KANJ, petek, 13. 5.1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Ordenom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO )munisti o razvoju gorenjskega kmetijstva bmanjkljiva organiziranost vira naprede ija organiziranost gorenjskega kmetijstva, predvsem velika —obljenost organizacij in služb, ter neenoten pristop do kme-» na različnih področjih dela in območjih Gorenjske zavirajo --^o izrabo zemlje, povečevanje kmetijske proizvodnje ter oskrbo — Predlagane rešitve: združiti vse, kar je gospo-upravičeno Kranj - Gorenjska je majhna, "ar ima številne kmetijske orga-nje in službe, od katerih pa ne no pričakovati znatnega na-pri pridelovanju hrane, so komunisti na torkovi provri konferenci o razvoju gorenj -kmetijstva in živilstva. Zaradi -bljenosti ostaja v bankah ne-"en denar za naložbe v kme-čeprav imajo kombinat in : obetavne načrte. Ni pa pn: aosti, da bi odvezali vsak svoj ućek vzeli v banki posojila in ili skupne objekte. Pospeševal-™užba, organizirana po zadru-pri gozdarjih in pri Zivmorej-"terinarskem zavodu je neučin-, deloma tudi zavoljo preobre-genosti s pisarniškim delom. Za-razdrobljenosti gorenjsko kme-"o ne more uresničiti izvoznih ov in preskrbeti deviz za nakup fl, Škropiv, krmil in rezervnih -v. V zadružnih organizacijah r t jih je na Gorenjskem - imajo leta mladosti na Vferaj zvečer je na Gorenjsko "~|ela Štafeta mladosti. Na Je-•o jo od mladih iz ljudbljan-občine giSka prejeli škofje -mladinci. V starem delu go jo pričakali s slo- >ostjo, nato pa jo ponesli do J*odnja, kjer so jo izročili mla-Cerkljanskega. Triić - Izdala Časopisno podjetje Glus Kranj C LAS r. 'urednik iqor Slavec - Odgovorni urodnlk Jore Koftnjek - Novinarji- Leopcldlna Bogataj, Danica Dolenc, Duien Humer, Helont. n gai0 narinka Sedaj Marija Volćjak. Cvoto Zapletnik, Andrej Zatar In Oanlcn tiebir — Fotoreporter rranc Perdan Jeicvčan, l.«a « ASrfov^c Oblikovalci Loj.^ Erjavec. Slavko Haln in Igor Kokalj — List Uhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januar)« 1958 ._. Tehnični uredmk ■*■> '' , todensko 0d januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija «374 pa ob torkih ir. petnih. — S'.jvek IK kal poltednlfc oo ' Dravl<-a Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka Gorenjski tisk: lii« ■ ^ £ (n g)avnj l(rednlk 28-463, redakcija 21460. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propa-51500-603-31996 28 463 mali oglasi naročnina 27 960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina Svet v tem tednu Kitajski in malezijski obisk • Na obisk v Jugoslavijo sta ta teden prišla generalni sekretar Komunistične partije Kitajske Hu Yaobang in malezijski premier dr Mohamed Mahatir* Prvi je prišel k nam na povabilo predsednika predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičiča, drugi pa na povabilo predsednic* zveznega izvršnoga sveta Milke Planine. Obiska nista pomembna le za prizadete države, ampak vzbujata obilo zanimanja tudi v svetovni javnosti. Zdajšnji kitajski obisk je v bistvu nadaljevanje tradicionalno dobrega sodelovanja med Kitajsko in Jugoslavijo, katerega temelji so bili postavljeni leta 1977, ko je predsednik Tito obiskal Kitajsko. Kitajska se vedno bolj odpira svetu, želi postati vpliven mednarodni dejavnik na stališču enakopravnega sodelovanja držav in narodov bret hegemonije enega ali drugega. Kitajci venomer poudarjajo vrednost našega socialističnega samoupravljanja in se skušajo po njem tudi zgledovati. Zanje je zato zdajšnji obisk pri nasrdragocen, enako pomemben pa je za nas, saj možnosti medsebojnega, predvsem gospodarskega so delovanja, še niso izkoriščene. Prav zato. bi kitajski gost obiskal pomembne industrijske objekte v Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji. • Obisk dr. Mohameda Mahatira pa je pomemben zaradi tega, ker je to prvi malezijski obisk pri nas na tako visoki ravni. V tokratnem primeru gre za srečanje predstavnikov dveh prijateljskih in neuvrščenih držav, željnih še tesneje medsebojno sodelovati, kar so potrdili ie prvi razgovori. . • Med ostalimi dogodki tega tedna omenjamo le najvažnejše. Britanska ministrska predsednica Thatcherjeva se je odločila razpisati predčasne parlamentarne volitve in to kar 11 mesecev pred rokom. To je več ali manj spreten manever, ki želi utrditi oblast konservativcev. V Madridu se bo očitno končno le končala konferenca o evropski varnost: in sodelovanju. Skoraj 30 mesecev je trajala v znamenju blokovskih razprtij in vztrajanju na svojih stališčih. Po zadnjih vesteh iz Madnd* sta se obe strani odločili sprejeti resolucijo, ki so jo predložile evropske nevtralne in neuvrščene države vključno z Jugoslavijo, j Ko&ljei Seja občinskega komiteja ZKS Škof j a Loka Dosledno uresničev; sprejetih usmeritev Škof} a Loka - Čeprav so poslovni rezultati škofjeloškega gospodarstva v prvem tromesečju dokaj ugodni, če jih primerjamo z lanskim letom in tudi v primerjavi z Gorenjsko, saj se je obseg proizvodnje povečal za dobrih 7 odstotkov, konvertibilni izvoz za 44, dohodek za 27 . in se je povečala ekonomičnost poslovanja in produktivnost, se morajo komunisti v vseh osnovnih organizacijah še naprej prizadevati za nemoten potek proizvodnje. Osnovne organizacije so dolžne sproti spremljati dogajanje v kolektivih in zahtevati od vseh komunistov, da dosledno spoštujejo usmeritve in stabilizacijske programe, ter se povsem konkretno pogovarjajo o delu vseh komunistov in uresničevanju sprejetih zadolžitev. To so poudarili na seji občinskega komiteja ZKS Škofja Loka, ko so obravnavali gospodarjenje lani in v letošnjem prvem tromesečju. Opozorili so tudi, da postaja vse bolj kritična preskrba z domačimi materiali za proizvo'dnjo. Čeprav je škofjeloško gospodarstvo sklenilo nešteto samoupravnih sporazumov o združevanju denarja za proizvodnjo surovin, o združevanju deviz in sovla-ganjih, se oskrba ni izboljšala. Precej pa je pri tem še subjektivnih težav, oziroma je vzrok slabi oskrbi slabo opravljanje dela znotraj delovnih organizacij ali sestavljenih organizacij združenega dela. Tako se poi Zel v Iskri v Železnikih ustavlja proizvodnja, ker Iskra Commerce * oravnava obveznosti do jlezarne. Komunisti so tudi zahtevali & medobčinski svet ZKS za Gorcns* poskrbi za uresničevanje *" ~ problemskih konferenc o U in kmetijstvu. Ugotavljajo da je bilo na lanski problemski ferenci o lesarstvu na Gorenjske*] sprejetih vrsto usmeritev in ki pa so večina ostala na Bojijo se, da ne bi bilo enako ti sklepi torkove problemske kc renče o kmetijstvu. Ker so gospodarske razmere ugec ne, ni varnostnih problemov občini. Obsodili pa so ravnanje lovnih organizacij Žirovske koti ki so sprejele sklep, da začnejo novno delati ob šesti uri zjutraj, tudi ravnanje kolektivov Tei na Sovodnju in RUŽV v ^ vasi, ki sploh niso premaknili nega časa. Menili so, da -komunisti, ki so vodilni delava ' vseh omenjenih kolektivih, spoštovati skupne družbene —-ritve in poskrbeti, da se uresničim* Posebno se komite ni mogel njati z ravnanjem <" RUŽV, ki je član izvršni^, in direktorja Termopola, ki predsedstva občinskega sveta — V obeh organih so namreč podfcfk stališče o kasnejšem začetku ^ lovnega časa. l Bo2*u Premajhna obveščenost Neuspeli referendum o dodatku za borce bodo ponovili — Delav ci so bili premalo obveščeni JESENICE - V jeseniški občini je skupaj 100« članov Zveze borcev, oa tega jih ima 1350 priznano udeležbo v NOB v dvoj ganda 350,— din. /,iiaiIU uum i.' •• ' ' "' — — nem trajanju, 140 v dejanskem trajanju in 400 je članov Zveze borcev brez posebne dobe. Njihova povprečna starost je 60 let, borcev za severno mejo pa nad 80 let starosti. V železarni je zaposlenih 15J borcev in 20. aprila letos so jeseniški železarji glasovali na referendumu o dopolnilih k samoupravnemu sporazumu o menuh in osnovah osebnih dohodkov in skupne porabe — o meril .h, ki se nanašajo na dodatne pravice borcev. Po tem sporazuma naj bi udeleženci NOB dobili poleg osebnega dohodka de poseben, borčevski dodatek, vendar ne vsi enako, temveč izdredno diferencirano. Tisti, ki imajo doho: dek pod 10.000 dinarjev, naj bj dobili več, medtem ko bi tisti zaposleni borci, ki zaslužijo okoli 20.000 dinarjev, dobili l? smtbo-lično vsoto. , A referendum o dopolnuvifh sporazuma in o tem, da bi borci za svoje medvojne znalug« vendarle dobili dodatek - tako imajo že urejeno v Številnih drugih delovnih organizacijah, manjših in večjih - nI uspel. Iglavci v šestih temeljnih organizacijah združenegu dela joe^ni ški železarne niso glasovah za dodatek. , Ko so na minuli seji predsea-Htva občinskega komiteja /.K« Jesenice ocenjevali priprave na k ć It referendum in potek referendv | ma, so bili mnenja, da so delavc J o vsebini sporazuma bili vs* premalo informirani in & se strokovne službe niso d ovci z vključile v pripravo. Predvena bi v morala širšo javno razprav.- r organizirati sindikalna org*a*" I zacija železarne in med delovni* -mi skupinami organizirati pefP" vore ter delavce primerno obvestiti. Strokovne službe naj & zdaj pripravile dodatne anali* in jasno opredelile upravi čem*" borcev do dodatka. Ta upravkv-nost ne more biti sporna. ** vendarle ni treba posebej ga ti in opredeljevati' kakšen # il delež in prispevek borce* med NOB. Tako so tudi na predsedstva potrdili sklepe Akcijske konference jeseniške zarne o ponovnem razpisu referenduma. Ob tem pa se nedvomno pojavlja odgovornost komunistov v vseh tistih delovnih okoljih, k^r so referendum odklonili. Zanimivo je, da zanj niso glasovali prec vsem v tistih temeljnih organiza cijah združenega dela, kjer ni- ' majo najnižjih osebnih dohod-kov. Jasno pri tem pa tudi je, da 1 številni zaposleni mso hiii ob-vefičeci, vsaj pravilno ne m da veliko tistih, ki so glasova*-proti niso v bistvu glasovat-oroti borcem in njihovim pravicam, temveč iz nejevolje m protesta, ker se nekateri problem: rešujejo vse preveč počasi. D. Sede; PETEK. 13. MAJA 1983 GOSPODARSTVO KOMENTIRANO .3. STRAN O Napredek v prvih treh mesecih Škofjeloško gospodarstvo je v prvih treh mesecih naredilo za 7,2 r*istotka več kot lani v enakem času. Izvoz na konvertibilno področje je bil večji za 44 odstotkov — Poraba je v skladu z resolucijo — Vprašljivo bo uresničevanje referendumskega programa, saj imajo zamrznjenih 42 milijonov dinarjev, namenjenih za popravilo šole v Šolski ulici Ugodni so tudi izvozni dosežki. Skupni izvoz se je povečal za 31 odstotkov, konvertibilni na kar za 44 odstotkov. Da je prodaja na tuje lahko toliko porasla, je vzrok v velikem porastu proizvodnje, sai je nien obseg v pnmeriavi z enakim Škofja Loka - Škofjeloško go-" ' stvo je v nasprotju z lanskim _ ko je bila večina osnovnih uzalćev poslovanja z negativnim predznakom, letos v prvem trimesečju doseglo dokaj ugodne go-sodarske rezultate. Celotni doho-«k je porastel za 20, dohodek pa kar a 27 odstotkov, kar pomeni, da «o <= skrbnim gospodarjenjem zmanjšati stroške oziroma je poslovanje postalo bolj ekonomično. anie postalo Osebni dohodki pa so se povečali v masi za 20 odstotkov, kar je sicer v skladu z vsemi družbenimi merili o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. vendar to že povzroča v nekaterih okoljih socialne napetosti. r~ uspeli vilu zaposlenih, kar kaže tudi na Eorast produktivnosti dela. Uvoz je il večji za 40 odstotkov, od tega konvertibilni za 33, pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom pa je 144-odstotno. Zg[ubaša sta po prvem polletju dva in sicer KZK — Mesoizdelki, kjer izguba ni kritična, in LTH — Zamrzovalne skrinje, kjer znaša izguba 24 milijonov dinarjev. Vzrok za Prvi premiki k stabilizaciji Kliub temu, da se razmere v gospodarstvu še zaostnijejo, Jo lani naredili prve ugodne premike pri stabilizaciji go-snodarstva - Letos je prva naloga bitka za večjo proizvod-njoTvečji izvoz, zmanjšanje stroškov in manjšo potrošnjo Čeorav se pogoji gospodarjenja še vedno zaostrujejo, smo pri stabilizaciji gospodarstva, ki v bistvu ni me drugega kot revizija nerealnih načrtov v razvoju in nerealne ekonomske politike lani dosegli pr-eoSe Prvi je prav gotovo povečanje konvertibilnega izvoza, ki SStaja nujnost vseh gospodarstev, saj drugače m moc kupiti materialaza proizvodnjo. Prizadevanja za večji izvoz na trzisca s trd-ncfvaluto postaj a j o sestavni del politike vseh družbenopolitičnih skup- D0StZmaniševati so se začele tudi vse oblike porabe. Lani smo v Jugo- slavii^fcer še vedno presegli vse načrtovane okvire, vendar pa se rast slaviji sicer se veu h &iam in se poraba umirja. Letos je zmanjse- SSShS dohodkih že tako veliko, da že povzroča socialne probleme. H kvaliteti gospodarjenja, sai ifuladla t^O eUnoPmičnost gospodarjenja kot pr9duktivnost de-bJPrav tako nismo naredili napredka pri nadaljnjem razvoju samou-ia. Prav mk«'113 ^„„„„^uih odnosov, saj delavci v zdruzenem delu pravnih družbenoekonomskih odnos; j dohodkom ^^ de_ praktično ne gospodar jo vec z ustva^ Indeksiranje že povzroča litev predpisujejo psovanje, zato bo treba člimprej upoštevala predvsem kvaliteto^ spodarjenja in ^ovanjaa n bnejš nalo bitka za delo in Letos se napi^ čeJbomC več proizvajali, ce bo iz tovarn prišlo večjo proizvodnjo. Le ce do Več dela pomeni tudi večje oseb- več izdelkov, bomo lahko vec izvažali. ^ ^ tovarnah delali in ne dohodke in večjo socialno varnos^^ ge feati yeč h sq dokler ne bo motenj v izplačilih oseonin cialni napetosti. nroizvodnja ne pomeni, da bi prav vsi Seveda domače surovine, ki izvažajo, morali vec nareaiu. , k ki-delajo iz uvoženih surovin pa naj bi proizvodnjo poveča i ve , • j meriIa> kaj mora dati finalist ^fr^r^a Vdelala. Skratka, treba je najti boljša merila za dohodkovno povezovanje^ ^^ & v Jugoslaviji ne bo Druga ključna na|og*.]f ^^tke'za stabilizacijo ne bomo dobili, mo povečali deviznega p , delQ jn za večjQ odgovornost vo- Treba si je prizadevati tudi za j stroške in zmanjšati po- dilnih delavcev za denarja, trošnjo, da bo gospodarstvu ostajalo izgubo so neplačan izvoz in neplačane izvozne stimulacije. Čeprav je uvoz letos dokaj porastel in je zato industrija bolje oskrbljena z reprodukcijskim materialom, pa ie v škofjeloški občini vse večji problem uvoz opreme za industrijo. Dovoljenja za uvoz opreme je namreč izredno težko dobiti, v industriji pa je več kot 90 odstotkov opreme odpisane. V preteklih dveh desetletjih so škofjeloški kolektivi praktično na novo postavili tovarne, oprema pa je ostala zastarela, kar že povzroča probleme pri uvajanju novih izdelkov in tudi f>roduktivnosti se ne da povečevati e z večjimi normami in delovnimi zahtevami. Po drugi strani škofjeloški industriji primanjkuje strokovnjakov oziroma strokovnih skupin, ki bi znale pripravljati nove programe za izvoz, kot tudi nove naložbe, zato investicij skoraj ni, kar se bo gotovo odrazilo na gospodarskih dosežkih v prihodnjih letih. Poraba je na vseh področjih v dogovorjenih okvirjih. Pri delitvi osebnih dohodkov so le 3 odstotkom delavcev izplačali več kot bi po družbenem dogovoru smeli, občinski proračun je v skladu z resolucijo, za samoupravne interesne skupnosti pa se je pojavil problem. V Škofji Loki so se namreč dogovorili, da bodo razen iz sredstev samoprispevka zbirali denar za izgradnjo šolskih prostorov v občini tudi prek zbiranja sredstev za skupno porabo in zato naj bi letos rast skupne porabe znašala 17 odstotkov. Ker pa zakon predvideva le 10-odstotno rast, leži trenutno na žiro računu zamrznjenih 42 milijonov dinarjev, ki jih ne morejo uporabiti. Zato ne morejo začeti z nujno potrebno obnovo šole v Šolski ulici, ki potresno ni varna in za katero inšpektorji zahtevajo, da jo bo treba zapreti. Tudi načrti v kmetijstvu se zadovoljivo uresničujejo. Vendar v Škofji Loki poudarjajo, da bi imeli možnost pridelati več hrane, če bi tudi druga področja, ki odkupujejo živino in mleko s tega konca, več vlagala v razvoj škofjeloškega kme-tijslEva- L. Bogataj NA DELOVNEM MESTU Marmor za ljubljanski grad Andrej Peternelj, kamnosek v hotaveljskem Marmorju, jc doma-čm. 1955. leta, ko je končal osno vno šolo, se je sicer najprej odločil za pleskarja ali ključavničarja vendar ni dibil učnega mesta i nje nazadnje »pristal« v domačem Marmorju. Še vese ^em bil da so me vzeli se spominjai tistih dni, saj ie bilo učno mesto tezko dob t,. Ka k,h 30 do 40 delavcev je delalo tiste čase v kamnolomu rdečegai hota veljskega marmorja in v_ nekaj ba rakah Delo je bilo težko, ročno, ^ntstmji-obili tedaj kramp .n lonata in vagončki, s katerimi so vSf materfal Vitle - « kamnitih skladov so dobil, sete kasneje. Čeprav je dela v kam™ seski delavnici, so vajenee |K«.ljah na delo v kamnolom ce je bilapo treba. Nič se nismo kregal. prav, ker smo se rad vozili z vagonCKl. Ko™ ie učil. so delali podboje za vhSTiovo slovensko skupsc.no, X in drugo notranjo opremo Delalo se je vse ročno tudi v kam r^Ski dilavnici. Ves marmor so Zbvimnčas°ukosemindvajft,b le-je Andrej Peternelj pove- r 2 Moara^' Vedlnok ve^r,n tr^obno Delovni pogoji so ^"iSajo toplo malica dela o r^a iziSnTdetavpici dela pod vodstvom skupina naj- Andrej Peternelj — kamnosek boljših in najbolj izkušenih kamnosekov praktično le unikate in najbolj zahtevna kamnoseška dela. Prav sedaj sodelujejo pri obnovi ljubljanskega gradu in poročne dvorane, ki jo bodo odprli prihodnji mesec in kjer bo tradicionalna ljubljanska kmečka ohcet. Delajo pod vodstvom arhitekta Ravnikar- ( ja in vse rešitve je treba iskati sproti. Zato je nasvet in pomoč izkušenega kamnoseka še kako potrebna, du bodo stopnice, stebri, podboji, portali in drugi kamniti okraski iri deli gradu dobili pravilno estetsko in uporabno vrednost. Čeprav so sedaj dve tretjini dela opravi strojno, so to le razrezi in grobe oblike, mora končno obliko HiH in izgled dati le kamnosek z dletom in kladivom ter brusilci. Podobna dela kot za ljubljanski grad so hotaveljski kamnoseki delali tudi v Budvi, delajo za Irak, za obnovo različnih lokalov v stari Ljubljani in podobno. Ne samo Andrejeva kamnoseška skupina, tudi celoten kolektiv se na trgu vse bolj uveljavlja. Zato so boljši tudi osebni dohodki in če je dolga leta veljalo, da v Marmorju delajo le tisti, ki se mu pač ne da voziti v Loko ali kam drugam, je sedaj zanimanje za delo v domači delovni organizaciji vse večje. Tudi kot firma, sedaj že nekaj predstavljamo, pravi Andrej. L. Bogataj Skoraj 300 razstavljavcev 8. sejem malega gospodarstva v Kranju bo danes odprl predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen Kranj — V Savskem logu v Kranju bo danes predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen odprl osmi sejem malega gospodarstva. Na njem tokrat sodeluje 297 razstavljavcev, od tega pet iz tujine. Med domačimi razstavljavci je tudi 10 obrtnih združenj, kar pa je malo, saj je v Sloveniji kar 64 obrtnih združenj. Letošnja specializirana sejemska prireditev je v primerjavi s prejšnjimi veliko bolj usmerjena v povezovanje med osebnim in združenim delom, k inovativnemu delu in nadomeščanju uvoz^ z domačimi viri. Tako bo na sejmu sodelovalo tudi več delovnih organizacij — Litostroj, SOP Krško, tri delovne organizacije Iskre, KŽK tozd Agro-mehanika, Tomos Koper, Saturnus in Elkom Maribor, ki želijo prikazane dele proizvodnih programov prepustiti osebnemu delu. Razen poslovnega oziroma kooperacijskega značaja sejma je zanimiv tudi spremljajoči program. Tako bo v ponedeljek o novih carinskih predpisih in novem carinskem zakonu s poudarkom na drobnem gospodarstvu govoril Franc Košir. Razen tega bo v ponedeljek dan kooperacije KŽK Agromehanika. V torek je na programu razgovor o zavarovanju v drobnem gospodarstvu