnice na novo odkritega furlanskega reformatorja Narcissa Pram-perja. — Dialogi, 23, 1987, št. 9—10, str. 150—151. Či Milo5 Rybäf Rutar Simon, Rybäf Otokar. — österreichisches biographisches Lexikon (Wien), zv. 44. 1937. 2 Cs Rybäf Dušan, Rybäf Jan, Rybäf Otokar. Rybdt Vladimir. — Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica), zv. 13, 1987. 4 C s Marko Snoj U-jevski refleksi indoevropskih ztogotvomih sonantov v baltoslovanščini. — Razprave SAZU, IL razred, 11, 1987, str. 201—235. R ¡¡Strah in trepet« in »groza in strah«. Etimološka analiza praslovanskih lekse-mov *polx-h in *straxr,b. — Slavistična revija, 35, 1937, str. 269—275. Cz INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Dragan Božič Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa. — Praistorija jugoslavenskih zemalja, 5, Zel jezno doba (Sarajevo) 3987, str. 855—897. Čz Arheološko časopisje. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987, C s Mitja Bordar Izrabljene konice. — Arheološki vestni k, 38, 1987, str. 13—34. Čz Paleolitik v Mamuti. — Arheološki vestnik, 38, 1987, str. 35—40. Čz Slavko Ciglene£kl Nekaj drobcev o stanovanjski kulturi in vojaškem zdravstvu celjskega zaledja v rimskem obdobju. — Monitor, Glasilo delavcev zdravstvenega centra Celje, 11, 1987, str. 3—6. Posebna izdaja februar 1987. čs Laze; Gornji grad; Polšnik; Radegunda; RitdntCa; Katar i ja; Golica. — Varstvo spomenikov, 29, 1987, str. 249, 274—275, 280, 281, 291—292, 294. 7 Cs Das Weiterleben der Spätantike bis zum Auftauchen der Slawen in Slowenien, — Südosteuropa Jahrbuch (München &. Berlin) 17, 1987, str. 265— 286. Cz Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum. — Ljubljana, S AZU. 1987, 182 str. (Dela S AZU, I, razred, 31.) Kz Zatočišče poslednjih Celejanov na Vipoti. — Arheološki vestnik, 38, 1987, Str. 217. (Soavtorica Darja Pirk maj er,) či Die Kärntner spätantiken Befestigungen im Rahmen der os¡alpinen Anlagen. — Beiträge zur Geschichte von Millstatt und Kärnten (Millstatt) 1987, str. 1—15. Cz Janez Dular Naselja. — Bronasta doba na Slovenskem, 1987, str. 37—15. čs Jana Horvat Andrat nad Polzelo. — Varstvo spomenikov, 29, 1936, str. 282—284. čs France Leben V spomin Srečku Brodarju, odkrite!ju slovenskega paleolitka. — Naše jame, 29, 1987, str. 62—66. Cs Zadnji »srečno« Helmutu Franku,. — Naše jame, 29, 1987, str. 68—70. C s Andrej Pleterskl Janez Dular: Topografsko področje XI (Bela Krajina), Arheološka topografija Slovenije, J985, — Arheološki vestnik, 37, 1986, sir. 439. P Rimski grobovi pri Sv, Mihaelu v liki vasi, — Arheološki vestnik, 35, 1987, str. 137—160. (Soavtor Davorin Vuga.) Cz Sebenjski zaklad. — Arheološki vestnik, 38, 1987, str. 237—330. Cz Simpozij * Slovanska poganska religijam (materialni ostanki in pisani viri)«. — Arheološki vestnik, 38, 1987, str. 457—458. P Pozjak v Hrenovi; C robi je pri Razdelju; Kozmap pri Mulovšah; Sa te ji pri Vrtovinu; Zate pri Zasipu. — Varstvo spomenikov, 29, 1987, str, 237, 256, 279, 282. 5 Čs Novi pisani viri o najstarejši stovanski zgodovini — poročilo o knjigi Bern- harda Bischoff a. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 335—338. čs Atamani; Bavarci. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 2Cs Jaroslav Saše! De la cella trichora au comptexe monastique de St. André a Betika entre Puta et Rovinj. — Arheološki vestnik, 37, 1986, str. 307—337. (Soavtor Branko Marušič.) Cz Etape u administraiivnom razvoju rimskog grada Parentittm, — Zbornik Poreštine (Poreč) 2, 1967, str, 67—74. Cz Le famiglie romane e la loro econpmia di base, — Antichità Altoadriatiche (Udine) 29, 1987, str. 145—152. Cz Kralj Herod v Ogleju — Mohorjev koledar 1988, str. 114—118. Cs J. Fitz: Das Jahrhundert der Pannonier. Budapest 1982. — Arheološki vestnik, 37, 1986, str. 452—4S3. P Th. S. Burns: The Ostrogoths. Wiesbaden 1980. — Arheološki vestnik, 37, 1986, str, 456—459. O D, Nor her g: L'oeuvre poétique de Paulin d'Aquilêe. Edition critique. Stockholm 1979. — Arheološki vestnik, 37, 1986, str. 462. O K. Strobel: Untersuchungen zu deti Daker kriegen T raj ans. Bonn 1984. — Gnomon (München) 58, 1966, str. 557—558. O M. Le jeune: Ateste a l'heure de la romanisation. Firenze 1978. — Gnomon (München) 58, 1986, str. 603—605. O J. Fitz: L'Administration des Provinces Pannoniennes sous le Bas-Empire romain. Bruxelles 1983. — Gnomon (München) 58, 1987, str. 667. O Snežana Tccco-Hvala Sledovi metalurške dejavnosti. — Bronasta doba na Slovenskem, 1987, str. 30—36. Cs Ivan Türk Ig, Gmajna; Postojna, Postojnska jama; Reka, Divje babe I. — Varstvo spomenikov, 29, 1987, str. 231—232 (soavtor Davorin Vuga), 232—233 (soavtor Janez Dirjcc), 233 (soavtor Janez Dirjec.) 3 Cs S. Bökönyi: Animal husbandry and hunt'mg in Tdc-Gorsium. Budapest 1964. — Arheološki vestnik, 38, 1987, str. 477—479. O ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Stane Grandi! Les paysans slovcnes et l'Armee française avant la constitution des Provinces Illyriennes. — Les Relations entre la France et les pays yougoslaves du dix-huitième au vingtième siècle. — Acte du Colloque France-Yougoslave des historiens, ¿}ui s'est tenu à Ljubljana les 26 et 27 septembre 19S5 (Ljubljana) 1987, str. 22—25. Ä Poskus organiziranja slovenske Ljubljanske obče banke (1872). — Zgodovina denar stva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štirideset let niči Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984 (Ljubljana) 1987, str. 47—52, (ponatis) Ji Dolenjska in Bela krajina. — Pozdravi iz slovenskih krajev. Dežela in ljudje na starih razglednicah, 1987, str. 246—279. C s Slomškov simpozij v Rimu. Rim: slovenska bogoslovna akademija, 1083. — Zgodovinski časopis, 40, 1986, str. 348—349. O Štiri publikacije Antona štampoharja. Iz revolucionarne preteklosti na območju Gorjancev 1918—1941, Novo mesto 1983; Kronološki pregled napredka političnega gibanja na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje V letih 1931 do 1941, Novo mesto 1984; Iz bojev novomeških tekstilcev, Novo mesto 1984; Društva kmetskih fantov in deklet na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, Novo mesto 1985, — Kronika, 34, 1966, str. 115—116. O Dolenjski zbornik 1985 (Jarčev zbornik). Novo mesto 1985. — Kronika, 34, 1986, str. 219—220. O Vlado Jurančič: šmarjeta pri Novem mestu v narodnoosvobodilni vojni 1941—1945. Novo mesto 1985. — Kronika, 34, 1986, str. 225. O Ivan Zel ko (1912—1986). — Kronika, 34, 1986, str. 208. (nekrolog). Argo (1892—1903); Argo (1962— ). — Enciklopedija Slovenije, 1, 1967. 2 Cs Eva Holz Politično uradništvo pokneiene grofije Goriške in Gradiščanske v drugi po lovici 19. stoletja. — Goriški letnik, 12/14, 1985/1967, str. 155—173. R Cestne povezave Goriške in Kranjske v 19. stoletju. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 109—114. R Plačevanje ljubljanskih mestnih uradnikov v drugi polovici 19. Stoletja. — Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984 (Ljubljana) 1987, str. 43—46, (ponatis.) jR Janez Mrak: 80 let škofjeloškega čebelarstva, Skofja Loka 1985. — Kronika- 35, 1987, str. 122—123. O Arfco Fran; Belec Ivan; Bučar Josip. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 3 Čs Dušan Kos Bela krajina v poznem srednjem veku. — Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 1967, 76 str. (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 4.) Kz Bela krajina v poznem srednjem veku. — Zgodovinski časopis, 41, 1967, str. 2177—255, 409—437, R Metliški grad po inventarju leta 1723. — Kronika, 34, 1986, str. 148—151. R XIX. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (Mogersdorf), Gradec 30. 6—4. 7. 1987. — Zgodovinski časopis, 41, 1967, str. 557—559. P Ana Lavrič: Vizttacijsko poročilo Agostina Valiera o koprski škofiji iz leta 1579. Ljubljana 1986. — Kronika, 34, 1986, str. 112 O Sergij Vilfan, Božo Otorepec, Vlado Valenčič: Dve ljubljanski trgovski knjigi iz začetka 16. stoletja. — Kronika, 35. 1987, str. 116—120. O Branko Maruš ič Trst 1941—1947: od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe. — Primorska srečanja, 1967, Št. 67/68, str. 46—47. Cs Prospetto cronologico della vita di Srebrnič. — Giuseppe Srebrnič, parlamentare, antifascista, partigiano (Gorizia 1884—1944) (Udine) 1987, Str, 97 —100. Cs Sv rit ti di Giuseppe Srebrnič, — Giuseppe Sebrnič, par Iamen tare, antifascista, partigiano (Gorizia 1884—1944) (Udine) ¡987, str. 101—102, Cs Scritti sa Giuseppe Srebrni?, — Giuseppe Sicbroič. parlamentare, antifascists., partigiano (Gorizia 18S4—1944) (Udinc) 19S7, 103—107, Čs Tolminska v zgodovinopisju. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str, 27—34. R Poskus pregleda zgodovinopisja ob slovenski zahodni meji. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 139—146. R Spremna beseda. — A. Zidar: Doživetja tigrovca partizana, 1987, str. 7—12. Cs Zorko Jelinčič. — Primorska srečanja 1987, St. 73, str. 337—338. Cs Z zlatimi črkami. Življenjske usode in dela velikih primorskih mot — Trst Založništvo tržaškega tiska. 1987, 310 str. K s Abram Josip: Andrija; At t ems; Balkan (politični dnevnik); Balkan (društvo); Benečanski kulturni dnevi; Beneški Slovenci; Bratulič Vjekoslav; B recel j Anton. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 9 Čs Regent Ivan; Regent Malka; Remec Mirko; Remškar Tine; Rencr Franc; Ribičič Marinka; Ribičič Mitja; Ribičič Roza; Roblek Hugo; Rogelj a Boio; Roianc Marcel; Rudrtiaš Simon; Rupel Drago; Rupnik Marija; Rut ar Anton; Rut at Karel; Rut ar Simon; Sadowski Tadeusz; Saksida Alenka; Salimbeni Fulvio; Schiffrer Carto; Scodnik Francesco Ignazio. — Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) zv. 13, 1987. 22 Čs Prva svetovna vojna in Slovenci. — Ivan Hmclak: Soška fronta, 1987, str. 283—297. Slovenska kultura na Primorskem v 19. stoletju. — Jadranski koledar (Trst) 1988, str. 149—160. Ci Darja MilieliČ Bamberška gozdna reda za Kanalsko dolino in bleiberški okoliš 15S4. — Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja, 1987, 130 str. (Viri za zgodovino gozda in gozdarstva na Slovenskem, 4.