- ' rr Iffll ■. *. 5 □ E=^ETi=:,it355H5HHSl5c?JbicS555gd5H —>■ —>: >>* t: rq ~>. —>♦. - >5 >5 o -si 3 ;a v £j >••; & m JI I l m ji *1 ol Ll >5 ti -ti - <>.. >3 - >: Ll n ji !□ CM Letno poročilo petrazredne ljudske šolf m obrtno-nadaljevalne šole v POŠTOJ INI ob konci šolskega leta 1897/g. , <^£> 4" Q-._ Izdalo šolsko vodstvo. A <3^ Založil krajni šolski svet v 3*ostojlni. Tiskal R. Šeber v Postojini. i m . . . ...'.. ■ . ' ' • ' | . ..■■'■ . . .... ______ ^ ^ i—^ 1"»*^*—»r-i ^Tr3 *—i r-3 *-Tr3 *-n—* i r-* “-mr-* *—i □ m Ln i li iii Ti lil rt □ ' C’w >vj* . ' ’ 1 ■ ’ v;'V ' & • . .. • .'-.'š-V' V ■- ' :. ^ f:' , . '?%•!; :MŠ . '■ ■ ■ •• • . :•■ ®L-'V: . -v v;■' ■ ■■•■-• t&v* ,■ . * ■ :-' ■n* v'r. • • • • ■' rT ' * 13 , \ * v 4 •’ &■■■:■-r. ■ . •’ ' * ■ '-• ■ ^••k;:V - '-r'•■-''•> •'::■■ ;■■'•■ . a;., ' ?. - - ■.: . '-_.v. Juetno poročilo petrazredne I j u d 3 k e šolf i n obrtno~nadaljevalne šole v tpostojini za šolsko leto 1897 8« ^ __________________________ -s*- Izdalo šolsko vodstvo, -e- " 3 ^ Gr3 " " VSEBI NA: Jubilejno leto. T. Naša obrtno-nadaljevalna šola. 1 T. Šolska poročila. 111. dolska mladina po napredku. .Zatožil krajni šolski svet y postojini. Tiskal R. Seber v Postojini. 3ubiIeino leto petdesetletnega vladanja Njegovega ces. in kralj, apostolskega Veličanstva presvetlega cesarja ^Franca Jožefa 1. I5oy; ohrani, Be^ obvari Nam Cesarja, Avstrijo! T. j\[aša obrtno-nadaljevalna šola. ßoj za obstanek, za življenje se imenuje dandanes, ko stopamo na prag dvajsetega stoletja, parola v vseli slojih velike človeške družine. Kar je bilo nekdaj dobro, je sedaj zastarelo in nadomeščeno z bol j im. A tudi to, kar imamo sedaj za popolno, bode v teku časa — prej ko bi si kdo mislil! — med staro šaro in novi rod bode pomilovalno zrl na one, ki se bodo še držali sedaj priznanih načel pri delu ter jih bode zval starokopitneže. Nikjer pa ni dospel boj za obstanek, za življenje na tak višek, nikjer se ne bojuje s tako brezobzirnostjo, kakor ravno v obrtniji in kupčiji. Kon-kurencija, kakor ga imenujejo, žuga spodjesti vse blagostanje manjšega obrtnika, manjšega trgovca. Vedno bolj razširjajoče omrežje železnic olajšuje promet in izvažanje, a tudi dovažanje. Blago, izdelano dandanes na tem kraju, je lahko jutri že Bog v<5 kje. Ker pa želi vsakdo kolikor moč svojega blaga oddati, skuša tudi taisto primerno vsem zahtevam sedanjega časa izdelati. — Kaj pa zahteva sedanji čas od obrtnika? Prijatelj, tu sva pa dospela do važnega vprašanja. Odgovor nanj ni ravno lahek. — V nekdanjih časih se je deček pri mojstru izučil, potem mu je pa dejal: „Kar znam sem ti pokazal. Sedaj pa torbico na ramo in palico v roko, pa še drugje poglej, kako delajo“. Nekaj let je potem deček delal pri raznih mojstrih v raznih krajih, potem se je pa vrnil, dozorel mož, v svoj rojstni kraj, kjer je začel samostojno izvrševati svojo obrtnijo. — Dandanes ne zadostuje samo to. Iz-skušnja po svetu je sicer obrtniku prej ko slej potrebna, a ravno tako mu je potrebna stanovska izomika. Poleg temeljnih vednosti: branja, pisanja in računstva, katerih se pridobi v vsaki ljudski šoli, potrebuje vsak obrtnik strokovnih znanosti, brez katerih ne more uspešno konkurirati z izdelki svojih strokovno bolj izobraženih tovarišev. Kdaj naj si jih pridobi? Brez dvoma še za časa svojih učnih let! Pozneje mu navadno primanjkuje časa, včasih pa tudi prilike. Ko pridejo leta, primanjkuje duhu še ona svežost, ki jo za pouk to, kar je ribi voda. Kje naj si jih pridobi? Vsi merodajni či- 11 i t e 1 j i so spoznali potrebo, da se obrtnijski in trgovski učenci času primerno v posebnih šolah p o u č u j e j o. Ta priznana potreba je dovela do ustanovitve obrtno-nadaljevalnih šol. V vseh večjih krajih so se ustanovile take šole, tako tudi pri nas v Postojini pred 9 leti po prizadevanju nekaterih za napredek vnetih gospodov, med temi posebno g. c. kr. okr. šo'. nadzornika J an. Tli ume. Dasi obstoji šola že tako vrsto let, vendar je njena uravnava, njen namen in smoter v širjih krogih še premalo poznan. Temu nedostatku odpomoči naj služijo nastopne vrstice. Dal Bog, da z uspehom! Obrtno-nadaljevalna šola ima namen, učence pa tudi pomočnike obrtnikov teoretično pa tudi praktično v onih strokah umetne obrtnije, tehnike in trgovstva poučevati, katere jim bodo pri izvrševanji poklica koristile in k povzdigi obrtnijskega zaslužka pripomogle. Sola obstoji iz pripravljalnega tečaja in iz dveh razredov obrtno-nadalje-valne šolo. V obrtno-nadaljevalno šolo se sprejmö učenci, ki so cilj ljudske šolo popolnoma dosegli, drugi morajo pa v pripravljalni tečaj, kjer se uče branja, pisanja, računstva in začetnih naukov