A. Funtek: Brez besed.
215
Osoren je bil danes Dragar in s hčerjo niti ni govoril. Ko pa sta bila z ženo sama, potegnil je pismo iz žepa in ga ji prebral.
Dragarica obledi, ker se je bala za hčer. Mislila je že, kako bi jo zagovarjala.
»Pa ji ne povej, da sem dobil to pismo. Omožiti jo moramo pa takoj, da pozabi tega lovca.«
»Najbolje bode; omoži naj se precej!« potrdi Dragarica, začudena, da ni mož tako hud, kakor je mislila. Tega seve ni vedela, da je že prebil notranjo nevihto.
(Dalje prihodnjič.)
Brez besed.
f
omlad.   —  Glej,  drobna cvetica Priklila iz solnčuih je tal! Pomlad.   — Glej, drobna pesem Poganja mi v srci kal!
Čemu li  poslavljal tebe, Cvetica na solnčnih bi tleh ? Vesela  takd se mi vidiš Zemlje- utelešen nasmeh !
Čemu li, pesem, za tebe Besede zlagal bi v red? Iskrena tako se mi vidiš Sen duše, sen živ, brez besed!
J_i.učica brli na mizi — Skoro mi ugasne; Duh pa moj  se brzo dviga V  rajske kraje jasne.
Luč.
A. Funtek.
Ni mu treba zemske luči, Vzor mu rajski sveti:
To je pač ljubezen moja, Ki veli bedeti!
Davorinov.