in o uporabi računalništva> Pripravlja ga Visoka šola za organizacijo dela. V sredo je na programu dan Iskre, ki bo ob tej priliki na sejmu odprla stalen kooperacijski center, v četrtek (zadnji dan sejma) pa bodo podelili priznanja in se hkrati dogovorili o tej sejemski prireditvi za prihodnje. Med spremljajočimi prireditvami bo zanimiva tudi republiška razstava Inovacije za stabilizacijo. Iskra Delta bo sodelovala z računalnikom Partner, ki je izredno primeren za vodenje knjigovodske in drugih evidenc pri obrtnikih, na voljo pa bodo tudi orodja iz Iskrine-ga programa električnih ročnih orodij in repromaterial za obrtnike iz uvoza. Svojevrstna popestritev na sejmu bo prodaja obrtniških izdelkov in sejem rabljene opreme za dopustništvo, šport in rekreacijo. Za marsikoga bo prav gotovo zanimiv tudi tako imenovani strokovni program pod naslovom Listanje sejemskega kataloga za računalnikom, ki ga pripravlja računski center Visoke šole za organizacijo dela. A. Žalar Pomanjkanje usnja sili v preusmeritev V tržiškem Triu imajo velike težave s surovinami za notranjike obutve in usnjeno konfekcijo — Dve možnosti: ali zagotavljati delo ne glede na ceno ali iskati rešitve za preusmeritev usnjene konfekcije v druge dejavnosti Tržič — Prvi trije letošnji meseci za delavce tržiškega Tria niso bili Ere več ugodni. SlaDa oskrba z ma-jriali, predvsem v oddelku notranji-kov za potrebe slovenske čevljarske industrije, se je poznala v proizvodnji, ki je bila za deset odstotkov nižja oa načrtovane in kar za dvaiset odstotkov - nižja kot v ikem lanskem obdobju, s tem ps so bili slabši tudi finančni kazalci mu bodo zaradi preskrbe s surovinami in zaradi cen lahko zadostili. Se več težav kot v oddelku notranjikov ima Trio v usnjeni konfekciji. Jugoslovanski trg, predvsem svinjskih kož, ki so najcenejše, je povsem neurejen. Vrhniška usnjar- na, ki iz svinjskih kož predeluje ve- enakem lanskem obdobju, s tem pa so bili slab poslovanja. Vsak proizvajalec, tudi tisti, ki lani še ni, letos že zahteva devizno združevanje za surovine oziroma materiale; celo, čeprav zveni neverjetno in smešno, za sukanec, ki ga rabijo v konfekciji Tria. Čevljarska industrija zdaj Tržičanom pomaga tako, da jih sama preskrbuje z osnovno surovino za notranjike, cel-teksom. Vendar pa je tudi taka dobava precej neredna, tako da je proizvodnjo nemogoče točno planirati. Aprila so bili delavci v oddelku notranjikov tri dni na »prisilnem« kolektivnem dopustu. Zaradi nezanesljive dobave celtek-sa so v Triu začeli iskati nadomestne surovine. Dobili so češke in vzhod-nonemške, ki pa so za več kot enkrat dražje od celteksa iz Slovenskih Konjic. Če hočejo delati, moraio torej plačati visoko ceno, ki jo bodo morda lahko vračunali v svoj izdelek ali pa tudi ne. Odvisno, kakšen dogovor bodo dosegli s čevljarji. Trenutno je najpomembnejše, da imajo vsaj do pozne jeseni dovolj osnovne surovine in s tem delo zagotovljeno. Iščejo tudi nove prodajne trge, zlasti v Bosni in Makedoniji, kjer je zanimanja za tržiške notranjike veliko, vprašanje pa je, če Mladi Ločani bodo tekmovali Škofja Loka — V nedeljo, 15. maja, bo v Škofji Loki občinsko tekmovanje mladih v znanju in veščinah splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nastopile bodo petčlanske ekipe osnovnih šol občine, tekmovalni program pa obsega streljanje z zračno puško, orientacijski pohod in reševanje praktičnih nalog s pomočjo kompasa, ravnanje z vojaško puško in nuđenje prve medicinske pomoči, teoretični del pa bo obsegal preverjanje znanja s področja sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite, protipožarno zaščito in prometno varnost. Ločani se na tekmovanje temeljito pripravljajo. Pri občinski konferenci SZDL deluje odbor za pripravo tekmovanja, ki je imenoval tekmovalno komisijo. Lansko tekmovanje je bilo uspešno, prav tako pa so se zastopniki Škofje Loke dobro odrezali na gorenjskem tekmovanju. F. Galičič lur, je ostala brez domačih surovin. Kljub devizni udeležbi Triu ne zagotavlja več nadaljnjega sodelovanja. saj ne more pokriti niti potreb lastnih temeljnih organizacij. Če tudi stoodstotno dražji svinjski velur in devizno plačilo Triu ne bo pomagalo dobiti z Vrhnike prepo-trebne surovine, se bo moral preusmeriti na druge vrste usnja, na primer na telečjo napo, ki pa je izredno draga, tako da se poraia vprašanje možnosti prodaje konfekcijskih izdelkov na trgu ob slabši kupni moči občanov. Kolektiv tržiškega Tria se zato ubada z dvema vozloma; ali zagotavljati delo ne glede na ceno ali iskati rešitve za preusmeritev oddelka usnjene konfekcije, ki je na jugoslovanskem trgu močno razpredena, v druge, donosnejše dejavnosti. Za Trio, ki nima lastne usnjar-ne, konfekcija ni perspektivna, posebno ker tudi nobeno dohodkovno, niti devizno povezovanje ne pomaga utreti poti do surovine. Seveda pa je v tem času, ko ni dovolj denarja za uvoz strojev, težko misliti na preusmeritev. H. Jelovčan Industrijski način proizvodnje Jesenice — Zaradi prehajanja na industrijski način proizvodnje se število delovnih organizacij malega gospodarstva v občini zmanjšuje. Po programu naj bi jih bilo 21, ostalo pa j'e le še 11 organizacij združenega dela in se njihovo število od leta 1981 ni menjalo. Lani so bile v družbenem proizvodu gospodarstva udeležene s 4,11 odstotki, rast družbenega proizvoda v teh organizacijah združenega dela pa je bila 16 odstotkov, kar je precej manj od njegove rasti v celotnem gospodarstvu, število zaposlenih pa se je le malenkostno povečalo. Ocenjujejo, da je družbeni proizvod v zasebnem sektorju lani naraščal hitreje kot v družbenem sektorju. Število samostojnih obrtnikov se je lani povečalo za 35 in jih je zdaj 270, od tega največ v kovinsko predelovalni dejavnosti. Število zaposlenih pa se je na tem področju povečalo za 28. D. S. GLA84 STRAN VAŠA PISMA ZAKAJ NE VRTEC V Podbrezjah smo že veliko storili za dobrobit vasi in njenih prebivalcev, kar je brez dvoma tudi zasluga dosedanjih vodstev krajevne skupnosti. Krajani močno pogrešajo vrtec. Kako težko je zaposlenim, ki morajo zjutraj v prenatrpanih avtobusih voziti otroke v vrtec v Naklo. Menim, da je v vasi dovolj otrok za vrtec, s tem pa nočem reči, da gostilna ni potrebna. Upam, da bomo tako tudi v Podbrezjah končno dobili vrtec. Saša Pretnar Podbrezje 67 IGRA S POTROŠNIKI V drugi polovici aprila sem v trgovini kupil dve 0,8 kilogramski štruci črnega kruha in ju hotel plačati s petdesetakom. Trgovka me je opozorila, da moram doplačati še 6 dinarjev. Začudil sem. se, pa mi je pojasnila, da se je kruh podražil in da po novem velja štruca 28 dinarjev. To se je zgodilo brez napovedi ali vsaj običajnega »pojasnila« v sredstvih obveščanja. Spomnil sem se pisanja v Glasu, da bomo odslej imeli tudi polbeli kruh in da mu je skupščina že določila ceno 18,10 dinarjev za 0,8 kilogramsko štru-co. Morda je to v zvezi z novo vrsto kruha, sem najprej pomislil, vendar sem ugotovil, da je pred menoj pravi črni kruh, nič dru gačen od tistega, ki je doslej veljal 17,90 dinarjev za takšno štruco. Pozanimal sem se za izvor nove cene. Trgovka mi je pokazala dobavnico leške pekarne, da sem ugotovil izvor nove cene. Po dobavnici je pekarna trgovini dostavila namesto belega in črnega kruha »beli zviti« in »črni zviti« kruh. Zanju je pekarna oblikovala tudi novo posebno ceno, kar ji je dovoljeno po odredbi radovljiške občinske skupščine. Peko in dostavo dosedanjih, cenejših vrst kruha, pa je očitno opustila. Ob vsem je treba poudariti, da se kvaliteta ni spremenila in da je tudi »zviti« kruh enak dosedanjemu. Takšna izigravanja potrošnikov so postala pri nas pogosta praksa. Postali smo apatični. Ugovori so kot bob ob steno. Ne reagiramo več, vsaj javno ne. Takšne in podobne podražitve tudi niso registrirane v raznih statističnih izračunih in pokaza-pokazatelj gibanja življenjske ravni, čeprav niso nepomembne. Položaj potrošnika je vedno težji Manj besedičenja bo treba in več dela. da se takšne stvari ne bodo dogajale... J. Kunšič, Zasip Avseniki se zahvaljujejo V KRANJU NOV PRIJETEN LOKAL — Pred mesecem je Rafael Pin-tar nasproti restavracije Park v Kranju odprl prijeten lokal »Kava bar«. Lastnik je s kreditom Ljubljanske banke in s svojim prispevkom uredil lokal, katerega stroški so bili nad dva miljona dinarjev. Veliko je naredil sam, pomagali so mu tudi prijatelji. Projekt za ta lokal je naredil Marko Šenk, mizarska dela pa je opravil mizar Krevs. l^okalje odprt od 8. do 22. ure, v sobotah od 8. do 13, medtem koje v nedeljah in med prazniki zaprt. Poleg osvežilnih pijač in kave imajo tudi tople stručke. Rafael Pintar sodeluje tudi z Drogo Portorož v okviru jugoslovanskega alpskega smučarskega sklada. V lokalu lahko gostje dobijo Drogin planinski čaj. Vsi ljubitelji tega čaja pa z zbiranjem škatlic (5) v tem lokalu lahko dobijo tudi značko sklada ali skodelico. Tako jim odrezkov škatlic čaja ne bo treba več pošiljati v Portorož, (-dh) — Foto: F. Perdan i Ne le vrtičkarstvo Naloge Hortikulturnega društva niso le vrtičkarstvo in predavanja, temveč naj bi predstavljalo gonilno silo pri urejanju zelenega okolja v občini vanje aranžerjev na najlepšo izložbo s cvetjem in zelenjem. Akcije zasaditve 88 dreves še niso izvedli, ker ne dobe prave lokacije, vendar pa so s strokovnimi nasveti sodelovali pri nasaditvi 88 dreves na Planini. Kranj - 287 aktivnih članov že šteje Hortikulturno društvo Kranj. Ko so to pomlad ocenjevali delo zadnjih dveh let, so znova ugotavljali, da so bili zelo delavni. Vrsto razstav so pripravili, predavanj in demonstracij o vrtičkarstvu, o sadjarstvu, o sezonskih in trajnih cveticah za okna in vrtove, o oskrbi ročnih in motornih kosilnic, o vzgoji in cepljenju vrtnic in podobnem. Tudi vrsto izletov so organizirali za svoje člane. Kar štiri tečaje makra-meja so organizirali, zelo delavni pa so bili tudi v svojem vrtu pri Prešernovem gaju. Lepo skrbe za vrt in ribnik. Radi bi pokrili del zidov njihovega lokala, ki so zdaj brez funkcije, povečali pokrite prostore za razstave. A samo od Članarin članov se ne nabere dovolj denarja. Društvo je sodelovalo tudi v akciji »Snažno, lepo, zdravo«, na njihovo pobudo je bilo organizirano tekmo- Pester program Kranj — Hortikulturno društvo Kranj si je za letošnje leto zadalo obširen program dela. Prvenstvena naloga je seveda pridobivanje novih članov, ki naj bi do konca letošnjega leta na raslo vsaj na 400 članov (sedaj jih ima 287). Na šolah bodo organizirali hortikulturne krožke, s šolami bodo sodelovali pri urejanju šolskih vrtov, ki naj postanejo vzor okolici. Tudi vnaprej bodo organizirali razna zanimiva predavanja o zelenjadarstvu, sadjarstvu, urejanju vrta, varstvu okolja in podobno, organizirali pa bodo tudi tečaje urejanja šopkov in izdelave makramejev. Društveni vrt bodo nasadili z novimi zanimivimi rastlinami, člani pa si bodo tu izmenjavali semena in sadike. Tudi letos bodo organizirali nekaj izletov in ekskurzij in sodelovali z vsemi pristojnimi za skupno akcijo »88 dreves za tovariša Tita« ter dajali pobude za lepšo urejenost Kranja in posameznih naselij ter krajevnih skupnosti. Zavzeli pa se bodo tudi za boljšo organizacijo dela v zvezi z izvajanjem odloka o varstvu zelenja in bodo predlagali potrebne spremembe odloka, ki je ponekod že močno zastaran. Vse leto se bodo člani vsak ponedeljek od 17. do 19. ure dobivali v svojem vrtu in ga urejevali z udarniškim delom. V svoj vrt vabijo tudi vse občane, ki jih zanima urejevanje vrta, vzgoja cvetja in podobno, Tu bodo lahko dobili nasvet iz prve roke, kupili kakšno sadiko, ki je še nimajo, lahko pa bi tudi svoje zamenjali, če imajo pri cvetju ali grmičevju kakšno več. Tu se boste, če boste hoteli, lahko tudi včlanili v društvo. D. 1). Vrsto pobud so že dali za ureditev javnih zelenic v Kranju, za zagotovitev zelenili površin v okviru no-velacije urbanističnega načrta Kranja, vendar pravega odziva ni. Zavzemajo se tudi za urejen mestni park, pa tudi zanj ni pravega zanimanja pri pristojnih občinskih organih. Odlok o varstvu javnega zelenja v občini Kranj je deloma že zastarel in kazenske sankcije v njem so odločno premajhne. Prav zato tudi ni sredstev za ureditev novih zelenic in parkov, večjih otrdških igrišč, ni urejen kanjon Kokre in podobno, ugotavljajo člani. Društvo gospodari s skromnimi sredstvi od članarine in prostovoljnih prispevkov. Le od skupnosti za izobraževanje za organizacijo poučnih predavanj so dobili nekaj nad 10.000 dinarjev. Najožje pa je njihovo delo povezano s komunalno skupnostjo, vendar komurfalne službe prav to zanikajo, češ da nimajo prav nič skupnega z njihovim programom dela. To vprašanje so člani društva resno postavili, kajti socialistična zveza prav njihovo društvo postavlja kot gonilno silo na področju varstva in ureditve zelenega okolja v občini. Prav to leto bo treba tu narediti premik, kajti hortikulturno društvo ne pomeni le vrtičkarstvo v neki občini, temveč veliko več. Člani ansambla Bratov Avse-nik se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali k uspehu jubilejnega koncerta ob 30. obletnici delovanja ansambla na Bledu. Posebej se zahvaljujemo predsedstvu SFRJ za visoko odlikovanje in seveda izročitelju, predsedniku republiškega komiteja za kulturo dr. Matjažu Kmeclu za izbrane besede priznanja in vzpodbude. Zahvaljujemo se predstavnikom družbenopolitičnega in javnega življenja za udeležbo na koncertu, skupščini občine Radovljica za priznanje, Turistični zvezi Slovenije, Zvezi združenj estradnih umetnikov Jugoslavije, Gasilskemu društvu Begunje, predstavnikom slovenskih izseljencev iz Amerike, ljudkemu umetniku Štefanu Novaku, Turističnemu društvu Bled, organizacijam in združenemu delu radovljiške občine in vsem, ki ste pripravili blejsko dvorano omogočili, da smo jubilej s|avili tam, kjer smo začeli glasbeno pot. Hvala založbi Obzorja Maribor za pomoč pri nizaciji koncerta in zlato p1 HTP Bled ter aranžerski si Murke in Lesc pod voZJJano sva se kmalu odpravili spat. 2e sem bila v postelji, ko mi je Jana rekla, naj ugasnem luč Res sem jo ugasnila in hitro smuknila pod odejo. Jana pa me je ves čas, dokler nisem zaspala, strašila z raznimi bavkami, da sem od strahu kar jokala. Danes seje vse obrnilo. Imam sestrico Polonco, ki jo je zelo rado strah. Vedno imam veselje strašiti njo, čeprav se mi kdaj kar zasmili. Ampak včasj s, mislim, zamujeno je trena nadoknaditi. Spela Pleateniak, 7. c r. nsn. ftole Cvetko Golar Skofja Loka Kako bi sestavil program za partizanski miting Kraj: Jemeev skedenj v Davči. Čas: ob sedmih zvečer. 1. Komandant čete pozdravi vse zbrane vaščane: otroke, starčke, žene in dekleta. 2. Partizansko lutkovno gledališče uprizori kratko igrico: Spodnje hlačke oficirja »Zelene čelade«. 3. Vedno veseli harmonikar Gaber na svoj »meh« zaigra Kovači smo in Naša pesem. 4. Pionir Miran deklamira pesem Talcem. 5. Ob tej priložnosti komisar pozove zbrane, da z enomi-nutnim molkom počaste spomin na padle borce v bitki v Rovtah. 6. Sledi valček ob spremljavi pionirskega »ansambla«. 7. Minca razkrije skrivnost petih šal. 8. Miha in Alojz, tudi glasbenika, zaigrata duo na klarinet. 9. Debeli kubar pove skrivnosten hecept za sirove kolačke in recept, kako se podkuri Nemcem, kadar so »malo preveč sitni«. 10. Ko se ljudstvo umiri, komandant za zaključek mitinga povabi vse skupaj na skromno veselico. Klemen Karlin, 4.b r.osn.šole Peter Kavčič Škofja I^oka Če se mama razjezi Ce se mama razjezi, se hiša postavi na glavo. Razjezi se ponavadi takrat, kadar se po cele ure ne odmaknem od knjige, okrog mene pa je nered, da se komaj znajdem. Takrat mi mama vzame knjigo in me napodi pospravljat. Najbolj zoprno delo se mi zdi čiščenje s sesalcem. Večkrat se zgodi, da mi grejo njene besede skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Ko jo čez nekaj časa vprašam, kaj je rekla, mi nalašč noče povedati in zahteva, da to delo opravim. Potem začnem godrnjati in že prileti od nekod klofuta. Ne vem, ali s severa, z juga, vzhoda ali zahoda. Pa saj to jjg vseeno, glavno je. da čutim" na licu pekočo bolečino. Klofuta pa me zbistri in takoj se spomnim, kaj mi je pred nekaj minutami naročila. Najhujša kazen je zame, če me mama napodi v posteljo in ne smem gledati filma. Včasih se grem potepat in ko pridem domov, se mama kar za glavo drži, ker sem tako umazana, da bi bilo najbolje, ko bi me dala v pralni stroj. Mamo tolikokrat razjezim, da si med vsakim izbruhom jeze še odpoČiti ne more. Vaneaa Pogačar. 6. b r. osn. ftole bratov Zvan Gorje Občinsko prvenstvo v krosu V ponedeljek, 25. aprila, je bilo v Križan ob osnovni šoli Kokrškega odreda spomladansko občinsko prvenstvo v krosu. Tega tekmovanja se vsakič udeleži deset najboljših tekačev v vsaki kategoriji z društvenega oziroma šolskega prvenstva. Letošnje preizkušnje v občinskem merilu se je udeležilo 120 učencev, tekačev, ki so predstavljali našo šolo. Pred šolo v Križah se je že pred začetkom tekmovanja zbirala množica tekačev iz vseh treh tržiških osemletk, ki so se jim pridružili še mladinci, člani in veterani. Vsi so želeli, da se dobro odrtžejo in s tem pomagajo k čim boljši uvrstitvi svojega šolskega š)>ortnega društva oziroma cele šole. Učenci so tekmovali v dvanajstih starostnih kategorijah, za njimi so štartali Še mladinci, člani in veterani. Po tekmovanju se je sestala sodniška komisija in preverila vse rezultate ter pripravila razglasitev uradnih rezultatov. S tem pa je bilo letošnje spomladansko občinsko prvenstvo v krosu v Križah tudi zaključeno. Učenci naše šole so bili med najboljšimi v vseh kategorijah in tako je pokal za najuspešnejše šolsko športno društvo pripadel naši šoli. . Marjeta Klemene, osn. ftola heroja Bračiča Tržič V Cerknem Sedim v dnevni sobi in premišljujem, kako se je pravzaprav vse skupaj začelo. Prejšnji teden je bila po zvočniku objava: »Pred učilnico tovari-šice Bertonceljnove naj pridejo Marija Benedik, Tina Luši-na ...« Res smo vsi poklicani prišli tja. In kaj smo izvedeli? Cez en teden gremo najboljši matematiki v Cerkno. To je bila novica! *Cez dober teden, se pravi 7. aprila popoldne ob štirih, sem že stala na avtobusni postaji, pripravljena na vse, kar me bo tam čakalo. Z avtobusom, v katerem se je peljala tudi tovarišica, ki ie šla z nami, sem se odpeljala v Skofjo Loko, od tam pa na »potovanje« skozi Poljansko dolino v Cerkno. Na postaji so nas sprejeli učenci, pri katerih naj bi prenočili. S svojo gostiteljico sem se sprehodila po Cerknem. Pokazala mi ie vsa pomembnejša mesta v kraju: spomenik, kjer so padli skoraj vsi gojenci partijske šole, bazen, kjer so se pripravljali na tekmovanje ... A kmalu sva odšli v njihovo hišo. Imeli so klavir. Tu sem se prvič brez strahu dotaknila njegovih tipk. Urška me je hotela naučiti neko melodijo, pa sva imeli premalo časa. Treba je bilo spat. Zjutraj sva odšli v šolo. Moram še povedati, da je bila ta družina zelo gostoljubna. V šoli me je že čakala tovarišica, potem pa nas je vseh pet, kar nas je prišlo v Cerkno, odpeljala gledat razne dejavnosti v šoli: zgodovinski krožek, čipkarski krožek, ročna dela ... Iz Železnikov je prišel tudi tovariš za likovni pouk, ki je razstavil naše slike. Med njimi je bila tudi moja. Potem je bil na vrsti dolgo pričakovani kviz, ki sta ga vodila dva študenta matematike. Razdeljen je bil na tri dele. Tako so bili razdeljeni tudi tekmovalci, čeprav so bili med šolami pomešani. V prvem delu so bila na vrsti vprašanja, ki so bila povezana z matematiko, a bila so zavita. Med njimi je bilo, na primer, takole: »Dvanajst ljudi hoče razdeliti dvanajst jabolk tako. da eno ostane v košari. Kako je to mogoče?