prostoročnega risanja. Kaj se pa uče dečki v obeh razredih obrtno-nadaljevalne šole? V I. razredu se uče po 2 uri na teden prostoročnega in 1 uro geometričnega risanja. Tu zadobe dobro podlago za poznejše strokovno risanje. Po 2 uri na teden je dana učencem prilika da se izvežbajo v obrtnem spisji. Tu se uče n. pr. kako pisati najvažnejša poslovna pisma: ponudbe, naročilna pisma, popraševalna pisma pri netočnih naročilih, pisma z računi in pri plačilih, potrdilna, pozvedna, priporočilna, prosilna, zahvalna, opomi-njevalna, opravičevalna in druga pisma, kako je delati pritožbe, odpovedi in telegrame. Dalnji 2 uri na teden se vadijo učenci v obrtnem računstvu. Pri tem pouku dobivajo račune, kakoršne se rabi v vsakdanjem življenju pri raznih obrtih. V II. razredu je pri risarskem pouku glavni smoter ta, da se nauče učenci po danih načrtih, naj si bodo v povečani ali pomanjšani meri, pravilno izdelati predmet v naravni velikosti. Tako se naučd razumevati načrte (plane)’ izvrševati dela po danih načrtih in jih tudi sami izdelovati. Samo ob sebi se ume, da risajo (povekšujejo ali pomanjšujejo) učenci le uzorne načrte. Pri tem zadobe fin okus za lepo in natančno delo. Vsak učenec izdeluje le načrte, ki spadajo v njegovo obrtnijo. Tako risajo krojači in čevljarji najrazličnejše kroje, katere bodo potrebovali, mizarji razne mize, omare itd., slikarji barvast ornament in napise in tako vsak svoje. V računstvu izračunavajo učenci kupno ceno na podlagi cenilnika, fakture, računajo razne izdatke. Razlože se jim običajna imenovanja kvalitet blaga, kateri popusti na coni in kateri na vagi so v navadi. Določati se uče prodajno ceno obrtnih izdelkov, oziraje se na kupno ceno, delo, režijske troške in dobiček. Pouk je tako uravnan, da se ozira kolikor moč na vse obrtnike, ki so v razredu zastopani. Prevdariti morajo znati troške za posamezne, predmete na podlagi normalnih cen. Razlože se jim razni novci in mere. Vsako leto se uče tudi jednostavnega knjigovodstva. Pri spisovnem pouku so pokaže učencem, kako je delati različne listino, n. pr. dolžna in poroštvena pisma, pobotnice, izpričevala, revorze, pogodbe, pooblastila i. t. d., kako so napravljati vlogo pri uradih, sosebno, kako je zglašati različne obrti, kako ravnati, kadar se obrt opusti, kako prositi v občinsko zvezo i t. d. Trgovci in obrtniki, ki pri svoji obrtniji no rabijo risanja, se poučujejo bolj temeljito v spisji, računstvu in knjigovodstvu. Dragi čitatelj! Ako si predstoječe pazno prečital, si se uveril, koliko koristnega in potrebnega se uči v obrtno-nadaljevalni šoli. To se zahteva od vsacega obrtnika dandanes po svetu. Ni zadosti, da zna čevljar škornje zmašiti, on mora tudi vedeti, kje bo dobro blago dobil, kako bo delo okusno zvršil in koliko_ sme računati, da bo lahko pošteno živel in si za starost kaj prihranil. C e pa hočeš, da se bo Tvoj učenec res toliko naučil, pošiljaj ga rad pridno v šolo, kamor ga že tako moraš. Pouk v šoli p op o linij e tvoj domači pouk. Pred vsem pa ne jemlji za učence dečkov, ki so se v šoli slabo učili ali ki Še morebiti brati ali pisati ne znajo. Taki napravljajo se svojo zabito glavo tebi mnogo jeze, ne da bi se kaj prida naučili, so pa tudi nam učiteljem za veliko preglavico v šoli, ker tudi mi ne bomo mogli iz njih napraviti razumnih obrtnikov, kakoršnih tirja sedanji čas. Le na dobrem in zdravem lesu je dober sad, bolehavih dreves ne bo nikdo sadil. Pripomnim še, da je pouk v obrtno-nadaljevalni šoli popolnoma brezplačen; tudi knjige, zvezke, popir, svinčnike, držala, peresa dobe vsi učenci brezplačno. V obrtno-nadaljevalni šoli je tedaj obilo prilike, da se kaj koristnega in potrebnega nauči. Naj ne zamudi tedaj nikdo prilike, kakoršne nimajo povsod. Po Postojini se vidi dosti dečkov, ki izostanejo iz šole, ne da bi se lotili kacega določenega rokodelstva. Oe je Vam starišem mar, da hi se otrok kaj potrebnega naučil, pošiljajte ga v obrtno-nadaljevalno šolo! Pouk je oh takem času, da Vam ne ho nikacega dela zamudil. Koristi pa tak pouk tudi neobrtniku, ker to, kar se uči v tej šoli, rabi več ali manj tudi vsak drug človek v vsakdanjem življenju. Stefan 3*rimožič. II. v Šolska poročila. 1. ^čitcljstuo in uredba poul^a. d) Premembe. 1. Glasom dekreta vis. c. kr. dež. šolskega sveta z dne 13. septembra 1897 št. 24<>0 je bil prestavljen na 4. učno mesto učitelj na senožeški štirirazredni ljudski šoli g. Ant. Levstik. 2. Dne 18. septembra se je poslovil od učiteljstva dosedanji katehet č. g. Jožef Brešar. Imenovani je deloval na šoli 5 in pol let. Sč svojim taktnim obnašanjem, izredno vestnostjo pri pouku, složnim delovanjem pri vzgoji mladine, si je pridobil spoštovanje in prijateljstvo učiteljstva in ljubezen šolske mladine. 