} Kz Življenje in poslovanje nekaterih Cavianijev v srednjeveškem Piranu. — Kronika, 34, 1986, str. 125—136. R Prispevek k osvetlitvi zasltiikov in cen v srednjeveškem Piranu, — Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiri desetletnici Denarnega zavoda Slovenije. Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984 (Ljubljana) 1987, str. 9—14. (ponatis) R Archeograjo Triestino; At t i e Memorie délia Società Istriana di Arcltaeologia e Storia Pa tria; Bauzer (Bautscher) Martin. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 3Cs Božo Otorcpcc Diplomatika. — Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) 3,1987, slovenska izdaja. Čs Auersperg (druiina); Baumgartner Egon. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 2Cs Vinko Rajšp Ceste na Goriškem v drugi polovici J S, stoletja. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 103—107. R Razširjenost protestantoma med socialnimi plastmi na Kranjskem, — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 265—276, R Slovenski protesldntizem, uraška tiskarna in cene, — Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štiri deset letnici Denarnega zavoda Slovenije. Ljubljana 11. in 12. december 1984. (Ljubljana) 1987, str. 33—36. (Ponatis) R Janez Sumrada Le Gouvernement français et ses adversaires sur te territoire slovÈne. — Les Relations entre la France et les pays yougoslaves du dix-huitième au vingtième siècle. Acte du Colloque Franco-Yougoslave des historiens, qui s'est tenu à Ljubljana les 26 et 27 septembre 1985 (Ljubljana) 19S7P str. 31., 33. R Okrogla miza Zgodovinopisje rta Slovenskem danes — o sodobnih tokovih v francoskem zgodovinopisju. — Zgodovinski časops, 41, 1987, str. 167—170, Čs O popravilu bovške ceste na prelomu iz 14. v 15. stoletje. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 313—319. R Doslej neznano pismo Žige Zoisa iz leta 1813 in njegov odnos do francoske vladavine V Ilirskih provincah. — Kronika, 35, 1987, str. 9—12. R Gospodarjenje neke slovenske družine konec 19. in V začetku 20. stoletja. — Zgodovina denar s t va in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob štirideset letnic i Denarnega zavoda Slovenije. Ljubljana 11. in 12. decembra 1984 (Ljubljana) 1987, str. 53—59. (ponatis) R Drugi francosko-jugoslovanski kolokvij zgodovinarjev. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 347. P Statut piranskega komuna od 13. do 17. Stoletja. I—II. — Ljubljana, S AZU, XCVUÏ + 850 str. (Viri za zgodovino Slovencev, 10; soavtor Miroslav Pabor.) Kz Berlinski kongres. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. ČS UMETNOSTNOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Emil ¡jan Cevi: Slika sv. Barbare iz loškega uršulinskega samostana. — Loški razgledi, 34, 1987, str. 29—34. Cs Ajdovščina (umetnostni spomeniki); Almanach, Andrej iz Loke; Apače (umetnostni spomeniki); Areh; Arhitekturna plastika [srednji vek in 16. stoletje); Batu je (umetnostni spomeniki); Beneška Slovenija (umetnostni spomeniki); Biblija (ilustracije); Bobič Jurij. — Enciklopedija Slovenije, I, 1987. 10 Čs Koželj Anton; Križna gora; Kuša Mihael; Langus Matevž; Lipec Janez; Paco-bello — družina; Parler j i; Rambschüssel. — Likovna enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) 2, 1987. 8ČS Robba Francesco; Rot man Franc. — Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) zv. 13, 1987. 2Cs Damjan PrelovŠek Josef Plečnik: Wiener Arbeiten von 1896 bis 1914, 2. Aufl. — Wien, Tusch 1986. 208 str. Kz Die Kunst um die Jahrhundertwende bei den Südslawen. — Das Zeitalter Kaiser Franz Josephs (Grafenegg) 1, 1987, str. 318—325- (Razstavni katalog,) Cs La profesión y la vida de un hombre. — Jože Plečnik Arquitecto 1872—1957 (Madrid) 1987, str. 31—80. (Razstavni katalog.) R Das Leben und das Werk eines Mannes. — Jože Plečnik Architekt 1872—1957 (München & Wien) 1987, Str. 22—92. (Razstavni katalog). R Klasicizam (Slovenija). — Likovna enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) 2, 1987. Ci Barok (arhitektura); Benetke (arhitektura); Bidermajer (arhitektura); Bogo- jina. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987 . 4Čs Se o Plečnikovem spomeniku Gregorčiču. — Naši razgledi, 36, 1987, str. 138. CJ Prenova gledališča Ronacher. — Naši razgledi, 36, 1987, str, 568. C s Arhitekt Jože Plečnik in kamen. — Geološki zbornik, 8, 1987, str. 111—114. Cs Trije arhitektovi mestni trgi: Piran, Sacile in Salzburg. — Delo 5. VI. 1987. Cs Zamašek kot cerkveni stolp. — Delo 27. VI. 1987. Cs Plečnik v Pragi. — Pionir, 42, 1986/87, št. S, str, 13—15, C p Plečnikova Ljubljana. — Pionir, 42, 1936/87, št. 6, str. 8—10. C p Tri znamenite cerkve. — Pionir, 42, 1986/87, št. 7, sir. 3—5. C p Kako razumeti Plečnikova umetnost. — Pionir, 42, 1986/87, Št. 8, str. 35—37. C p Ljubljanske trlnice in Žale. — Pionir, 42, 1986/87, št. 9, str. 27—29. Cp Do konca predan umetnosti. — Pionir, 42, 1986/87, št. 10, str. 44—46, Čp Blaž Resman Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah. — Marijina cerkev v Lescah, 1987, str, 5—43. R Enciklopedija Slovenije. 1. knjiga. — Ljubljana, Mladinska knjiga. 1987, XVII + 421 str. (Urednik za likovno umetnost). K s Bogenšperk; Bonča Miloš; Brdo pri Lukovici; Brunk; Bučka. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 5 Čs Borut UršiČ Jurij Grabrijan (1800—1882). Prispevek k biografiji kulturnega delavca. — Goriški letnik. 12/14, 1987, str. 229—236. Cs Branik; Britof ob Idriji• — Enciklopedija Slovenije, 1. 1987 . 2Čs Rijevec Josip; Roblek Aleksander; Santacroce. — Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) zv. 13, 1987. 3Čs MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Tomai Faganel Matej Hubad. — Naši zbori, 39, 1987, št. i/2, str. 2—3. Čs Svetovni simpozij za zborovsko glasbo na Dunaju. — Naši zbori, 39, 1987, št. 3/4, str. 54—55. P Mednarodno tekmovanje zborov v Spittalu. — Naši zbori, 39, 1987, št. 5/6, str. 105 P Ivan Klemenčič Zgodovinska avantgarda v slovenski glasbi. — Muzikološki zbornik, 22, 1986 /izšlo 1987/, str. 21—28. Čz Avantgardna umetnost — glasba; Bergamo Marija. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. Cs Danilo Pokom Momtmenta ar t is musicae Stoveniac, zv. VII, 1986 [Izšlo 1987], XIX -f 289 str.; zv. VIII, 1986 [izšlo 1987], XIX 4- 143 str.; zv. ÍX, 1986 [izšlo 1987], XV + 92 str.; zv. X, 1987, XV -i- 230 str.; zv. XI, 1987, XV + 76 str. Sourednik. 5 Kz Komentarji h koncertom festivala komorne glasbe 20. stoletja V Radencih 26. in 27. 9. (3), koncertu slovenskih protestantskih pesmi 12. 11. (tudi sestava sporeda) in za gramofonsko ploščo RTV Ljubljana (Jani Golob). 4Čs Jurij Snoj Aleluja velikonočnega časa v ljubljanskih srednjeveških rokopisih, — Muzikološki zbornik, 23, 1987, str. 19,-37. Čz INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Fmnce Bernik Glej stran 126. Franca Buttolo Vodnikov in Maeterlinckov intuitivizem. — Primerjalna književnost, 10, 1987, Št. 2, str. 19—32. R Ilegalna Ljubljana v legalnih časnikih. — Prispevki za novejšo zgodovino, 27, 1987, št, 1/2, str. 301—326. B Ahacel Matija; Alešovec Jakob; Carli Alojzij. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 3 Cs Marjan Dolgan Slovenski literarni saton v zelenem. —■ Socialni realizem v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, 1987, str. 115—128. (Obdobja, 7.} R Slovenskaja partizfinskaja proza. — Vojna i pa m jat (Moskva), 1987, sir. 58 do 66. R Anekdota; Berger Aleš; Botič Peter; Brvar Andrej; Cankar Izidor; Capuder Andrej„ — Enciklopedija Slovenije. 1, 1987. 6 Cs Jubilej akademika Franceta Bernika. — Jezik in slovstvo, 32, 1986/87, št. 7/8, str. 242—243. Čs France Bernik — šestdesetletnik. — Delo, 13. V. 1987, str. 6. čp Toliko srebra, kolikor ga vatel odmeri. — Delo, Književni listi, 2. VIL 1987, str. 8. i Polemika.] Pojasnilo k Prešernovim nagradam za književnost (Sporočilo strokovne komisije za književnost Prešernovega sklada.) Delo, 10. 2. 1987, št. 33, str. 6. Darko Dolinar Nasprotja ob Trubarju v starejši slovenski literarni zgodovini. — Primerjalna književnost, 10, 1987, št. lp str. 16—28. R Doslej neznani primerki trubarian v Tiibingentt? — Jezik in slovstvo, 32, 1986/87, št. 7—8, str. 223—230. R Biografija. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. C s Beseda urednika. — Deloi Književni listi, 13. VI IL 1987, str. 10. [Ob objavi odlomka iz Literarnega leksikona 32,] P Literatura, četrta izdaja. — Ljubljana, Cankarjeva založba 1987, (Leksikoni Cankarjeve založbe). [Soavtor; okrog 400 stvarnih leksikalnih gesel s področja obče filologije in literarne zgodovine.] Ks Pogovor Naših razgledov — Primerjalna književnost, — Naši razgledi, 36, 1987, str. 652 , 643. [Intervju.] Primerjalna knjiievnost, 10, 1987, št. 1, 2. (Glavni in odgovorni urednik revije.) Nada Gspan FraSelj Rožič Valentin; Sakser Frank. — österreichisches biographisches Lexikon 1825—1950 (Wien), zv. 44, 1987. 2 Čs Jože Munda Bibliografija Franceta Bernika. — Slavistična revija, 35, 1987, št. 2, str. 227 do 236. B Prof. Janez Logar (1908—1987). — Dnevnik, 14. XI. 1987, str. 16. [Nekrolog.] In memoriam — Janez Logar, 1908—1987. — Naši razgledi, 36, 1987, str. 680, C s Slovenci smo naklonjeni ustvarjanju trajnih vrednot. — Delo, 29. IV. 1987, str. 6. [Intervju o Slovenskem biografskem leksikonu.] Vi as ta Pacheiner-Klander Staroindijski pogledi na metaforo. — Razprave SAZU, II. razred, H, 1987, str. 133—151. R Nove osvetlitve najstarejše indijske poezije. Ob knjigi Mislava Ježiča; R g vedski himni, Zagreb 1987. — Naši razgledi, 36, 1987, str, 420. O Majda Stanpvnlk-Bllnc Trubar in problem literarnega prevoda, ■— Primerjalna književnost, 10, 1987, št. 1, str. 1—15. /i Literarni prevod na Slovenskem 1945—1965. — Primerjalna književnost, 10, 1987, Št. 2, str. 41—52. Ji Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 10. — Primerjalna književnost, 10, 1987, št, 2, str. 53—36. O Stvarno kazalo. — Janko Kos: Predromantika, 1967, str, 86—89. (Literarni leksikon, 31.) [Stvarno kazalo.] Janko Kos: Predromantika — Preromanticism. Summary. — Prav tam, str, 95 do 96. [Povzetek.] Beseda urednice. — Delo, Književni listi, 9. VIL 1987, str, 6, [Ob objavi odlomkov iz Literarnega leksikona 31.) P Od Onkraj paradiža do Velikega Gatsbyja. Drugi natis. — F. Scott Fitzgerald: Veliki Gatsbv, 1987, str. 5—44. (Sto romanov.) [Uvodna študija.] Izhodišča Andersonovega liričnega romana. Drugi natis, — Sherwood Anderson: Temni smeh, 1987, str. 5—34. (Sto romanov.) [Uvodna študija,] Jola Skulj Poetics Today III!1982, IV/1983. — Primerjalna književnost. 