Za slovo
Z današnjo številko člani uredniškega odbora in urednica zaključujemo zadnjo "na{o" {tevilko Rokovnja~a. In kot se ob zadnji {tevilki spodobi, bo tokratni uvodnik namenjen slovesu.
Kot re~eno - vse skupaj se je za~elo natanko pred tremi leti - aprila 2004. Začetne razmere so nam bile v tistem trenutku žal precej nenaklonjene. Imeli smo zelo malo časa za pripravo nove številke in resničnosmo morali vložiti vse svoje moči in znanje v to, da je Rokovnjač tisti mesec normalno izšel in še celo v novi podobi - z naslovnico in novimi rubrikami ter z vsemi članki. Računalnik, ki smo ga podedovali od prejšnjega odbora, je bil izpraznjen in neuporaben. Saj ne, da bi želeli brskati po kakšnih starih podatkih - to nas niti ni zanimalo, niti nismo imeli časa, saj smo imeli čisto dovolj dela s pripravami nove številke -, ampak na računalniku ni bilo nič, niti naloženih programov, kar nam je močno onemogočalo normalen začetek. Pa vendar smo uspeli in speljali. Mogoče se v tem trenutku precej zadev v Rokovnjaču zdi samoumevnih, pa vendar mi lahko verjamete, da so vse stvari postavljene in imenovane z določenim namenom. Je pa res nekaj - morali smo nadaljevati že začeto delo prejšnjega odbora, v našem interesu pa je bilo, da stvari izboljšamo. Spremeniti obstoječe stanje je dostikrat dosti lažje kot postaviti stvari popolnoma na novo. Tako smo tudi prepričani, da bo Rokovnjač z novim uredniškim odborom in novo urednico veliko pridobil, saj je potrebno zadeve le nadgraditi. In še v nečem je razlika: novi uredniški odbor in urednica imajo bistveno več časa za pripravo "svoje" prve številke in tudi zaradi tega se vsekakor obeta kvalitetnejša zadeva, kar iskreno pozdravljamo in podpiramo. K dejstvom o začetkih in koncih bi rada pristavila še svoje osebno mnenje in razlago z osebno noto (to bi rada poudarila, ker v tem trenutku vsebina prehaja iz racionalnih dejstev na moje občutke). Za začetek urednikovanja pred tremi leti sem se odločila sama z zavedanjem, da začetek ne bo ravno rožnat in da mi razmere ne bodo naklonjene. Pa vendar sem sprejela izziv, za katerega mi resnično ni žal. Bila je izkušnja, za katero sem iskreno hvaležna. V tem času sem se naučila kar precej novega glede urednikovanja (kar mi bo vsekakor prišlo prav tudi v prihodnje pri drugih projektih), predvsem pa sem hvaležna, da sem v tem času spoznala ogromno čudovitih ljudi. Spoznala sem tudi drugo, temno plat nekaterih, ampak v primerjavi z dobroto in pozitivno energijo, ki me je obdajala, je bilo tistih nekaj negativnosti prav zanemarljivih. Verjamem, da se vsaka stvar v življenju zgodi z določenim namenom, zato vem, da moja funkcija urednice ni bila sama sebi namen, ampak je imela bistveno globlje razsežnosti. Ljudem, ki so mi v teh treh letih pomagali in mi stali ob strani, bi se rada iskreno zahvalila in vam povedala, da ima moje srce zelo dober spomin. Imenuje se hvaležnost. Zanimivo pa je še nekaj: pred osmimi leti sem se preselila iz lukoviške občine v Mengeš, potem pa me je pot zopet prinesla nazaj v domači kraj, v njegovo dogajanje in ljudi sem se mogla tokrat resnično vživeti. Kot da bi me hotel nekdo opozoriti, da sem v vseh letih, ko sem živela tukaj, morda nekaj spregledala in sem morala to zdaj najti. In sem našla! Čudna so pota Gospodova _
V uredniškem odboru so bili štirje izjemni ljudje, ki jih cenim in spoštujem in, ki sem jih, to lahko rečem, kar dodobra spoznala. Nikoli ni bilo čutiti nikakršne zahrbtnosti in nikakršnih slabih namenov. Bili smo delovna skupina petih različnih ljudi - različnih starosti, različnih poklicev in
Obvestilo
V zadnjih mesecih smo imeli kar nekaj težav z elektronsko pošto, zato se iskreno opravičujemo vsem, ki ste zaman iskali svoje prispevke, kljub temu da ste jih korektno poslali po elektronski pošti. Veliko elektronske pošte namreč v zadnjih mesecih nismo prejeli. Hvala za razumevanje.
