UCITELJSKI POKRET Malo pogleda na naše opravljeno delo Kmalu bo izšla nova številka »Prosvete«, |u bo posvečena prchrani slovenskega šolarja. S številko bo zaključeno zbiranje gradiva za prcglcd socioloških razmer, v katerih živi slovenska mladina. Menda nc bo odveč, če na tem mestu bežno prcglcdamo, kakšno deio so opravili slovenski pokretaši za šolo in pedagogiko. Važnost opravljenega dela ima svoj poglavitni poudarck v novcm gledanju na pedagoškc problemc. Pokretaši so krenili od zgolj spekulativnega k stvarnemu gledanju, ki mu tvori osnovo eksperiment. Vse dosedanje anketiranjc ni nič drugega nego zbiranjc eksperimcntalnega gradiva, ki so ga pokretaši predclali po znanstveni statistični metodi do končnih zaključkov. V tem je temeljna razlika med delom učiteljskega pokreta in drugo slovcnsko pcdagogiko, ki se šc vcdno in izključno izživlja v spekulacijah. Zaradi jasnosti te trditve poglejmo, kakšna je razlika mcd zaključki, ki so izraz spckulativnc mctode, in zaključki, ki so produkt statistične obdelave. , Znanstvenik, ki dcla na spekulativni način, se poslužuje opazovalne metode. Ta metoda pa kvantitativno ni opredeljena, on lahko opazuje poedince, ev. tudi kolcktiv. Po vcrjetnosti, da se opažena dejstva pojavljajo tudi na predmetih iste vrste, ki pa jih znanstvenik ni opazoval, dela zaključke po posvem subjcktivni poti, saj je celotni proces podvržen subjektivni kombinaciji in zakjučcvanju. Za širši krog bodo torej njegove ugotovitve imele klico večje verjetnosti takrat, če so bila njegova zapažanja izvedena pod Lstimi pogoji na čim širši osnovi in če je skušal znanstvenik čim bolj odrivati svoj osebni element od zapažanj, kakor ni končno brez važnosti njegov odnos do zapažanja in do kolektiva, ki ga hoče karakterizirati. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so ugotovitve iz področja spekulacije vedno le teze, ki jih lahko potrdi ali ovrže šele kontrola, izvedena s kolektivom. Eksperiment s statistično obdclavo ima povsem drugo lice. Ptvo, kar dela ckspcriment objektivnejši od opazovanja, je eliminiranje osebnega vpliva po znanstveniku. Cim pa se pridruži eksp-rirnentu š. statistika. se prepreči prerano posploševanje. Ugotovitev je statistično dognana samo takrat, če se je pokazala kot večinska oblika v proučevanem kolektivu. To se pravi: najmanj 67 % eksperimeirtov mora pokazati isto lastnost, preden jo znanstvenik aplicira na kolektiv. Eksperiment s statistiko karakterizira torej vedno samo dejstva, ki označujejo lastnosti kolektiva. Po zaslugi pokretašev je dobila sociologija slovenskega šolarja konkretne oblike. V naši oficielni pedagogiki se je sociologija omejevala le na teorije, o akolju ali miljeju. Vse te teorije pa le bolj naštevajo vrste raznih okolij, zelo malo ali nič konkretnega pa ne povedo o vzrokih in poslcdicah, ki jih rode v vzgojnem svetu. Po proučevanju pokretašev pa stoje pred slovcnskim učiteljcm drobni zvezki »Prosvete« s konkretnimi razmerami slovenske socialne sredine. Vsakdo mora priznati, da dobiva iz tega gradiva bogata spoznanja o tem, v kakšnih razmerah živi slovenska šolska mladina. Na osnovi socioloških podatkov se odpirajo slovenskemu učitelju tudi pogledi pri njegovem praktičnem delu: 1. Po socialnih razmerah šolske mladine se odkriva učitelju pogled na splošno družbeno stanje sodobnosti. Le malo zdravega razmižljanja more osvetliti vsakomur navidezno tako komplicirana dogajanja. 