3. Za njegovega naslednika je imenoval preč. knezoškofijski ordinarijat liovomašnika, č. g. Jan. Mlakarja. 4. Vis. c. kr. deželni šolski svet podelil je stalni učiteljici, gospodični Avgusti Matanovič, 5. učno mesto na šestrazredni dekl. nemški ljudski šoli v Ljubljani se službenim dodelenjem na osemrazredni slov. dekl. ljudski šoli. Imenovana učiteljica je službovala na šoli 7 in pol let. Slavni c. kr. okr. šolski svet ji je v odpustnem dekretu z dne 2. decembra 1897. 1. št. 1971 izrekel posebno priznanje za njeno vedno marljivo s prav dobrimi uspehi združeno delovanje in njeno popolnoma pravilno vedenje v šoli in izven taiste. 5. Za njeno naslednico je imenoval vis. c. kr. dež. šolski svet glasom dekreta z dne 25. decembra 1897, št. 3694, učiteljico na štirirazredni ljudski šoli v Senožečah, gospo Marijo Levstik. 6. Glasom razpisa vis. c. kr. dež. šolskega svfeta z dne 6. marcija t. 1. št. 625, je začasna učiteljica gdč. H. Pehani nastavljena na začasnem učnem mestu te šole. d) Na stalnem dopustu. Blag. gosp. Ivan Thuma, stalni nadučitelj kot c. kr. okrajni šolski nadzornik za šolska okraja Postojina in Logatec. c) Učno osobje. 1. Štefan Primožič, stalni učitelj in začasni šolski voditelj, jo poučeval v IV. deškem razredu in petje v I. skupnem razredu, Ilazven tega neobvezni kmetijski pouk v IV. in V. deškem razredu. 2. 3anl?o 3Rlal?ar, kapelan in katehet, je učil verouk v vseh razredih. 3. £udofil; 'Tettich=cFrankheim, stalni učitelj, je poučeval v I. skupnem razredu in risanje v IV. deškem razredu. 4. Cin Jon Levstik, stalni učitelj, je poučeval v I II. skupnem razredu, telovadbo in petje v II. razredu. 5. CUojzij Gorjup, stalni učitelj, je poučeval v V. deškem razredu. 6. ^ltarija Houstilj, stalna učiteljica, je poučevala v II. skupnem razredu in ženska ročna dela pri deklicah v III. razredu. 7. 9 petna Piller, stalna učiteljica, je poučevala v IV. vsporednem dekliškem razredu. 8. .Kolona Poljani, začasna učiteljica, je poučevala v V. vsporednem dekliškem razredu. Šolski sluga: Frančišek Pate mo st. 2. Uredba in nadzorovanje šole. Vsled razpisa vis. c. kr. dež. šolskega svčta z dno 19. junija 1894. 1. št. 1043 se poučujejo v prvih treh razredih dečki in deklice skupno; IV. in V. razred sta po spolu ločena. Razdelitev otrok v posamezne razrede, oziroma oddelke, število učnih ur za posamezne predmete, učni smoter in razdelitev učne tvarine predpisuje „Učni načrt za petrazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet. (Razglašen na podstavi visokega ukaza c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 10. novembra 1884. 1., št. 20691, z razpisom vis. c. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko z dne 25. septembra 1886. J., št. 2439 iz 1884. I.). Šolska naznanila so se štirikrat razdelila: 22. decembra 1897,1., 19. 1'ebru-varija, 7. maja in 27. julija 1.898. I, Le v V. dekliškem vsporednem razredu je zaradi bolezni razredne učiteljico Helene Pehani klasifikacija v drugem četrtletji izostala. Za čas njenega dopusta od 10. decembral897 do I. marcija t. 1. se je moral v njenem razredu vpeljati strokovni pouk. Sicer pa je bil pouk reden; o priliki manjše bolezni kake učne osebe so supliranje rado-voljno prevzeli ostali udje učiteljskega zbora. Ud 1. julija naprej se je moral upeljati ob delavnikih, vštevši Četrtek, po vseli razredih poldnevni pouk s podaljšanim učnim časom, ker se je staro šolsko poslopje pouku uradno zaprlo. Domačih učiteljskih konferencij jo bilo 14. V taistih je sklepalo učiteljstvo o načelih pouka, o odgoji in šolski uredbi. Razgovarjalo se je o uspehih pouka in o nravnem vedenji šolske mladine. 0. kr. dež. šolski nadzornik blag. g. J o s. S um a n je nadzoroval šolo v spremstvu g. c. kr. okr. šolskega nadzornika 24. junija, c. kr. okr. šolski nadzornik blag. g. Jan. Thuma pa 18., 19. in 21. januarja in 20., 21. in 24. maja. Vsakokrat je bila po inšpekciji konferencija, kjer so se učiteljstvu javile opazke pri inšpekciji. 4. junija je bil pri pouku v I V. deškem razredu navzoč ravnatelj c. kr. učiteljišč v Ljubljani, blag. gosp. Frančišek Hubad. 3. 2>bir^ct učnih pripomočkov». 1. Krajna šolska knjižnica. (I)otacija 30 gl.). a) učiteljska knjižnica: 168 del v 186 zvezkih. /;) kmetijska knjižnica: 72 del v 76 zvezkih. c) šolarska knjižnica, v kateri je 170 knjig. Iz slednje se je v prošlem šolskem lotu 1 18 otrokom 585krat knjige izposodilo. 2. Okrajna učiteljska knjižnica, ki je pristopna vsemu učiteljstvu v okraju. Izposodilo si je v minolem šolskem letu 25 učiteljev in učiteljic 152 knjig v 32 slučajih. 