^ Uredniški odbor
različnih pogledov na svet, pa kljub temu homogena skupina, ko se je govorilo o ciljih in strategijah našega dela na Rokovnjaču. Povezovalo nas je delo, ki smo ga želeli čim bolje opraviti in rezultati, ki smo jih želeli doseči. Na vsakem sestanku je bilo veliko idej, ki smo jih uresničili, če so nam to le dopuščale možnosti. Zdaj lahko z gotovostjo trdim, da smo uspešno gospodarili z zaupanim proračunskim denarjem, namenjenim za glasilo, saj smo poleg 11 številk Rokovnjača ob koncu leta dvakrat dodali koledar, kupili kar nekaj tehnične opreme za normalno delovanje odbora, vsako leto ste lahko v eni od prvih številk Rokovnjača zasledili tudi finančno poročilo poslovanja v preteklem letu. Stroški letošnjega koledarja so "padli" v proračun letošnjega leta, toda vemo (ker smo to tudi dokazali), da kljub temu lahko do konca leta normalno izide vseh 11 številk.
Iskrena hvala tudi vsem dopisnikom - tistim občasnim kot tistim, ki ste sodelovali malodane v vsaki številki. Vi ste tisti, ki ste ljudem Rokovnjača delali zanimivega! Hvala tudi za vsa pisma in besede pohvale in tudi konstruktivne kritike, ki nam je dala volje za še boljše delo. Prav za konec bi rada povedala še tole: na tekoči razpis za novega urednika se nisem prijavila iz čisto enostavnih razlogov - imam zelo zahtevno službo, veliko sem tudi na poti in rada bi zaključila študij. Človek lahko sicer dela veliko stvari hkrati, vendar menim, da se to pozna na kakovosti dela. Zato želim delati manj stvari in te bolj kakovostno. To je vse.
Kot sem rekla že zase, velja tudi za uredniški odbor: poslavljamo se z veseljem, ne z grenkobo. Hvaležni smo za tri leta skupnega dela in hkrati zadovoljni, da končujemo neko obdobje in da zapuščamo izdelek, na katerega smo ponosni.
Sicer pa v imenu uredniškega odbora in svojem imenu novemu uredniškem odboru in novi urednici želimo vse dobro, veliko dobrih idej in veliko plodnega medsebojnega sodelovanja ter uresničitev zastavljenih ciljev!
^ Urednica & uredniški odbor
P.S. Na naslovnici je petletni Nik - deček, ki je bil tudi na "naši" prvi naslovnici Rokovnjača, le da je bil takrat star dve leti...
Občina Lukovica v sodelovanju z občinami Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v okviru Podjetne regije
V A B I
na spomladansko cvetlično razstavo v Arboretum v Volčjem
Potoku (razstava tulipanov, cvetlična razstava, razstava vrtnarstva in vrtne opreme), ki bo potekala v času od petka, 27. aprila 2007, do nedelje, 6. maja 2007, med 8.00 in 20.00 uro.
V nedeljo, 29. aprila 2007, se bo med 10.00 in 18.00 uro predstavila Občina Lukovica s
-	KUD-om Fran Maselj Podlimbarski, ki bo pripravil razstavo o
književnih delih z območja občine Lukovica;
-	ob 14.00 uri bo skozi Arboretum promenada Godbe Lukovica;
- Društvo podeželskih žena Lukovica pa bo poskrbelo za kulinarične dobrote.
Vljudno vabljeni!