10, 1987, št. 2, str. 72—79. P INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Atigelos Baš Oblačilne razmere na Slovenskem v 16. stoletju. — Razprave Filozofske fakultete, Slovenci v evropski reformaciji, 1986 [izšlo 1987], str, 7—27, R Ob razstavi »Ljudska umetnost v Jugoslaviji« (Etnografski muzej v Budimpešti}. — Glasnik SED, 26, 1986 [izšlo 1987], str*. 45—46. Cs Oblačilni videz je večkrat v tesni zvezi z narodnim gibanjem. — Delo, Književni listi, 23. IV, 1987, str. 6. /i Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času (L polovica 19. stoletja), — Ljubljana, DZS, 1987. 360 str, + 121 slik. Kz Zdravstvo savinjskih splavarjev. — Zbornik, Spominski simpozij ob 100-Ietnici Minafikovega rojstva, Maribor 1987, str. 151—156. R Oblačilna kultura na Slovenskem v stičišču z drugimi oblačilnimi kulturami. — Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 22, 1987, str. 129—141. R Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega kot vir za etnologijo. — Tradi- tiones, 16, 1987, str. 273—278. (Gradivo.) Addenda et corrigenda. — Traditiones, 16, 1987, str. 331—333. Cz Beseda ustvarjalcev, Attgelos Baš, Oblačilna kultura na Slovenskem (1. polovica 19. stoletja). — Knjižna panorama, 2, 1987, str. 3—4. P Brana. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987, str, 354—355. čz Tone Cevc Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. Druga, dopolnjena izdaja. — Ljubljana, DZS, 1987, 111 str. + 97 prilog. Kz. Odprta vprašanja stavbnega razvoja bohinjske kmečke hiše, — Bohinjski zbornik, 1987, str. 92—100. Ji K rekonstrukciji kmečke hiše iz leta 1506 v Srednjem vrhu nad Martuljkom. — Traditiones, 16, 1987, str, 83—96. Ji Igor Cvetko Ritmično zvonjen je na Visu, — Glasnik SED, 26, 1986 [izšlo 1967], št. 3—4, str. 13+—136. Čs BelttnŠka banda, ljudska glasba iz Prekmurja. — Spremno besedilo h kaseti, CIDM-GM, Druga godba, 1987. Čs Kurctovi Slovenski kotedniškt dramatiki ob rob. — Naši razgledi, 36, 1987, str. 186. O Jurij Fikfak Narodnoznanski pogledi in delo Matija Vertovea. — Goriški letnik, 12/14, 1985—1987, (1987), str. 149—154. Čz Frankfurter Feste, Von wem? Für wen? Frankfurt an Main 1979. — Tradi- tiones, 16, 1987, str. 381—382. O Beate Heidrieh, Fest und Aufklärung, München 1984. — Tradi tiones, 16, 1987, str. 384—385. O Ingeborg Weber-Kellermann, Andreas C. Bimmer, Einführung in die Volkskunde. Europaische Ethnologie, Stuttgart 1985. — Traditiones, 16, 1987, str, 385—386. O Susanne F reüssier, Hinter verschlossenen Türen, München 1985. — Traditiones. 16, 1987, str. 385—387. O So ein Theater?! München 1986. — Traditones, 16, 1987, str. 387—388. O Marjetka Gulež Posameznik, kongres, Priština, 33. kongres Zveze folklor is tov Jugoslavije, — Glasnik SED, 26, 1986 [izšlo 1987], Št 3—4, str. 156-157. P Monika Krope j Lutz Röhr ich, Der Witz. Figuren, Formen, Funktionen, Stuttgart 1977. — Traditiones, 15, 1986, str, 296—297. O Margot Seil in rfier, Die Kuenringer in Sage und Legende, Wien 1981. — Traditiones, 16. 1987. str. 374—375. O Elfride Gr ahner, Grundziige einer Ost alpinen Volksmedizin, Wien 1985. — Traditiones, 16, 1987, str. 377—378. O Walter Scherf, Lexikon der Zaubermärchen, Stuttgart 1962. — Traditiones, 16, 1987, str. 383—384. O Zmaga Kumer Slovenske ljudske pesmi Koroške, 2. knjiga — Ztljska dolina. Ljubljana Trst Celovec, Z TT, Drava, 1986 [izšlo 1987], 654 str. + notni primeri. Kz Pesmi in lege moje detel. Zamisel in osnutek Dušica Kuna ver. Priprava pesmi in strokovni uvodi Zmaga Kumer. Prikaz šeg Helena Ložar-Pod logar. — Ljubljana, DZS, 1987, 292 str. + notni prim. Kp *Lepa voda Ljubljančica«. — Traditiones, 16, 1987, str. 247—254. R Izročilo ljudske otroške pesmi na Slovenskem. — Otrok in knjiga, 1986 [izšlo 1987], 23—24, str. 5—19. Čz Die Fremde und der Fremde m der slowenischen Volksballade. ~~ Bailad Research. Proceedings of the 15th Intern. Conference, Dublin 1985, Ed, by H. Shields (Dublin) 1986 [izšlo 1987], str. 123—128. Čz »Velosovska nunica*. — Koledar Mohorjeve družbe za 1988, str. 37—38. Čs Jahresbibliographie der Volksballadenforschung. Annual Bibliography of Fol k Baliad Research 16/1986 mit Nachtragen. Hrsg. von der S. I. E. F. — Kommission für Volksdischtung und Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana durch Zmaga Kumer in Zusammenarbeit mit Rolf Wilh. Brcdnich und Jürgen Dittmar. — Ljubljana 1987, 42 str. [Redakcijsko delo.] B Ljudske pripovedne pesmi. — Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 6, Stereo KD 1432. SOKOL Kaseta RTV Ljubljana, 1987. Niko Kuret Le pas t orali popolari deli'Europa Centrale. — II Prespio (Roma) 19S7, št. 132. R Začetki slovenskega radia. (Ob 60-letnici), — Mohorjev koledar za leto 1988, str. 134—136. Cs Lepold Kretzenbacher, Etimología. Europea, München J986. — Trad ilíones, 16, 1987, str. 378—379. O Helena Loža r-Pod logar Pesmi in šege moje dežele. Zamisel in osnutek Dušica Kunaver. Priprava pesmi in strokovni uvodi Zmaga Kumer. Prikaz šeg Helena Ložar Pod-logar. Ljubljana, DZS, 1987, 292 str. + notni prim. Kp Botrinja. — Enciklopedija Slovenije, I, 19S7, str. 349. Čz Svet Anton, daj mota, čeravno črne brke rna. Slovenske ženitovanjske šege. — Pomladanska pratika 1987, str. 75—82. Cs Helmut H über, Totenbrauchtum in Niederösterreich, Wien 1981. — Tradi- tiones, 16, 1987, str. 373—374. O Richard Wolfram, Segensreichen beim Ackerbestellen und Brathacken, Wien 1984. — Traditiones, 16, 1987, str. 376—377. O Svatbeni ob fad, Lidová kultura a současnot, svazek 9, Brno 1983. — Traditio nes, 16, 1987, str. 390. O Traditionen, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 10—12, 1981—1983, Ljubljana 1984. — Demos (Berlin) 27, 1987, Št. 2, str. 109. P Traditiones. Zbornik hiš til uta za slovensko narodopisje, 13, Ljubljana 1984. — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2, str, 110. P Angelos BaŠ, Moda (Die Mode). Traditiones 13 (1984). — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2. str, 95. P Tone Cevc, Votivna podoba iz zač. 19, stol. in njena pričevalnost za Stavbno zgodovino (Ein Votivbild vom Beginn des 19. Jh. und sein Zeugnisgehall für die Baugeschichte). Traditiones 13 (1984), — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2, str. 107. P Tone Cevc, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in Oglarjev na SÍOVCH-skem [Die baidiche Überlieferung der Hirten, Holzfäller und Kühler in Slowenien). Ljubljana 1984, — Demos (Berlin) 27, št, 2, str, 132—133. P luja Smerdel, Soseska vasi Selce (Die Dorfgemeinschaft des Oríes Seiet'). Traditiones 10—12 (1981—1983). — Demos (Berlin) 27. 1987, št. 2, str. 138 do 139. P Ni ko Kuret, Maske slovenskih pokrajin (Die Masken der slowenischen Landschaften). Ljubljana 1984. — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2, str. 141—142. P Ni ko Kuret, Jaslice na Slovenskem (Die Weihnachtskrippe bei den Slowenen). Ljubljana 1981. — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2, str. 143. P Anka Novak, Vaška skupnost v Ratečah (Die Dorfgemeinschaft in Rateče). Traditiones 13 (1984). — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2, str. 144. P Milko Matičetov, Pesmi o Marku (knezu, kraljeviču...) na Slovenskem (Die Marko — /Fürsten-, Königssohn, usw.l Lieder bei den Slowenen). Traditiones 13 (1984). — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2, str. 157. P Mirko Ramovš, Vloga ljudskega plesa v življenju slovenskih izseljencev (Die Rolle des Volkstanzes im Leben der slowenischen Auswunderer). Traditiones 13 (1984). — Demos (Berlin) 27, 1987, št. 2, str. 163—164. P Milko Matičetov Makedonski »Bolen Do j čin« 1986. Monografija, ki kliče po nadaljevanju. — Traditiones, 16, 1987, str, 335—346. R A, von Maüly; Loggende del Friuli e delle Alpi Giulie, pubblicate con la colla- borazione dt J. Boite. Seconda edizione. — Gorizia 19S7, str. 13—42. R Bajestovje. —- Enciklopedija. Slovenije, 1, 39S7, čs 3 /tri/ lesičice got rice. Pravil é ti fen taw mlinu, prapisal Milko Ma t i čet o v, namulinala Ančka Gošnik-Godec. — Ljubljana, Mladinska knjiga. 1987, 16. str. Ks Le tre Comari volpi. D i S t if en taw mlinu, Milko Matičetov, IluStrazioni di Ančka Gošnik-Godec. Traduzionc Gino Brazzoduro. — Ljubljana &. Fi-renze, Mladinska knjiga Giunti, 1987, 16. str. Ks Mirko Ramovš Etnomuztkološka podoba hribovske vasi Paka. — Kruh in politika. Poglavja iz etnologije, 1987, str. 559—599 + notni prim. (Soavtor Julij an S ira j-nar.) R Napredek, a brez jasnega koncepta, — Kulturni poročevalec, 18. X. Î987, št. 83, str, 8—9. Cs Marija Stanonik Promet v Žireh — etnološki vidik. Magistrsko delo. — Ljubljana, 1987, 230 str. -1- 60 fotografij. (Tipkopis.) Promet na Zirovskem — etnološki vidik, — iiri, DPD Svoboda. 1987, 132 str. + 106 fotografij. (Knjižnica 2irovskega občasnika, 2.) Kz Slovensko pesništvo upora J941—1954. 1. Partizanske. — Ljubljana, Mladinska knjiga & Partizanska knjiga. 