3. Šolski vrt, ki meri 800 m2 ter je v njem nad 1300 različnih dreves. Kmetijskega pouka so se vdeleževali učenci IV. in V. razreda, ki so se v sadjereji tudi praktično vežbali. 4. Učni pripomočki. Priraščaj: rt) Popolen kemičen aparat po prof. dr. Ni toliczki, />) zemljevid Palestine (1 kos), zemljevid logaško-postojinskega okraja (2 kosa), c) stenska talila pra- in starozgodovinskih spomenikov v Avstro-()gerski (darilo). 4- Podpore in šolski dobrotnici. rf) Podpora za napravo pisalnega, risalnega in šivalnega orodja. Slavni krajni šolski svet postavil je v ta namen v proračun 90 gl. /i) Zaloga knjig za ubožne učence. Abecednikov 1. beril 2. beril 3. beril 4. beril Slov. slovnic c3 > 1. nem. slov. 2. nem. slov. 3. nem. slov. a m a» "0 • r—1 P Heinricli.Leseb. Računic 1. del| ro> o* 0 3 *03 rz co 5 PŠ ■-s 0 SC N 1 Evangelijev Srednjih kat. Prenos . 13 20 46 30 19 48 47 31 19 24 — 62 74 19 43 28 Prirastek . . 15 13 2 7 10 16 27 8: — — (i 55 16 12 14 16 40 Skupaj . 28 33 48 37 29 64 27 55 31 19 30 55 78 8(> 33 59 28 40 Razdelilo se je k; 26 45 33 17 54 34 29 19 21 40 70 79 21 53 15 40 V zalogi je ostalo 12 7 3 4 12 10 27 21 ; 2 — 9 11 8 7 12 G 13 — vštevši gratis knjige, ki so tekom šolskega leta prirasle od c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaji in od knjigotržnic pl. Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani ter F. Teinpsky v Pragi. c) Solarska kuhinja. Kuhati se je začelo 8. novembra 1897. 1., nehalo pa 5. aprila t. 1. Skuhalo se jo meseca novembra v 14 dneh 1070, decembra v 14 dneh 830, januvarija v 21 dneh 1484, februvarija v 16 dneh 105»), marcija v 20 dneh 1262 in aprila v 4 dneh 227 kosil, skupno toraj v S!) dneh 5923 kosil. Darovali so v denarju p. n.: Gosp. Arko Fran, posestnik, 3 gl. „ Bernard Jernej, kapelan, 3 gl; „ Bole Anton, trgovec, 3 gl. „ Bučar Fran, žel. pregl., i gl. Slav. čitalnica v Postojini 8 gl. Gosp. Ekel Karol, c. k. okr. komisar, 5 gl. „ Gaspari F., c. k. okr. živinozdr., 4 gl. „ pl. Globočnik Anton, c. kr. vladni svetnik v p. na Dunaji, 20 gl. Gosp. Ileršič Ign., c. k. poštni vodja, 4 gl. „ Jellen Karol, c. k. goz. komisar, 2 gl. „ dr. Kotzmuth J., c. k. okr. zdrav., 4 gl. Gosp. Kraigher Peter, trgovec, 5 gl. „ Laschan Viljem vit. Moorland, c. k. okr. glavar, 20 gl. Gosp. Lavrič Ivan, c. k. davč. pristav, 2 gl. V blagu so darovali: Gosp. Bučar Fran, žel. pregl., 2 kg. masti. „ Burger Al., hotelier, 6 kg. ocvirkov, 2 kg. kož. Gosp. Čeferin K., trgovec, 17 kg. graha. „ Ditrich A., trg., 50 kg. soli, 50 kg. ješprena, 5 lit. olja, 5 lit. kisa. Gosp. Omahen Gustav, c. k. notar, 4 gl. „ dr. Papež Oton, c. k. sod. adj., 5 gl. „ dr. Ponebšek Janko, c. kr. davčni nadzornik, 4 gl. Gosp. Puc A., župnik v Hrenovicah, 2 gl. Gospa Schcrko v Vel. otoku 5 gl. Gosp. Schwab A., c. k. višji inženir, 50 kr. „ Sabec Iv., veletržec v Trstu, 50 gl. „ dr. Treo Drag., odvetnik, 20 gl. „ Vičič Miroslav, župan itd., 5 gl. „ Vilhar Mat., krojač v Vel. otoku, 1 gl. „ Wenedicter 11., c. k. okr. komisar, 4gl. „ Zakotnik Andr., restavrator, 4 gl. „ Žužek Leopold, c. k. dež. sod. svetnik, G gl. Od nastanitve vojakov za nabor 25 gl. Gosp. Kogej Jernej, trgovec, 15 kg. moke. „ Kuttin Fran, trgovec, 15 kg. masti. Gospa Kraigher Jož., 2 vroči krompirja. Gosp. Pikei Gr., trg., 100 kg. riža, 5 kg. kož. „ Remic Fr., gostilničar, 4 kg. kož. Gospa Vičič Jož., 12 kg. masti in ocvirkov. „ Zakotnik, 12 kg. ocvirkov: Gosp. Ditrich Lud., trgovec, 100 kg. riža. „ Jurca Pavel, gostil., za enkrat godlo. J) Drugi šolski dobrotniki. Gosp. Ludovik Ditrich, trgovec, daroval je ubožnim učencem 350 zvezkov in 1 gros držal. Blag. gosp. c. kr. okr. glavar V. Laschan vitez Moorland je dovolil, da se iz jaminega skladišča vzemo nekateri kapniki, a gosp. jamski blagajnik Fr. Jurca je daroval nekaj taistih iz otoške jame. Za te kapnike je dobila šola popolen kemičen aparat. Slavno podporno društvo „Narodna Sola“ v Ljubljani je poslalo tukajšnji šoli mnogo šolskega blaga za ubožne učence. Vsem blagim prijateljem šole m dobrotnikom šolske mladine izreka šolsko vodstvo na tem mestu dostojno zahvalo. Bog povrni tisočkrat! <5. Krajni šolski süot. Vsled naloga sl. c. kr. okr. šolskega svčta z dne 11. septembra 1897. I. št. 1428 so bili v seji krajnega šolskega sveta izžrebani po 3letni opravilni dobi gg. J o s. Dekleva, Mir. Vičič in AL Kraigher. Glasom županstvenega dopisa z dne 9. oktokra m. 1., št. 1422 so bili imenovani gospodje iznova za daljno 31etno opravilno dobo voljeni. Glasom razpisa sl. c. kr. okr. šolskega svčta z dne 21. decembra m. 1. št. 2126 bil je g. Frančišek Arko imenovan krajnim šolskim nadzornikom. 