« No, rešite, če znate! V drugem delu so omizja odgovarjala na vprašanja pisno, v tretjem delu pa so ugibala lik, število ali izrek. Najbolje se je znašla zelena miza, a vsi tekmovalci so dobili enake nagrade. Ko je bilo kviza konec, smo šli najprej na kosilo v dijaški dom, potem pa smo dolgo čakali na avtobus, ki naj bi nas odpeljal domov skupaj s člani dramskega krožka, ki so tudi prišli v Cerkno. . . . Gostiteljica Urška mi je dala naslov, jaz pa iyej svojega. V spomin na tiste trenutke, ki sem jih preživela pri njeni družini, si dopisujeva. Marija Benedik, 5. d r. o»n. ftole Prefternove brigade Železniki Letošnje tekmovanje Kaj veš o prometu, na katerem so 1 šolci preverjali svoje znanje in praktične spretnosti na <» ' je že sklenjeno. Pravilno obruuianje na cestah pa ni p«memo^ samo zaradi čiin boljših rezultatov na tekmovanju. Zal je s« ^ preveč otrok žrtev prometnih nesreč tudi zaradi njihove ne| zljivosti. — Koto: H. J Skrivnost Tresoč pogled objema mkuio lice, sočuten drhtspreleta se po km* kot let goloba, kakor krik tr ptice, in bije boj se, kdo bo prvi A noč nemirna sanje nosi, bledeč spomin udari nov pehal Srce iz dnem v dan močneje prosi ljubezni vira čistega jemaL Ne ustiši prošnje mi Amor junaški Kje vitke tvoje so puščice? Kje ced strupeni, drget kje burni? Zaman vse prošnje. . . Prtuj* govorice" Je mučno togo brezpečetje. Pravično rei lel, kriknil »Reva* Da v duhu čul odmev imetje. Groza lije name, ne trpim tega odmeva. A v mrazu zabtisne luč - belina; v rdeč odsev zasi/e sreča; v snu sladkćst drgeče mi spomina. ljubezen v sanjah se s pogledi veča... 2eljko Hostnik, 8. r. (Tvoje pesmi so res izredne, vendar drugič ne bo nič i objavo, če ne boš pripisal tud: imena šole, ki jo obiskuje*. - Uredništvo) ) > ljmu do > i BC & te 13. MAJA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH /O KOMPAS V® JUGOSLAVIJA POCITNICE ZA VSAK ŽEP 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULI brez prevoza od 3.360 dalje s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE: • Letni oddih na Božavi na DUGEM OTOKU, 7 dni, v juliju in avgustu s prevozom • Komati (Božava—Dugi otok) vsak petek v maju in juniju. 3 dni HANNOVER — sejem perutnine in prašičereje, 4 dni, letalo. NASI IN VASI IZLETI za posameznike in manjše skupine 28. 5. SLOVENSKA ISTRA 28 5. CELJE - PTUJ 21 5 LOGARSKA DOLINA — alpska lepotica 4 6 POMURJE — HRVATSKO ZAGORJE 28 5 ZLATI OTOK KRK 21 5 ISTRA DO POREČA 4 6 PLITVICE - CRIKVENICA 27 5 RAB — najlepši jugoslovanski otok 10 6 PETROVA GORA - KORNATI 10. 6. PLITVICE - ŠIBENIK - SLAPOV! KRKE 1 7 SARAJEVO — olimpijsko mesto 23 6 SAMOSTANI SRBIJE 1 7. JUGOSLAVIJA — moja domovina Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih po slovalnicah. NOVOST V K0MPAS0VI POČITNIŠKI PONUDBI BOŽAVA na Dugem otoku - DALEČ STRAN OD AVTOMOBILSKEGA HRUPA Hotel Božava se nahaja v istoimenskem kraju na Dugem otoku, skrit v borovem gczdu tik ob morju. Je edini objekt B kat na otoku in nudi vse udobje Gostom posojajo jadralne deske, jadrnice čolne in sandoline v okviru hotela pa deluje tudi potapljaška šola in tečaj za jadranje na deski Čisto morje mir in veliko sončnih dni omogočajo res prijeten dopust, ki ga lahko popestrite z izleti do ostalih Kor-natskih otokov Cena 8-dnevnih počitnic je junija in septembra 6 900 din, 15-dnevnih pa 12 300 din — odhodi: 10., 17. in 24. 6 ter 2., 9/, 16.. 23. 9. 1983 Julija in avgusta pa stanejo 8-dnevne počitnice 8.700 din, 15-dnevne pa 15 170 din. V ceno je vračunan prevoz z udobnim avtobusom iz Ljubljane do Zadra in nazaj ladijski prevoz polni penzioni, turistična taksa in vodstvo Otroci imajo popust Prijave sprejemajo v vseh turističnih poslovalnicah. FEROIMPEX Ges. M-B-H 9170 Ferlah (BOROVLJE) Postgasse 5 — pri slovenski posojilnici # tel. 9943-4227-3880 Ugodno za družine INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana -v maju, juniju,septembru,oktobru- _____. • v hotelih PINETA,,PANORAMA, J?®!® BELVEDERE in FUNTANA f 'vlB Imajo otroci do 7 let starosti brezplačni penzion m v apartmajih BELVEDERE, jflpfpj PETALON in KOVERSADA -y 20% popusta za bivanje nad 12 dni Informacije in rezervacije t POSLOVNA SKUPNOST POREČ-predstavništvo Ljubljana Pasaža Nebotičnika Telefon. (061) 210-688 od 7.30 do 15.30 k TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 OBRTNIKI! Posredujemo in prodajamo • vse vrste strojev in rezervnih delov • vse vrste repromateriala najbolj priznanih evropskih proizvajalcev Kolektiv Park hotela vas vabi, da obiščete našo KAVARNO, Ki je' odprta vsak dan od 9. do 23. ure. Zvečer pa se lahko zabavat* v Dlesni dvorani KAZINA, kjer vas bo zabaval priznan Ansambel 777 iz Reke. Za mlajše pa priporočamo, da obiščete DISKOTEKO STOP, odprto od 20. do 01. ure. Od 8 do 22 ure pa obiščete RIKLIJEV HRAM. kjer vam razen ostalih jedi priporočamo izvrstne pizze. Za vaše boljše počutje pa obiščite naš BAZEN, vsak dan od 7. do 18. ure ali pa MASAŽO telesa vsak dan od 7. do 14. ure. Čez dan pa lahko posedite na novo prekriti terasi. POSLUJEMO V SLOVENŠČINI! Obiščite nas na sejmu malega gospodarstva v Kranju, od 13. do 19 maja 1983 adria Ureditve na bledu in jutri bo v plesni dvorani tekmovanje barmanov za IX. 5** Bleda. Pričetek obakrat ob ■ un Jutri in v nedeljo bo na golf igrišču golf turnir za ^ado Nova. V nedeljo bo od 8 do * »e kolesarska dirka okrog / on ^^ \ ODetepca \ SEJEMSKA PR< nedelja, 15. 5. '83 V od 800—1430 J kropa velika izbira čevljev po ugodnih cenah 64245 Kropa tel. (064) 79-481 Krivolov pod krinko športnega ribo Tudi za ribolov velikokrat velja pregovor, da skače čez jarek, kjer je most. Vsakdo se namreč lahko včlani v ribiško družino in se tako izogne prekrškom. Seveda pa tudi za člane veljajo stroga pravila o športnem ribolovu in se zato prekrški ne splačajo Slišal sem, da so med športnimi ribiči tudi takšni, ki dneve in dneve prebijejo ob vodi, ujamejo po deset, dvajset rib in več, pa jih vse spustijo. Domov grede pa potem zavijejo v ribarnico in kupijo tri postrvi zaradi ljubega miru pri hiši; tako da je volk sit in koza cela ... No, jaz bolj verjamem, da ima vsak pravi športni ribič vedno s seboj milo, da si umije roke, ker en drek ujame. O tem, da bomo naredili obhod z ribiškim čuvajem, je bil dogovor že dlje časa pri kranjski ribiški družim. Le-ta ima okrog 500 članov in 100 mladincev ter pet Čuvajev. Tako sva se minulo soboto dobila s Petrom Komovcem iz Kranja, ki je že 20 let ribiški čuvaj in od 1960. leta član ribiške družine. Zanj je bil to eden od številnih rednih obhodov v revirjih kranjske družine, ki zajema nadzor nad lovom in ribolovnimi pripravami, opazovanje vsega nenavadnega, kar se dogaja ob vodi in v njej (onesnaženost, morebitni čez noč odvrženi odpadki, poginule ribe), nedovoljeno pranje avtomobilov, pa tudi pomoč ali nasvet neizkušenemu ribiču. Zame pa je bilo to neke vrste posebno doživetje. Pod jezom pri Tekstilindusu, kjer se začenja revir Sava kranjske ribiške družine-, je bilo mirno. »Voda še ni prava. Preveč snežnice je še v njej in zato v tem letnem času ribe nerade prijemajo. Pa še delovna sobota je danes, tako da ne bo kaj dosti ribičev,« je menil Peter. In res je bilo ob desnem bregu Save mirno. Le v Mavčičah so tudi tega dne nadaljevali z gradnjo opornega zidu za gradbeno jamo bodoče elektrarne. V Zbiljah pa je bilo bolj živahno. Cez čas so tudi meni vzbudili pozornost tu in tam parkirani avtomobili v gozdu ... Potem se mi je posvetilo, da gre za ribiče. Neverjetno, na kakšnih Kar poglejte, pa še spredaj v avtu ... pa morda v grmovju so skrite ..., je irogantno izzival prekrškar nasproti Kanuja, ki ni hotel plačati 510 dinar- Z dobro zimo prihajajo gostje Na Jezerskem zadovoljivo gospodarijo, ker se zavedajo, da je sleherni gost dobrodošel gost — Letos uspešno, ker je bila dobra zima — Več zanimivih turističnih prireditev Jezersko - Danes, ko vemo, j kakšni časi se obetajo našemu j turizmu, ki kar ne more splavati iz I težav, na katere lahko vpliva ali pa I tudi ne, je še toliko bolj razveseljivo, I da lahko spregovorimo o prizadeva-I njih gostinskega kolektiva na Jezer-I skem. Še toliko bolj je razveseljivo, I ker je kraj precej odmaknjen od \ tranzitnih in tudi turističnih poti, j v času, ko si nalivamo bencin v rezervoarje po kapljicah in ko nam odmerja poti preko meje depozit. S Stanetom Finžgarjem, ki je vodja poslovne enote Kazina Jezersko, ki sodi v delovno organizacijo Živila Kranj, smo se pogovarjali o prizadevanjih delavcev poslovne enote, da bi čimbolje gospodarili in ustvarii čimveč dohodka. »V okvir poslovne enote sodijo hotel in dve depandansi, Planika in Storžič, žičnica z bifejem in gostišče Jezero. Hotel je B kategorije, depandansi C, zmftgljivost pa je 150 postelj in 250 restavracijskih sede-žev. Sezona je odvisna od zime; letos je bilo precej snega in smo tako lahko sprejeli veliko gostov, ki so na Jezersko prihajali na razne tekaške in druge tekme in prireditve. Iako so pripravili tekaške tekme za Be-$trov memoriai, srebrno palico m razne medklubske in republiške tekme Gospodarili smo tako, da smo ob koncu aprila presegli plan: januarja in februarja smo imeli 6 500 nočitev, kar je krepko več kot v zimah, ko ni snega in beležimo okoli 2.300 nočitev. Huje je bilo lani, ko ni bilo snega. Največ imamo domače goste tuji prihajajo preko agencij, predvsem pa poleti. Letna sezona pritegne zaradi dobrega zraka, naravnih lepot, veliko je planincev, ki se odločajo za gorske ture ter smučarjev, ki obiskujejo Ledine. Prizadevamo si, da bi ob jezeru postavili manjši kamp, v sodelovanju s kranjsko mladino. Kamp bi bil prav gotovo dobrodošla pridobitev, saj bi s tem izpopolnili turistično ponudbo. Prav tako naj bi podaljšali žičnico in nabavili nujni teptalni stroj. Menimo, da je naša prihodnost predvsem v kvalitetni ponudbi za vse tiste, ki prihajajo na Jezersko na aktivni dopust: smučarji, tekači, kolesarji in Qb tem bo treba razmišljati še o tenis igriščih, ki so zadnje čase zelo priljubljena. Jezersko se postavlja v agencijskih prospektih tako za domače kot za tuje goste, v mrtvi sezoni pa želimo predvsem z raznimi prireditvami pritegniti čimveč domačih gostov. Zdaj smo se odločili, da organiziramo vsakoletno slikarsko kolonijo, na kateri poleg domačih avtorjev sodelujejo tudi sosednji avstrijski slikarji. V naših objektih redno sprejemamo tudi šole v naravi, tako, da je ves mesec zaseden prav z otroki iz šol. Mislim, da je vseeno bolje da sprejemamo tudi šolske skupine kot da bi samevali, kajti dohodek je dohodek. Zaželeni so tako športni dnevi, pikniki za sindikate, poskušamo tudi, da bi preko delovnih organizacij privabili delavce, ki jih podjetja pošiljajo na rekreacijo. Posebni problemi so z vzdrževanjem stare Kazine, ki je potrebna nenehnih popravil, saj je stavba Ribiški čuvaj Peter Komovec je za delo v družini dobil že več odličij: »Ni ravno prijetno biti čuvaj, vendar pa po 20 letih nehote opaziš najmanjšo nepravilnost Nekateri ne znajo šteti in ne vedo, kdaj je številka tri, drugi pretiravajo v datumih. Tudi takšni so, ki hi nešpor-tni ribolov radi sklenili z dvobojem; ki fo ti pripravljeni nasuti nekaj sladkorja v bencin ..., pa takšni, ki lovijo kar skozi okno hotela in ujeta riba prileti naravnost v kuhinjo, kadar pa so kaznovani, so prepričani, da je vsega kriv čuvaj.. .« neprehodnih in težko dostopnih krajih so stojišča ribičev. Večina je bilo praznih. Ob jezeru pa so bili trije, štirje vztrajneži. Peter si jih je najprej ogledal od daleč z daljnogledom, nakar sva jih obiskala. Mirni, morda malce presenečeni so se predstavili. Bi'^ je vse v redu. Imeli so pravilno izpolnjene dovolilnice in tudi prave vabe. Pritoževali so se le nad slabim dnem, češ da ribe tudi telefonirati nočejo. »Ne ljubi se jim, ker je premrzla voda,« je razlagal Peter. Ustavila sva se pri gostišču Kanu. Na nasprotni strani sta bila dva, zraven njiju avto BMW. Eden je lovil na kruh, drugi pa očitno pazil na nenapovedane prišleke. Peter si ga je ogledal skozi daljnogled. »Na kruh ne sme loviti, ker je podust še v varstveni dobi « Sedeva v avto in se odpeljeva čez smledniški most na drugo stran. Počasi se jima približava. Oba sta bila sila iznenađena. »Saj vidite, da nimam nič na trneku, kruh pa imam v žepu zato, da od časa do časa malo prigriznem.« »Ja, pol ure sva vas opazovala, kako malicate kruh; malo trnek in še malo pa trnek. Dovolilnico! Osebno izkaznico ... 510 dinarjev znaša odškodninski zahtevek,« pojasni Peter. »Ne plačam. Kar poglejte, koliko imam skritih rib v avtu. Ampak lahko bi jih kaj vložili v jezero, saj nič ne prijemljejo... A slikali ste me pa zato, da bom lepši, je živčno ugovarjal lastnik avtomobila iz Domžal. Sledil je odvzem dovolilnice oziroma prepoved nadaljnjega lova, pojasnilo, da bo na sodišču dražje, ker noče plačati. Slišala sva še nekakšno pn-dušanje, da bo že še kdo kdaj moker. Vračava se proti Kranju in nekajkrat ustaviva. V Hrastju se približava kanjonu v Zarici. Nekdo lovi na nasprotni strani; pravilno na potopko (dovoljena vaba). Ima dve postrvi. Globoko pod nama pS sta dva in eden od njiju spet »malica« kruh. Ne splača se, če pomisliš, kako draga je na črva ujeta postrv v primerjavi z ono v ribarnici. Ne ena ne druga pa nimata nobene zveze s pravim športnim ribolovom. »Za kakšno uro sva dobra, da prideva do njiju,« ocenjuje Peter. Preden se spustiva v kanjon, preplašiva možakarja, ki se nerodno opravičuje, da je vrgel v kanjon le dve steklenici, in prepodiva dva fantiča, ki sta metala kamenje ... Cez dobre pol \ ure se jima približava. Zame je bil to f pravi alpinistični podvig. Opazujeva i in ugotoviva, da se eden trudi s kru-f hom, drugi pa s črvom ... Običajna j predstavitev, nervoza, ugovarjanje, prepričevanje... Oba sta bila seveda člana družine, eden z nepravilno I izpolnieno dovolilnico, drugi pa brez stara dvesto let. Radi bi seveda zvišali tudi kategorijo. Cesta na Jezersko je zdaj redno vzdrževana, vendar se kljub temu pri obisku poznajo bencinski boni in depozit. Obsebni dohodki zaposlenih so pač takšni, kot povsod v gostin^ stvu, imamo precejšnjo fluktuacijo. Najbolje bi bilo, ko bi bili delavci nagrajevani po prometu, kvaliteti dela, kar bi se ustrezno dalo urediti. Na Jezerskem je nekaj zasebnikov, ki oddajajo sobe, turistično društvo skrbi za urejenost kraja, vsi skupaj pa si želimo, da bi z več dobrimi prireditvami pripeljali na Jezersko čimveč gostov. Okolica ni zanemarjena, sami smo postavili več klopi ob sprehajalnih poteh; nastopa folklora, prirejamo ovčji bal. Še več uspeha pa bi imeli, ko hi se vsi skupaj resnično zavzeli za turistični napredek naše enote in kraja nasploh.« Jezersko gostinstvo in turizem si torej po svojih najboljših močeh prizadevata za turistični obisk in dobro počutje gostov. Očitna je nenehna skrb delavcev, da kraj ne bi bil — četudi precej odmaknjen — fozabljen in turistično nezanimiv, n prav vsa ta nenehna prizadevanja delovnega kolektiva ter skrb za slehernega gosta, domačega in tujega, so vredna vse pohvale. D. Sedej Komenda - V krajevni skupnosti so pred desetimi leti vso športno in rekreativno dejavnost združili v Športno društvo Komenda. Takrat so ustanovili nogometni, košarkarski, karate in namiz-n<»teniški klub ter hokejsko sekcijo. Kasneje sta se društvu priključila še smučarski in teniški klub, pridružil se mu ie tudi šahovski klub, ki ima v Komendi Že 30-letno t radicijo. ,. V 10-letnem obdobju so se klubi uspešno organizirali in vključili v medobčinske in republiške lige. Vsako leto pripravijo v krajevni skupnosti »Mesec športa Komende«, kjer je doslej še vsakič sodelovalo preko 400 krajanov. Leta 197b so v Komendi proglasili najboljše slovenske športnike. Takrat so mnogi znani slovenski tekmovalci in športni delavci postali častni člani društva. Krajevna skupnost je lani prejela republiško priznanje kot druga najbolje organizirana skupnost v Sloveniji na področju sporta in rekreacije. Pred Štirimi leti je društvo za uspešno delo dobilo bronasto plaketo občine Kamnik. , . . Največ uspeha in izkušenj imajo č lani šahovskega kluba. Pred leti je bila ekipa pionirk republiški prvak Članska ekipa sodeluje vsako leto na prvenstvu slovenskih mest. Ženska ekipa dosega lepe uspehe na mednarodnem tekmovanju za pokal maršala Tita v Puli. Lani so ko-menške šahistke osvojile drugo mesto v prv. skupini. Veliko pozornosti posvečalo v klubu vzgoji mladih Aahistov. Na osnovni šoli Komenda - Moste imajo šahovski krožek. Člani kluba se redno sestajajo na šahovskih večerih, vsako nje. Čuvaji so bili že večkrat ni na njune prekrške. Zdaj sta se ^ ^ ujela in morala bosta pred dsc® ^ sko sodišče družine. Zagrožena & za prekršek in krivolov ter is ujeti ribi ni majhna, običajsa ^ 1 tudi prepoved lova za določen Pot v kanjon je bila težka, iz i na pa še težja. Oddahnila Podoben, zanimiv je bil tudi danski obhod okrog jezera v T Nešportni ribiški užitek je enega veljal 1500 dinarjev. »Takole sto krivolovcev ® krškarjev se nabere čez leto v i pripoveduje Peter. »V dvajseti' jih je bilo kar lepo število. N" *" bili trdovratni povratniki, niso včlanili. Pa tudi med najdejo, ki ne spoštujejo Zadnje čase morda številu B Običajni nadzor: pregled ce in podpis čuvaja, da je du... Še beseda, dve, nasvet in želja za »dober j upada. Vendar menim, da ič i*1. -premalo vzgoje doma in v H V večino so še najbolj učinkovi"1^" Te pa niso majhne. Nečlan prekršek ceno turistične riWj>-«g ki ima trikratno vrednost dnevih volilnice, in še odškodninski i za vsako ujeto ribo. Cene za «i'J z po republiškem ceniku za vsa« točno postrv in lipana 2.7l\U dinarjev, za šarenko 810 din. 10.800, za krapa in podust ščuko 1.890 in za vsako žabo narjev. Za nedovoljen ulov v« ni dobi se ti zneski podvoji*5-kdo ni pripravljen plačati" kazni po postopku na & občutno večje.« „ ^ Krivolov se torej ne splate ^Jjlfc z ne mislimo na etiko in športnega ribolova. In doti krivolovci, toliko časa bodo: vaji in vsaka ribiška družina -pravila. V naših vodah je već30 rib zaradi onesnaženosti in v ^ športnega "ribolova je tudi = skrb za to, da bi vode ostale - ^ naj športni ribolov človeka razvedri in okrepi za ~ delo. tretje nedeljo pa priredijo turnir. Košarkarski klub je glede možnosti — v Komendi namreč * ( telovadnice — uspešen. Iz niibe^ so po zaslugi Rudija Ocepka ® Laha izšli košarkarji, ki so nr športno pot v drugih klubih Maren je igral za ljubljansko Florijan Cibašek v mladinski tanci Slovenije, ostali v ^ klubu. .. Vsakoletno »Revijo košarka strijo s priljubljenimi 24-urniPi toni. . ,, Pred petimi leti so v ustanovili tudi smučarski klub.