1987, 566 str. (Soavtorica.) ¿s Pesništvo odpora I93S—1945 pri slovanskih narodih kot metodološki problem. — Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, 1987, str. 275—288. (Obdobja, 7.) Cz Slovenski protestanti in Vprašanje slovstvene folklore. — Razprave SAZU, II. razred, 11, 1987, str. Ill—132, R Promet v kmečkem gospodarstvu na Zirovskem. — Kronika, 34, 1986, str. 171 do 184. Cz Vožnja kot gospodarska dejavnost. — Traditiones, 16, 1987, str. 135—168, i? Iz spominov na Potrkanovo kroniko. — Glasnik SED, 26, 1986 [izšlo 1987], št. 3/4, str. 137—138. C novih gibanjih, — Vestnik IMS, 8, 1987, št. 2, str. 77-^87. Čs Ob Gramsciju: o intelekualcih in kulturi. — Vestnik IMS, 8. 1987 št. 2, str. 159 do 168. čs Antonio Gramsci (1891—1937). — Vestnik IMS, S, 1987, št. 2, str. 141—143. Čs Rado Rlha Kantov koncept zgodovine. — Vestnik IMS. 8, 1987, št, 1, str. 110—128, R Realno Kantovega razsvetljenstva. — Prob le mi-Razp rave, 25, 1987, št. 9—10, str. 144—155. Cs Das Reale der Kan fischen Aufklärung. — Wo es war. Letopis Društva za teoretsko psihoanalizo, 1987, str. 166—172, Čs Jelka SumiC-Riha Razsvetljenstvo in ljudstvo. — Vestnik IMS, 3, 1987, št. 1. str. 128—134. C s Kantovo pojmovanje razsvetljenstva. — Problemi-Razprave, 25, 1987, št. 9—10, str. 135—143. R O argumentaciji — Vcstnik IMS, 8, 1987, št. 2, str. 61—67. R Wolfang Stegmüller: Kripkes Deutung der Spätphilosophie Wittgensteins. — Erkenntnis (Dordrecht) 28, 1988, str. 431—440. O GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA Malej Gabrovee Razvojne motnosti kmetijske pridelave glede na naravne danosti. — Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov Postojna, 1987, str, 377 do 384, (Soavtor Tomaž C under.) čs Drago Meze Dobrepolje, •— Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb), slovenska izdaja, 3, 1987, Čs Boč; Bočko pogorje; Bohor. — Enciklopedija S i oven i je, 1, 1987, 3Cs Ujma 23. avgusta 1986 na Notranjskem. Posledice neurja. — Ujma, 1, 1987, str. 19—25. Čs Karal Natek Suid v Sloveniji. — Ujma, 1, 1987, str. 39—46. Ti Nastanek in razvoj kraškega površja Notranjske. — Notranjska, Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov Postojna, 1987, str. 73—82. Ji Milan Natek Velikost kmečkih gospodarstev v celjski regiji 1981. — Celjski zbornik, 1987, str. 7—23. Cs Hribovske kmetije v pokrajinski strukturi Mežiške doline. — Teorija in metodologija regionalne geografije, 1987, str. 187—201. (Dela. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, 4.) ČS Dobrna; Dobrovi je. — Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb), slovenska izdaja, 3, 19S7. 2 Čj Braslovče. — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. Čs Osnovni tipi zemljtŠko-posestne strukture v SR Sloveniji leta 1981. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 51—66. Cs Prvi jugoslovanski simpozij *Teorija in metodologija regionalne geografije. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 205—206. P Peter F is ter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 173—174. P Drago Meze: Hribovske kmetije v Selški dolini. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 129—130. P Geografski zbornik XXVI — 19S6. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 164 do 165. /' Prvim rasti števila prebivalstva na Notranjskem v obdobju 1961—1981, — Notranjska. Zbornik 14, zborovanja slovenskih geografov Postojna, 1987, str. 331—345. Čs Milan Orožen Adamič V geografiji uporabni računalniški programi. Urejevalnik besedil Steve. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 151—155. Čs Japonska, dežela naravnih nesreč. — Ujma, 1, 1987, str. 89—90. čs Večje naravne in druge nesreče v letu 1986. — Ujma, l, 1987, str, 98—101. C s Popotresna obnova v Posočju, — Ujma, 1, 1987, str. 56—63. (Soavtor Peter Sheppard,) Čs Žled, pomemben pokrajinski dejavnik, — Notranjska. Zbornik 14, zborovanja slovenskih geografov Postojna, 1987, str, 123—130. C S Drago Perko Povezanost prebivalstva z nadmorsko višino in naklonom v Pokokrju, — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 91—99. C s Program Degas. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 156—158. čs Program Lotus. — Geografski vestnik, 59, 1987, Str. 158—160. ČS Preobrazba pokrajine pod vplivom človekovih dejavnosti v Pokokrju. Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življenjsko okolje. — Gco-graphica Slovcnica, 18. 1987, str. 389—406, čs Nadmorska višina in odmiranje prebivalstva, — Notranjska, Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov Postojna, 1987, str, 170—171. C s Maja Plemelj Ujma L Revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 170—171, P Milan Sifrer Akademik profesor dr. Srečko Brodar. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 193 do 195. čs Triglavski ledenik v letih 1974—1985. — Geografski zbornik, 26, 1986 (1987), str. 97—137. R Kruta k osvrt na razvoj reljefa u Sloveniji. — Zbornik XII, kongresa geografa Jugoslavije održanog u Vojvodini od 29. septembra do 6. oktobra 1985, (Novi Sad) 1987, str. 99—103. Čs INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Leon Drame Reševanje hidrološke problematike južnega rova Zelških jam. — Naš krš (Sarajevo) 12, 1986. str. 65—69. Cp Rado Gospodarič Mednarodni kolokvij o kraških sedimentih J S.—22. maj /957, H an sur LesSe. — Obvestila slovenskega geološkega društva, 1987, str, 14—15, P Geološke razmere Notranjske. — Notranjska. Zbornik 14, zborovanja slovenskih geografov (Postojna) 1987, str. 49—60. Čs Karst of Notranjsko, geological setting. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1937, str. 9—12. C s The Rakov Skocjan karst vatley. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 80—91. (Soavtor Peter Habič.) Čs Peter Habič Use and regulation of Karst Poljes in Yugoslavia. — END INS (Ciutat de Mallorca) 13, 1987, str. 83—86. Čs The problematics of Karst water use and protection on the example of Unica near Postojna. — Karst and man (Ljubljana) 1987, str, 7—18. C s Karst of Notranjsko. General view. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 5—8. Č5 Ljubljanica river basin. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 12—20. Čs The Pivka basin and Postojna. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 21—28. Čs Planinsko polje and Planina. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 39—55. Čs The Rakov Skocjan karst valley, — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 19S7, str, 80—91, (Soavtor Rado Gospodaric.) ČS The Renčclica Dolina near Sesana. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 115—117, Cj Pokrajinska geografska skica Notranjske. — Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov (Postojna) 1987, str. 23—34. R Kraško podzemlje Notranjske. — Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov (Postojna) 1987, str. 83—94. čs Hidrogeografske značilnosti Notranjske. — Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov (Postojna) 1987, str. 131—144, C s Janja Kogovšek Kisle padavine na krasu — primer iz Postojne. — Naš kri (Sarajevo) 12, 1986, str. 31—36. (Soavtor Andrej Kranjc.) čs Kras v okolici Velikih Lašč. Primer plitvega dolomitnega krasa na Dolenjskem. — Dolenjski kras, 2, 1987, str. 31—35. (Soavtor Andrej Kranjc.) Kam teče Predvratnica. — Naše jame, 29, 1987, str. 39—42. (Soavtor Andrej Kranjc.) Čs Kvaliteta voda na Notranjskem. — Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov (Postojna) 19S7, str. 167—178. (Soavtor Andrej Kranjc.) Cj 13 Utopiš 353 Postojnska jama (Postojna cave) an example of man's impact on the karst underground by tourism. — Man's" impact in Dinaric karst Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 29—38. (Soavtor Andrej Kranjc.) Čs Kisle padavine. — Obzornik, 1987, str. 478—4SO. (Soavtor Andrej Kranjc.) Čp Andrej Kranjc Kisle padavine na krasu — primer iz Postojne. — Naš kri (Sarajevo) 12, 1986, str. 31—36. (Soavtorica Janja Kogovšek.) čs Kam teče Predvratnica. — Naše jame, 29, 1987, str. 39—42. (Soavtorica Janja Kogovšek,} Čs Kvaliteta voda na Notranjskem. — Notranjska. Zbornik 14, zborovanja geografov (Postojna) 1987, str. 167—178. (Soavtorica Janja Kogovšek.) Čs Cerkniško jezero, primer človekovega vpliva na kraško hidrografijo. — Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov (Postojna) 1987, str. 155—166. Čs Postojnska jama (Postojna cave) — an example of man's impact on the karst underground by tourism. — Man's impact in Dinaric karst. Guidebook (Ljubljana) 1987, str, 29—38. (Soavtorica Janja Kogovšek.) Čs Kar s tic coast and its valtte for the sea-level changes (Dinaric Adriatic coast.) — Late quaternary sea-level changes (Beijing) 1987, str, 219—222. čs O pokrajinskem imenu Pivka. — Geografski vestnik, 59, 1987, 141—143. Kras v okolici Velikih Lašč. Primer plitvega dolomitnega krasa na Dolenjskem. — Dolenjski kras, 2, 1987, str, 31—35. (Soavtorica Janja Kogovšek,) is Kisle padavine. — Obzornik, 1987, str. 478—480. (Soavtorica Janja Kogovšek.) Cp Šestdeset let turizma v Taborski farni. — Naše jame. 29, 1987, str. 56—59. C p O starejših fotografijah iz Postojnske jame. — Naše jame, 28, 1986, str, 19 do 25. Čp Xu Xiake — kitajski tValvasorOb 400-letnici rojstva velikega kitajskega potopisca, geografa, krasoslovca in jamarja. — Življenje in tehnika, 38, 1987, str. 38—40. Čp Vela ploča — geomorfološka zanimivost Komatov, — Proteus, 49, 1987, str. 311-313, Čp Jovan Cvijič (J865—1927), — The speleo stamp collector (Schimmert) 1987, Str. 19, Čp Proteus a ti človeška ribica, neznana znanka iz našega podzemlja. — Obzornik, 1987, str, 474—750. Cp Deset let po kulturni revoluciji. Vtisi s poti po Kitajski, — Ozbornik, 1987, str. 537—547. Čp Dolina rumenega zmaja — sečuanske »Plitvice*. — Proteus, 49, 1987, str, 285 do 286. Čp Planinstvo in jamarstvo. Ob bližajoči se 100-letnici organiziranega jamarstva na Slovenskem. — Planinski vestnik, 87, 1987, str. 376—380. čp Ob bližajoči se 170-letnici Postojnske fame. — Proteus anguinus, 16, 1987, št, 4, str. 10—11. Cp S poti pO kitajskem krasu — polotok Shandong (Santung), — Proteus, 50, 1987, str. 142—144. Čp Voda in kras '86 (igman, 6.