29. novembra m. 1. se je krajni šolski svet konstituiral. Taisti ima nastopne elane: Predsednik: Josip Dekleva, veleposestnik. Podpredsednik: Miroslav Vičič, župan in posestnik. Udje: Arko Frančišek, posestnik, krajni šol. nadzornik. Ditrich Anton, trgovec. Gornik Frančišek, dekan, zastopnik cerkve. Kraigher Alojzij, trgovec. Primožič Stefan, začasni šol. voditelj, zastopnik šole. Namestnika: Ogrizek Anton, posestnik. Pik el Gregor, trgovec. Žalostno stavbeno stanje starega šolskega poslopija (glej „Letopis“) napotilo je krajni šolski svet, da jo v svojej seji z dne .'i. julija t. 1. sklenil nemudoma začeti z gradnjo novega šolskega poslopja ter je v tej zadevi stavil slav. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu primerne nasvete. Zajedno so se predložili nadrobni načrti v potrjenje. Vs led sklepov krajnega šolskega sveta naj bi se stavbena zadeva tako pospešila, da bi se temeljni kamen za novo šolsko poslopje še v tekočem jubilejnem letu položil. Bog daj! 6. 2?člrausIv>eno stanje šolske mladine je bilo v pretečenem šolskem letu še dokaj ugodno. Umrla sta dva učenca, 1. marcija t. 1. Zdovc Ferdinand, učenec IV. razreda. 17. maja t. 1. Debevec Frančišek, učenec V. razreda. O. kr. okrajni zdravnik in okrožni zdravnik, blagorodna gospoda dr. Jul. Kot z mu tli in dr. Ivan Eržen, sta 1. junija 59 šolskim otrokom cepila, oziroma precepila koze. <7. Cefopis. Šolsko leto 1897/8 se je pričelo 17. septembra m. 1. sč slovesno sv. mašo in poklicanjem sv. Duha. 4. oktobra je praznovala ljudska šola najvišji imendan Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. se slovesno sv. mašo; na enak način 19. novembra imendan Nje Veličanstva cesarice Elizabete. Tu navzoče učiteljstvo jo prisostovalo tudi slovesni sv. maši o priliki Najvišjega rojstvenega dneva 18. avgusta m. I. Povodom imenovanja preblag, gosp. Viljema Laschan-a viteza Moor-laud-a, c. kr. okrajnim glavarjem, mu je učiteljstvo 8. decembra m. 1. korporativno častitalo. 20. maja je pozdravilo učiteljstvo st; šolsko mladino na kolodvoru novoimenovanega milost, knezoškofa dr. Ant. Bonaventuro Jegliča. Noč od 13. do 14. novembra je pobrala za šolo prezaslužnega moža. Zlatomašnik, častni kanonik, dekan in župnik Jan. Stan. ^{ofstetter je za vedno zatisnil svoje oči. Le malo časa je preživel svoj zlati mašniški jubilej. Pogreb je bil 16, novembra ob 9. uri dopoludne. Vsa šolska mladina z učiteljstvom je spremila pokojnika k grobu. Zadnjo čast mu je izkazalo 30 duhovnikov, deputacija učiteljstva šolskega okraja, zastopniki vseh domačih društev in mnogobrojna množica faranov. Svetila pokojniku — čegar životopis je prineslo lansko „Letno poročilo“ na čelu — večna luč! R. I. P. Za njegovega naslednika je bil imenoran č. g. Frančišek Gornik, kateri je došel v Postojino 6. julija t. 1. Drugi dan ga je pozdravilo učiteljstvo, a 8. julija pa šolska mladina po šolarski sv. maši. Šola se je udeležila procesij sv. Marka dan, križev teden in sv. Rešnjega Telesa dan. Od maja meseca bila je dvakrat na teden (ob torkih in petkih) šolarska sv. maša. Cerkveno petje je vodil učitelj g. Anton Levstik. Zakramenta sv. pokore in sv. liešnjega Telesa so prejeli učenci štirikrat v teku šolskega leta. Na praznik sv. Alojzija je pristopilo 50 otrok prvič k mizi Gospodovi. Dne 22. junija je bila v tukajšnjem šolskem poslopju okrajna učiteljska konferencija pod vodstvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika blag. gosp. Jan. Thume. Konferencijo je počastil c. kr. deželni šolski nadzornik blag. g. Jožef S um an. S konferencijo je bila združena razstava pismenih izdelkov, katere se je tudi naša šola častno udeležila. Kdo bi si tedaj mislil, da so učne ure v tem šolskem poslopju štete. Uže dolgo časa se je vedelo, da šolsko poslopje ne zadostuje niti v stavbenem, niti v učnem, niti v zdravstvenem oziru. Na tem mestu pa bodi povedano, da so vse imenovane razmere kar moč najžalostneje. Okna se ne dado ni zapirati ni odpirati, vsi okviri so popolnoma za nič. Duri ne zapirajo dobro in po 2—3 prste široke špranje pri taistih povzročujejo naravnost silen prepih, ki najde lep izhod pri slabih, trhlih oknih in ventilaciji, ki je pri tleh med okni napravljena. Stranišč je za polovico premalo; ni jih pa tudi moči več namestiti. Nekatera izmed njih so popolnoma temna, ker ne dobivajo od nikoder svetlobe. Njili premajhno število in slaba uravnava pa povzročuje silen smrad po vsem šolskem poslopji. Jednako žalostne so razmere v bivši Fentlerjevi hiši, kjer so sedaj za silo 4 učne sobe. Dne 13. aprila 1.1. so nastale v učni sobi I. razreda na stropu sumljivo razpoke. Preiskava je dognala, da je nekaj tramov trhlih. Dotično mesto se je začasno podprlo. Nastalo je pa še več takih razpok. Šolsko vodstvo je toraj poročalo 24. junija t. 1., da ne more prevzeti pri teh okoliščinah nikalce odgovornosti za varnost življenja v poslopji dotlej, da se vse poslopje natančneje ne preišče. Vsled naloga slavnega c. kr. okr. šol. sveta je c. kr. inženir blag. gosp. Leon Bloudek poslopje preiskal ter konstatoval, Skupaj dečkov deklic dečkov deklic dečkov deklic >’Ji 0) Ti K" T. > M >Ui a> rd t> d. 73 > dečkov deklic. 