OBVESTILO
Lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov obveščamo, da bodo tehnični pregledi teh vozil potekali po naslednjem razporedu:
AS
DOM2ALE
ČETRTEK, 3. 5. 2007
PETEK, 4. 5. 2007
PETEK, 4. 5. 2007
PONEDELJEK, 7. 5. 2007
TOREK, 8. 5. 2007
TOREK, 8. 5. 2007
PONEDELJEK, 14. 5. 2007
OD 8.00 DO 12.00 IN
OD 13.30 DO 18.00 URE V MORAVČAH
NA PARKIRIŠČU OB CERKVI
OD 8.00 DO 12.00 URE V MORAVČAH NA PARKIRIŠČU OB CERKVI
OD 13.30 DO 18.00 URE NA TROJANAH PRED GASILSKIM DOMOM
OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA
OD 8.00 DO 12.00 URE V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA
OD 13.30 DO 18.00 URE V KRAŠNJI PRED GASILSKiM DOMOM
OD 8.00 DO 12.00 URE V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik!
Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo.
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila !
Darko Gognjavec, direktor
Godba Lukovica vabi na tradicionalne prvomajske nastope, ki bodo potekali v
ponedeljek, 30. aprila 2007, po naslednjem razporedu:
16.00 Vrhovlje 19.30 Blagovica 16.45 Zlato Polje 20.45 Prevoje
Vljudno vabljeni!
Moto klub ROKOVNJAČI vabi vse člane in simpatizerje na otvoritveno vožnjo v sredo, 2. maja 2007, s štartom ob 11.00 iz Lukovice. www.mkrokovnjaci.com

KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba
Lukovica, Stari trg 19
e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116
•	SUBVENCIJE 2007:
Rok za oddajo zbirne vloge je 15. maj 2007. Vlogo lahko oddate še 25 dni po tem datumu (do 9. 6.), vendar so dodeljena sredstva nižja za 1 % (OMD, SKOP, KOP) oz. 4 % (plačilne pravice) za vsak dan zamude. Možna je tudi dopolnitev že oddane vloge. Podrobnosti o dopolnitvah so napisane na navodilih "subvencije 2007", ki ste jih dobili v KSS.
•	ODDAJA MLEKA NA DOMU:
Rok za oddajo letnega poročila za neposredno prodajo mleka (prodajo na domu) - za vse, ki imate kvote za neposredno prodajo, je po spremembi Uredbe o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 10/2005 in 132/2006) prestavljen s 30. 4. na 15. maj. Poročilo je potrebno oddati na obrazcu MK-6.
•	TESTIRANJE ŠKROPILNIC: Škropilnice je obvezno testirati vsake dve leti. Testiranje bo opravila Biotehniška fakulteta, in sicer:
Šentvid pri Lukovici (parkirišče pri cerkvi), 11. 6. dopoldan od 8.30 ure, Blagovica (pri KS), 12. 6. od 8.30 do 10. ure,
Moravče (pri zadrugi), 24. in 25. 5. dopoldan.
V cisterni pripeljite s seboj vodo!
•	TEČAJ VARSTVA RASTLIN:
Vsi, ki za varstvo rastlin uporabljate fitofarmacevtska sredstva, morate imeti za nakup in uporabo teh sredstev obvezno opravljen tečaj varstva rastlin. Tečaj bo potekal v Kulturnem domu na Rodici (pred Biotehniško fakulteto) od 22. do 24. 5. 2007 vsak dan od 9. do 15. ure. Za prijavljene je udeležba na tečaju obvezna. Ob koncu tečaja bo izpit, na osnovi katerega boste dobili potrdilo o usposobljenosti. Na tečaj se je OBVEZNO PRIJAVITI do 15. 5. 2007. Prijavnico dobite v KSS, kjer je potrebno pred začetkom poravnati tudi stroške tečaja.
^ Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka
GLASBENA ŠOLA DOMŽALE

RAZPIS ZA VPIS V ŠOL. LETO: 2007/08
Inštrument/ petje/ skupina:	Domžale:	Mengeš:	Priporočena starost:	Dodatni pogoji za vpis:	Opombe:
klavir	g	2	7-9 let		
orgle		3	11-18 let	uspešno končani najmanj 4 letniki klaviq'a in nauka 0 glasbi	
harmonika	4	3	7-9 let		
violina	4		7-9 let		
violončelo	2		7-9 let		
kitara	5	2	8-10 let		
flavta	1		10-12 let		
klarinet	5		10-12 let		
trobenta		2	9-11 let		
tolkala		1	9-18 let		
petje	2	1	dekleta 17-24, fantje 18-24 let		
Predšolska glasbena vzgoja	29	14 v primeru, da bo prijavljeno zadostno število učencev	leto rojstva 2002	ne opravljajo sprejemnega preizkusa	VPIS od 6. 6. do 8. 6.2007 od 8.-15. ure v GŠ Domžale Ljubljanska cesta 61, Domžale
Glasbena pripravnica	12	13	leto rojstva 2001	ne opravljajo sprejemnega preizkusa	VPIS od 6. 6. do 8. 6.2 007 od 8.-15. ure v GŠ Domžale Ljubljanska cesta 61, Domžale
SPREJEMNI PREIZKUSI za vpis na instrumente/petje bodo v petek, 25. maja 2007, ob 16. uri ter v soboto, 26. maja 2007, ob 9. uri v prostorih GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. V Mengsu bodo sprejemni preizkusi v soboto, 26. maja 2007, ob 9.uri v prostorih GŠ Domžale, oddelek Menges; Trdinov trg 8, Menges. REZULTATI sprejemnih preizkusov bodo znani 5. junija 2007.
VPIS za sprejete učence bo potekal od srede, 6. junija, do petka, 8. junija 2007, od 8.-15. ure v prostorih GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. VABLJENI!
DRUŠTVO KRAJANOV SP. IN ZG. TUŠTANJA
vabi na
14. TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE,
ki bo 1. maja 2007 na GRADU TUŠTANJ PRI MORAVČAH
Vabimo vse ljubiteljske lastnike in uporabnike oldtimerjev (avtomobilov in motorjev starih nad 30 let), da se tudi letos udeležite in sodelujete v povorki in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto: 1. maja od 11.00 ure dalje pri Gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico). Prijave do 12.30, start pa ob 13.00 uri. Povorka bo potekala po cestno-prometnih predpisih na relaciji Zalog pod Sv. Trojico-Krašce-Tuštanj.
PROGRAM, ki ga nudimo našim cenjenim obiskovalcem:
4:00 Start POHODA planincev po Moravški planinski poti (izpred Gradu Tuštanj), org. PD Moravče 10:30 Pihalna GODBA Moravče 11.00 ansambel VESELI SVATJE 12:30 ŽIV-ŽAV s KLOVNOM ŽARETOM
13:00 Start povorke OLDTIMERJEV izpred gostišča Soklič v Zalogu pod Sv. Trojico 14:00 IRENA VRČKOVNIK 16:00 BRANE KLAVŽAR
17:00 Prihod PLANINCEV z Moravške planinske poti 18:00 POPn DEKL 20:00 SVETLINI
Bogat ribolov.
Poskrbljeno bo za dobro domačo hrano. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Možnost ogleda notranjosti gradu z muzejsko zbirko. Poskrbeli bomo tudi za najmlajše. Preživeli boste lep in prijeten dan v naši družbi.
A POKROVITELJ SREČANJA: OBČINA MORAVČE

Vabimo vas
N.A ZDRAVO ZABAVO OB GR^IŠKEM JEZERU 2007 s tradicionalno prireditvijo za tekače rekreativce
„Tecimo na Gradišče 2007"
Vabimo vse tekače rekreativce, družine z otroki, ljubitelje narave, vse, ki cenijo kakovostno in aktivno preživljanje prostega ~asa,
v soboto, 26. maja 2007, ob 10.00 ob Gradiško jezero
Poleg tradicionalne tekaške prireditve „Tecimo na Gradišče 2007" smo predvideli pester program za sprehajalce, družine z otroki in ljubitelje hitre hoje.
Za vas bomo pripravili lov na skriti zaklad za otroke, živo glasbo, dobro hrano, srečolov in „Gradiško tržnico". Prijave za tekače sprejemamo na dan prireditve do 9.00.
Dodatne informacije: 041 312 716 ali na tdgradicse@yahoo.com
Vodoterm Radomlje d.o.o.