—8. junij 1986). — Naše jame, 28, 1986, str. 80—82, P Yugoslavian working group for the project No. 200. — Annual administrative report 1GCP (Paris) 1986, str. 44. P Bilogorski planinar, list Planinarskog društva »Bilo«. — Naše jame, 28, 1986, str. 91—92, P Francosko-poljska okrogla miza o paleokrasu in varstvu kraškega okolja (Poljska Jura in Sudeti, J.—S. junij 1987). — Naše jame, 29, 1987, str. 54—55. P La Grotte de Saint-Elzéar de Bonaventure. — Naše jame. 29, 1987, str. 74—75, P Geography in China. (Geografija na Kitajskem). Science Press, Beijing 1984- — Geografski ves t ni k, 59. 1987, str. 176—173. P Yuan Daoxian; New observation on Tower Karst, GuiUn 1985. — Geografski vestnik, 59, 1987. str, 179—130, P Carsologica sinica, vol. 4 (1985), vol. 5 (1986), Guilin. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 180—181. P Delannoy, J. J., R. Maire, J. Nicod: Karst s des Alpes Occidentales, du Jura Méridional et de Provence. Aix-en-Provence, 1984. — Geografski vestnik, 59, 1987, str. 181—182. P Na o ins Je ii pri kitajskih raziskovalnih organizacijah. Geograf si institut in Inštitut za geologijo krasa. — Geografski vestnik, 59, 19S7, str. 209—210. P Mednarodni simpozij »Spremembe morske gladine in njihov pomen«. IGCP Project št. 200, Unesco (17.—24. 10. 1986, Vantai in Qingdao, Kitajska). — Geografski vestnik, 59, 1937, str, 203—205, P Maja Krn nje Odsev jugoslovanske speleološke literature v svetu (1981—1985). — Naš krš (Sara jevo) 12, 1986, str. 33—86. Čs Franc Malečkar Problematika dela Tehnične komisije Zveze speleologov Jugoslavije t' letih 1985—1986. — Bilten SSJ (Sarajevo) 1987, str. 3-4. P Spegu — Excursions — Cave Trekkings. — The British Caver (Rhvchydwr) 19S7, str. 46—47. P Predlogi ekskurzij in jamarskih trekkingov, — Jamarska zveza Slovenije, 1987, str. 1—9. P Speleogenetskc raziskave na področju projektov Ponce in Suarez (Santander, Kolumbija). — Naš krs (Sarajevo) 12, 1986, str. 5S—58. Čs Osapska jama v Bržaniji. — Naše jame, 29, 1987, str. 48—49, (Soavtor Samo Morel.) Ci Poleg tega je objavil več poročil o jamarstvu v Delu in Primorskih novicah. Andrej Mihevc Črni močeril iz Bele krajine. — Naše jame, 18, 1936, sir. 39—44. (Soavtorja M. Aljančič, Peter Habič.) čp Logatec, Logaško polje and Logaščica. — Man's impact in Dinarie karst Guidebook (Ljubljana) 1987, str. 60—64, čs Matjaieve kamre. — Zirovski občasnik, 3, 1987, str, 136—139. Čs Kje in kako smo ujeli črno človeško ribico, — Proteus, 1987, str, 307—309. Čp Samo Morel Osapska jama v Bržaniji — Naše jame, 29, 1987, str. 48—49. (Soavtor Franc Malečkar.) Čs France šušteršič Posons drugačne geomorfološke interpretacije Notranjske, — Notranjska. Zbornik 14. zboru van j a slovenskih, geografov (Postojna) 19S7, str. 61—72. Ci Milena Zlokolica O hidrogeološkim uslovima bakteriološke zagadnjenOsti Malog Vrela kod Despotovca, — Zapisci Srpskog geoloŠkog društva (Beograd) 1987, str. 177 do 134. (Soavtor M. Man d id, ) C s PALEONTOLOSKI INSTITUT IVANA RAKOVCA Katica Drobne Section Gol et, Danian-Cuisian. — International Symposium of the Evolution of the karstic carbonate platform. Guidebook, Excursion, Trieste 1987, str. 75—88. {Avtorji: Katica Drobne, Bojan Ogorclec, Raj ko Pavlovec, Jernej Pavšič.) čs La Coupe de Dolenja vas, im passage du Crétacé au Paléocène. — International Symposium of the Evolution of the karstic carbonate platform. Commu-mcation-Abstratcs, Poster session-Abstracts, Trieste 1987, str, 34. (Avtorji: Katica Drobne, Bojan Ogorelec, Mario Pleniačr, Filippo Barattolo, Dragica Turns ek, Maria Lui sa Zucchi-Stolfa.) čs Paleobiogeography of Larger Foramanifera from Late Cretaceous to Early Paleogene. — International Symposium of the Evolution of the karstic carbonate platform. Communications-Abstracts, Poster session-Abstracts, Trieste 1987, Str, 39, {Avtorji: Lukas Hot linger, Esmeralda Caus, Katica Drobne, Ursula Leppig.) Spela Goričan Silicijske Stene iz mezozojskog karbonaînog kompleksa zone Budva (Črna gora). — Zbornik radova posvečen akademiku Zariji M, Bešicu, Titograd 2 (1986), 1987, str. 317—343, (Avtorji: Jelena Obradovič, Branko Mir-kovic, Mirko Mirkovič, Spela Goričan. Predrag Vujisid) Čs Lower Cretaceous Nannoplankton and Radiolaria from Vrsnik (Western Slovenia) (Spodnjekredni nanoplankton in radiolariji iz Vrsnika (Zahodna Slovenija}). — Razprave SAZU, IV. razred, 27, 1987, str. 15—36, Pl. 1—4. (Avtorja: Jernej Pavšič in Spela Goričan.) R Dragica TurnSek Lower Mahn Reef Limestone—Selovec on Mt. Trnovski gozd. — International Symposium of the Evolution of the karstic carbonate platform. Guidebook, Excursion. Trieste 1987, str. 53—55. (Avtorji; Stanko Buser, Dragica Tumšek, Bojan Ogorclec.) Čs La Coupe de Dolenja vas, un passage du Crétacé au Paléocène. — International Symposium of the Evolution of the karstic carbonate platform. Communication-Abstracts. Poster session-Abstracts, Trieste 1987, str, 34. (Avtorji: Katica Drobne, Bojan Ogorelcc, Mario Pleničar, F. Barattolo, Dragica Turnšek, Maria Luisa Zucchi-Stolfa.) ČS Upper Carman reef limestone in clastic beds at Perbla near Tolmin (NW Yugoslavia) (Zgornje ka mi j ski grebenski apnenec v klasticnih plasteh pri Perbli nad Tolminom). — Razprave SAZU, IV. razred, 27, 1987, str. 37—64. Pl. 1—7, (Avtorji; Dragica Turnšek, Stanko Buser, Bojan Ogorclec.) R BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADZIJA Marko Accetto Raziskave in ocena vpliva divjadi na gozdno vegetacijo Slovenije. — 1987, Poročilo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. P Jan Camelutti Eine neue Subspecies des zentralasiatisehen Spezies Amorpkogynia necessaria Zeller aus Mazedonien (Lep. Geometridae). — Fragmenta balçanica Mus. Mac. sci. nat., (Skopje) 13 (6), 1987, str. 61—66. R Metka Cullberg Pal ¡nalogi; a in njen pomen za gozdarstvo. — Gozdarski vestni k, 3, 1987, str. 140—144, Cs Karpološke in antrakotomske analize iz Ajdovske jame pri Nemški vasi — Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in encolita v Sloveniji, 14, 1987. str. 111—118. Ljubljana. (Soavtor A. Sercelj.) Cs Božidar Drovcnih Eine neue Art der Gattung Aphaenopiditts Milller 1913 (Coleóptera: Carahidae: Trechinae), — Entomologiscbe Zeitschrift (Essen) 97 (5), 1987, str. 49—57. R Lojze Marinček Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov belega gabra Slovenije. — Razprave SAZU, IV, razred 27 (4), 1987, str. 65—99, R Bukovi gozdovi Slovenije. — Ljubljana, Delavska enotnost, 1987, 152 str. Kz Vegetacijska in rastiščna analiza za gozdno gospodarsko enoto Velenje (zasebni sektor). — 1987. (Biološki inštitut J o vana Hadžija ZRC SAZU; so-avtorja L Puncer in M. Zupančič.) E Vegetacijska in rastiščna analiza za gozdno gospodarsko enoto Kotpska dolina. — 1987. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU; soavtor j a I. Punccr in M. Zupančič.) E Fitocenološka in floristična opredelitev širšega območja priključka »V ogrsko<* na trasi avtoceste Nova Gorica—Razdrto. — 1987. (Biološki inštitut Jo-vana Hadžija ZRC SAZU; soavtor A. Seliškar.) E Narcis Mršiti Contribution tO the Knowledge of Diplopods (My r ¡apoda: Diptopoda) of Serbia. •— Glasnik piirodnjačkog muzeja (Beograd) B 40, 1985 [izšlo 1987], str, 143—168. R New taxa of the Diplopods (Myriapoda: Diplopoda) of Slovenia. — Biološki vestni k, 34 (2), 1986 (izšlo 1987), str. 65—77. R Aitemisiidae (Diplopoda) of Yugoslavia. — Razprave SAZU, IV. razred 27 (5), 1987, str. 101—168, 57 slik. R Diplopod fauna (Diplopoda: Myriapoda) in Biokovo (Croatia). — Acta bioko- vica (Makarska) 4, 1987, str. 267—276. R Prilog poznavanju gmazova (Reptilia) Biokova. — Acta biokovica (Makarska) 4, 1987, str. 277—306, * Craspedosoma montenegrina sp. n- (Diplopoda; Neotractosomatidae). — Biološki vestnik, 35 (1), 1987, str. 59-66. Allolobophora oculata (Hoffmeister 1845) new Earthworm Species (Lumbri-cidae) in the fauna of Yugoslavia, — Biološki vestnik, 35 (1), 1987, Str. 67 do 76, R Schizmohetera sketi g. n,, sp. n. (Diplopoda; Neoatractosomatidae). — Biološki vestnik, 35 (1), 1987, str, 77—82. R Alpodinaridella g, n, (Lumbricidae) and description of fivo new monotypic genera, — Biološki vestnik, 35 (2), 1987, str. 61—66. R Survey of earthworms (Lumbricidae) of Serbia in a restricted sense and description of new taxa. — Biološki vestnik, 35 (2), 1987, str. 67—Bó. (Soavtor J. Sapkarev.) R Description of the three new species of earthworms of the genus Octodri-loides Zicsi 1986 (Oligochaeta: Lumbricidae). — Biološki vestnik, 35 (2), 1987, str. 87—94. R Taksonomski pregled in zgradba gonopodov pri dvojnonogah. — Proteus, 49, 1986/87, str. 339—346. Čp Ivka-Marija Munda Preliminary information on the ascorbic acid content in some Adriatic seaweeds. — Hydrobiologia, 151/152, str. 477—481. R Distribution and use of economically important seaweeds in Iceland. — Hydrobiologia, 151.152, str. 257—260. R Characteristic features of the bent hie algal vegetation along the Snaefellsnes peninsula (Southwest Iceland). — Nova Hedwigia (Ldire), 44 (3—4), str, 399—443. j? Razporeditev velikih alg v svetovnih morjih. — Proteus 49, 1986/67, str. 86—90, čp Morske alge — industrijska surovina, hrana in zdravilo. — Proteus 50r 1987/88, str. 91—95. C p Ivo Punce r lllyrian forest vegetation and Balcan endemics in western and central Yugoslavia. — XIV. International Botanical Congress. Excursion guide (Berlin) 1987, str. 1—48. (Soavtorji Z. Bjelčič, A. Seliškar, V. Stefanovič, M. Zupančič.) Ks Vegetacijska in rastiščna analiza za gozdno gospodarsko enoto Velenje (zasebni sektor). — 1987, (Biološki inštitut Jovana Hadlija ZRC SAZU; soavtorja L. Marinček in M. Zupančič.) E Vegetacijska in rastiščna analiza za gozdno gospodarsko enoto Kolpska dolina. — 1987. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU; soavtorja L. Marinček in M. Zupančič.) E Poročilo o gozdni vegetaciji in rastiščih v Matkovem Kotu — odd. 121 z izrezom fitocenološke karte M 1: 10 000. — 1987, (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU; soavtor M. Zupančič.) E Andrej Seliškar lllyrian forest vegetation and Balcan endemics in western and central Yugoslavia. — XIV. International Botanical Congress. Excursion guide (Berlin) 1987, str. 1—48. (Soavtorji Ž. Bjelčič, I. Puncer, V. Stefanovič, M. Zupančič.) Ks Fitocenološka in flor is Učna opredelitev širšega območja priključka »V ogrsko« na trasi avtoceste Nova Gorica—Razdrto. — 1987. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU; soavtor L. Marinček.) E Analiza in vrednotenje antropogenih posegov v vegetacijo. — Biološki vestnik, 34 (2), 1986, [izšlo 19871, str. 105—106. P Alojz šercelj Podnebje in rastlinstvo. — Bronasta doba na Slovenskem. 1987, str. 19—24. (Razstavni katalog Narodnega muzeja, Ljubljana.) Čs Karpološke in antrakotomske analize iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. — Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in encolita v Sloveniji, 14, 1987, str. 111—118, Ljubljana. (Soavtorica M. Culiberg.) Čs Mitja Zupančič S umske zajednice Jugoslavije — SR Slovenija. — Sumarska enciklopedija, 3, 1987, str, 411—418, čs Alpe. (Prikaz vegetacijskih pasov v Julijskih Alpah). — Enciklopedija Slovenije, 1, 1987, (Grafikon Z besedilom.) Čs 3. medarodni fitocenološki simpozij. — Biološki vestnik, 35 (1), 1987, str. 127 do 128. P 19. zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije. — Biološki vestnik, 35 (1), 1987, str. 129—130. P lllyrian forest vegetation and Balcan endemics in western and central Yugoslavia. — XIV. International Botanical Congress. Excursion guide (Berlin) 1987, str. 1—48. (Soavtorji ž. Bjelčič, I. Puncer, A. Seliškar, V. Stefanovič.) Ks Vegetacijska in rast Učna analiza za gozdno gospodarsko enoto Velenje (zasebni sektor). — 1987. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU; so avtorja L. Marinček in I. Puncer.) E Vegetacijska iti rastiščna analiza za gozdno gospodarsko enoto K alpska dolina. — 1987. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU; soavtorja L. Marinček in T. Puncer.) E Poročilo o gozdni vegetaciji in rastiščih v Matkovem Kotu — odd. J21 z izrezom fitocenološke karte M 1 :10000. — 1987. (Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU; soavtor I. Puncer.) E Vloga bioloških znanosti v razvoju družbe. — Znanstvena in tehnološka politika za 90. leta, SAZU, MC CK ZKS (1), 1966 [izšlo 1987], str. 245—248, (Soavtor M, Grosman.). Cs Biologija — v svetu razcvet, pri nas pa zapostavljena. — Delo, Znanje za razvoj, 29 (21), 1987, str. 7. (Soavtor M. Grosman.) C s AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ Naško Križnar Izola — fragmenti (1979—1984). — Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije, 1987, str. 167—180, (Knjižnica Glasnika SED, 15.) [Gradivo] Sestanek EAVSOM v Firencah. — Raziskovalec, 17, 1987, št. 1/2, str. 16—17. I' Mednarodna konferenca o etnografskem filmu v Bolzanu. — Raziskovalec, 17, 1987, št. 5, str. 188—189. P Predstavitev avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU v Kulturnoinformacij- skem centru. — Raziskovalec, 17, 1987, št. 5, str. 194. P The ethnographic film in Sloveniat Jugoslavia, — EAVSOM News Letter (Fi- renze) 3, 1987, str, 10—13. [Gradivo] Vizualna dokumentacija nepremične kulturne dediščine. — Etnološka dediščina brez namembnosti. Zbornik posvetovanja Slovenskega konserva-torskega društva (Piran) 1987, str. 23—28. R ANNUAL REPORT OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS1 RESEARCH CENTRE, 1987 Summary Conditions for the realization of the Centre's long-term programme were further improved with the financing of an additional 6 research assitants by the Research Community of Slovenia. The total number of recently appointed research assistants has therefore increased to 23. They have been xvorking in nearly all the teams, i. c. Institutes of the Centre, on different fields in the humanities and natural sciences, fn addition, the staff of the two smaller Institutes (for Musicology and Slovene Emigration Research) were each reinforced by a senior scientist. Thus, the amount of research increased while being slightly balanced in respect of the scientific disciplines and specialities involved, A major Step towards modernizing working practices was made with the acquisition of computer equipment for every Institute of the Centre. Several internal seminars for smaller groups of beginners and advanced users of computers were organized under the auspices of Mr. P. Jakopin, M. S., and Mr. M. Orožen Adamič, M. A. Within the Terminological Commission of the Fran Ramovš Institute of Slovene, a new unit was established, namely the Committee for Libi arianship Terminology. Its members are for the most part not regular employees of the Centre. In view of the SASA's 50th anniversary in 1958, a complete bibliography of the Centre's researchers, covering the decade 1976—1935, was prepared and edited by Mrs. Vida Urek. Dr. M. Zupančič, the Director of the Centre, was appointed a member of the SASAs Committee in charge of activities in honour of its jubilee. THE FRAN RAMOVŠ INSTITUTE OF SLOVENE Editorial work on Vol. 5 (the last volume) of The Dictionary of Slovene Literary Language (DSLL) continues, Excerption from current literature continues and the card-index is being supplemented. The words not included in the DSLL were published in two volumes. The commission discussing the draft of new rules for Slovene orthography (appointed on April 24tb, 1982) finished the adjustment of rules, having taken into account the public debate on the matter. Work on Vol, 3 of The Etymological Dictionary of the Slovene language (P—i) and on Vol. 4 (comprising the indices and supplements) cotinued, Preparatory work on The Vocabulary of Slovene Protestant Writers (16th century) and the discussion of model dictionary articles continues. For The Dictionary of the Old Preknturje Literary Language 1,415 head-words were prepared for the letters Z—2. A trial copy is in preparation. Work on the S, L. A, (Slovene Linguistic Atlas), O. L. A. (General Slavic Linguistic Atlas), A. L. E. (European Linguistic Atlas) and The Dictionary of the Kostel Dialect continued in accordance with the previously established programme and with international research projects for the O. L. A. and A. L. E. The work of the Terminological Commission and its committees comprised the preparation and editing of terminology from the legal, technical, natural scientific, medical antl artistic fields. A second volume of The Veterinary Terminological Dictionary (C—G) was published. THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY The excavations of the early Slavic cemetery at 2ale, near Zasip, were conducted and completed, along with the archaeological topography in the region of Celje, The research on long-term subjects (Neolithicum, Bronze and Iron Ages, Roman Period, and Early Middle Ages) proceeded according to the programme. Vol. 38 (1987) of the Arheološki vestnik and the monograph Hdhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpcnraum by S. Ci-glenečki were issued. The researchers published 36 scientific treatises and articles. THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY The main task of the Institute were studies on basic Slovene history up to 1918, with a special stress on sources and current historical bibliography to the year 1918; historical topography of Slovenia to the year 1500; economic and social history of Slovene people, and on selected problems of Slovene political history from the end of the 18th century to 1918. Due to unexpected complications Vol. 10 of Sources Tor the History of the Slovene People, The Statutes of the Piran Local Ad m in is t ration from the 13th to the 17th centuries by M, Pahor and J. Sumrada, was published after a considerable delay, la the series »Sources for the History of Forests and Forestry in Slovenia«, D. Mihelič published The Bamberg Forest Orders for the Kanal Valley and the Bleiberg District 1584; D, Kos, in the series »Collection of the Historical Reviews, published his work Bela Krajina in the Late Middle Ages, and B. Marušič published his monograph In Golden Letters: Lives and Works of the Personalities of Primorska. _ Beside these four monographs in five parts, the researchers published 18 treatises. THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY The Institute continued its research programme: Art in Slovenia circa 1,400 {particularly connections with Italian art and the art of Furlanija; historical sources on the painter Johannes Aquila; iconological interpretation of some architectural works); late 16th and 17th century architecture (church-archi-teclure with internal buttress piers; gothic echoes in the late 17th century architecture of Gorenjska); architecture of the 19th and the beginning of the 20th centuries (stylistic, typological and building-technological analysis of some 19th century monuments; participation in the exhibitions about the work of the architect J. Plečnik in Madrid, Munich and Vienna); 17th cen-tuiy woodcarvings in Slovene Primorska (particulary in the Reka Valley and the Upper Soia Valley, where connections with Carinthian woodcarvings became evident); the Reformation and art in Slovenia (revision of 16th and early 17th century painting and iconography); collecting and commentary on the sources for Slovene art history (sources from the period of Bishop T. Hren have been completed); collecting documentary materia] for Slovene art history, completion of photographic files and card indices. Preliminary work for the 1st part of The Slovene Art History Atlas has started. THE INSTITUTE OF MUSICOLOGY Within its project »Fundamental Research into the Musical Past of Slovenia«, the Institute continued to catalogue musical sources; in 1987, the older part of the musical archive of the Franciscan monastery in Novo mes to and legacies of conductor D, M, Èijancc and composer M. Tome. Tn the Monumenta art is musicae Sloveniae series, five further volumes have been issued, one of them concluding the first book and the