*, kreativne namene so člani kini-"* ' vodstvom Milana Šinkovca s r voljnim delom uredili smučin yl*N, stavili 300 metrov dolgo vlečni; *-'<■ letos pričela tudi polno ob Priredili so več množičnih te , Nova merilna naprava jih onu>'i» prirejajo tudi zahtevnejša tekmovanj Najmlajši v društvu je ten*ki TO« Njegovi člani si prizadevajo, da K krajevnega praznika uredil. ten>k> * z vadbenim zidom in ogradil! obi« zaščitno ograjo. . ,, V nogometnem klubu je izgradnji sodobnih garderob nrt^. zastalo Pionirji sicer tekmujejo žalsko-kamniški 1«ft vendar P»J » Javna skrb kluba tudi v pnhodnj* M mladih nogometašev. Poeg ravajo dokončno urediti igrišče. j misel o geološki transverzali « najpomembnejših točk v bodoči geološki transverzali, ki se začela na Zgornjem Jezerskem in sklenila na Jesenicah, je av gotovo Dolžanova soteska, svetovno znano nahajališče fosi-- Kot kaže, bo tudi prva urejena raziskovalne skupnosti in zainteresiranega gospodarstva, od gozdarskega do turističnega in gostinskega. Očitna prednost projekta je v tem, da se ga bo dalo uresničevati postopno, da bo vsaka od geološko zanimivih točk v transverzali lahko samosvoja. Kot so povedali zastopniki tržiškega turističnega društva, je upravičena domneva, da se bo prva na široko odprla prav Dolžanova soteska. Društvo bo v kratkem pripravilo ureditveni načrt, po katerem bo že Tr ič - Dogodilo se je, da se je Tržiča, v Dolžanovi soteski, lo v belem, rožnatem in m apnencu veliko ostankov ijskih ramenonožcev in še več ralic, ki so se čudovito ohranili, /a je grobišče okamnin varo-v svojih nedrjih več kot 250 »nov let, in jih obvarovala pred tjem. Ravno pravi čas za naše pa je narava v svoji delavnici _ega spreminjanja spravila na ije pisane trogkofelske apnence odkmia zakladnico okamnelega ija izpod debelega kamnitega pokrova, ki so vzeti iz knjižice Po okamnelega življenja v trži-»rostoru, ki jo je po dveh letih ega in vztrajnega dela avtor . Ramovš ljubeznivo podaril ljubiteljem narave in prijate-inin. je zanje knjižica dragocen . po tržiških tleh, pa je vse vredno tudi strokovno obelo-nje doktorja Stanka Busa rja, inženirja geologije iz Geolo-zavoda v Ljubljani, ki je ob-zamisel o ustanovitvi geološke 'erzale od Zgornjega Jezerske-Jesenic. verzala, tako imenovana naravi za učence, študente, ijake in laike, naj bi se v kamnolomu lehnjaka na tjem Jezerskem, prehodila itevro, eno najstarejših naha-koral v Jugoslaviji, se po Dolgi spustila do Košutnikovega , v Medvodje, Jelendol in —ovo sotesko, nato pa obrnila Tržiča proti Podljubelju, mimo * nega rudnika živega srebra, se sla na Begunjščico, v dolino ^e, na Stol pa prek Javorm-Rovta do Jesenic, znanega na-. —fosilov. Osrednji pečat geološki transver-b bi prav gotovo dajala Dolžano-»oteska, po vsem svetu sloveča po ih okamninah, ki so jih občudo-že geologi na prvem dunajskem Stresu v prejšnjem stoletju, ^e v njej je treba ohraniti, je doktor Stanko Busar, da se ne zgodilo tako kot v Trnovskem j^iu, kjer so »ljubitelji« vse Vi- K sreči so v Dolžanovi - >ki trdni, skoraj nerazdružljivi * Vidlaeo % Miho zamisel o geološki trans-"! feali postala resničnost, je še J JJo re«. Veliko je odvisno od de-S S. Čeprav bi se načrt dalo ^ W "ti zP dokaj skromnim zne-dBi^ kot zatrjujejo strokovnjaki, 3 h več ljubiteljskega dela, bo vse-% V potreben posluh republiške PA NISMO SE UKLONILI letos speljan asfalt na cesti najmanj do tunela ter, po vzorcu starega, znova postavljen znameniti Hudičev most, ki bo pred tunelom prečkal Tržiško Bistrico ter končal na mestu, kjer se začenja vzpenjati Titova pot. Tu nekje se bo dalo najti tudi nekaj prostora za parkirišče, kasneje pa morda tudi za skromno brunarico, v kateri bi obiskovalci lahko dobili informacije o soteski, o lovstvu, planinstvu in drugih privlačnostih tega dela tržiške občine. Odpiranje Dolžanove soteske je namreč tesno povezano z razvojem turizma, ki so mu izhodišče predvsem ponovna oživitev vodnih žag, številne aktivne planšarije, lovski in planinski turizem. H. Jelovčan te Ll| Ji njihova borba še ni končana ___^uoBHMaHBMttilflBMflHflSS^^R unicl/n no Palicl^n \7 .T 11 crn«! a vi 11 11V1 im*-»ii /u Puri r/flni un Kili PETKOV PORTRET Vincenc Hafner HMH9B ? ^■■■H .._. ___ Prejšnji mesec je Vincenc Hafner / Godešiča pri Škofji Loki dopolnil devetdeset let. Že kar nekaj let je najstarejši moški v vasi, starejša od njega je le Loričkovka, ki ima rojstni dan decembra in je po letni« ah za leto dni starejša. Vseh devet desetletij živi v rojstni hiši. Rojen je bil pri Vincenc, kjer še danes živi. Devet otrok je bilo pri hiši. Šest bratov in tri sestre. Sedaj živi le še Vincenc, zadnja sestra je pokojna že več kot deset let. Sicer je smrt zgqdaj posegla po §11111 njihovi družini. Trije bratje so ostali ilplis v prvi svetovni vojni. Franc je padel H v Galiciji, Johan je umrl v ujetni-škem taborišču v italijanskem Bari-I ju, Tone pa je bil 16. maja 1918. leta H ustreljen v Judenburgu, ker je vodil HNii^fcL I '^^^HHHj upor slovenskih vojakov. V spomin ; * nanj in na slovenskega vojaka, ki se je upal upreti avtroogrski vojaški sili in nesmiselni vojni, je na novi Vin-cencovi hiši, ki jo je zgradil sin Janez, ki je za njim prevzel domačijo, spominska plošča. Vincenc ni bil vojak, ker je imel nekaj okvarjeno desnico. Zato se je izučil za čevljarja in je med prvo vojno v ljubljanski vojaški bolnišnici popravljal čevlje in mrliče pokopaval. Po končani vojni se je vrnil domov in prevzel domačijo. Šestindvajset let mu je bilo tedaj, oženil se je in pridno ženo je dobil, ki je resnično podpirala tri vogle v hiši. On je čevljaril in po hvali se in to upravičeno, da je dobro gospodaril, saj je v tistih težkih časih dokupil štiri njive in gmajno in še hišo je popravil. Samo garat je bilo treba, šparat in nič zapravljat. Trideset let je bil doma samostojen čevljar, po vojni pa je še šest let delal v Gorenjski predilnici. V službo je šel, ko mu je bilo 56 let, tedaj, ko so drugi odhajali v pokoj. Dr. Ječnik je bil tedaj zdravnik v Gorenjski predilnici in ko mu je bilo 62 let, mu je dejal, da je vendarle že zaslužil pokoj. Imel je namreč že čez 40 let priznanih, saj ima dvojno štetje od leta 1943, vsa vojna leta pa je bil aktivist. Nemci so imeli komaj nekaj sto metrov stran postojanko, pri Vincencu pa so bili skoraj vsak večer partizani. Še dobro se Spominja njihovih imen in marsikdo od njih, ki je konec vojne dočakal kot mlad fant, ni več med živimi. Po vojni je bil vrsto let v občinskem odboru v Retečah. Določili so ga v davčno komisijo in komisijo za obvezni odkup, ker tedaj še ni hodil v službo in so mu rekli, da vse ljudi pozna. Ljudje so me kleli, ko sem hodil z rubežnikom ali odkupovalcem pa nič nisem bil kriv. Veliko pomanjkanje je bilo tedaj v mestih in sploh povsod in se je hrana morala nekako porazdeliti. Več kot 70 let je tudi član gasilskega društva Godešič. 1911. leta je vstopil, bil več kot dvajset let blagajnik, veliko pa je sodeloval tudi" v dramatični sekciji, ki je delovala v okviru gasilskega društva. Sedaj, pravi, sem še član, delat pa ne morem več. Sicer še vedno marsikaj postori v hiši in okoli nje. Nakrmi živino, le pripraviti mu morejo, ker nima več moči, ua bi sam premetaval krmo. Pa veliko bere. Glasov naročnik je že od vsega začetka, sicer pa ima najraje ljudske povesti. Huduje se nad mladimi, ki jamrajo, da je danes slabo. Včasih, pravi, je imel kmet kumrnega konja in vola, danes ima dva traktorja. Stari ljudje so morali beračiti, po hlevih so spali in uši redili, danes so na toplem v domovih in dobro jedo. Največji luksuz za starega človeka pa je stranišče v hiši in seveda zdravje. Njega je letos vrgla pljučnica. Pa je ob skrbni negi snahe Anke ozdravel in se veseli ur, ki so mu še dane. L. Bogataj NAJBOLJ ČASOPISA RENJSKEM! Male »j v^k, z iz Sredn, ^ koroškiL ,—— j,tavitpwuiasu, ? toplo priporoča za p * Janko je eden.Mjboh dehP ' proslavo vojsko na Poljsko. V Jugoslaviji so jih imeli za komuniste in dobili so najslabša dela. Tudi on je hotel za njimi, pa so mu pisali, naj raje ne hodi, ker se jim slabo godi. V zapor so hodili spat, v nek kamnolom pri Užicah pa delat. Janko je bil takrat pri Arbeitsdienstu v Fran-cji, potem pa je moral na rusko fronto. 19. oktobra 1941 je prišel za 3 dni domov na dopust in 23. oktobra, ko bi moral nazaj, je pobegnil in šel v ilegalo. Priključil se je bratom, ki so se držali prav tako v ilegali v okolici Sel. Brata Feliks in Pavel sta že imela zvezo z gorenjskimi partizani. Ko je v hribih nad Selami zamedlo veliko snega, so se premaknili na Gorenjsko. Čez Škrbino so šli v Puterhof, v Lom in naprej na Polano nad Trstenikom. V eni od koč so se ustavili. Ko so zjutraj ravno kuhali kavo, in gledali ven na hribe, jih je opazil lovec, ki pa je bil obenem tudi nemški oglednik. Streljal je nanje. Janka je ustrelil skozi hlače, toda brata je ranil v nogo. Ta lovec je danes na Koroškem, pripoveduje Janko, in nikomur ni odgovarjal za svoja dejanja. Ranjenega brata so spravili k nekemu kmetu in se čez Košuto vrnili na Koroško. Partizanov takrat niso našli. V Srednjem Kotu nad Kropivno so naredili bunker in tam prebili zimo. Spomladi 1942 je prišel z Gorenjske brat Filip, ki je ozdravel. Do junija je Filip ostal v bunkerju, potem pa je šel skupaj s Pavlom Dovjakom spet na zvezo z gorenjskimi partizani. 6. junija 1942 sta Filip in Pavel padla v Jelendolu v zasedo. Tu sta tudi pokopana. Partizanom v bunkerju se je pridružil četrti brat Ludvik. Spet so bili trije bratje skupaj. Pozimi od 1942 na 1943 sta prišla k njim Pavel Kelih, avstrijski komunist in Matija Verdnik-Tomaž. Pri Olipicu v Tranjah nad Kaplo ob Dravi so se dobili. Matija je takrat prinesel s sevoj tudi prvo triglavko z rdečo zvezdo. Pokazal je, kako se takšna kapa naredi in mimogrede so jih vsi imeli. Ponosno so jih nosili. Partizani so bili priljubljeni pri koroških družinah. Povsod so bili dobrodošli. To so bili ljudje, ki so bili užaljeni, če so šli partizani mimo, pa se niso oglasili, užaljeni, če so prišli k sosedu, k njim pa ne. Vse najboljše pri hiši so hranili prav zanje. Za hrano, za posteljo na skednju ni bilo nikoli vprašanja. Ko so ljudje izvedeli, da se bore proti Nemcem in zato, da bo tod enkrat spet svobodna Slovenija, bi dali za prinašalce novega življenja vse. Olipov Tomaž je vodil dnevnik in vanj tudi zapisoval kod so hodili, koliko je za partizane dal ta, oni. Pa je bil bunker, v katerem sta bila Tomaž Olip in Jakob Oraže, izdan, ujeli so ju in dobili v roke tudi dnevnik. Cela veriga sodelavcev partizanske borbe je bila odkrita. Od blizu 60 aretiranih so jih izbrali 13 za obglav-ljenje, da bi zastrašili vse koroške Slovence. Janko je bil v drugem bližnjem bunkerju. Tudi njihov bunker je bil napaden. Janka takrat ni bilo v njem. Pa tudi vsi njegovi so-tovariši so se rešili. 2. decembra 1942 je to bilo. Pri zajtrku so jih presenetili in ko so jih zunaj pozvali, naj se predajo, je Peter Kelih takoj ustrelil. Granate, ki so jih Nemci metali v bunker so prestregli in jih jim metali nazaj. Ob eni takšni granati, so se vsi srečno prebili iz bunkerja. Aretacije, ki so sledile druga drugi, so kmete tam okrog sicer zelo prestrašile, toda upanja niso izgubili. Posebno še, ko so potem prišle na Koroško gorenjske partizanske enote. Je^feni 1944, ko je na Koroško prišel Alojz Šprogar iz Trbovelj, je bil Janko postavljen za kurirja na Mačeško planino. Najprej je bil namestnik komandirja karaule K-4, jeseni 1944 pa je bil na Zgornjem Kotu za komandirja kurirjev. Tam je ostal do konca vojne. 3. maja 1945 so nad Selami bfli zadnjo večjo bitko, ko so jih prišli napadat Madžari. Na Vakovni-kovo planino so se takrat umaknili, potem pa so šli v dolino. Pri Borovljah so se spopadli z močnimi enotami esesovcev, policistov in belih. Takrat je padlo okrog sto partizanov. V Celovec in na Šmarjeto so se umaknili takrat partizani. Borovije so gorele. 19. maja pa so prišli Angleži in morali so se umakniti. Tisti čas je bilo za Slovence na Koroškem najhuje. Ves čas so se borili zato, da bi bila tu spet Slovenija, toda do priključitve nikoli ni prišlo. Kljub tolikim žrtvam, kljub tolikim padlim. Ko je bila pri nas svoboda, ko je bil sovražnik izgnan do zadnjega, so se koroški Slovenci še vedno ilegalno borili za osvoboditev Koroške, za priključtev k Jugoslaviji. Danes ima Janko trpek izraz na obrazu, ko se spominja tistih časov. Morajo ohraniti Slovenstvo. Mladina mora v slovensko gimnazijo, slovenske kulturne prireditve naj se vrste druga za drugo. Le tako bodo ohranili slovenski jezik. Zaprta meja bo zagotovo vsa njihova prizadevanja oslabila. Če ni trdne povezave z matično deželo, se izgublja stik in tudi volja. Koliko je stalna prisotnost Jugoslovanov na Koroškem vplivala na Avstrijce! To je nekaj neverjetnega! Slovensko so začeli govoriti vsi, za katere Janko nikoli niti vedel ni, da znajo slovensko. Celo tečaje so organizirali in marsikateri avstrijski trgovec se je naučil slovensko. Ali pa si je pomagal tako, da je zaposlil v trgovini, v podjetju Slovenca in potem vabil z napisom »Pri nas govorimo slovensko«. Tudi za tujce je dežela z dvojezičnimi napisi in dvojno govorico zanimiva. To je prava deželna posebnost. S kakšnim zanimanjem prisluhnejo slovenski govorici angleški, holandski turisti. Če bi bili Avstrijci pametni, bi to izkoristili v svoj prid, ne pa da prepovedujejo dvojezične napise, jih brišejo, podirajo, uničujejo. Da bi niti sledu ne bilo o kakšnih »čuših«, bi radi. Tako se zdi Janku, kot če bi nekdo avto ukradel, pa ga hitro prebarval, da ga lastnik ne bi prepoznal. Tako nekako bi radi avstrijski nacisti nemško prebarvali slovenske Korošce. Pa se jim to ne bo nikoli posrečilo. Zagotovo ne. Za njimi gre mlad rod Slovencev, ki niso nič manj zavedni kot on sam in njemu enaki. Le da bo ta borba še dolgo, dolgo trajala. D. Dolenc GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PžTEK, 13. MAJA 1983 Finale občinske pionirske atletske lige KRANJ — V športni dvorani na Planini se je pred dnevi končala letošnja občinska pionirska atletska liga. Vsi nastopajoči so pokazali, da se na kranj--skih osnovnih šolah dobro dela s kraljico športa, saj so bili za dvorane, ki nimajo atletske steze, doseženi solidni razultati v vseh disciplinah. Najboljši rezultat je bil dosežen v skoku v višino, saj je učencu osmega razreda Jeretu Stavbarju uspelo preskočiti 170 cm, enako višino je dosegel njegov vrstnik Borut Škraba. V moštvenem delu tekmovanja so imeli največ uspeha učenci in učenke OŠ Franceta Prešerna, ki so zmagali z dokaj veliko prednostjo pred OS Simon Jenko. Moštveni vrstni red — 1. OŠ France Prešeren 186, 2. OŠ Simon Jenko 119, 3. OŠ Bratstvo in enotnost 108, 4. OŠ Josip Broz Tito 60, 5. OŠ Lucijan Seljak 48, 6. OŠ Stane Žagar 46, 7. OŠ Janko Stanko Mlakar 36. Rezultati — pionirji 30 m — 5. razred - 1. Cigler 4,7, 2. Kern 4,8, 3. do 4. Pavlin in Pivk 4,9; 6, razred - 1 Orel 4,6, 2. do 4. Pejak, Gantar, Brezničar 4,7; 7. razred - 1. Žmavc 4,4, 2. Der-mastia 4,5, 3. do 4. Eržen, Pavlin 4,6; 8. razred - 1 Šlebir 4,3, 2. Lenardič 4,4, 3. Pevec 4,6; 300 m - 5. razred - 1. Pajk 52,1, 2. Novak 54,2, 3. Sajevic 54,4; 6. razred — Ožegovič 48,2, 2. Žižmond •50,2, 3. Konc 50,8; 7. razred - 1. Erdeljec 47,8, 2. Kondič 48,8, 3. Mustar 50,6; 8. razred - 1. Rakovec 45,7, 2. Ba-lažič 46,8, 3. Kukavica 47,6; troskok z mesta — 5. razred — 1. Prevodnik 6,19, 2. Konjar 6,07, 3. Miklavčič 5,98; 6. razred - 1. M ubi 6,79, 2. Kranjc 6,76, 3. Kastigar 6,73; 7. razred — l. Dolenc 7,74, 2. Brodnjak 7,61, 3. Kljun 7,29; 8. razred - 1. Kirič 8,39, 2. Janež 8,36, 3. Slabe 7,57; višina — 5. razred — 1. Ahčin 135, 2. Janjič 130, 3. Cej 130; 6. razred - 1. Posedi 155, 2. Vončina 135, 3. Pirnaver 135; 7. razred - 1. Čurič 155, 2. Bohinc 150, 3. Lisac 145; 8. razred — 1. Stavbar 170, 2. Škrabar 170, Bajd 165; met medicinke — razred — 1. Štiherl 7,05, 2. Borič 6,84, 3. Brečevič 6,71; 6. razred - 1. Trelc 8,70, 2. Kocič 8,57, 3. Nahtigal 8,29; 7. razred - 1. Tu-nič 10,28, 2. Skofič 9,51, 3. Žagar 9,03; 8. razred - l. Kalan 12,21, 2. Džuran 10,71, 3. Bitenc 10,56; pionirke - 30 m - 5. razred — 1. Krančan 4,9, 2. Andol-šek 5.0, 3. Bolka 5,1; 6. razred - 1. Jeruc 4,7, 2. Zavrl 4,8, 3. do 4. Verbič, Hodžan 4,9; 7. razred - 1. Strupi 4,8, 2. Zaplotnik 4,9, 3. do 4. Planinšek 5,0; 8. razred - 1. Draksier 4,3, 2. Okršlar 4.4, 3. Doiinar 4,6; 300 m ~ 5. razred - 1. Potočnik 55,6, 2. Hafner 56,1, 3. Kavčič 58,8; 6. razred - 1. Orehar 55,5, 2. La-movec 55,8, 3. Erznožnik 56,1; 7. razred - L Bradarič 55,3, 2. Poljka 56,5, 3. Be-riedičič 57,6; 8. razred - 1. Hafner 51,4, 2. Valančič 52,9, 3. Sever 54,3; troskok z mesta — 5. razred — 1. Tratnik 6,30, 2. Presek 6,20, 3. Valant 6,10; 6. razred - 1. Peternelj 6,70, 2. Hafner 6,66, 3. Knaus 6,45; 7. razred — 1. Diinec 6,75, 2. Škrjanc 6,69, 3. Pogačnik 6,68; 8. razred - 1. Brešar 6,85, 2. Jazupovič 6,50, 3. Šubič 6,03; višina - 5. razred - 1. Gonz in Benedik 115, 3, Korenčan 115; .6. razred - 1. Govekar 130, 2. do 4, Bukovec, Potočnik, Tomin 120; 7. razred - 1 Rozman 130, 2. Škrbič 125, 3, Dolhar 125; 8. razred - 1. Rajgel 155, 2. Sretenovski 130, 3. Grandovec 130; met medicinke — 5. razred — 1. Kekič 7,09, 2. Šaljanin 5,96, 3. Prača 5,66; 6. razred - 1. Perko 6,62, 2. Bregar 6,53, 3. Martinovič 6,07; 7. razred - 1. Mlinar 7,25, 2. Kuralt 6,90, 3. Kejžar 6.85; 8. razred - 1. Jančar 7,30, 3. Zaplotnik 7,06, 3. Bajuk 6,06; moštveno -1. OŠ Franpe Prešeren 164, 2. OŠ Simon Jenko 151, 3. OŠ Lucijan Seljak 132, 4. OŠ Bratstvo in enotnost 98, 5. OŠ Stane Žagar 52, 6. OŠ Josip Broz-Tito 31. D. Humer Kegljanje Elektro zmagovalec KRANJ — Končalo se je letošnje moško tekmovanje v občinskih ligah v kegljanju.. V vseh treh ligah, A, B in C, se je pokazalo, da so občinska kegljaška moštva pokazala dobro igro. V A ligi je že drugič zapored zmagalo moštvo Elektra, za presenečenje z drugim mestom pa je poskrbelo moštvo ATC, ki je novinec v ligi. Razočaralo je moštvo Iskre in izpad iz lige Tekstilindusa. Lestvica A lige: Elektro 14 11 0 3 +1576 22 ATC 14 9 0 5 -l- 360 18 Merkur 14 8 0 6 + 271 16 Sava 14 8 0 6 + 68 16 S.Jenko 14 6 0 8 + 376 12 Borec 14 6 0 8 - 36 12 Iskra 14 6 0 8 -1251 12 Tekstilindus 14 2 0 12 -1364 4 V B ligi je presenetilo moštvo Pod-brezij, ki je kot novinec prvak v tej ligi. Slabo uvrstitev so dosegli kegljači Krvavca, ki so povratniki iz A lige. Preseneča tudi slaba uvrstitev Trima, ki se je še lani boril za vstop v ligo A, a letos se je moral posloviti tudi Iz B lige. Lestvica: Podbrezje Britof Gurnar Sava Jelovica Preddvor Krvavec Trim Zmaga Podržaja Kranj — S preskušnjo v avstrijskem Bad Goisemu se je pričelo letošnje lokostrelsko tekmovanje v hunter-field disciplini za Alpski pokal, za katerega se potegujejo reprezentance Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Na tekmovanju v Avstriji je jugoslovanska ekipa, v kateri so bili tudi trije člani kranjskega Exoterma (Podržat Šorli in Puchova), zasedla tretje mesto za Italijo, Avstrijo in pred ekipo ------ - ■■ -----— juf—i«....« 14 11 0 3 22 14 10 0 4 20 14 9 0 5 18 14 8 0 6 16 14 6 0 8 12 1-4 5 0 9 10 14 4. 0 10 8 14 3 0 11 6 niCBVU IM IM1UJ«) ------V -r .. ZRN. Edino zmago za Jugoslavijo je na prvem tekmovanju priboril Marjan Podržaj v prostem slogu. V močni mednarodni konkurenci je ugnal Nen^ Ort-tnana in Mittrerja iz Avstrije ter tudi vse ostale naše tekmovalce - Postružmka, Andrejko in Miha Focka. Pri Ženskah je bila v prostem slogu Kranjčanka Puchova trinajsta. V instinktivnem streljanju so prva tri mesta zasedli Italijani, takoj za njimi pa se je uvrstil Karnničan čolnar Merhar je bil osmi. Šorli 12. m iHeiweis 15. Pri mladincih je bil Desnica Sin Slana četrt, V campound slogu e Sni Tomazin, član Exoterma, drugi. V C ligi je po pričakovanju zmagalo moštvo Grintavca in se tako z zmago uvrstilo v ligo B. Slabe igre pa so pokazale ekipe Živil in Iskre B. Lestvica: Grintavec 10 8 0 2 16 Adergas 10 6 0 4 12 J.