Škrjančevo 8 1235 Radomlje
Razpisuje delovno mesto PRODAJALCA / SKLADIŠČNIKA (m)
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične stroke
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na omenjenem področju dela
-	od kandidata se pričakuje strokovnost, vestnost, poštenost in korektnost
-	kandidat je lahko tudi inštalater vodovoda in centralne kurjave
Kandidati naj krajši življenjepis in morebitne reference prejšnjih delodajalcev čimprej pošljejo na naslov:
Vodoterm d.o.o. Radomlje
Škrjančevo 8, 1235 Radomlje, z oznako "Prijava za razpis prodajalec/skladiščnik".
OBVESTILO
Ministrstvo za javno upravo obvešča, da je zaradi spremembe Uredbe o upravnem poslovanju, ki bo začela veljati 1. maja 2007, spremenjena veljavna ureditev uradnih ur državne uprave, to je upravnih enot in območnih enot organov:
Davčnih uradov z izpostavami Carinskih uradov z izpostavami Območnih enot uprave RS za javna plačila Območnih geodetskih uprav z geodetskimi pisarnami
Območnih uradov veterinarske uprave, razen veterinarske inšpekcije, z izpostavami Uprav za obrambo z izpostavami Izpostav uprave za zaščito in reševanje s pisarnami.
Centrov za socialno delo
Območnih služb z uradi za delo Zavoda RS
za zaposlovanje Slovenije
Območnih enot in izpostav Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije
Območnih enot in izpostav Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije
V	skladu z navedeno spremembo bodo uradne ure:
V	ponedeljek in torek od 8.00 do 15.00 ure
V	sredo od 8.00 do 18.00 ure
V	petek od 8.00 do 13.00 ure
V	Upravni enoti Ljubljana in območnih enotah organov na njenem območju bodo uradne ure na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v izmenah in posluje s strankami:
V	ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 18.00 ure
V	sredo od 8.00 do 19.00 ure
V	petek od 8.00 do 14.00 ure
Uradne ure bodo v vseh upravnih enotah in območnih enotah tudi vsako prvo soboto v mesecu (ali drugo, če prva pride na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan) od 8.00 do 12.00 ure.
Prva delovna sobota bo 5. 5. 2007.
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

BOMO ZNALI IZKORISTITI PRILOŽNOST?
Leto 2007 je prvo leto razvojnega obdobja 20072013, ko naj bi se na podeželju in v kmetijstvu zgodile korenite spremembe. Poleg napovedanih sprememb na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti, sprememb pri koriščenju neposrednih plačil oziroma subvencij, se obetajo tudi nove možnosti za koriščenje sredstev, namenjenih razvoju podeželja. Sredstva, ki bodo namenjena slovenskemu podeželju, se bodo koristila predvsem iz žaklja Evropskega sklada za razvoj podeželja, ki predstavlja enega izmed evropskih strukturnih skladov. Da bomo sredstva tega sklada lahko koristili, bo potrebno na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pripraviti ustrezne dokumente, ki bodo predstavljali razvojne strategije na vseh omenjenih ravneh. Na lokalni ravni so to lokalne razvojne strategije - dokumenti, ki vsebujejo programe razvoja podeželja za določeno občino - skupino občin, na regionalni ravni so to Regionalni razvojni programi, na nacionalni ravni pa je to razvojno področje predstavljeno v dokumentu Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Dokument je še vedno v fazi osnutka (na vpogled na spletni strani MKGP http://www.mkgp.gov.si/) in za konkretno koriščenje sredstev bo potrebna predhodna potrditev dokumenta s strani Evropske komisije in sprejetje pri vladnih organih. Po sprejetju dokumenta lahko pričakujemo javne razpise, na osnovi katerih bo mogoče koriščenje sredstev tako imenovanih štirih razvojnih osi, ki jih je Evropska skupnost določila za dosego zastavljenih razvojnih ciljev znotraj politike razvoja podeželja. Evropska politika razvoja podeželja zasleduje predvsem tri cilje, in sicer: 1. izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva s podporo za prestrukturiranje, razvoj in inovacije,
2.	izboljšanje okolja in krajine ter
3.	izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti.