remaining four containing the complete second book of Callus' collection of motets Opus musicum in a new transcription. Treatises on Easter-alleluias in mediaeval manuscripts in Ljubljana, on the composer Isaac Posch and on the patronage of the Khisl barons have been completed. Research on the composer J. B. Dolar continued. Preparatory work for the international symposium on »Musical Classicism in Europe and Its Echo in Slovenia«, to be held in October 1988, have also begun. THE INSTITUTE OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES Work on the Institute's programme »Investigations into the History and Theory of Literature« was continued by its three departments, with contributions by external experts. Department of Slovene Literary History Investigations into the »Moderna« period of Slovene literature (1895—1918) and into Slovene narrative prose of the period 1918—1930 were begun. Three treatises were published: on the reception of the European Symbolist Movement in Slovenia, on the Constitution of the Slovene Symbolist Movement, on partisan prose. Several lectures on these themes were given. Research on the theme of the National Liberation War in Slovene fiction resulted in a monograph which will be printed in the near future. The Correspotidcnce of J. V, Valvasor with the Royal Society (ed. by B, Rcisp) was published. Department of Literary Theory Editorial work on the Literary Lexicon continued- Two volumes were published: Preromanticism by Jan ko Kos (Vol. 31) and Folk Poetry by Mar ko Terseglav (Vol. 32). A further three volumes are to be edited. Documentation (of the card indices of Slovene literary terms and of foreign authors in Slovene periodicals) was supplemented. Department of Biography, Bibliography and Documentation Additional material for Vol, 15 of the Slovene Biographical Lexicon was collected and edited, Research in libraries and archives continued, the collection of biographical and bibliographical documentation was supplemented. THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOGRAPHY Department of Folk Literature Work on the edition of the narrative repertoire of Tina Vajtova continued. The collection of fairy-talc stories, recorded in the last decade has been put in order. The collection of folk prose material has increased by another 3,529 units. The fairy-tale stories from the legacy of fC Strekelj were placed irt the index of Slovene fairy-tales. Department of Folk Customs and Plays A list of journals from the first half of 19th century was made for the history of customs research. The first chapter of the study The Traditional Slovene Wedding has been completed. Material on birth and death rites and year customs was collected. Work on Vol. 3 of Siovene Styria Before the March Revolution of J848 was begun. Department of Ethnomusieology Within the framework of Vol. 4 of Siovene Folk Songs, 30 types of family ballads were prepared, and the love-ballads were transcribed. The collection of songs from Porabje was prepared for printing. The monograph on the Instrumental Music in Resin is nearly finished, 131 texts of songs and 210 melodies were transcribed for Vol. 3 of the collection Slovene Folk Songs of Carintkia. Work on the regional collection of folk dances continued. The monograph on Jurij Vodovnik is in print. 476 units of songs and instrumental music were recorded in the Krka Valley and in other Slovene localities. Department of Materia] Culture Research work for a monograph on mountain pastures in Slovenia continued with documentation of chalets at the foot of Krn and the dairy farming above Lucie. The monograph Farm-house at the foot of Karavanke is in print. Within the framework of research into costume ill Slovenia, printed sources of the 17th and ISth centuries were extracted and prepared for publication. The researchers published 101 units, including 7 books, 18 dissertations and 71 papers. They participated in 15 national and international scientific meetings and conferences and were active on various eonucils and commissions. In addition to their scientific activities, they continued to provide material and give advice on scientific, pedagogical, cultural and artistic work. THE INSTITUTE FOR SLOVENE EMIGRATION RESEARCH Several important changes in the organization of the Institute oecured in 1987. The expansion of its activities and the influx of new staff were noticeable. Work was concentrated on the research of the genesis of Louis Adamic's book The Eagle and the Roots, on the way of life of Slovenes in Australia after World War II, on arranging and cataloguing books, periodicals, and archive material kept in the Institute, and on collecting as well as researching sources for the history of emigration from central Slovenia, and for the history of organizations inside Slovenia established to support emigrants. THE INSTITUTE OF MARXIST STUDIES Materials for Vol. 5 of The Collected Works of Boris Ziherl are gathered. Two volumes of The Basic Edition of the Works of Marx and Engels in Slovene are in print. Main resarch topics were: pre-marxist social theory in Slovenia; Marx's concepts of ideology and politics; the formation of socialist ideology; theory of argu mental ton; ideology and modernist art; problems of the constitution of science; formalization of the system of intentionality. THE ANTON MELIK INSTITUTE OF GEOGRAPHY The Institute's research work continued within the programme »The Study of the Geographical Environment of Slovenian. It is embraced in two thematic groups: The Regional Geography and Regional Development and The Natural Elements of Geographical Environment, which include six research themes; Geographical Monograph of Slovenia, Investigation oE Mountain Farms in Slovenia, Natural Disasters in Slovenia, Geography of Flood Areas in Slovenia, Regular Annual Observations and Measurings of the Triglav and Skuta Glaciers, and Geomorphological Map of Slovenia. For The General Geographical Monograph — first volume of The Geographical Monograph of Slovenia, several chapters were conceptually prepared and five chapters written. For four regional geographic volumes adjustments of the conception and the other preparatory work continued. Research carried out within the mountain farms was extended to further 608 farms in a part of the Sub-Alpine area, in the eastern extension of the Karavanke Mountains and in a part of the littoral high karst plateaus, Within the investigation of natural disasters the anthmpogenic landslide at Zagorje and consequences of the repeated hailstorms, occuring in October 1987, in several localities of Slovenia and first of all in the Pomurje region were examined. With the study of the flood areas of the rivers Temenica, Vipava and Notranjska Reka in 1937, research into the individual flood areas in the framework of The Geography of the Flood Areas in Slovenia was completed. The tegular annual observations and measurings of the Triglav and Skuta glaciers at the end of the melting period in 1987 showed that the reduction of the glaciers was continuing. The author's original of The Geomorphological Map of Slovenia on the scale of I : 500 000 Was completed and delivered together with the commentary, lithological map, and the map of relief forms and categories to the Scientific Council of the federal project. For The Geomorphological Map of Slovenia on the scale of 1 : 100 000 (Sheet Celje} individual relief forms were analysed and work on the Sheet Kranj began. THE INSTITUTE FOR KARST RESEARCH The Scientific research programme included speleological and geographical studies in the karst of Slovenia, with special regard to the karst of Dolenjsko. The karst objects register was augmented to 5,766 units of documented caves, and the data entered into computer file, The library was expanded by 479 units, and the computer aided data base of speleological literature titles was extended, too. in speleological research the data on autochtonous and allochtonous water flow, geomorphology, speleogenesis and lythologicoleclonical setting of karst areas were gathered and processed. In geographical studies the recent fluvial sediments, morphology of contact karst, general relief structures and the morphology of cave walls were studied. The investigation results were extensively used to solve practical engineering problems posed by karst. The museum unit was involved in exhibition and publication activities. The researchers have published 52 articles, held 35 lectures and actively participated in 14 symposia at home and abroad. The 16th volume of the Institute's publication Acta Carsologica was published. International cooperation within the framework of UNESCO, 1GU, UISS, inter academic exchange, and working agreements with experts Irom Europe, America, Australia and Asia were undertaken. THE IVAN RAKOV EC PALEONTOLOG ICAL INSTITUTE The research programme included investigations of Cnidaria, Large and Small Foraminifera, and Radioiaria; their system alies, strati graphical distribution and paleoccology. Cnidaria: included investigation of Norian-Rhactian reef associations from the northern Julian Alps and Zlatibor, and paleoecology of the Upper Jurassic Corals in the western Mediterranean. Large and Small Foraminifera; included investigation of species from the Paleogene beds of Slovenia, Dalmatia and Herzegovina; investigation of foraminifera 1 associations from the Cretaceous and Paleocene beds at Dolenja Vas, and the study of the Oligocene foraminifers from Bohinj. — Investigation of living foraminifers included the collection and study of fauna from open and sheltered bays in the Middle Adriatic and in the bay of Piran. Radioiaria t included investigation of fauna from deeper marine beds at the Jurassic-Cretaceous boundary in the Julian Alps, from Triassic beds at Mokronog and Vršič, and from the Ophiolitic melange of western Serbia. THE JOVAN