1. Število otrok, ki bivajo stalno v v Postojini ‘21 22 2G 23 22 24 39 30' 15 15 123 114 „ Zalogu G 4 1 2 4 — — — 15 9 „ Vel. otoku 1 1 2 2 3 — 3 7 — — 9 10 „ Stavi vasi 1 1 1 — 4 5 1 i J— — 7 7 „ Zagonu 1 3 1 1 2 4 1 — — 13 5 „ Mal. otoku 2 1 1 4 1 — 1 — ■— — 5 5 2. Štev. otrok, ki ne bivajo stalno v šolski občini, a hodijo sem v šolo 1 1 5 1 3 5 7 — 1 IG 8 3. Število otrok v katalogu . . . 35 30 44 35 35 38 59 39 15 IG 188 158 G j 7!) 7 3 346 4. Za višji razred (oddelek): sposobnih 28 23 30 2G 24 28 41 27 12 1L 138 115 nesposobnih 7 5 14 9 10 14 8 3 4 47 36 neizprašanili 5. Šolo je obiskovalo: — 2 — — 2 — 1 4 — L 3 7 prav pridno 30 27 •10 32 2G 2G 45 3G 12 12 153 181-5 pridno i ii 2 — 4 G 9 2 — 3 IG 14 no posebno pridno .... zanikamo o o Z 2 3 4 1 4 2 3 2 1 3 1 14 5 8 3 9- Obrtno--nadaljov>alna šola. 1. Šolski odbor. P. n. gg: Vičič Miroslav, župan itd., predsednik. Ditrich Anton, trgovec in zastopnik obrtnikov, podpredsednik. Dr. Treo Dragotin, odvetnik, zastopnik vis. dež. odbora, blagajnik. Ekel Karol, c. kr. okr. komisar, zastopnik vis. učne uprave. Šeber Rihard, lastnik tiskarne, zastopnik slavne kupčijske in obrt-nijske zbornice. 2. Učiteljstvo. Stefan Primožič, zač. voditelj, od vis. c. kr. mini-sterstva za uk in bogočastje potrjen učitelj te šole, razrednik 1. razreda, poučeval je obrtno spisje, obrtno računstvo in knjigovodstvo v 1. in 11. razredu, 7 ur na teden. Ludovik Fetticli-Frankheim, razrednik II. razreda, je poučeval risanje v obeh razredih obrtno-nadaljevalne šole 7 ur na teden. Alojzij Gorjup, razrednik pripravljalnega tečaja, je poučeval vse predmete v pripravljalnem tečaju 7 ur na teden. 3. Kronika. Šolsko leto se je pričelo 3. oktobra, nehalo pa 24. aprila. Letni račun je izkazal 92 gl. 21 kr. p riman kij aj a. 0. kr. vladna komisarja z a nadzorovanje obrtno-nadaljevalnih Sol na Kranjskem, blagorodna gospoda profesorja Frančišek Levec in Jožef Vesel, sta šolo 17. dan meseca aprila t. 1. nadzorovala. 4. Učenci. V minolem šolskem letu je bilo vseh učencev 33. Obrta so bili: 1 ključavničar, 3 kovači, 2 urarja, 1 kolar, 1 knjigovez, 1 tiskar, 3 mizarji, 1 sobni slikar, 4 trgovci, 3 krojači, 10 čevljarjev, 1 dimnikar. Dva pa sta šolo prostovoljno obiskovala. 10. Naznanilo o začetku šolskega leta 1898/9- Na ljudski šoli se bode začelo šolsko leto 1898/9 16. septembra s slovesno sv. mašo in poklicanjem sv. Duha. Po sv. maši bode vpisovanje novih učencev in učenk. Otroci iz tujih šolskih občin, ki žele v tukajšnjo ljudsko šolo vstopiti, zglasijo se naj v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov. Seboj naj priucsd zadnje šolsko naznanilo; na novo vstopivši pa še krstni list in dokazilo, da so se jim koze cepile. Učenci in učenke iz domače šolske občine, ki so že obiskovali šolo, zbero naj se 17. septembra ob 8. uri zjutraj v svojih novih učnih sobah. Na obrtno-nadaljevalni šoli bode začetek šole 2. oktobra. Ta dan se naj oglase od 8. -10. ure dopoldne v šolski pisarni vsi k obisku šole zavezani obrtni učenci. Seboj naj prinese zadnji „Izkaz“. Na novo vstopivši pa „Izpustnico“ iz ljudske šole. V POŠTOJINI, dne 27. julija 1898. I. Voditelj. Ul. Šolska mladina po napredku. I. skupni razred. Šibenik Teodor iz Postojine. Pikel Bogomir iz Postojine. Malnaršič Stefan iz Stare vasi. Daneu Frid. Werner iz Postojine. Lovšin Peter iz Postojine. Korenču; Matija z Rakeka. Lavrenčič Viktor iz Sl. Petra. Ogrizek Stefan iz Postojine. Bizjak Jožef iz Zaloga. Crnač Karol iz Hrastja. Crnač .lanez iz Zagona. Bizjak Janez iz Postojine. Bole Ignacij iz Postojine. Fajdiga Andrej iz Mal. otoka. Vadnov Stefan iz Vel. otoka. Žigman Jernej iz Zagona. Bole Andrej iz Postojine. Paternost Marija iz Postojine. Jurca Ivana iz Postojine. Frank Jožefa iz Postojine. Vilhar Ivana iz Vel. otoka. Križaj Ana z Brezovice. Dolenec Ivana iz Ruš (Štajersko). Ditricli Leona iz Postojine. Oblak Kristina iz Postojine. Fatur Antonija iz Zaloga št. 15. Šibenik Ivana iz Postojine. Vilbar Frančiška iz Postojine. MajeršiČ Ana iz Vel. otoka. Milharčič Marija iz Trsta. Kovač Marija iz Stare vasi. Mahnič Katarina iz Mal. otoka. Kukec Antonija iz Postojine. Dečki. Grrapulin Frančišek iz Postojine. Žignian