Marsikateri prebivalec podeželja si ne zna predstavljati, kaj pravkar našteti pojmi sploh pomenijo. Predvsem pojmi diverzifikacija, prestrukturiranje in inovacije predstavljajo neznanke, zaradi katerih je razumevanje ciljev razvojne politike podeželja marsikomu otežkočeno. Preprosto povedano, bodo v prihodnjih sedmih letih podpore za razvoj podeželja namenjene (poleg spodbujanja primarne kmetijske proizvodnje: modernizacija kmetijskih gospodarstev, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, dvig konkurenčnosti v pridelavi in predelavi, izvajanje ukrepov povezanih z varovanjem okolja in območij z omejenimi dejavniki za pridelavo ukrepi) tudi razvoju nekmetijskih dejavnosti na podeželju, ohranjanju in izboljševanju dediščine podeželja, obnovi in razvoju vasi, razvoju osnovnih storitev za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo, podpori za ustanavljanje in razvoj mikro podjetji, izvajanju lokalnih razvojnih strategij in podobnemu. Za doseganje tretjega cilja, to je izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, so predvideni ukrepi, s katerimi naj bi se vzpodbujal predvsem razvoj dejavnosti, ki niso neposredno vezane na kmetijsko pridelavo. Gre za razvoj turizma, obrti, predelavo nekmetijskih proizvodov, koriščenje obnovljivih virov energije, razvoj trgovin s kmetijskimi in nekmetijskimi pridelki in izdelki. Podpirala naj bi se že delujoča podjetja na podeželju in podjetja v nastajanju, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo (nekmetijski sektor). Za doseganje višje kakovosti življenja po vaseh se bodo vzpodbujale dejavnosti, ki so vezane na zagotavljanje osnovnih storitev za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo - gre za zagotavljanje
varstva otrok, varstvo starostnikov na kmetijah, razvoj terapevtskih kmetij (kmetij s posebnimi terapevtskimi programi za različne ciljne skupine), zagotavljanje zdravstvene oskrbe, oskrbe z osnovnimi živili ^ Koristniki razvojnih sredstev bodo za koriščenje iz tega naslova potrebovali poslovne načrte, s katerimi bodo dokazovali upravičenost do sredstev za naložbe v osnovna sredstva, znanje ^
Tako imenovana tretja razvojna os poleg naštetega namenja podporo tudi obnovi in razvoju vasi ter ohranjanju in izboljševanju dediščine podeželja. Sredstva se bodo namenjala izgradnji in ureditvi prostorov za trženje lokalnih pridelkov, urejanju površin, ki služijo skupnim namenom v podeželskih naseljih (športna, otroška igrišča, javne rekreacijske površine ureditvi infrastrukture znotraj naselij (pločniki, parkirišča, kolesarske poti, javna razsvetljava	izgradnji tematskih poti,
večnamenskih zgradb itd. Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja pomeni podporo naložbam v objekte, ki imajo poseben pomen za ohranjanje dediščine, izgradnjo muzejev na prostem, eko muzejem, objektom vrtnega in parkovnega oblikovanja, postavitvi stalnih razstav domače in kulturne dediščine posameznega območja. Občina Lukovica kot izrazito podeželska občina lahko pelje na tem področju bolj aktivno politiko ter v sklopu tega zagotovi t. i. dobro podporno okolje. To pomeni, da sprejme razvojno naravnan proračun ter zagotovi sredstva za pripravo dokumentacije za povsem konkretne projekte ter vzpostavi osnovno infrastrukturo, potrebno za delovanje gospodarskih dejavnosti.
Nenazadnje pa smo projekti ljudje in od nas je odvisno, ali bomo priložnost izkoristili.
A TomaŽ Močnik
Zoran Jankov} bo predsedoval Svetu Ljubljanske urbane regije
Na konstitutivni seji Sveta Ljubljanske urbane regije (Svet LUR) 17. aprila 2007 so za novega predsednika Sveta izvolili župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča, za njegovega namestnika pa dr. Marjana Riharja, župana občine Vrhnika.