HADŽI INSTITUTE OF BIOLOGY The investigation programme included several projects. Studies of polymorphism and endemism in the flora of Yugoslavia concerned with taxonomical and chorological problems of certain groups of vascular flora in Dalmatia, Bosnia, Herzegovina, Montenegro, and Macedonia. The mapping of flora for the Atlas Florae Europaeae was also undertaken. The studies of the flora of Slovenia dealt with problems of pontic and pannonic geo-elements, Phytocenological researches included the study of different forests, grasslands, shrubby and rudera 1 communities in all areas of Slovenia. Many releves were documented with soil analyses. Over 1,000 square kilometers were remapped for The Vegetation Map of Yugoslavia in the south-western part of Slovenia. Paiynological investigations included studies oí Late Glacial and Holocene vegetation in Slovenia, Croatia, and Serbia. Some carpological and xylotorn ical investigations were also carried out. The project of studies of fauna included taxonomical, ecological, zoogeo-graphical and biocoenological researches into the groups Mol lusca, Oligo-chaeta. Tardigrada, Acariña, Aranea, Coleóptera, Lepidoptera, Reptilia in various parts of Yugoslavia, especially of Slovenia. Many new species were described, Studies of marine benthic algae included investigations of the effects of Organic and heavy metals pollution on marine algae, the floristic composition and biomass of benthic vegetation, and chemical structure of some algae. Some new brown algae from Northern Adriatic were described. THE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES In 1987, two sessions were organized. On March 3rd, Dr, D. Keber gave a lecture initiating a discussion on the theme »Medical studies here and in Europe — considerations preeeeding the introduction of a 6-year study programme«. Afterwards, the Institute prepared a draft of opinions concerning the 6-year Study programme at the Faculty of Medicine of the University in Ljubljana. The document was approved by the SASA's Section of Medical Sciences and sent to the relevant institutions, — On April 9th, Dr, V. VI ai sa v-Ijevié initiated a discussion with a lecture on the theme »Providing better diagnostics of breast canccr in Slovenia«. The Institute will also cooperate with the SASA's Medical Sciences Section in preparing a draft of opinions concerning this issue. — A report on the »Damaging effects on health of ionizing irradiation in Slovenia« is in preparation on behalf of the Medical Sciences Section. AUDIO-VISUAL LABORATORY The documentation of research in the institutes of the SAS A Research Centre and the cultural and natural heritage of the salt-pan in Sečovlje was continued; the documentation on shepherds of Velebit is finished. 15 units were recorded and 5 video-film s produced, Mr. Križnar published several papers, gave several lectures and took part in several scientific meetings in Yugoslavia and abroad. * VSEBINA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI L ORGANIZACIJA ...................... 5 Skupščina SAZU, častni član, redni člani, dopisni člani .... 7 Organizacija SAZU in njene delovne skupnosti................9 Preglednica organizacije SAZU..............................11 II. ČLANI ...................................13 Častni član .....................................15 Redni, dopisni in zunanji člani..............................15 Razred za zgodovinske in družbene vede . .................15 Razred za filološke in literarne vede ........... . 29 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede ..... 38 Razred za naravoslovne vede................46 Razred za umetnosti......................................50 Razred za medicinske vede , . . . .......................56 Novi člani..............................67 Razred za zgodovinske in družbene vede....................69 Aleksander Bajt ..................................69 Stojan Cigoj .........................70 Ferdo Gestrin ................. . t i .v . 71 Zdravko Mlinar.........................73 Stane Gabrovec........................74 Ivan Lavrač..............................................77 Otto Demus..............................................78 Radomir Lukic ............. ..............80 Slobodan Perovič .................................82 Dimitrije Stefanovič ...............83 Razred za filološke in literarne vede . .....................85 France Bernik..............85 Janez Stanonik ...................... 86 Janez OreŠnik . , ........ , . , ......... 87 Aleksander Flaker ..............89 Nikita Iljič Tolstoj.................... 90 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede..... 92 Ludvik Gyergyek..................... 92 Boštjan Žekš............................................94 Nikola Kajdin............................................96 Savo Bratos....... ... ......... , . . . 98 My Ion Eugene Merchant..............., , 99 Karl Alexander MiiJler..................101 Razred za naravoslovne vede...............103 Matija Drovenik .....................103 Igor Vrišer . ............,,,,,,..., 105 Razred za umetnosti ...................107 Janez Menart..................... . 107 Milan Mihelič......................108 Ivan Minatti.......................110 Peter Handkc......................112 Janez Matičič . . ¿ ,¿........•' v .. ¿ 113 Boris Podrecca.........................114 Lojze Spacal..................... . . 116 Razred za medicinske vede................118 Lidija Andolšek-Jeras ...................118 Vinko V. Dolenc.....................120 O t to Prokop.......................122 Bibliografija nekaterih članov SAZU za leto 1987 ..............125 Umrli č!ani.........................149 Mihajlo Apostolski.....................167 Srečko Brodar......................171 Aldo Franchini .,,...,...............177 Janez Logar.......................181 III. POROČILO O DELU SAZU V LETU 1987 ......................187 Poročilo razredov...........................189 Razred za zgodovinske in družbene vede..........189 Razred za filološke in literarne vede............191 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede.....192 Razred za naravoslovne vede ,,....,..,,.... 192 Razred za umetnosti 194 Razred za medicinske vede....... .........195 Akademija in njena delovna skupnost ,.,,..,.,,,. 197 Splošno, enote, jubileji..................197 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve.........198 Pomembnejši dogodki v zvezi z življenjem SAZU ...... 198 Razstave, tiskovne konference......... ......206 Stiki s tujino.......................206 Predavanja .......................209 Svet akademij z nanosti in umetnosti SFRJ.........209 Izmenjava raziskovalcev v okviru Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ .................... 210 Kabinet Josipa Vidmarja..................213 Svet za proučevanje in varstvo okolja...........213 Mcdakademijski odbor za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev .......................215 Medakademijski odbor za travmatologijo v izrednih razmerah . . ..... ............ ..............215 Medakademijski odbor za vlade in ne vladajoče etnične sku- pine v Evropi (1850—1940)................................215 Medakademijski odbor za proučevanje narodnosti in narodnih manjšin.......................216 Medakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije . . . . 217 Medakademijski odbor za proučevanje infekcij s Str. agalac- tiae pri ljudeh in živalih.................217 Koordinacijski odbor za molekularne vede...... . , , 218 Medakademijski odbor za matematične, fizikalne in tehnične vede...........................218 Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela 218 Zaključni računa za leto 1987...............219 Biblioteka........................220 Referat za tisk ,.,.,,...,,...........224 Fotolaboratorij .....................224 IV. PUBLIKACIJE SAZU....................227 SUMMARY ..........................237 ZNANSTVENO RAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI l. ORGANIZACIJA ......................253 II. POROČILO O DELU V LETU 19&7...............263 Samoupravni in upravni organi .............. , 263 Zaključni račun za leto 1987 ................ . 264 Tiskovna komisija.....................264 Služba za varstvo pri delu.................266 Osnovna organizacija Zveze sindikatov................266 Odlikovanja, priznanja...............................267 Uredniki znanstvene periodike in temeljnih monografskih del 267 Sodelovanje z visokimi in višjimi Solarni . .............269 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša..........270 Inštitut za arheologijo...................278 Zgodovinski inštitut Milka Kosa...............283 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta SLeleta.......286 Muzikološki inštitut....................289 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede......, 290 Inštitut za slovensko narodopisje..............296 Inštitut za slovensko izseljenstvo..............304 Inštitut za marksistične študije.....................307 Geografski inštitut Antona Melika ..............312 Inštitut za raziskovanje krasa . . .......... .... 316 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ............ 324 Biološki inštitut Jovana Hadžija..................327 Inštitut za medicinske vede.......................332 Avdiovizualni laboratorij..................332 Računalniški kabinet....................334 Fotolaboratorij ......................334 BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1987.......335 ANNUAL REPORT (Summary).................361 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI X. KNJIGA «57 Glavni in odgovorni urednik a kad. prof. dr. Jnnc?. BnTis Za ZRC SAZU uredila Majda Ssanovnik Blinc Jezikovni pregled Zvon ki Lede r- Mam: i ni Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Natisnila TIskarna tJožc Moikrič« v Ljubljani Makiada 2200 izvodov Ljubljaiia 19S8