Pavel iz Zagona. Cestnik Frančišek iz Klanega. Klemenec Anton iz Postojine. Kristan Frančišek iz Postojine. Dolenec Frančišek iz Postojine. Šibenik Janez iz Postojine. Meze Lavrencij iz Postojine. Verbič Janez iz Postojine. Leskovec Frančišek iz Buj. Cič Primož z Brinja. Fajdiga Jožel' iz Postojine. Fajiliga Frančišek iz Postojine. Klemen Anton iz Zagonu. Crnač Jakob iz Zaloga. Vadnov Frančišek iz Postojine. Bizjak Peter iz Zagona. Vernik Kristijan iz Postojine. Deklice. Leskovec Marija iz Divače. Fajdiga Jožefa iz Zaloga. Verbič Frančiška iz Postojine. Kolar Ana iz Postojine. Cič Marija iz Hrenovic. Fatur Antonija iz Zaloga št. 20 Strenar Marija iz Postojine. Šibenik Alojzija iz Postojine. Baraga Antonija iz Stare vasi. Dolenec Jožefa iz Postojine. Drofenik Terezija iz Gradca. Petrovčič Meta iz Zagona. Neizprašani- Donniš Ivana z Brozoviče. Geržina Katarina iz Postojine. II. skupni razred. Bizjak Frančišek iz Postojine. Kuttin Friderik iz Postojine. Meglič Anton iz Ljubljane. Grželj Jakob iz Gorenj. Valenčič Anton s Pristave. Gaspari Ferdinand iz Opatije. Ružička Jan iz Postojine. Gross Rudolf iz Ljubljane. Mele Frančišek iz Postojine. Pernic Frančišek iz Toplic. Steiner Anton iz Trsta. Fatur Maks iz Postojine. Turk Frančišek iz Postojine. Blažič Frančišek iz Zaloga. Drofenik Alojzij iz Maribora. Frank Alojzij iz Postojine. Črnač Janez iz Zaloga. Likon Jakob iz Stare vasi. Fatur Rudolf iz Postojine. Klemen Jakob s Pristave. M aver Luka iz Zagona. Ogrizek Antonija iz Postojine. Stare Amalija iz Postojine. Vadnu Apolonija iz Postojine. Mitri Marija iz Postojine. Levstik Zlata iz Senožeč. Maver Jožefa iz Postojine. Paternost Slavijana iz Postojine. Oblak Jožefa iz Postojine. Remic Ana iz Idrije. Kukec Marija iz Postojine. Petrovčič Ivana iz Postojine. Rebec Marija iz Zagona. Debevec Frančiška iz Postojine. Mislej Marija iz Postojine. Cuk Antonija iz Postojine. Kovač Marija iz Vel. otoka. Kranjec Marija iz Postojine. III. Bizjak Lavrencij iz Postojine. Bizjak Vladimir iz Postojine. Vilhar Frančišek iz Vrem. Dečki. Starman Jakob iz St. Ivana. Gorjanec Andrej iz Postojine. Verbič Avguštin iz Postojine. Dolenec Frančišek iz Postojine. Debevec Anton iz Postojine. Habjan Frančišek iz Postojine. Mahnič Matija iz Mal. otoka. Vadnu Janez iz Vel. otoka. Verbič Alojzij iz Postojine. Bizjak Janez iz Zagona. Smrdu Filip iz Postojine. Mitri Anton iz Postojine. Žagar Bernard z Razdrtega. Bizjak Anton iz Zagona. Šibenik Alojzij iz Postojine. Ošaben Ludovik iz Postojine. Kristan Janez iz Postojine. Fajdiga Alojzij iz Zaloga. Turk Anton iz Postojine. Natlačen Matija iz Postojine. Mekinda Frančišek iz Postojine. Šušteršič Frančišek iz Postojine. Fatur Alojzij iz Zaloga. Delci icc. Dolenec Marija iz Postojine. Meze Antonija iz Postojine. Turk Jožefa iz Postojine. Bizjak Jožefa iz Postojine. Mihelčič Antonija iz Mal. otoka. Bizjak Katarina iz Zaloga. .Jene Frančiška iz Žirovnice. Milharčič Jedert iz Mal. otoka. Fajdiga Ivana iz Mal. otoka. Ceferin Marija iz Idrijo. Kovač Ivana iz Postojine. Samsa Ema iz Postojine Bizjak Marija iz Zaloga. Ostanek Jožefa iz Mal. otoka. Longino Veronika iz Zaloga. Marinšek Alojzija iz Canj (Staj.), liole Terezija iz Postojine. Fajdiga Ana iz Mal. otoka. skupni razred. Dečki. Čuk Frančišek iz Postojine. Modrijan Andrej iz Postojine. Žagar Peter z Razdrtega. Kovač Anton (Zajčev) iz Postojine. Križaj Janez iz Zagona. Crnač Janez iz Matenje vnsi. Burger Matija iz Postojine. Ošaben Janez iz Postojine. Kranjec Avguštin iz Postojine. Malneršič Frančišek iz Stare vasi. Valenčič Albin iz Postojine. Leskovec Matija iz Divače. Fajdiga Jakob iz Zagona. Fajdiga Matija iz Postojine. Crnač Frančišek iz Vel. otoka. Crnač Matija iz Vel. otoka. Ogrizek Frančišek iz Postojine. Križaj Alojzija z Brezovice. Grebenc Terezija iz Postojine. Čič Ivana iz Kostanjevice. Burger Ema iz Postojine. Resec Antonija z Unca. Jager Jožefa iz Postojine. Lovšin Antonija iz Postojine. Dolenec Marija iz Postojine. Strniša Marija iz Postojine. Smrdu Marija iz Postojine. Debevec Frančiška iz Postojine. Čelan Helena iz Postojine. Kranjec Neža z Mačkovca. Šibenik Marija iz Postojine. Kralj Alojzija iz Cerknice. Zdovc Amalija iz Logatca, .lurca Pavla iz Ptuja. Majcen Ana iz Postojine. Bonač Ivana iz Postojine. Bizjak Janez iz Postojine. Pelan Andrej iz Studenega. Vadnu Frančišek iz Postojine. Zdovc .Janez-iz Logatca. Šibenik Matija iz Postojine. Kovač Anton iz Postojine. Milharčič Alojzij iz Mal. otoka. Vilhar Jakob iz Vel. otoka. Crnač Jakob iz Postojine. čič Jakob iz Postojine. Vernik Alojzij iz Postojine. Fajdiga Alojzij Iz Postojine. Sirca Anton iz Zagona. Neizprašana: Turk Jakob iz Postojine. Albrecht Anton iz Zaloga. I )clc 1 icc. Vodopivec G-izela iz Budimpešte. Malec Marija iz Zaloga. Bizjak Frančiška iz Zagona. Dolenec Marija iz Stare vasi. Petrovčič Frančiška iz Zagona. Sajevec Marija iz Postojine. Kristan Antonija iz Postojine. Debevec Marija iz Postojine. Kovač Frančiška iz Stare vasi. Crnač Jožefa iz Hrastja. Vadnu Rozina iz Postojine. Stegel Frančiška iz Postojine. črnač Marija iz Zaloga. Bezeljak Marija iz Postojine. Klemen Helena iz Zagona. Dolenec Katarina iz Postojine. Bizjak Antonija iz Postojine. Molek Marija z Unca. Fajdiga Marija iz Zaloga. IV. deški razred. 