Štucin 10 6 0 4 12 Britof B 10 5 0 5 10 Živila 10 4 0 6 8 Iskra B 10 1 0 9 2 D. Humer Kranjčani na partizanski olimpijadi Kranj - Republiška atletska reprezentanca mlajših mladincev in mladink bo danes in jutri nastopila v Foči na tradicionalni Partizanski olimpiadi, prijateljskem in športnem srečanju mladih iz vseh republik in pokrajin. Na tekmovanju, ki ga prirejajo vsako leto v spomin na prva partizanska tekmovanja v atletiki v Foči leta 1942, bodo Slovenijo zastopali tudi trije mladi Kranjčani, ki so se z odličnimi rezultati izkazali na začetku letošnje atletske sezone - Drago Culig v suvanju krogle, Andraž Rejc v skoku v višino in Peter Kukovica v teku na 800 m. Tekmovanje ob dnevu varnosti Kranj - Postaja milice in Uprava za notranje zadeve iz Kranja sta organizatorja tradicionalnega tekmovanja miličnikov, vojakov, Doklicnih gasilcev in pripadnikov teritOi.alne obrambe, ki se je pred dnevom varnosti odvijalo v Kranju. Udeleženci so se tokrat pomerili v petih športnih disciplinah: malem nogometu, šahu, kegljanju, streljanju in namiznem tenisu. Skupni zmagovalec je ekipa vojašnice Staneta Žagarja, v disciplinah pa so se najbolje odrezali tile: v malem nogometu Postaje milice iz Kranja, v šahu Uprava za notranje zadeve, v kegljanju in namiznem tenisu Vojna pošta 1098 in v streljanju Poklicna gasilska reševalna služba. Sporočili ste nam Tekmovanje sindikalnih ekip v kegljanju — Kegljaška sekcija TVD Partizan Tržič je v počastitev praznika dela pripravila tekmovanje sindikalnih ekip v klegljanju. Med ženskami je zmagala prva ekipa Peka — Obutve pred njihovo drugo postavo in kegljači ZLIT-a, pri moških pa delovna skupnost skupnih služb Bombažne predilnice in tkalnice pred Pekom — Orodjarno in prvo ekipo ZLIT-a- J. Kikel Strelsko tekmovanje za praznik dela — Strelska družina Franca Mraka iz Predoselj je med prazniki pripravila dvoboj v streljanju s serijsko zračno ?uško z 10-člansko ekipo strelske družine 'oneta Nadižarja iz Čirč. Zmagali so domačini z rezultatom 266912626. V tekmovanju posameznikov je slavil Tone Markič z 278 krogi pred Marjanom Umnikom (oba Člana strelske družine Franca Mraka) z 273 krogi, tretji pa je bil riajboliši strelec gostujoče ekipe Ivo Šilar z 273"krogi. - J. Sitar Kegljači so se preselili na asfalt — Kegljači na ledu so se po uspešni zimski sezoni preselili na asfalt. Prejšnjo nedeljo je kegijaški klub Kranjska gora pripravil s pomočjo republiške Zveze za kegljanje na ledu republiško posamično prvenstvo v metu na daljavo. Na asfaltni stezi pri hotelu Larix se je zbralo 27 tekmovalcev iz petih slovenskih klubov — iz Mislinje, Kranjske gore, Rateč, z Jesenic in Bleda. Prvih šest kegljačev — Stane Koprivnik iz Mislinje, Jurij Potočnik z Bleda, Ivan Železnikar z Jesenic, Viktor Borovnik iz Mislinje ter Jože Špolad in Janko Jelovčan — se je uvrstilo na tekmovanje za evropski pokal, ki bo 29. maja prav tako v Kranjski gori — J. Rabič Sport ob koncu tedna Jadralci za republiške naslove in pokal Elana — Jutri, 14. maja, ob 10. uri se bo na letališču Alpskega letalskega centra Lesce-Bled pričelo 21. slovensko prvenstvo v jadralnem letenju in prvo mednarodno tekmovanje za pokala begunjske tovarne Elan. Prvenstvo se bo sklenilo prihodnjo nedeljo, 22. maja, prireja pa ga s pomočjo Zveze letalskih organizacij Slovenije in tovarne športnega orodja Elan Alpski letalski center Lesce-Bled. Tek in pohod v Trzinu - V soboto, 14. maja, bo v Trzinu pri -Domžalah domače športno društvo pripravilo šesti množični spomladanski tek in pohod »Po poteh aktivistov NOB«. Start bo pred stavbo gozdnega gospodarstva v novem delu Trzina, cilj pa v kamnolomu. Tekmovalci bodo razdeljeni v devet skupin po starosti in spolu. Za pionirje bo proga dolga kilometer, za člane 12 kilometrov in za ženske šest. Pionirji bodo startali ob 15. uri, člani ob 17., 15 minut zatem pa bodo krenili na pot pohodniki. Start-nina velja 50 dinarjev, izjema so pionirji in udeleženci pohoda. Najhitrejši bodo prejeli pokale pokrovitelja prireditve, Ljubljanskega dnevnika. Po podelitvi priznanj in praktičnih nagrad bo družabno srečanje s plesom. Prireditelj sprejema prijave na naslov Športno društvo Partizan, Trzin, Mengeška 59, in pol ure pred pričetkom tekmovanja. — M. »tebe Rokomet - V 18. kolu II. zvezne rokometne lige oba gorenjska predstavnika gostujeta — rokometaši Jelovice pri ekipi Jadrana in Preddvorčanke v Dja-kovem. V moški republiški ligi bo v nedeljo ob 10. uri v Bistrici pri Tržiču srečanje 19. kola med Pekom in ekipo Usnjarja. V enakem ženskem tekmovanju bodo igrale Dupljanke v nedeljo ob 11. uri z rokometašicami Ete iz Cerknega, Tržičanke pa v Bistrici ob 11.15 z ekipo Fužinarja. V drugi moški republiški ligi — zahod je v soboto ob 17. uri srečanje Žabnica : Zagorje in v nedeljo ob 9.45 v Preddvoru tekma med domačimi igralci in rokometaši Kolinske Slovana. V drugi ženski republiški ligi bo jutri ob 16.45 na sporedu derbi med Alplesom in Kamnikom. V mladinski republiški ligi — center bo v nedeljo ob 10. uri tekma za naslov prvaka med ekipama Jelovice in Kolinske, v soboto ob 15.30 srečanje Žabnica : Peko in ob 16.30 tekma Preddvor : Kamnik. Mladinke v skupini center bodo odigrale 16. kolo. Jutri ob 15.30 se bodo igralke iz Železnikov pomerile z ekipo Kamnika, ob 16. uri Tržičanke z Itasom iz Koč vja, Dupljanke pa v nedeljo ob 9.30 z rokometašicami Polja. Danes bodo odigrali tudi srečanje 20. kola občinske rokometne lige. Srečali se bodo Sava : Gumar (ob 17. uri), Krvavec : Veterani (ob 19. uri), Križe : Peko-ve-terani, Duplje : Storžič (ob 20. uri), Bes-nica : Ža bnica (v nedeljo ob 10. uri). V 21. kolu, ka bo na sporedu že v nedeljo in v ponedeljek, pa se bodo pomerili Preddvor : Duplje (v nedeljo ob 11. uri), Storžič : Besnica, Žabnica-veterani : Križe, Gumar : Sava-veterani, Britof : Krvavec, Veterani : Jelovica (vse tekme bodo v ponedeljek ob 19. uri) in Peko-veterani : Sava (v ponedeljek ob 20. uri). — V I. B zvezni rokometni ligi za ženske bo jutri ob 20. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki prvenstveno srečanje Alples : Ugled. — J. Kuhar Kajakaški spust od Kranja do Tr- boj — Brodarsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 15. maja, kajakaški spust »Zarica 83« po Savi od iskrškega mostu do Trboj. Pričetek medklubskega tekmovanja druge dp tretje težavnostne stopnje, organizirano za vse kategorije, bo ob deseti uri. Na maraton in pohod v Kumrovec Odbor za rekreacijo pri ZVUTS Kranj organizira v nedeljo, 22. maja avtobusni prevoz na partizanski marš v Kumrovec. Dolžina proge je 26 km in je posvečena 91. rojstnemu dnevu tovariša Tita in dnevu mladosti. Start in cilj teka je izpred rojstne hiše tov. Tita, poteka pa po cestah Hrvatske in Slovenije ob reki Sotli Prijavite se lahko pismeno na naslov: Atletski savez Hrvatske, Trg republike lf>, Zagreb do vključno 15. maja 1983. Za avtobus pa se prijavite na. ZTKO Kranj, po telefonu 21-176 do srede 18. maja. Avtobus bo imel odhod ob 6. uri izpred hotela Creina O odhodu vas bomo še enkrat obvestili v časopisu Glas 20. maja 1983 Mirna roka in metek bo zletel v črni del tarče. Naš posnetek prikazuje učence osnovne šole Josip Broz - Tito iz Predoselj na nedavnem občinskem preverjanju znanja in veščin s področja splosnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na enem od preskusov v streljanju z zračno puško, .so se dobro odrezali, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev na gorenjsko tekmovanje. - Foto: F. Perdan K. Kolesarstvo Ekipa Save ponovila lansko zmago Ljubljana - 21-letni kolesar ljubljanskega Roga Primož Čerin je izpolnil pričakovanja. Prednost, ki jo je ustvaril že v prvi etapi letošnje 17. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria, je obdržal do konca. Čeprav je imel v ponedeljek dopoldne, ko je karavana peljala iz Kranja do Rašice (104 km), kjer je bil l.ončni cilj dirke, le sedem sekund prednosti pred Brunom Buličem in Markom Cudermanom, čeprav je bil na etapnem cilju šele dvanajsti — zmagal je Kazakov (SZ) 'pred Pavlicem (Hrvatska) in Pav-lovićem (Srbija) - mu je deževen in mrzel ponedeljek prinesel največji uspeh v njegovi kolesarski karieri doslej; zmago na 17. dirki Alpe-Adria. Kolesarjem kranjske Save se tako v posamični konkurenci ni posrečilo ponoviti lanskega uspeha, ko je bil zmagovalec Vlado Mam, letos zaradi-^ojaške obleke skupaj z Janezom Lampičem le opazovalec dogajanj. Enega najboljših rezultatov pa je v končnem seštevku dosegel Marko Cuderman, ki je osvojil odlično tretje mesto. Za Cerinorn je zaostal le za sedem sekund, prav toliko kot drugouvr-šČeni Puljčan Bruno Bulic. Dobro se je odrezal tudi Bojan Ropret, ki je zasedal peto mesto. Čeprav je Savčanoni posamična zmaga ušla, pa so tudi na letošnji dirki Alpe-Adria dosegli ekipno. Marko Cuderman, Bojan Ropret in Darko Tunič so 713 kilometrov dolgo pot po Sloveniji, Fur-laniji-Julijski krajini in slovenski Koroški prevozili v 51 urah, 18 minutah in dveh sekundah. Druga je bila med sedem- Nogomet Sava povečuje prednost KRANJ — V trinajstem kolu občinske nogometne lige je vodeča Sava v Naklem premagala domačine in s tem še povečala prednost na lestvici. Na domačem igrišču so brez točk ostali tudi Primskovljani, Podbrežani pa so brez težav dobili s Ko-krico. Izidi — Naklo : Sava 0:1, Podbrezje : Kokrica 3:0, Primskovo : Trboje 3:5; vrstni red — Sava (19), Naklo (16), najstimi ekipami iz devetih držav reprezentanca Roga, tretja pa Hrvatska. Torej popoln uspeh jugoslovanskih kolesarjev. Že drugi dan po končani dirki so krani-ski tekmovalci — Ropret, Cuderman, Udovič, Kavaš in Tunič — skupaj > siporexovimi iz Pulja odpotovali v A v strijo na etapno dirko po spodnji Avstrii ......." "nja jih. prav tako v Avstriji, čaka od 19. do 22. ki traja od 11. do 15. maja. Naslednja j maja. Tačas bodo Rogovi in drugi najboljši jugoslovanski kolesarji nastopali na dirkah v Italiji, medtem ko bo na znani tradicionalni mednarodni dirki okrog Avstrije od 1. do 10. junija sodek* vala naša A reprezentanca. Kot je povedal zvezni trener in kapetan Franc Hvasti, bo za kolesarje v modrih dresih to zadnja preizkušnja pred etapno dirko Po Jugoslaviji, ki bo od 17. do junija. In hkrati priprava zanjo, saj b«)" imela državna reprezentanca vsega ie štiri dni časa za skupne priprave. H. Jelovčan Okrog Blejskega jezera Bled — Domači kolesarski klub prireja v nedeljo, 15. maja, tradicionalno krožno kolesarsko dirko Okrog Blejskega jezera. Začela se bo ob 10. uri pod hotelom Padi z vožnjo pionirjev, za njimi pa se bodo zvrstili še rekreativen veterani, člani in članice ter mlajši in starejši mladinci. (H. J.) Podbrezje (14), Kokrica (13), Trboje (13), Bi " se je Zaric povsem približala Šenčurju, ki doma ni uspel premagati Britofa. Grintavec je katastrofalno p remagal Visoko. Triglav B (11), Primskovo (4). V B ligi se je Zarica s ponovno zmago Izidi - Šenčur : Britof 1:1, Zarica : Preddvor 3:0, Grintavec : Visoko 12:1; vrstni red — Šenčur 23, Zarica (21). Preddvor (16), Britof (14) itd. V mladinski ligi sta vodeča Naklo in Primskovo visoko premagala nasprotnika. Izida — Kokrica : Naklo 1:7, Trboje : Primskovo 4:10; vrstni red — Naklo (15), Primskovo (13) itd. V pionirski ligi so vsa tri moštva, ki s* potegujejo za prvaka, brez težav zma- anln Njihova prva ekipi pa ie brez boja dobila tekmo v Gorenii vasi, ker se je ob napovedani uri zbralo na nogometnem igrišču Pričakovani rezultati Škofja Loka — V drugem kolu občinske nogometne lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Na tekmi v Zireh so bili strelci domače Alpine razpoloženi in so drugi ekipa Poleta nasuli 17 golov. >ja do* " ni _____________________o ignSi premalo domačih nogometašev. Jelovica je v gosteh premagala drugo Kondorjevo ekipo, v medsebojnem srečanju nogometašev Reteč pa so bili boljši igralci prve ekipe. V tekmovanju pionirjev sta ekipi Kondorja in Reteč igrali neodločeno, medtem ko je Polet doma premagal LTH s 3:0. J. Starman Vodstvo Bleda Kranj — V nadaljevanju gorenjskega nogometnega prvenstva so igralci Bleda doma prepričljivo s 3:0 premagali škofjeloški LTH in s tem še utrdili vodstvo na razpredelnici. Tržičani so igrali neodločeno 2:2 z nogometaši Lesc, točki pa sta si podelili tudi ekipi Alplesa in Bohinja (rezultat 1:1). Vodi Bled s 15 točkami pred Lescami s 13 in Tržičem z devetimi. V tekmovanju pionirskih ekip so Bohinjci s 3:0 premagali Jeseničane, Leščani pu Blejce s 5:0. V vodstvu so pionirji Bohinja z desetimi točkami pred Lescami z osmimi in Bledom s štirimi. V kadetski ligi je LTH dema izgubil s Suvo z 2:0, Triglav z Jesenicami z rezultatom 6:0, medtem ko so nogometaši Alplesa in Britofa igrali neodločeno — 1:1. Pokalni prvaki Gorenjsko za mladince so nogometaši Alplesa iz Železnikov, ki so na gostovanju v Bohinju premagali ekipo domačinov s 3:2. 1». Novu k Izidi - Naklo : Sava 1:6, Britof : Kokrica 4:1, Primskovo : Šenčur 0:2. Vrstni red - Sava (16), Britof [15). Šenčur (13) itd. D. Jošt Šahisti Murke v zveznem finalu Lesce — Moški in ženski ekipi šahovskega društva Murka se je na sklepnem tekmovanju za pokal maršala Tita v Lipici uspelo uvrstiti v zvezni finale, ki bo od 16. do 23. maja v Puli. Šahisti Murke so med 16 sodelujočimi ekipami zbrali enako točk kot Mariborčani, vendar so zaradi manj učinkovite igre JI' tvt f n Prom Q rra 1 i ov/ ------j zasedli drugo mesto. Premagali so gimnazijo Celje z rezultatom 3:1. kasnejšega zmagovalca ekipo Mari- bora z 2,5:1,5, Radensko iz Murske Sobote s 3,5:0,5 in Vrhniko z 2,5:1,5, medtem ko so igrali neodločeno z ljubljansko Iskro. Član Murkrne ekipe mojster Vojko Mencinger je bil s 4,5 točkami najboljši posameznik na turnirju. Lažje delo so imele šahistke Murke, ki so osvojile prvo mesto z 2 5 točkami naskoka pred drugo-uvrščeno ekipo Domžal. Petkova m Erjavčeva sta v petih dvobojih oddali le po en remi. Gladko z 2.0 sta premagali Kodelievo, KOŠK Dravograd, Iskro in Maribor m igrale neodločeno s šahistkama iz Domžal. Zadnji uspehi na tekmovanju za nokal maršala Tita ter dobro igranje v drugTzvezrii ligi dokazujejo, da se feška Murka prebija v ospredje slo- venskega Šaha. V. Perovič 13. MAJA 1983 RADIO, KRIŽANKA 11. STRAN O L AS RADIJSKI SPORED - glasba -šola za nižjo „ _ „__imam dela P. - &35 Glasbena prav-Urofi Rojko: Mačja - 9.05 Glasbena _ . io.05 Rezervirano - 11X35 Ali poznate...? Koncert za dve violini ~ - Vivaldi: Koncert h* in orkester št. 3 11.35 S pesmijo po "" - 12.10 Iz gfasbe- iciie jugoslovanskih • i narodnosti - 12.30 nasveti - 12.40 Pi-guuiie - 13.00 Danes do - Iz naših krajev - Iz sporedov - ,13.20 Os- obvestila-in zabav- >a - 13.30 Od melodije dije - 13.50 Človek m avje - 14.05 Iz letnih ča-' - Petra Iljič« Cwkovske-1425 NaŠi Poslušalci če--Ujo in pozdravljajo - 15.30 tpotki za tunste - 15.35 Pestila in zabavna glasba : jO Radio danes, radiojutn m Vrtiljak - 17-00 Studio ' 17.00 - 18.00 Pojemo in go-18.15 Gremo v kino -j25 Obvestila in zabavna - 19.36 Lahko noč, ^a -19.45 Vsa zemlja bo z ela . »Scenska _____>V« - 20.00 Uganite, * vim zaigramo... - o morju in pomor-glasba - 22.15 Infor: oddaja v nemščini ^i - 22.25 Iz naših - 22.30 Iz glasbene k - 23.05 Literarni nok-. Spencer: Amoretti -<06 Nočni program - glasba JrWi program "15 Petekna valu 202 - 1&00 * enih do sedmih - Popotni malha, Ob koncu ted-1 glasba, Minute za EP in ene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program J RT - Studio Sarajevo : Glasbena tribuna mladih -23.05 Literarni nokturno -Cedomir Minderovič: Nedelja - 23 15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 15 Nedelja na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo šport, dasba Zimzelene melodije in le kai' 19-30 Stereorama - 9H "V) Glasba iz starega gra-20.30 Oiasna Naš podlistek mErSe Caldwell: V soboto noDoldne - 21.33 Lahke note-$145 Radio Student na na-iem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec pro-grama PONEDELJEK, 16. maja Prvi program 840^Pe^mtca z^mla^de ri^rje £ pozdravi - 9 05 Glasbena matineja - 10.M Rezervirano S" -11.05 Ali poznate . -11 35' S pesmijo po Jueosla-viii - 12.10 Veliki revijski or- kestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna elasba - 13.30 Od melodije ao melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Zabavna glasba - 15.05 Radio danes, raaio jutri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba Oceanije - Maorske pesmi in plesi XI - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite ... - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega ahriva -23.05 Literarni nokturno -Janez Premik: Pesmi - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 17. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednio stopnjo - Bogastvo in raznolikost ljudskega izročila - 8.35 Iz glasbenih šol -Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Os-mrtnace, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.25 Cez tri gore čez tri dole - 15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Vrtiljak - 15.40 Naš gost -16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program) - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska -21.05 Radijska igra - Glasbeni intermezzo - 22.15 In- t , . friicka prodajama Vezenine na n/ju5t^naprodaj elegantne poro- 3>eĆU'Tke V beti in krem barvi, ,zde-one obleke v po,ie5tra Na If h /rt v životcu so okrašene z rokav* in v Z ^ ^ do/gl pll. vezentno »a ' mkavi vezene ^{ek^s kratkimi rokavi in jopo. ^Zene so ugodne, saj v prodajalni ve- IZBMLI SOZMfS na Jeseničan sr h wdi cene 2^^135.00 din sesalec pa formativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Marko Kravos: V znamenju škržata - 23.15 Glasba iz filmov in inusica-lov - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, Na obisku v ... -glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.33 Jazz na II. programu -Clarke-boland big Dand -Gost v studiu: Bosko Petrovič - Sonny Stitt - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 18. maja 4.30 Jutrani program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Vrtiljak - 15.05 Radio danes, radio Stri - 15.15 Naši poslušalci stitajo in pozdravljajo -16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program) - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka - 20.00 Ruska zborovska glasba 16., 17. in 18. stoletja - 20.25 Iz Mozartove delavnice... Fantazija v f-molu v priredbi za pihalni kvintet in Klavirski kvartet v Es-duru -21.05 Pietro Mascagni: Odlomki iz opere »Cavalleria Rusticana« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Odiseas Eli tis: Pesmi - 23.15 Za ljubatelje jazza - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, kultura, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 19. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Naši delavci na tujem - 8.35 Mladina poje pod vodstvom Stojana Ku-reta - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . -11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Debussy: Preludiji - 14.45 Jezikovni pogovori - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba -16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Fantje treh dolin - 18.15 Lo- 1 aureja vestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Portreti v besedi: Petronij - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni noktumo -Harry Oberlander: Na koncu koncev - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -» Vroče-hladno«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.03 Zavrtite, uganite . - 22.00 S festivalov jazza - Glasbena parada -Radenci 83 - Večer jazzar Beograd - Sarajevo (III. oddaja) - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA FR nLOZOT IN TEOLOG (PIERBE) STAR SLOV TTKAĆ NA SMUČEH (JAKA) NEMŠKA DENARNA ENOTA OKUŽENOST Z IKRAMI TRAKULJE NEPHOfE-SIONALEC LJUBITELJ GL MESTO FRANC OEPARTMA JA SOMME TELEV1Z. NOVINAR TERČEK FR GLEDAL. IGRALEC IN REŽISER LJUBKOV IME ZA MOŠKEGA POTOMCA TRAVI PODOBNE ZELIKEV PLITVEM MORJU JUŽNOAM GRM DOMA IZ PERUJA KATEREGA LISTI VSEBUJEJO KOKAIN IN DRUGE ALKALOIDE MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI SUŽNJI V STARI SPARTI MESTO OB VZNOŽJU FRUŠKE GORE ZARODEK ŽASNOVA CVETA BEOGR GLEO IN FILMSKA IGRALKA (EVA | DEL JEDILNEGA PRIBORA OSATU PODOBNA JUŽ RASTLINA Ž UŽITNIM PLODOM Rešitev nagradne križanke z dne 6. majaj palestrina, elektrikar, Tisa, Eseni, švab, Polana, Oronim, RH, ara, Oton, VR, ŽK, Wodan, Prut, arena. Rapa. Rima, Onan, dno, sinan, Akra, Peč, AM, rum, eritrociti, ričet, etan. Prejeli smo 178 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Jerica La-pajne, Župančičeva 10, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Tatjana Potočnik. Sp. Besnica 26, Zg. Besnica, 3. nagrado (100 din) prejme Breda Pečjak. Kranj. Pot na Jošta 55. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 18. maja na naslov: ČP Glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. Imate prihranke v devizah, ki jih čimbolj smotrno porabiti? S prodajo deviz Ljubljanski banki si zagotovite poleg dinarske protivrednosti pri veljavnem tečaju, še gotovinsko posojilo v enakem znesku. Posojilo boste dobili po 18% letni obrestni meri in ga vračali v enakih mesečnih obrokih. Najdaljša doba vračanja je 5 let. Višina kredita in doba vračanja sta odvisni od vaše kreditne sposobnosti. Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj ] G LAS 12. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 13. MAJA 1983 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 20. 5. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Ruščina, Odmor, Čuvarji našega neba, Marin Držič, Poročila - 10.35 TV v šoli: Slovani na Balkanu Risanka, Banat, Himna, Risanka, Dar življenja, Vedeži - ne-vedneži '(do 12.30) - 17.25 Poročila - 17.30 Pihalni orkestri: Godba milice - 18.00 Tarzan, ameriška risana serija - 18.25 Obzornik - 18.40 Po vloženem delu: Delovna uspešnost, izobraževalna oddaja - 19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Rockfordovi spisi, ameriška nadaljevanka - 21.20 Zrcalo tedna - 21.40 Nočni kino: Zaljubljena v oder, ameriški film - 23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.40 PJ v vaterpolu - Kotor : Jug, prenos - 17.40 Poročila - 17.45 Otroci ustvarjajo -18.15 Domača beležnica: Ali znamo kupovati, 3. oddaja -18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni j/£3 KOMPAS JUGOSLAVIJA -rr^^c^ soncem jvl^JjiSi antika kompasove počitnice o sorodstvo ■ Križe, Senično, 5. maja 1983 KINO KRANJ CENTER 13 in 14. maja amer. barv. komedija PORKTS ob 16., 18. in 20. uri, 14. maja ob fo^EkVuT^ fe^Fv/i!^ PR15HmuaTal bari', film NOBODT IN INDIJANCI ob 10. uri, amer. barv. komedija SKT2A& M SMEJALI ob 21. uri 16., 17. in 18. maja amer. barv. igrano-dokumjilm NOSTRADAMUS - MOŽ KI JE VIDEL PRIHODNOST ob 16., 18. m 19.1 maja amer. barv. akcij film ŠTIRJE ASI ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽI C 13. maja hongk. barv. film ZMAJI TEZ KO UMREJO ob 17. in 19. uri, jug. ban>. film VARIOLA VERA ob 21. uri 14. maja ital. barv. film HOTEL KLEIN HOFF ob 17., 19. in 21. uri „ rr, 15. maja hongk. barv. film MAŠČEVANJE PREKRIŽANIH PESTI ob 14. uri, nem barv. erot. film MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob 18. in 16. uri, amer. barv film IZ URJENA, DA UBIJA ob 20. uri 16. in 17. maja amer. ban:, film IZURJE NA, DA UBIJA ob 17., 19. in21. uri 18. maja nem. barv. erot. film MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob 17., 19. in 21. uri 19. maja amer. barv. film BARAKUDA — OPERACIJA LUC'FER ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ 14. maja hongk. bani film MAŠČEVANJE PREKRIŽANIH PESTI ob 16. uri. franc. ban>. komedija OBRAČUN PRI VELEBLAGOVNICI ob 18. in 20. uri, jjremiera amer. barv filma IZURJENA, DA UBIJA ob 22. uri 15. maja franc. bani komediju OBRAČUN PRI VELEBLAGOVNICI ob 15. m 17. uri, ital. barv. erot. film HOTEL KLEINHOFF m r^M*« 21. uri 16. maja hongk. ban>. film MAŠČEVANJE PREKRIŽANIH PESTI ob 18. m 20. uri 17. maja amer. barv. srhljivka BARAKUDA - OPERACIJA LIJCIEER ob 18. m 20. uri 18. maja nem. ban:, film SVINČENI ČASI ob 18. in 20. uri 19. maja nem. ban i erot. komedija SIL VIA V CARSTVU STRASTI ob 18. in 20 uri KAMNIK DOM 14. maja hongk. bani film ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 16. uri. jug. barv. film VARIO LA VERA ob 18. in 20 uri 15. maja ital. barv. film NOBODY IN INDIJANCI ob 15. uri 16. maja nem. barv. erot film MADAME IN NJENA NEČAKINJA ob 18. in 20. uri 17. maja nem. bani film SVINČENI ČASI ob 18. in 20. uri 18. maja arner, barv. akcij, film ŠTIRJE ASI ob 18. in 20. uri MOJSTRI HUMORJA IN NARODNIH PESMI ŠPORTNA DVORANA PLANINA — KRANJ TOREK, 17. maja ob 17.30 uri MI0DRAG PETROVIĆ-ČKAUA ŽARKO MITR0VIĆ SAFET ISOVIĆ BORA DRLJAČA ANDRIJA ERA-OJDANIĆ IZVORINKA MILOŠEVIĆ GORDANA STOJIŠEVIĆ in ostali Gost večera: BIUANA RISTIĆ Voditelj programa: MILOVAN IL!Ć MINIMAKS Predprodaja vstopnic: turistična poslovalnica Alpetour v Kranju 19. maja nem. barv. erot. film MADAME IN N^ENA NEČAKINJA ob 18. in 20. uri DUPLICA 14. maja amer. barv. komedija DAN, KO SO SE VSI SMEJ A Ll ob 20. uri 15. maja hongk. bani film ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 15. uri, amer. baru. komedija ALIJE PILOT V LETALU? ob 17. in 19. uri 18. maja amer. baru. film IZURJENA, DA UBIJA ob 20, uri 19 maja amer. barv. igrano dokument, film NOSTRADAMUS - MOŽ, KI JE VIDEL PRI H ODNOS T ob 20. uri ) KOMENDA 13. maja amer. ban', komedija DAN, KO SO SE VSI SMEJ A LI ob 20.30 14 maja nem. barv. erot. film M ADAM a IN NJENA NEČAKINJA ob20.30 CESNJICA 13. maja franc. barv. komedija OBRA ČUN PRI VELEBLAGOVNICI ob 21. uri JESENICE RADIO 13. maja amer. ban>. film BARAKUDA -OPERACIJA LUCIFER ob 18. m 20 uri, premiera amer. ban), filma NOSTRADA-MUS - MOŽ, KI JE VIDEL PRIHODNOST ob 22. uri ... 14. maja amer. barv. pust. film TIub.lt JZ SE ŽIV ob 16. uri, amer. barv srhlitvka BARAKUDA - OPERACIJA LUCIFER obl8.in20.uri , ... 17. in 18. maja amer. ban', komedija PORKTS ob 18. in 20. uri . 15. in 16. maja amer. ban', akcij, film Štirje asi ob 18. m 20. uri JESENICE PLAVŽ 13. maja ital barv. erot. film HOTEL KLEINHOFF ob 19. in 21. uri 14. maja amer. ban', akcij film STIHJt ASI ob 17., 19. in2l. uri c,, 15. maja amer. barv. film TIGER JE ŽIV ob 11. uri, amer. barv. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 17. uri.amer bari', film BARAKUDA - OPERACIJA LUCIFER ob 19. in21.uri . nAnA „rrn. 16. maja amer. barv. film BARAKUDA -OPERACIJA LUCIFER ob 19. in 21 .un 17. maja jug. bani film VARIOLA VERA ob 19. tn21. uri 19. maja hongk. barv. film MAStr^A-nje prekrižanih pesti ob 19. in 21. uri DOVJE 14. maja hongk. barv. film DEVICE SEDMERIH MORIJ ob 20. uri y 15. maja ital. bani film RAZBOJNIK 6 modrimi očmi ob 20. uri RADOVLJICA 13. maja hongk. ban', film BREZROKI maščevalec ob21. uri 14. maja hongk. ban', film BREZROKI MAŠČEVALEC ob 19. uri, amer. ban', film ANGEL MAŠČEVANJA ob2L uri 15. maja amer. bani film ANGt,L MAŠČEVANJA ob 19. uri. amer. ban film F U RIJA ob 21. uri , 16. maja amer. bam film A NljtiL MAŠČEVANJA ob21. uri 17. in 18. maja amer. bani film F U RIJ A ob 21. uri 19. maja franc. barv. film DR.AGA MAM! ob 21. uri BLED barv. film NAVAD*: 13. maja amer. UUDJE ob 21. uri 14 maja amer. barv. film AGENT ST. ' LJUBI IN UBIJA ob 19. uri. franc. ban krim. film IZJEMNA ŽENA ob 21. un ^ 15. maja ital. bani film BAD JAHA .V4 ZAHOD ob 19. uri, amer bani past. fth* AGENT ST. 1 LJUBI IN UBIJA ob 21. un 16. in 18. maja hongk. bani film BREZROKI MAŠČEVALEČ ob21. un 17. maja amer. bani film AM.it L MAŠČEVANJA ob21. uri 19. maja amer. barv. film r i RIJ A 0» 21. uri BOHINJ 13. maja ital barv. film BAD JEZDI NA ZAHOD ob21. uri . 14. maja amer. barv. film \A\ADNi LJUDJE ob 21. uri - 15. maja franc. barv. film IZJEMNA Z t NA ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA SORA 13 maja amer. glasb, film TO JE t LA IS PRESLEY ob 18: in 20. uri 14. in 15. maja amer. komedija 11.1 * NORIH ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 13. maja amer. komedija ČETA NORIH °b 14 'maja avstr. barv. film SMRT V ULICI ANGEL ob 20. uri 15 maja amer. glasb, film TO J t tL vh> PRESLEY ob 18. in 20. uri POLJANE 13. maja avst. film SMRT V ULICI A* GEL ob 20. uri oririrp ČRSE 15 maja angL knm. film STRUP CKM MAMBE ob 17. uri 5 a kombivak Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE i 13. MAJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN O O Kemična tovarna EXOTERM Stru že vo Kranj Komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev in materiala kemične tovarne Exoterm Kranj objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta prodajo naslednjih osnovnih sredstev: _ termogen, 2 kosa, izklicna cena 3.000,00 din - gorilnik, 2 kosa, izklicna cena 1.500,00 dm _ telefonska centrala, i kos, izklicna cena 70.000,00 din Licitacija bo organizirana za družbeni in privatni sektor 27. maja 1383 ob 13- uri v prostorih delovne organizacije. osnovnih sredstev-je mogoč od 11. ure naprej na dan licita- ftsd licitacijo je obvezen 10 odstotni polog. Prometni davek se liata posebej. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA h^c t/«^ starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za ie^m v otroške vrtce za šolsko leto 1983/1984 16. maja, 17. in 18. ma-a 'M3Voisovanje bo od 8. do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Be-ie Bied Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Lesce, Radovljica, Srednja vas. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 2. do 7. leta. Počasno bo tudi vpis otrok za varstvo v varstveni družini na Bledu za *rvke od 8. meseca do 2. leta starosti. '^končnem sprejemu bo odločala komisija. Wjših prijav otrok ne bo mogoče upoštevati. * ZAHVALA 0b nenadni in bole« ^ " IVANKE PREVODNIK iz Škofje Loke ,rpno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem e iskrnrem za darovano cvetje, izrečena sozalja in sprem-:n znancem za Zahvaljujemo se tud, zdravstvenemu 'tVun ^finičnega centra Kardiološkega oddelka v Ljubljani, osebju KJ^^ f 0pravljen pogrebni obred ter pevcem za duhovnikom h " ža}ostinke. r ŽALUJOČA HČERKA IVANKA Z MOŽEM IN VNUKA Škofja Loka, 6. maja 1983 -«mo žalostno vest, da je umrla naša dobra mama, Sporočamo zaiu ^^ mama in zena ANTONIJABEGUŠ roj. n maia 1983, ob 16. uri na pokopališču v Pogreb bo v peie*. — 'Kr •anju. ŽALUJOČI: hčerka Milčha z družino in mož Franc ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega očeta, sina in brata ALOJZA GUZELJA iz Hotavelj sem ki so nam v teh težkih trenutkih stali se zahvalj«ie"J"ry)Vali' cvetje. prisrčna hvala Alpetouru -ob strani nrornet Zvezi šoferjev in avtomehanikov Zi- iZD Potl?lS , Apcode sožalja, osnovni šoli Ivana Tavčarja ?čena ob strani nrornet Zvezi soierjev m avioimniamnuv ^ TOZD P01.1?1, besede sožalja, osnovni šoli Ivana Tavčarje n g žup^jRU ■ • _ vsem sosedom in krajanom /.a izrečene iz Gorenje vasi in vse r UJOCI: sin, mama, ata, brat in sestra z družinami DEŽURNI VETERINARJI od 13. do 20. 5. 83 /.a občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet. spec., Kranj, Kajuhova 23, tel.; 22-994 GAŠPERI IN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja 8, tel.: 25-831 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet.. Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC proda na javni licitaciji, ki bo v petek, dne 20. maja 1983 ob 9. uri v parku pri zgornji vratarnici. 47 komadov elektromotorjev (trofazni tok, 1.1 KW, 965 obr./min) Izklicna cena za elektromotorje je enotna, po 1.000 din za komad. Na končno ceno bo potrebno plačati še prometni davek in manipulativne stroške. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ Odbor za delovna razmerja delavcev v združenem delu Živila Kranj, TOZD TRGOVINA BLED objavlja prosta dela in naloge 1 KV KUHARICE več delavk 2 KV NATAKARICE več delavk 3. ClSTILKE 2 delavki Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas turistične sezone. Pogoji: pod 1. in 2. — poklicna šola ustrezne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni, pod 3. — osnovna šola, — poskusno delo 30 dni Prijave sprejema Trgovska in gostinska DO Živila, TOZD Trgovina Bled, Ljubljanska cesta 13 a, 15 dni po objavi. mm fZ . x "t? EHM 1)0 ELIM Jesenice objavlja prosta dela in naloge 1. 2 KV LIČARJEV 2. 2 KV KLJUČAVNIČARJEV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — poklicna šola za ličarje in 1 leto delovnih izkušenj pod 2. — poklicna šola kovinarske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Vloge z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi na naslov DO ELIM Jesenice, Hrušica 72 c. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SERVISNO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. KV MONTERJA VODOVODNIH NAPRAV — 1 delavec 2. KV MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV — 1 delavec Pogoji za sprejem v delovno razmerje so: pod 1. — končana poklicna šola za instalaterja, — 3 leta delovnih izkušenj na teh delih in nalogah, pod 2. — končana poklicna šola strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na teh delih in nalogah Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaposlitev je možna takoj. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh kadrovski službi podjetja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska 12 Delavski svet DS Skupne službe ponovno razpisuje naslednje prosto delo oziroma nalogo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DS Skupne službe: VODENJE EKONOMSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba (ekonomske smeri) in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih delih oziroma nalog ekonomskega področja Poleg zgoraj navedenih pogojev mora kandidat imeti še: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje sektorja, kar dokazuje z dosedanjim delom oziroma zaposlitvi jo, — osebnostne in moralno politične kvalitete, ki zagotav ljajo uspešno delo za razvijanje samoupravnih odnosov Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidatov. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni po objavi razpisa priporočeno na naslov »Tekstilindus« Kranj, kadrovski sektor pod oznako »razpis DSSS«. ZAHVALA Mimo hiše so motorji brneli praznovali so maj, tvoje srce je stiskalo sonce je sijalo. veter je pihal v stovo ti si zaprl trudno oko Ob boleči izgubi skrbnega, dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA REZARJA-Jančeta gostilničarja pod Krvavcem Velika iskrena zahvala dobrim sosedom, ki so nam pomagali, sočustvovali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem; pevcem pri mrtvaškem odru za lepo petje in vsem, ki so prišli počastit njegov spomin, mu darovali cvetja, nam izrekli sožalje ter gu pospremili na prerani zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, ki so se v teh letih trudili in mu podaljševali življenje, posebno prof. dr. Košaku, prof. dr. Jezernikovi, dr. Mrakovi in dr. Borutu Beleharju, ki mu je lajšal zadnje bolečine. Nadalje se zahvaljujemo društvu AMD Cerklje za spremstvo, organizaciji ZB Cerklje, KS Grad ter govornikoma tov. Janezu Poru in tov. Andreju Žurgaju in vsem. ki so ga pospremili s prapori. Prisrčna hvala Ivanovim sodelavcem iz SOZD Aipetour — DO Creina — TO/.D SOVM Cerklje in Borisovim sodelavcem KŽK Kranj — TOŽI) Mesoizdelki ter prijateljem Nogometnega društva. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za obisk na domu in lepo opravi j (■■-."> pogrebni obred ter pevcem iz Naklega. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Grad, 3. maja 1983 HHHIHHI G LAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE PETEK. 13. MAJA 1983 MAhf Ko sanje postanejo resnica in se roka združi z roko na poti k cilju, ostaneš sam. Počasnih, drsajočih korakov kreneš naprej. ZAHVALA Ob smrti našega atija NEJCA ZAPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami! Nejc, Luka, Jaka in Mojca Zaplotnik OGLASI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in svaka ROBIJA VRHOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali ob njegovi težki bolezni ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Remsu in dr. Podlesniku za nego, sostanovalcem, sosedom ter drugim prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in za podarjeno cvetje, enako tudi sodelavcem bolnišnice Begunje. Iskreno se zahvaljujem sodelavcem Vzdrževanja in gasilcem tovarne Elan za vence, spremstvo in godbo, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, bratom Zupan za ubrano petje ter pihalni godbi Veriga iz Lesc. ŽALUJOČI: žena Milka, brata Dolfi in Pepi, sestri Dora in Lenka z družinami, nečakinja Brigita ter drugo sorodstvo Zgoša, 28. aprila 1983 Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA MANDELJCA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju LIP Bled, družbenopolitičnim organizacijam, govornikom, pevcem, godbi na pihala in tov. Repetu za organizacijo pogreba. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! NJEGOVI ŽALUJOČI Spodnje Gorje, 21. aprila 1983 tel.: 27-960 PRODAM Pomlad se na zemljo vrne, petje ptičkov se zbudi. v cvetje zemlja se zagrne, ■hpI za nas pomladi ni. 18. maja bo minilo leto odkar si se za vedno poslovil, naš ^BipillltiŠH MARJAN Hiiiifli KUHAR a v naših srcih, še vedno živiš! Vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegov prerani grob, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 35 kg. Visoko 5, Šenčur 4418 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 1452 Ugodno prodam skoraj novo KUHINJO »Marles — orhideja«, jedilni kot, mizo in stole. Telefon 064-26-150 4374 Prodam uokvirjen GOBELIN »Zadnja večerja« 92 x 50 cm, cena ' 16.000 din. Krivec, Visoko 91, Šenčur 4419 ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico BCS, prodam. Bukovec, Moškrin 3, Škof j a Loka 4420 Prodam zadnjo traktorsko KOSILNICO »Olt«, traktorski zadnji NAKLA DALEC za gnoj (nov) ter MOTOR od Z-101. Jama 4, Kranj . 4421 Prodam KAKTUS in KNJIŽNO OMARO. Sp. Duplje 90 4422 Prodam hrastove PLOHE, 50 do 30 mm. Suha 24, Kranj 4423 Prodam KAJAK. Telefon 79-435 4424 Ugodno prodam počitniško PRIKOLICO »Brako« in MOTORNI ČOLN »Elan« z motorjem TOMOS 4. Augu-štin, Titova 2/A, Jesenice 4425 Prodam TELIČKO simentalko. Zg. Bitnje 22, Žabnica 4426 Prodam okrog 100 kg težko TELICO za rejo. Tišler. Kovor 3, Tržič 4427 Prodam krmilno PESO in KOMBI PLOŠČE 3 cm. Zg. Bitnje'67 4428 Prodam 14 dni starega TELETA si-mentalca. Podbrezje 129 (Kravanja) 4429 Prodam rotacijsko KOSILNICO, OBRAČALNIK za seno (pajk) in večjo količino domačega ŽGANJA. Lahovče 47, Cerklje 4430. Prodam HLADILNIK »Himo« in dva KAVČA. Štempihar, C. 1. maja 12, Kranj 4431 Prodam SADIKE povrtnin. Vrtnarija Završan, Rupa 35, Kranj, popoldan po 16. uri 4432 Prodam AVBO. ZAVIJAČKO, PASOVE, »MARELE« in ŠKORNJE za narodno nošo. Kati Urh, Breg ob Savi 77, Mavčiče (pri cerkvi) 4433 Prodam 50 kg BARVE koroplast za premaz betonskih silosov. Roblek, Ba-šelj 20, Preddvor . 4434 Prodam varilni TRANSFORMATOR gorenje 160 — 180 A, kotno BRUSIL-KO iskra, 6300 vrtljajev v min. ter ste-reo SLUŠALKE sennheiser HD 430.-Telefon 21-852 4435 Prodam vprežno KOSILNICO. Tene-tiše 29, Golnik 4436 V juliju in avgustu bom prodajal dva meseca stare, rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4437 Prodam večje in manjše PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4438 Prodam nakladalno PRIKOLICO »Sip Šempeter«, 17-kubično. Anton Gros, Žeje 9, Duplje 4439 Prodam mlado OVCO. Breg 10, Križe 4440 Prodam 6 tednov starega BIKCA za rejo. Prebačevo 21, Krani 4441 Prodam MOTORNO ŽAGO homeli-te. Telefon 40-076 4442 Prodam smrekove PLOHE 8 cm debele. 