2. Vzporedno s socialnimi razmerami mora pri slovenskem ucitelju zrasti stavba nove, »lovenskim socialnim razmeram odmerjenc šole. 3. Z novimi pogledi stopa učitelj pred svoje učence, ki mu ne morejo biti samo talentirani in neumni, marljivi in leni, čisti in umazani.. . marveč ve, od kod in zakaj je tako. 4. Končno pa menda vendar dozoreva prava misel o novodobnem šolskem delu (principi: življenjskost^ dela, celosti...), ki ne more biti samo sklop metodičnih in didaktičnih načel, ampak mora temeljiti na globljem vsebinskem smislu. Pokretovo delo o socialnih razmerah temelji na ekonomiji. Ta je bila doslej skrita v teorijah o okolju ter ni nikoli v najmanjši vlogi nastopila v slovenski pedagogiki. Pri pokretovem delu pa je kot pomočnica sociologije odigrala zelo važno vlogo. Z vso jasnoštjo je pokazala, da se na narodni kolektiv ne more gledati z nekim enotnim merilom, marveč je treba upoštevati socialne razrede, ki so se razvili v narodnem kolektivu iz liberalnogospodarskega produkcijskega sistema. V sociološki zgradbi pa so posamezni socialni razredi tudi podrobno karaktcrizirani, končno pa po statistični metodi povezani v povprečno stanje celotnega slovenskcga naroda. Pri razvrstitvi sociološkega gradiva jc opravila levji dclež vitalna statistika. Na tcm mestu o njej ne bom razglabljal, ker je njeno važnost v pokretovi rubriki podčrtaval že tov. Debcvec. Poudariti bi hotel le neko važnost, ki je ne smemo prezreti. Pokretaši so bil med prvimi Slovenci, ki so metodo vitalne statistikc uvcdli in tudi razložili (»Prosve- ta« o telesnem razvoju slovenskega otroka!). Pri razlagi te mctode so opravili hvaležno delo na polju slovenske statistične terminologije. Pri delu s<> često pogrešali pedagoško terminologijo, ki je pri nas zelo zanemarjcna irt podvržena samovoljnosti pedagoških dciavcev. Prav v zadnjem času opažamo vnašanje novih terminov, ki pedagoškega dela ne lajšajo, marveč otežkočajo, ker z novimi termini ne determinirajo tudi stvarno nekaj novega, ampak samo lepijo nove napise starim dejstvom. Vrhunec dela iz prve etape proučevanja slovenskega šolarja pomenja analiza telesnega razvoja slovenskega otroka in postavitev začasne normale za težo in višino. S tem delom je bila zamašena vrzel, ki zeva le pri redkih narodih, slovenski narod pa je stopil med tiste kulturne narodc, ki čutijo, da je treba bodočnost naroda zasigurati z znanstvenim zasledovanjem rasti njegove osvežujoče sile, t. j. mladine. S tem delom pa se pri nas ponaša učiteljski stan. ki je opravil sicer delo, ki se tiče tudi njega, vsekakor pa to ni bila samo in izključno njegova naloga. Opravljeno delo ima še veliko pozittvno stran, ki gre v prilog slovenskemu učiteljstvti kot stanu. V dobi, ki pomenja notranje vrcnje in presnavljanje družbe, ko omahujcjo ljudje na vseh koncih in krajih ter se predajajo nevidni usodi in pesimizmu, sc je znašlo učiteljstvo, zapostavljeno od gornjih družbenih plasti, ki mu hočejo naprtiti z umazano demagogijo krivdo za težek položaj malega človcka. Slo je tiho preko lažnih očitanj, ki jih bo razkrinkal čas, k resnemu dehi, na čigar osnovi se bo morala nckoč graditi slovenskemu šolarju boljša bodočnost. Učiteljstvo se je iztrgalo nepotrebncmu pcsimizmu in obsodilo statiko. Iz sodobnega družbenega dogajanja zajema kriterij za boljšo ureditev bodočnosti. In kar je glavno: z anketiranjem, s predelavo in z interpretacijo ugotovljenih dejstev se dviga izobrazbena in kulturna raven slovenskega učiteljstva. Vladko Majhen