1. oHčIolol}. Starman Frančišek iz Št. Ivana. Vovk Vinko s Suhorja. Kristan Pavel iz Orehka. Albrecht Anton iz Orehka. Vadnu Avguštin iz Postojine. Nagode Frančišek iz Huma (Istrija). Pikel Alojzij iz Postojine. Jež Jožef s Strmce. Kavčič Vladimir z Razdrtega. Kuttin Milan iz Postojine. Sajevec Anton iz Vel. otoka. Oblak Anton iz Postojine. Petrič Henrik iz Postojine. Avčin Anton iz Trnja. Modrijan Frančišek iz Planine. Dol Linz Aleksander iz Hrnševja. Vičič Friderik iz Postojine. Kogej Frančišek iz Zatičine. Frank Frančišek iz Postojine. Mele Jakob iz Postojine. Stegu Matija, iz Postojine. Krische Alojzij iz Postojine. Pavčič Jakob iz Yel. otoka. Vadnu Anton iz Postojine. Emeršič Karol iz Ljubnega. Vadnu .Jožef iz Postojine. Vilhar Jožef iz Postojine. Klenienec Jakob iz Hrašč. Bizjak Mihael iz Zaloga. Likon Jožef iz Stare vasi. Kranjec Matija iz Postojine. Kolar Alojzij iz Postojine. Maver Anton iz Zagona. Fajdiga Anton iz Postojine. Čuk Alojzij iz Postojine. Verbič Janez iz Postojine. Kovač Frančišek iz Postojine. Bučar Ludovik iz Postojine. Mekinda Anton iz Postojine. Ivovač Rudolf iz Gor. Dravburga, Majcon Ludovik iz Postojino. Burger Jožof iz Postojine. Bizjak Andrej iz Zaloga. Rebec Jernej iz Zagona. Vadnu Edvard iz Postojine. Šibenik Jožof iz Postojine. Verbiß Frančišek iz Postojino. Mislej Ludovik iz Postojino. Šibenik Frančišek iz Postojino. Sirca Frančišek iz Zagona. Pandrov Rudolf iz Zagona. Janežič Jožef iz Postojine. Stegu Frančišek iz Postojino. Neizprašan : Bolo Frančišek iz Zaloga. 2. oädelok. Šibenik Janez iz Postojine. Krische Maks iz Postojine. Kovač Andrej iz Postojine. Verbič Andrej iz Postojine. Mal ec Matija iz Zaloga. IV. vsporedni dekliški razred. Žitko Terezija iz Postojine. Tomažič Helena iz Vel. otoka. Ružička Irena iz Postojine. Vilhar Katarina iz Divače. Turk Cecilija iz Gorič. Šibenik Pavlina iz Postojine. Gorjanec Marija iz Postojine. Starman Marija izvSt. Ivana. Modic Rozalija s Črnega vrha. Kovač Frančiška iz Postojine. Bezeljak Frančiška iz Postojino. Malneršič Marija iz Stare vasi. Debevec Marija iz Postojine. Marinšek Antonija iz (Janj (Staj). Vadnu Neža iz Vel. otoka. 2. Furlan Elizabeta iz Postojine. Mitri Klotilda iz Reke. Remic Marija iz Idrije. Jager Matilda iz Postojine. Geržina Ivana iz Postojine. I. očl3olek. Remic Apolonija iz Idrija. Vičič Alojzija iz Postojino. Ošaben Alojzija iz Postojine. Pavčič Marija iz Vel. otoka. Kovač Antonija z Razdrtega. Vilhar Katarina iz Vel. otoka. Slivar Terezija iz Trsta. Segec Ana iz Postojine. Čeferin Zofija iz Idrije. Sirca Neža iz Zagona. Batič Marija iz Postojine. Supan Ana iz Postojine. Neisprašane: Bizjak Marija iz Postojine. Smrdu Antonija iz 'Postojine. Šušteršič Marija iz Postojine. očtčlolel;. Marinšič Jožefa iz Postojino. Milharčič Jožefa iz Hrašč. Vadnu Alojzija iz Postojine. N"izprašana : Šibenik Antonija iz Postojine. V. deški razred. Debevec Matija iz Postojine. Jager Filip i/, Postojine. Pikcl Matija iz Postojine. Mislej Henrik i/ Postojine. Kranjec Anton iz Postojine. Stare Janez iz Gorič. Majer Jožef iz Gradca. Gorjanec Frančišek iz Postojine. Drofenik Anton iz Maribora, Vilhar Ignacij iz Postojine. Frank Andrej iz Postojine. Samsa Alfonz iz Postojine. Oblak Frančišek iz Postojine. Renko Janez iz Postojine. Debevec Anton i z Postojine. V. vsporedni Goslar Terezija iz Postojine. Smrdu Katarina iz Postojine. Vilhar Marija iz llakitnika. Ružioka Marija iz Postojine. Kranjec Neža iz Postojine. Pešec Marija iz Rajhenburga (Šta.j.) Burger Elizabeta iz Postojine. Ermolja Jožefa iz Postojine. Vilhar Zofija iz Postojine. dekliški razred. Šibenik Marija iz Postojine. Čelan Ana iz Postojine. Dekleva Jožefa iz Postojine. Mekinda Marija iz Postojine. Mavrič Ivana iz Postojine. Adamič Antonija iz Postojine. Neisprašaua: Ceferin Karolina iz Idrije. . ''ir- ,■ '.‘V v> ■ ! v • Vv ■•••/ ’ ••••..■; J • -.0 • '• '-'-V «*•' v \ - - --v ■ •■ • . ■ v.--. • v,'--'1 •. '•■ '•-> • • ' ■■ • Vv s"-K .".'v ;i>3 •.'v-:- v- ■■■' ■ ' : '-v' i X.-.v*..-:o> -.V«.KVS>. ' -