5 m dolge. Moše 10, Smlednik 4443 Prodam POROČNO OBLEKO, št. 40, roza barve. Trboje 49, Kranj 4444 Prodam PRALNI STROJ, KAVČ in STROJČEK za pobiranje zank. Kranj, Staneta Žagarja 19/A 4445 Prodam črnobel TELEVIZOR, odlično ohranjen, cena 6.000 din. Peneš, Kidričeva i3, tel.23-203 4446 Prodam 5 prm mešanih DRV. Zalog 6, Golnik 4447 Prodam noveN OBROČE za silos. Lahovče 66, tel. 064-42-203 4448 Prodam trosed, dva FOTELJA in MIZICO. Golnik 46, soba 210 4449 Prodam zaganjač 12 V, 2,5 KM za TRAKTOR IMT. Naslov v oglasnem oddelku 4450 Prodam 2 kub. m suhih DESK — co-laric. Britof 61 4451 Prodam železni SILOS, 50-kubični ter 10 kub. m MIVKE (sipca). Vinko Bučar, Kratka pot 1, Ježica — Ljubljana 4452 Prodam rabljena OKNA in balkonska VRATA. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor 4453 Ugodno prodam komplet DNEVNO SOBO. Ogled možen tudi dopoldan. Helena Ponikvar, Planina 20 (stari del), Kranj A 4454 Prodam SENO. Šutna 28, Žabnica 4455 Poceni prodam POMIVALNI STROJ. Telefon 77-040 zvečer 4456 Prodam hrastove HLODE. Podreča 11, Mavčiče * Prodam železno CISTERNO, 1400-li-trsko, cena 1,7 SM. Informacije popoldan po tel. 24-012 4458 Ugodno prodam več OSOVIN za cir-kular. Telefon 77-996 4459 Ugodno prodam športno KOLO in črnobel TELEVIZOR gorenje 900. Silvo Repinc, Koprivnik 10, Bohinjska Bistrica. Ogled po 15. uri 4460 SLAMOREZNICO (puhalno), v vlečno verigo, prodam. Erzar, Moste 68 (mlin), Komenda 4461 Prodam OVES, Delavska 24, Kranj, tel. 23-631 popoldan 4462 Prodam KOSILNICO BCS 127, s sedežem in brusom. Podpečan, Brezje 17/B, Brezje 4463 Ugodno prodam novo birmansko FANTOVSKO OBLEKO, za 14 let, bež barve. Telefon 77-214 4464 Prodam 400 kosov sive gladke STREŠNE OPEKE trajanka. Hrastje 142, tel. 23-006 4465 Prodam VOLA, vajenega kmečkih del. Janez Razinger, Sr. Dobrava 9, Kropa • 4466 Prodam nov, nerabljen ŠOTOR »Havana« za 5 oseb, cena 20.000 din. Informacije po tel. 22-568 od 16. do 20. ure 4467 Prodam SENO in lep KROMPIR. Kocjančič, Krnica 3, Zg. Gorje 4468 Prodam črnobel prenosni TELEVIZOR »Tina« iskra, nemški globok OTROŠKI VOZIČEK in italijanski športni VOZIČEK PEG. Telefon 25-029 ' 4469 Prodam dve KRAVI s teleti, po izbiri. Noč, Selo 27, Žirovnica 4470 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe z dvema ločenima spalnicama, rabljen 3 sezone. Informacije po tel. 75-237 dopoldan 4471 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Minka Šlibar, Zg. Dobrava 13, Kamna gorica 44?2 V 16. letu nas je za vedno zapustila naša hčerka in sestra ALENKA DEBELJAK Stražiška 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot in za podarjeno cvetje. Zahvala gospodu župniku z Jesenic za opravljeni obred, kot tudi bivšemu 8. D razredu in njenemu osebnemu kolegu z Jesenic. ŽALUJOČI: oče Franc, bratje Matjaž, Srečko in Drago V Kranju, 11. maja 1983 Prodam KRAVO po izbiri. Jože Ja-kelj. Kranjska gora, Borovška 89, tel 88-481 4473 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ boby izvedbe. Benedik, Kran,. Ješetova 14/A 4474 Zelo ugodno prodam 500 kosov mon ta OPEKE. Telefon 78-059 Prodam več SPALNIC, primerno za tujske sobe ali kmečki turizem m dva RADIATORJA AR termik 32 (900 x 78). Telefon 50-369 dopoldan 4476 Prodam KRAVO s teletom in PRAŠIČA. Smokuč 24, Žirovnica 4477 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo. Janez Mulej, Krnica 71 Zg. Gorje 4478 Prodam 1000 kg SENA. Otilija gar, Mevkuš 20, Zg. Gorje 4479 Od 19. maja dalje bom prodajai 1 meseca stare JARKICE. Strahinj 38. Naklo Poceni prodam MOTORNO KOSIL NICO alpina, RADIATORJE trika, pk> čevinasto CEV 45 cm x 5 m, 200 litrov ANTOKSINA za zaščito avtomobilov. SODE za nafto ter 900 kosov cementne strešne OPEKE. Informacije po telefonu 064-28-986 44N Prodam 200 betonskih ZIDAKOV, » VOGALNIKOV in 200 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm. Telefon 47-324 44S1 Prodam malo rabljene otroške POGRADE z jogijem ter dve TLAČILKI bosch za diesel mercedes. Informacij* po telefonu 27-755 44S2 Prodam KOSILNICO za traktor »To mo Vinkovič«. Lešnik, Utik 38, Vodice Prodam SPALNICO regata in otro-ško ZIBELKO. Tanja Strgar, Cankar jeva 42, Radovljica Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, 310-litrsko, staro dve leti n pol. Sp, Gorje 1'0/B, telefon 78-044 44Č Prodam en dan stare PIŠČANCE-Telefon 40-146 44* Prodam bukove BUTARE in kost* njeve PLOHE, primerne za kadi Ker. Pšata 2, Cerklje 44«: Prodam 6 tednov stare NEMŽfc-OVČARJE z rodovnikom. Pavle Žgr njar, Pungart 15, Škofja Loka 44® Ugodno prodam MOTOR za čoln TOMOS 4. Ogled možen vsak dan Žvab Jesenice, C. talcev 19, telefon 83-103 44$ Prodam nov sprednji TRAKTORSKI NAKLADALEC IMT. Glinje 13, Cer kije im Prodam POROČNO OBLEKO. dre barve št. 40 in otroški športni VOZIČEK. Telefon 21-410, Stražišee Kranj 44JM Prodam rjave JARČKE in pitane« Pivka 13, Naklo Prodam SENO in OTAVO. Sredr, vas 9, Golnik 4 Prodam brejo TELICO simentaik;* Jugovic, Binkelj 16, Škofja Loka Prodam avstrijsko fasadno jnreie rapic, 200 m?. Godešič 87, Škofja Loka 45& Prodam novo CISTERNO CREINA 27001, zaradi nabave manjše. Drae* 14, Škofja Loka 45» Prodam 160 kosov VOGALNIKOV 14 cm. Telefon 064-45-318 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. Stara cesta 18, Škofja Loka 457: Prodam otroško KOLO od 4. do 8 ^ ta. Informacije po telefonu 28-556 4573 Prodam sedem tednov stare RUSKE. Sp. Brnik 25, Cerklje 4574 Prodam moško KOLO SENIOR na 10 prestav ter PONY KOLO na 3 postave. Telefon 27-805 Ugodno prodam opremo za dnevse sobo (SEDEŽNA GARNITURA iN OMARE). Bergelj, Pot na Jošta 11. Kranj 45"$ Prodam teden dni starega BIKCA s mentalca. Avsenek, Gorica 11. Rado; vljica 457" Prodam LISTE za »BRENTO« 0,90 x 100 mm, dolžina 5,56 m. Edvard Podobnik, Cerkljanski vrh 16. So vodenj 457? Prodam SAMONAKLADALKO zi seno. Praprotna polica 8, Cerklje 457? Prodam dva tedna starega BIKCA Lahovče 52, Cerklje 458? P. odam skoraj nov prenosni TELE VIZOR, tip 3110, 220/12 V. ekran 31 cm Mlaka 113, Kranj Prodam več prm. bukovih DR^ v »klaftrah«. Stiska vas 6, Cerklje 4582 Prodam 3 m* suhih smrekovi DESK in bočno martelnovo KOSU NJ CO. Dvorje 56, Cerklje ZAHVAIA Ob boleči izgubi drugega moža, očeta, deda in pradeda JANEZA ŽELEZNIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem. sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam tako številno izrazili ustna in pismena sožalja, darovali .vence in cvetje in gu v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se primariju dr. Vidaliju, zdravstvenemu in strežnemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice za zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Grošlju za obiske nu domu in lajšanje težke bolezni. Iskrena hvala sosedi Mari Šapek za izkazano pomoč v poslednjih dneh njegovega življenja. Toplo se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem TOZD Žičarna, TOZD Hladna valjarna Jesenice, Računovodstva HVZ. Plinske in vodne energije, Elim Jesenice — enota 102, LIP Bled, Planike Kranj in Emona — Supermarket Maribor za izkazano pozornost, darovan denar in vence. Hvala pevcem DU Javornik — Koroška Bela za žalostinke in župniku za pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU IOSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena"Marija, hčerke Majda, Mari ja, Marta, sinovi Ivan, Viktor, Stane in Tone /. družinami in drugo sorodstvo Javornik, Kor6ška Bela, Bled, Bitnje, Maribor, 28. aprila 1983 OBLETNICA Danes, 13. maja, mineva eno leto krute resnice, kar je za vedno odšel naš najdražji mož, ati, sin, ata, tast, brat in stric JANEZ KRČ Rešetov Janez Dragi ati! Ne moremo si misliti, da te ni večmednarm, vedno te še čakamo in mislimo da prideš, toda tvoj grob nam govori drugače. Vsem ki obiskujete njegov zadnji dom in ste nam kaj dobrega storili, pomagali in nam še pomagate, naša iskrena hvala. VSI NJEGOVI! 13. MAJA 1983 MALI OGLASI, DEŽURNE TRGOVINE, LOTERIJA .15. STRAN O PRODAM HI-FI STOLP SANSUI: T-nO, ojačevalec A-60, kasetoton zvočnike in omarico in JANO DESKO - SAILBOARD-lATA Informacije na telefon 28-110 Ugodno prodam kvalitetno sadno ■SANJE in 2 kubična metra borovih ESK debeline 5 cm. Balanč, Zg. Bes-ca selefon 40-533 4584 Prodam OKNO 210 x 140 »Inles Rib-t*. 600 kosov strešne OPEKE tra-Dravograd, 4 kose svinčene CE-m 150 (50), 200 kg ŽELEZA v kolutu TELEVIZOR gorenje topaz, črno-* m JOGI blazine. Oblak, Cerklje 171 4585 ?-odam sedem PRAŠIČEV, težkih i io 30 ke. Zapoge U, Vodice 4586 T^dam ŠOTOR »DALMACIJA«, 4 »Soseb Telefon 23-014 4587 Maia in junija- bom prodajal 2 mese-» stare JARKICE. Sprejemam naroči -Strahini 38, Naklo, telefon 47-183 45oo TELEV IZOR COLOR - Philips, pre-tskran 42 cm z daljinskim upra-t-in nov ŠOTOR za dve osebi. Mam Telefon 22-991, Kranj 4589 Prodam JADRALNO DESKO. Tele-Ofi4 t/ n KRAVO S teletom. Pipanova itiii 4591 Prodam novo PEČ za centralno kur-,M> feroterm 40.000 kalorij in čelni Zdaleč »riko Ribnica« se žaranciiL Struževo 12, Kranj 4592 HLADILNIK .BOSCH« dobro ohra- prodam. Telefon 21-345 45 Prodam 10 dni starega BIKCA si emalca Podbrezje 18, Duplje 4594 Prodam KOBILO, staro 4 leta, brejo aesecev primerno za jahanje m KO-tO staro 9 let, primerno za kmečka %ter »KOLESEL«. Janez Pipan, m' hrastovih PLOHOV, W320xm70x5cm.Kalan,BukOfi ^STi. barvni TELEVIZOR. ^ Kočevar, Reber 6, Zasip, Bled, Sdam malo rabljeno PEČzacen-£S£javo TAM stadler, 25J00«al Cinikom in 1500-litrsko CISTER-olje. Tatjana Velikanje, Gobov- 'Ž2^!laAPAHAT za točkovno varje-KlSombmkAMlaka 76, K^ 4599 Poceni prodam kotno GARNITURO fctef Begova 13 a, Koknca, ^^ dni ^rega BI^A si-V^za nadaljnjo rejo. Vrecek, Vi- trl1 ^"litrski BOJLER. Franc hvdam f l tr^sta XXXI. divizije -fovsek. Ziri, v^est« 4g02 smrekov OPAŽ, širi-^ Po telefonu Vi 280 int 43 dopoldan 4603 W260. int-* radio receiver len-. 3^0 prodam ?raSo6\%^0 Popoldan 4604 i ^nRALNO DESKO im- ItiP" ^OK^ desko. Informacije ^^novLOKza telefonu popoldanskem času i ^^ - 579 -1 « KRAVO, tik pred telit--'jOam težko KJlrtvu l?^hT20 kSo?stJrešne OPEKE £dam I20 koso š.fra ^ jfeks, za " 4607 „Aam 3 nova termo OKNA S- Bitnje^. mladega OVNA ple« V' - SlrSano « hrastovih PLO-^^kCe DŽSKE in približno feSui. premera 6 mm. Ona > 6. Krani _ r . .,ipn dobro ohranjen -jpim rabljen ! alj fergu- mAKTOR steyer yniver 4492 I ' Ca tak, Titova 2/A, Jesenice m Kupim rabljen TRAKiun . od 25 KM dalje. Zalog o, ^ t-riT- zaDravljivček, po mož- pun VOZ zapra j o Bučar guz dvema gfezem jana ar^® Wo za 64,et5 f*?>tru) chicco. leieiu 449(5 r»tnmo KOSILNICO, kakrš- . Kupim motorno oRvan m »oli firme, lahko iu Lu. ^-RAĆALNIK 3 telefon 83-594 od ^ Žirovnica 4497 P12ure»li zamenjam ZNAČKE Kupim aH 1934 — 1970. Ponud- JUNICA« •vf-.fda Stegenšek, Got-S naslov: Majda bteg 061-576-420 K* 5 Ljubljana aH ici. « dan po 20. uri 07.1500 v .asquali- Oernsai, 13 colski gumi .^pim lahek ^ « rabljen. Slavko lahko tudi ^o r Jy 4g IWž. Trnje 12, škofja g ^ranfen Telefon 22-411 dobro ohranjen. 4t{U popoldan VOZIČEK za ,n rr, Otrx32 novi f1' 4614 iMizarsko TRAČNA 4615 ^ F,2,04^ ' Kupim prenosni črnobel TELEVIZOR (WHE in U H F). Telefon 28-861. int. 23-10 4616 Kupim kostanjev ali hrastov LES, dolžine 1,20 m do 1.50 m. premera 40 cm. Telelon 45-142 zvečer 4617 VOZILA Prodam AUST1N 1300, letnik 1970, prevoženih 60.000 km, registriran do novembra. Šuštar, Ojstri vrh 5, Železniki 4390 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Gajič. Lahovče 31, Cerklje 4499 Prodam NSU 1200, motor generalno obnovljen, cena 1.500 din. Možna zamenjava za kotno brusilko. Vprašajte pri Vidi Dananovič, Gradnikova 1, Kranj 4500 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, celo ali po delih. Preddvor 24, telefon 45-367 4501 Prodam 125-P, po delih, tudi vrata. Ogled samo v popoldanskem času, sobota nedelja ves dan. Boro Milanovič, Kropa 3/B 4502 Prodam RENAULT 8. Ogled vsak dan. Franc Žgajnar, Kidričeva c. 17, Kranj 4503 ZASTAVO 750 CZ, letnik 1976, tehnično pregledano, prodam. Ogled v sobo-, to dopoldan. Klemenčič, Zupančičeva 15, Kranj ' 4504 Zelo ugodno prodam nove letne GUME 145 x 13 za Z-101. Franc Urbanček, Velesovo 14, Cerklje 4505 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Telefon 064-65-110 4506 Prodam osebni avto ŠKODA 110 R, letnik 1974. Franci Dolenc, Hudi graben 7, Tržič 4507 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. C. talcev 21, Škofja Loka, telefon 62-294 4508 Prodam 125-P. Podlubnik 159, Škofja Loka, telefon 62-916 4509 Prodam RENAULT 12, letnik avgust 1974, dobro ohranjen. Telefon 064-60-762 popoldan 4510 Prodam FIAT 128 sport coupe, letnik 1975, dobro ohranjen, obnovljen, registriran do aprila 1984, 20 SM. Cankar, Kopališka 21, Škofja Loka 4511 Prodam KOMBI ZASTAVA 850 AF, star 7 mesecev. Sp. Bitnje 25 4512 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976 in rabljeno cementno strešno OPEKO. Zg. Bitnje 164 ob stari škofjeloški cesti 4513 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Kupim traktorsko BOČNO KOSILNICO za ferguson in obračalnik. Anton Gorjanc, Voglje 43, Šenčur, telefon 49-071 4514 Prodam ali zamenjam FIAT 128 SPORT za FIAT 126-P. Marjan Štritof, Borovška 87, Kranjska gora 4515 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Golnik 46, soba 210 4516 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ze Bitnje 193 pri puškami 4517 Prodam SPAČKA po delih. Ščekič, Stara cesta 27, Kranj 4518 Prodam novo rezervno KOLO za GOLFA in ELEKTRONKO PL-519. Telefon 26-028 ' 4519 ~ Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, cena 1 2 SM. Grad 49 Cerklje, 4520 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, registrirano do maja 1984. Ovsenik Franc, Dacarjeva 16, Lesce 4521 Prodam SIMCO 1000 GLS, za 3 SM, registrirano do konca leta. Telefon 28-436 ■ 4522 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982, in novega GOLFA (500 km). Telefon 064-42-367 4523 Prodam MOTOR od ZASTAVE 125-PZ in razne dele od Z-125 PZ. Žlebir, Poženik 31, Cerklje 4524 Prodam SIMCO 1000 RS, letnik 1976. Arhar, Šolska 7, Škofja Loka 4525 Po delih prodam AUDI 60 in dva blatnika Nikola Jaki, Savska c. 3, Kranj 4526 Prodam novo karoserijo za JUGO 45, rdeče barve, in odlično "zaščiteno. Telefon 064-23-725 4527 Prodam AUSTIN maxi, obnovljen in registriran do maja 1984 ter rezervne dele. Kranjc, Savska 2/A, Lesce 4528 Kupim leva prednja vrata za DIA-NO Demšar; Martinj vrh 32, Železniki 4529 Prodam FORD ESCORD, letnik 1975 in MOPED tomos APN-4 Pavkovič, Bistrica 163, Tržič 4530 Prodam ZASTAVO 1300, po generalni, celo ali po delih. Idič, Oldhamska 1, Kranj 4531 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1980. Telefon 26-698 v petek dopoldan 4532 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, neregistrirano. Telefon 27-453 4533 Prodam VW KOMBI BUS, letnik 1970 Sp. Gorje 204 4534 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, prevoženih 19.000 km. Po-ljanec, Škofja Loka, Vincarje 27, telefon 60-003 4535 Prodam 126-P, letnik september 1976 in moško DIRKALNO KOLO. Ogled v soboto po 16. uri. Legat, Bled, Gregorčičeva 25 4536 Prodam LADO 1300 S, staro 10 mesecev. Golnišku c. 46, Kranj 4537 Prodam K 4, lelnik 1975, celega ali po delih m iščem DELO za avmanov navijalru stroj Leon Gašperšič, Go-"renjskac 33, Radovljica 4538 Prođi*m ZASTAVO 101, letnik 1979. Informaci je po telefonu 25-218; Planina 18. siapo«7iiije 2, Kranj 4539 Prodam .SIMCO 1301, letnik 1968, cena 50.000 din Informacije po telefonu 75-6(1:5 v petek od 7. do 14. ure 4540 Prodam LAIK) 1600, rdečo, letnik 1 !)7W, nriNinraiio do marca 1984. brez- hibno. 56.000 km. Marjan Mežnarič, Valjavčeva 13, Kranj 4541 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Gasilska 2, Strazišče — Kranj 4542 Prodam Osebni arvto VW 1500. Pod-hom 12, Zg. Gorje 4543 Prodam SIMCO 1000. letnik 1969, cena 2 SM. Marjan Sedak, Tavčarjeva 3/B, Jesenice 4544 Prodam AMI 8 break, vozen, neregistriran, cena 14.000 din. Bozovičar, Gorenja vas 86 4545 Prodam dobro ohranjen FORD TAU-NUS, letnik 1976. Potočnik, Struževo 47/B. Kranj 4546 Prodam desno stran in levi blatnik za Z-750. Telefon 50-530 popoldan 4547 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Kern, Pšata 2, Cerklje 4548 Prodam novo školjko za Z-101. Janez Stegnar, Sebenje 47, Tržič 4549 Prodam avto PZ 125, letnik 1971, tudi za dele. Franc Dežman, Savska 4, Lesce 4550 Prodam FIAT 850 special, neregistriran. Ahačič, Bistrica 16, Tržič 4551 Prodam novega GOLFA JGL diesel, neregistriranega. Telefon 064-83-214 od 15. ure dalje 4552 Prodam JAWO 250, dobro ohranjeno in malo voženo, cena po dogovoru. Tomaž Markelj, Pivka 20, Naklo 4553 Prodam FIAT Z-126-P, letnik 1978. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 4554 Prodam MOPEDA tomos colibri in avtomatic. Cegelnica 36, Naklo 4555 Prodam ŠKODO 110 L, vozno, nere- §istrirano, stroj po generalni. Roman ut, Brezovica 15, Kropa * 4556 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1975. Telefon 24-188 4557 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Šmid, Hraše 9, Lesce 4558 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do maja 1984. Hrastje 142, telefon 23-006 ' 4559 Ugodno prodam osebni avto AMI 8, registriran do 2.2. 1984. Franc Hru-stelj, Gradnikova 65, Radovljica, telefon 74-433 4560 Prodam SIMCO 1000, celo ali po delih. Telefon 064-74-927, Gradnikova 113, Radovljica 4561 Prodam NSU 1200 C, letnik 1971, prevoženih 60.000 km, vozen. Marjan Semrov, Gobovce 5, Podnart 4562 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Francka Černivoj, Za žago 4, Bled 4563 SIMCO 1100, prodam za rezervne dele. Savič, Zevnikova 3, Kranj, telefon 27-042 4564 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do maja 1984. Grilc, Poto-če 35, Preddvor 4565 Zelo ugodno prodam R-10, neregistriran, za rezervne dele. Vrhovnik, Vr-hovje 1, Cerklje 4566 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1965, v voznem stanju. telefon 41-089 Ugodno prodam TAM 6500 priklopnik. registriran do 1. marca 1984. Bun-dalo, Tuga Vidmarja 8, Planina — Kranj 4653 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, vozno. Zorko Saršon, Valjavčeva 10, Kranj » 4654 Prodam ENDURO ČZ 250. Štirn, Breg ob Savi 47, telefon 40-136 4655 Prodam FIAT 125 italijanski, letnik 1969, prednji konec zaleten, brez motorja, po delih/Telefon 27-752 4656 Prodam WARTBURGA karavan, letnik 1976, cena 11,5 SM. Ogled v petek, soboto in nedeljo od 14. do 16. ure. Ser-gej Dobovišek, Titova 41, Jesenice 4656 Prodam 4. leta staro ZASTAVO 101. Strnad, C. Jaka Platiša 3, Kranj Prodam SPAČKA, letnik 1974. Informacije, telefon 28-618 zvečer. POSESTI STANOVANJA Ing., samski, išče opremljeno SOBO ali GARSONJERO na Bledu ali v Kranju ali bližnji okolici. Po potrebi plačilo vnaprej. Ponudbe pod: Soliden 4342 Za gotovino prodam enosobno STANOVANJE na Planini. Telefon 27-092 4618 Zamenjam starejše dvosobno družbeno STANOVANJE na Zlatem polju za enako ali večje na Planini II. Naslov v oglasnem oddelku. 4619 Mlad par išče opremljeno SOBO na relaciji Tržič—Kranj'ali okolici. Telefon 50-870 od 8. do 18. ure, sobota do 13. ure 4620 Kupim eno ali dvosobno STANOVANJE, STAREJŠO HIŠO ali zazidljivo PARCELO v bližmi Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 4621 Domačinka išče SOBO v Cerkljah ali okolici za 1 leto. Možnost kuhanja in pranja. Kotnik, Pšata 23, Cerklje 4622 ENOSOBNO STANOVANJE (36 m2) s centralnim ogrevanjem v Kranju zamenjam z enakim, lahko tudi večjim v Radovljici ali bližnji okolici. Informacije po telefonu 25-019 vsak dan od 16. ure dalje 4623 Mlad par, brez otrok, išče STANOVANJE v Kranju ali okoli«predplačilo za eno leto. Špasa Maric, Pot na Jo-šta 51 4624 Šest let staro komfortno dvoinpolsobno STANOVANJE (69 m!) na Planini v Kranju prodam Informacije po tel. 27-503 zvečer 4625 Dvosobno STANOVANJE, novo ah rabljeno, /garažo in centralnim .ogrevanjem, takoj kupim Pcnodbe pod' Radovljica, Bled, Jesenice 4b26 Soliden par najame dvosobno STANOVANJE na relaciji Kranj — Radovljica. Telefon 27-453 4627 Kupim zazidljivo VIKEND PARCELO ali manjši vikend v gradnji na Gorenjskem. Ponudbe pod šifro: Cena in lega 4219 Manjšo HIŠO, VIKEND ali STANOVANJE na Gorenjskem, kupim. Telefon 061.-344-383 4220 Kupim majhno HIŠICO ali VIKEND na Gorenjskem. Plačam takoj. Šifra: Vikend 4628 Prodam PARCELO za vikend na lepem sončnem' kraju najboljšemu ponudniku (blizu Tržiča). Ponudbe pod: Sončna lega 4629 Na Bledu ob jezeru oddam v najem enodružinsko stanovanjsko HIŠO. potrebno popravila. Najemnina se poračuna s popr avili. Šifra: Bled 4630 ZAPOSLITVE_ Takoj zaposlim KV ali priučenega stavbnega KLEPARJA. Pogoji dobri. Telefon 61-115 od 18. do 20. ure. Janez Šifrar, C. talcev 2, Škofja Loka 4631 POBELIM in POČISTIM stanovanje. Naslov v oglasnem odelku 4632 Sprejmem kakršnokoli honorarno DELO na domu. Ponudbe pod šifro: Pridna 4633 Vestnega DELAVCA za pomoč pri instalacijah centralnih kurjav, sprejmem takoj. Ivan Sršen, Loka, Trzinska 25, Mengeš 4634 MONTAŽNI SERVIS Pogačar, Sp. Gorje 43 pri Bledu. Takoj zaposlimo dva KV ali priučena MIZARJA za montažo. Informacije osebno po 17. uri 4635 PLESKAR z več letno prakso (izpit B) išče službo. Šifra: Priden 4636 Na sekalnem stroju (štanci tosovki) za sekanje vseh materialov razen kovine, imam proste zmogljivosti od začetka junija dalje. Ponudbe in informacije na naslov: Mirko Vari, Ul. Milene Korbarjeve 11, Kranj, telefon 21-439 po 16. uri 4637 OBVESTILA_ Opravljam ČIŠČENJE tal, preprog in sedežnih garnitur. Gogala, telefon 22-059 ali 28-234 3959 ROELTE: lesene, plastične in žaluzi-je, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 4638 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ 16.5. 1983, ob 16. uri in 18. 5. 1983. ob 8. uri. Delavski dom, vhod VI. ali po telefonu 47-256 4639 Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 064-50-530 4640 PRIREDITVE OO ZSMS DUPLJE prireja vsako soboto PLES, ki bo v GASILSKEM DOMU ob 20. uri. Igra skupina TARANTELA. VABLJENI! Skupina VZPON vas vabi vsako nedeljo na PLES na Kokrico. Pričetek ob 17. uri. VABLJENI! 4352 MLADINSKI AKTIV Srednja vas pri Šenčurju vabi vsako SOBOTO ob 19. uri v nov DISCO v GASILSKEM DOMU 4353 ANSAMBEL SIBILA vabi v SOBOTO, ob 21. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST in v NEDELJO, ob 16. uri na ZBILJE 4641 V SOBOTO, 14. 5. bo PLES na VRTU hotela JELEN ob 19. uri. Za zabavo igra ansambel MODRINA. VABLJENI! 4642 DISCO! Sobota ob 20. uri v DOMU KS Stražišče 4643 Moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta prireja v soboto, 14. maja 1983 v domu kulture v Podnartu VELIKO VESELICO s pričetkom ob 17.30. Igral bo Krvavški kvintet. Izžrebanih bo 40 vstopnic, ki bodo bogato nagrajene. Vabijo pevci iz Podnarta. AEROBIKA Plesno gimnastiko za ženske prireja PLESNI KLUB Kranj v Delavskem domu v Kranju, vhod VI. - vsak PETEK od 19. do 21. ure (2 skupini) - vsak PONEDELJEK od 19. do 21. ure Informacije in prijave telefon 21-130 vsak dan od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure ter pol ure pred vaio. VABLJENI! 4644 OSTALO Dam POKOSITI nekaj sena in otave in PRODAM žganje. Bukovica 11, Škofja Loka 4645 TEKSTOP1SCA za pop glasbo iščem. Informacije: Mali (064) 25-414 4646 Mlada družina, vajena kmečkega dela, želi pomagati na kmetij^ostarelim osebam. Naslov v oglasnem oddelku. 4647 Iščem INŠTRUKTORJA za angleščino za srednjo šolo. Šifra: Uspeh 4648 Vzamem KRAVO v rejo, 2 do 3 mesece. Grabče 14, Zg. Gorje 4649 r PAŠNA SKUPNOST STORŽIČ išče PASTIRJA za pašo telic ria Mali in Veliki Poljani. Interesenti lahko "pošljejo ponudbo na nasiov Gorenjska kmetijska zadruga TZO Naklo EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vest očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Srečka dt. 0 17450 17720 49970 80760 140240 52 0992 9922 29412 39232 42332 80282 029182 311142 355362 389052 54 38684 91254 027774 163224 379414 86 4136 9666 75326 38 88 8008 9018 57748 249658 472138 LOTERIJA din 40 8.040 4.040 6.040 2.040 20.040 60 600 400 4.000 2.000 8.000 4.000 20.000 50.000 20.000 20.060 80 6.000 6.080 20.000 20.000 20.000 60 600 400 2.000 60 80 400 400 8.000 1,000.000 20.060 Srečka din St. 21 120 501 200 831 200 5971 1.000 402431 20.000 23 60 63 80 73 60 83 60 57573 2.060 65743 6.000 84823 4.060 036293 100.000 483353 20.000 85 80 795 160 37385 2.080 63625 . 2.000 202645 500.000 280795 20.160 368875 20.000 7 40 0817 840 73497 8.040 057307 20.040 257007 20.040 328377 20 040 59 100 69 100 879 160 009659 20.100 352759 20.100 DEŽURNE TRGOVINE V soboto 14. maja, boda dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: od 7.30 do 14. ure Delikatesa, Kranj, od 8.30 do 14. ure Dom, Srednja vas, od 8. do 20. ure Hrib, Preddvor, Kočna Jezersko, Klemenček, Duplje in Krvavec, Cerklje. Od 8. do 14. ure pa Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 20. ure in sicer: SP pri Petrčku, Kranj, SP Pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj Begunjska 4, SP Planina, Kranj. Župančičeva 24, PC Planina, Kranj, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 8. do 18. ure in sicer SP Šenčur, PC Bitije. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7.30 do 11.30 ure Delikatesa, Kranj, ob 8. do 12. ure pa Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem in Na vasi, Šenčur. škofja loka SP Podlubnik tržič Mercator, Bistrica 14, Mercator, Trg svobode 16 in Mercator jla 6 bohinj Špecerija Market, Boh. Bistrica bled Špecerija Market, Dobe, Kajuhova ulica in Živila delikatesa, Ljubljanska GORJE Špecerija Market, Zg. Gorje LESCE Murka 3 radovljica Živila Center Ob dnevu varnosti Vzpodbuda novemu rodu reševalcev Postaja gorske reševalne službe z Jesenic ob dnevu varnosti prejema plaketo organOv za notranje zadeve za uspešno opravljene preventivne naloge — za varno hojo po gorah — ter za svoje mentorsko, usmerjevalno in vzgojno delo Jesenice — Jeseniška gorska reševalna služba je bila ustanovljena le slaba tri desetletja za Planinsko zvezo Slovenije. Kronike so si glede natančne letnice nastanka jeseniške gorske reševalne službe neenotne, neizpodbitno pa je dejstvo, da so bili Jeseničani prvi, ki so reševali ponesrečence iz karavanških sten in iz Julijcev. Pred leti je bila GRS Jesenice tudi najbolje opremljena in usposobljena. Danes razen nje v gornjesavski dolini delujejo še GRS v Ratečah, Kranjski gori in Mojstrani, ki so bliže goram in se običajno zato prve odzovejo klicu na pomoč, medtem ko jeseniški GRS preostaja stalna pripravljenost in pomoč pri večjih gorskih nesrečah, kadar preostale postaje GRS niso zadosti opremljene. Jeseniška GRS je pravzaprav pobudnik in mentor ostalim trem postajam gornjesavske doline. V glavnem jim je prepustila stensko reševanje v Julijcih, svoj delovni krog pa je omejila na Karavanke in smučišča Španovega vrha. To pa ne pomeni, da je njena aktivnost manjša kot v preteklosti. Nasprotno. Pomagajo pri številnih reševalnih akcijah, še zavze-teje pa delujejo na področju preventive. Tako jih povabijo k vsem množičnim pohodom, da planincem in alpinistom utirajo pota na Stol, Triglav, po poteh karavanških kurirjev, po Jelovici. V sodelovanju s postajami Rateče, Mojstrana in Kranjska gora se velikokrat urijo skupaj, pa tudi z drugimi bližnjimi reševalci, tržiškimi in radovljiškimi, se velikokrat družno podajo v steno. Ob ustanovitvi preostalih treh postaj gorskih reševalnih služb v občini so bili mentorji in vzgojitelji, zato so zasluženo dobili plaketo ob letošnjem dnevu varnosti od organov za notranje zadeve. »Ko vzgajamo podmladek, razen strokovnih reševalnih veščin Inšpektor Branko Celar Varnost družbe danes ni le stvar milice in ostalih strokovnih organov, temveč dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov — Kako se milica v sistemu varnosti vse bolj povezuje z občani,, iz bogatih izkušenj govori inšpektor za organizacijo in razvoj milice pri Upravi za notranje zadeve Kranj Branko Celar 1 Sodelovanje z občani je temelj varnosti Kranj — Pri kadrovanju v milico, izobraževanju r.jc-nih delavcev, skrbi '. za zakonito uporabo pooblastil ter ; reševanju pritožb občanov zoper postopke delavcev milice ima inšpektor Branko Celar veliko stika z občani. Zato se--zaveda tudi prednosti dobrega sodelovanja z njimi, kadar gre za krepi' -v \arnostnega sistema. Zamisel o sodelovanju z občani mu je podkrepilo tudi dvanajstletno praktično delo v milici, ki se je začelo v varnostnem okolišu v Skofji Loki in nadaljevalo pri prometni in mejni milici. Takole pravi: »Varnost družbe temelji na celoti zaščitnih aktivnosti, ki jih v sistemu DS opravljajo delovni ljudje in občani, milica je le poklicni del tega sistema. Za izgradnjo tega sistema, pa tudi za delo milice je pomembno, kako trdno je sodelovanje med njo in občani. Slednji morajo vedeti, kako se postaviti po robu nevarnosti, ki preti posameznikom in družbi, milica pa mora opozarjati na pojave, ki ogrožajo varnost. S tem lahko veliko prispevamo k rasti varnostne kulture in zavesti. Preventiva je te nelj za delovanje milice. V sistemu varnosti v veliki meri računamo na delovne ljudi in občane. To pomeni tudi večji družbeni vpliv na delo milice in terja našo odgovornost pred ljudmi. Moram reči, da sta se zavest in kultura samozaščite že vkoreninili v sleherno življenjsko in delovno okolje. • Ker ima milica vse več dolžnosti pri skrbi za varnost, je tudi njene delavce treba nenehno izobraževati, usposabljati in jim nakazovati poti sodelovanja z ljudmi. Ker so oblike izobraževanja silno razvejane, ker v milici ves čas skrbe za dograjevanje strokovnega znanja, je skrb za ustavnost in zakonitost družbe in njeno varnost v glavnem uspešna. Razen izobraževanja in kadrovanja v milico se inšpektor Celar ukvarja tudi s skrbjo za zakonito uporabo pooblastil milice in pritožbami občanov na postopke delavcev milice. Slednje dokazuje, da so tudi občani doumeli spdelovanje z organi varnosti in da so do njihovega dela dokaj strogi. »Na Gorenjskem je na delo milice in na uporabo pooblastil malo pripomb in pritožb in le redke so upravičene. To dokazuje, da so občani z našim delom zadovoljni, vendar naše postopke budno spremljajo in opozarjajo na netaktno ravnanje. Pomeni tudi da se miličniki na Gorenjskem v glavnem držijo svojih pooblastil. Le-ta so dokaj široka, od uporabe fizične sile, strokovnih prijemov, gumijevke, do službenega psa in slednjič orožia Občani so kajpak občutljivi, a včasih se sili in gumijevki ni mocoče izogniti, medtem ko hujše prisile na Gorenjskem domala ne uporabljamo,« povzema inšpektor Celar. O sodelovanju milice in občanov pa zaključuje: »7a zagotavljanje varnosti *naše skupnosti so te vezi nomembne. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje skupno zagotavljali varnost in skupaj grad.h- to pomembno družbeno vrednoto.« D_ ^lebir privzgajamo tudi ostale vrline, ki so potrebne gorniku in kulturnemu človeku,« pravi Pavel Dimitrov, tedanji načelnik GRS Jesenice. »V tečajih, zimskih in pomladnih vajah v reševanju ponesrečencev se pripravnik za reševalca prekali v gornika, ki je pripravljen, da v steni pomaga ponesrečencu. Pet let je potrebno, da se reševalec usposobi ter dokaže svoje strokovno znanje in člo-večansko zavest. V zadnjem času mlade reševalce usposabljamo tudi za reševanje s helikopterjem, trenutno se jih šest pripravlja za reševalce — letalce. Le-ti morajo biti tudi sicer brezhibno izurjeni, saj v najslabših razmerah ni mogoče reševati iz sten s helikopterjem, temveč na klasičen način, velikokrat pa tudi na oba načina.« Jeseniški reševalci, med katerimi sta tudi znana inštruktorja veterana Jože Mahkovec in Bloudkov nagrajenec Stane Kob-lar, s ponosom sprejemajo priznanje organov za notranje zadeve. Prejemajo ga tudi za vzorno sodelovanje z miličniki, za pomoč pri preprečevanju nezgod na smučiščih, za reševanje izpod plazov z izurjenimi lavinskimi psi (jeseniška GRS je tudi ustanoviteljica posebnega lavinskega oddelka za reševanje izpod plazov, ki ga vodi Jože Fele) in nasvete pri varni hoji v gore. Slednji so miličnikom in drugim varnostnim delavcem v veliko pomoč tudi pri varovanju državne meje, zlasti v snegu in neugodnem vremenu. Dz2lebir —----N Tekmovanje šoferjev in avtomehanikov na Bledu Bled - Jutri, 14. maja, bo na Bledu pod pokroviteljstvom medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko četrto delovno tekmovanje voznikov, avtomehanikov in avtoelektrikarjev Gorenjske. Organizacijo je prevzela Zveza šoferjev in avtomehanikov z Bleda, ki sočasno praznuje tudi 30 let obstoja. Sto tekmovalcev se bo pomerilo v sedmih različnih kategorijah. Dopoldne bodo začeli s teoretičnim delom, nadaljevali s praktičnimi veščinami, nato pa bo popoldne slavnostna povorka udeležencev tekmovanja, ki jo bodo sklenili pred hotelom Park, kjer bodo razglasili rezultate. JR _J Nevarna ograja — V Centru II na Jesenicah so poleg stanovanjskih blokov zgradili tudi poslovne prostore, ki pa so že nekaj časa dokaj čudno ograjeni. Razumljivo bi bilo, da bi ob času gradnje zavarovali ta predel in pustili ograjo do dokončanja del, vendar kljub jasnim opozorilom, da je za voznike, ki nimajo tod nobenega pregleda, silno nevarno, »plank« nikakor ne odstranijo. Kaj je res treba, da se najprej zgodi prometna nesreča, šele nato naj bi gradbeniki ukrepali? — Foto: F. Perdan r OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH GLASOVA ANKETA Varnost skupna skrb Nenehno poudarjamo, da je varnost družbe odvisna od zavesti in kulture vsakogar od nas. Ob današnjem dnevu varnosti,^ ki iz praznika organov in služb za varnost vse bolj postaja praznik vseh delovnih ljudi in občanov, smo se želeli prepričati, ali občani storimo dovolj za varnost in ali je naša kultura na zadostni ravni, da si sami zavestno in zrelo gradimo varno, mirno družbo. 91 tfft C JI 11 lil lil m • X. v > wp I T 1 ^m papirji zahteva še dodatno skrb za varnost, kajti sami se moramo obvarovati roparskih napadov. Pri delu, pa tudi v zasebi življenju imamo vsi veliko op viti z varnostjo. Varna družba smo zato, ker si sami pomagamo, ker nam družbena samozaščita vsem nalaga to skrb.« Vasil Deretič, železar z Jesenic: »Skrb za varnost je dolžnost vsakega in sčasoma nam je prešlo v zavest, da je to nekaj povsem običajnega, del našega življenja. Ker že moje poklicno delo zahteva, da imam nenehno pred očmi skrb za varnost, mi v življenju nasploh obnašanje v smislu družbene samozaščite ni nič nenavadnega. Kaj bi torej poudarjal, kako vplivam na večjo varnost... Ko sem nekoč potegnil iz vode utapljajočega se človeka, se mi je dejanje zdelo sa-moposebi razumljivo, saj je takega ravnanja dolžan vsak kulturen in človeško čuteč občan. Naša družba je varna, to pa zato, ker se sama varuje.« Jože Mlakar iz Lesc, zaposlen na bencinski črpalki: »Na tem delovnem mestu sem dolžan upoštevati vse oblike varnosti. Posebej pomembna je požarna varnost, h kateri moramo pripomoči predvsem sami, ne pa se vedno zanašati le na gasilce in druge strokovnjake. Zato imamo dvakrat letno vaje, na katerih se usposobimo za varovanje pred požari. Naš posel z denarjem, boni, vrednostnimi Nisera Bajlič, osmošolka iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju C: »V šoli imamo obsežen program varnostne vzgoje: pri prometnem krožku se naučimo marsikaj za varno obnašanje v prometu, urimo se v prvi pomoči, na raznih tekmovanjih iz SLO pa preizkušamo tudi naše znanje iz požarne varnosti. Vse to nam bo v življenju veliko koristilo. Tudi vsak zase namreč lahko veliko pripomoremo k varnosti: v šoli. pri telovadbi, doma, na cesti. V šoli skupaj z učitelji razvijamo pravi odnos do varnosti, vendar bi učenci morali zanjo še bolj skrbeti kot dbšlej.« D. t. J Dodatne avtobusne vožnje Kranj - V ponedeljek je bila v zgodnjih jutranjih urah, kč proti industrijskim centrom na Gorenjskem začenjajo voziti prvi delavski avtobusi, še gneča kot ves pretekli mesec, ko smo istočasno premaknili uro in začetek delovnega časa. Da smo se pri tem eni držali dogovora, drugi spet ne, se je odrazilo na jutranjih konicah, saj avtobusni prevozniki niso zmogli prepeljati tolikšnega zalogaja potnikov, kot so ga poprej lahko v manjših treh konicah. S ponedeljkom pa se bo medkrajevni in primestni potniški promet na Gorenjskem po zaslugi prevoznikov Alpetoura in- Integrala precej izboljšal. Prevoznika sta namreč vsem prevozom proti Kranju in Ljubljani dodala po eno zgodnejšo vožnjo. Na ta način se je že v torek jutranja gneča na avtobusnih postajah zmanjšala. Razen tega naj bi se poslej ne dogajalo več, da gi gorenjski učenci ne mogli priti v ljubljanske šole do 7. ure zjutraj, prav tako pa je zdaj tudi rešena povezava z letališčem Brnik v jutranjih urah. L. M. NESREČE PREHITER MOTORIST Belo polje - Prehitra vožnja in spolzka cesta sta razloga za prometno nesrečo, ki se je v sredo, lL.naja, pripetila nemškemu državljanu Christanu Michaelu Kurtu Adamu, staremu 22 let, iz Berlina, na Belem polju pri Kranjski gori. Adam je s težkim motorjem kawasa-kijem pripeljal z Jesenic. Zaradi prehitre vožnje ga je na mokri cesti spodneslo, tako da je padel na desni bok in nekaj časa z motorjem tako drsel. V nesreči se je huje poškodoval. Ponesrečenca so odpeljali v jeseniško bolnišnico. TRČIL V NASPROTI VOZEČI AVTO Preddvor - V sredo, 11. maja, se je v Preddvoru zgodila prometna nesreča, v kateri sicer ni bil nihče ranjen, gmotna škoda pa znaša 65.000 dinarjev. Voznik »lička« Da-niel Križnar, star 37 let, doma iz Bistrice pri Tržiču, je vozil proti Zgornji Beli. Ker je bil prehiter. ga je v nepreglednem ovinku zaneslo v levo, kjer je oplazil nasproti vozeč! osebni avtomobil 25-letnega Kranjčana Marjana Govekarja. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Kranj — Voznik tovornjaka. Spletni Janko Frakelj iz Škofje Lete, je v ponedeljek, 9. maja, v se r ~ foriziranem križišču na cesti Ki —Škofja Loka zaradi prekratke nostne razdalje povzročil pror nesrečo. Vozil je iz Škofje tesno za kombijem, ki ga je vozil letni Anton Jeraj iz PirniČ. Pri maforju je Jeraj ustavil, tedaj pa tovornjak trčil vanj tako silovito, i je v kombiju odtrgalo oba predr, sedeža. Jeraj je bil v nesreči laže ranjen. D £ Požar na domačiji Poljšica — Včeraj okrog četrte are zjutraj so sosedje opazili požar na 300 let stari nenaseljeni hiši z gospodarskim poslopjem v podaljšku na Poljšici. Hiša je spominsko z&-varovana, last Simona Goloba, ki zdaj živi pri sestri. Začelo je goreti v gospodarskem poslopju, kjer so bile naložene suhe butare, nekaj suhih desk in kup žaganja. Od tod se je ogenj razširil na ostrešje gospodarskega poslopja in stanovanjskega dela, kritega s skodlami. Preden je ogenj razneslo, so že prišli gasilci in rešili preostalo. Vzrok požara še raziskujejo, škodo pa so za zda.' ocenili na 500.000 dinarjev. Hiša je bila zavarovana za 100.000 dinarjev Nezgoda na žičnici Vogel _ Na tovorni žičnici na Voeel ie v torek, 10. maja, iztiril tovorni priklopnik. Alpetourovi delavci so na gornji postaji žičnice nanj naložili več rabljenih smuči m opreme, ki naj bi jo v dolini popravili Pri transportu je nekaj smuči zdrknilo iz tovornega priklopnika in se ujelo za lovilko na stebru žičnice. uAr.i. zanihal, priklopnik pa f&TS Strgal z n.stoe vrv,, DB se ie raztrese! po po-SjrSko5ea jri Približno 20aw dinarjev. - §g ' /