Na seji, ki je potekala v prostorih Mestne občine Ljubljana (MOL), so prisotni obravnavali in sprejeli Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007-2013 (RRP LUR 2007-2013) ter izhodišča za pripravo Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske regije za obdobje 2007- 2009 (Izvedbeni načrt RRP LUR 2007-2009). Obe gradivi je novim članom Sveta LUR predstavila mag. Lilijana Madjar, vršilka dolžnosti direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). RRP LUR 2007-2013 je temeljni dokument LUR, ki opredeljuje ključne ukrepe za uresničevanje vizije LUR in za katerega je marca letos podala pozitivno mnenje tudi Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Oblikovala ga je RRA LUR skupaj s svojimi razvojnimi partnerji.
Dokument RRP LUR 2007 -2013 tako opredeljuje korake in ukrepe za spodbujanje regijske ustvarjalnosti in sodelovanja za doseganje visoke kakovosti bivanja v LUR in njene konkurenčnosti v mednarodnem prostoru. Obravnava osem glavnih ukrepov za uresničevanje vizije razvoja LUR, ki se nanašajo predvsem na dostopnost, ki bo pripomogla k večji kakovosti življenja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, načrtovanje kakovostnega življenjskega prostora, učinkovite komunalne storitve, enake možnosti za večjo konkurenčnost regije, spodbujanje regijskih kulturnih programov, postopno prehajanje na E-upravo ter na takšen razvoj okolja, ki bo podpiral podjetništvo. Skupna izvedbena vrednost celotnega programa znaša nekaj več kot 836 milijonov evrov, od tega je predvidenih približno 450 milijonov evrov javnih ter približno 384 milijonov zasebnih sredstev. V okviru javnih sredstev namerava regija črpati tako domače finančne vire kot tudi evropske. V nadaljevanju seje je v. d. direktorice mag. Lilijana Madjar predstavila izhodišča za Izvedbeni načrt RRP LUR 2007-2009. Izvedbeni načrt
regionalnega razvojnega programa je nabor usklajenih razvojnih projektov, ki predstavljajo uresničevanje razvojnega programa. Izvedbeni načrt bo vseboval nabor prednostnih projektov regije in subregije, finančne okvire ter sistem izvedbe in finančne konstrukcije za vsak projekt posebej. Za pripravo Izvedbenega načrta RRP LUR 2007-2009 mora regija takoj pristopiti k procesu priprave seznama prednostnih projektov, za katere je potrebno preveriti ali ustrezajo pogojem in merilom izvedljivosti, ki so bili na seji članom Sveta LUR tudi podrobneje predstavljeni. Projekti, ki bodo ustrezali predstavljenim kriterijem in merilom, bodo lahko prioritetno uvrščeni v Izvedbeni načrt RRP LUR 2007-2009.
Na lokalnih volitvah se je, od skupaj 26 županov občin, ki tvorijo Ljubljansko urbano regijo (LUR), zamenjalo 10 županov, ki so se seje Sveta LUR tokrat udeležili prvič.
A mag. Lilijana Madjar, v. d. direktorice RRA LUR

Sporočilo za javnost
V	ponedeljek, 26. marca, smo se na sedežu Občine Trzin zbrali predstavniki, župani oziroma podžupani občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče in Trzin ter poslanci DZ RS Cveta Zalokar Oražem, Tomaž [tebe in Rudi Veršnik, vsi izvoljeni na območju t. i. Podjetne regije, ki združuje že naštete občine, poleg njih pa še občini Lukovica in Vodice. Na sestanku, ki sva ga kot pobudnika sklicala Cveta Zalokar Oražem in Tone Peršak, smo obravnavali odprta vprašanja v zvezi s predlagano pokrajinsko zakonodajo; še poseben poudarek je bil na predlogu zakona, s katerim naj bi DZ ustanovil štirinajst pokrajin v RS. Soglašali smo, da so predlagani zakoni na številnih področjih pomanjkljivi (financiranje, viri financiranja, število pokrajinskih svetnikov, pristojnosti sveta občin _). Še posebej kritični pa smo bili do predloga Zakona o ustanovitvi pokrajin in položaja, ki ga ima v njem osrednja slovenska regija, vključno z našimi občinami.
Župani občin, ki sestavljajo Podjetno regijo kot del sedanje statistične Osrednje slovenske regije, ter ostali sodelujoči, smo prepričani, da bi bilo mnogo bolj ustrezno, če bi v RS ustanovili bistveno manjše število pokrajin, pri čemer bi morali upoštevati zgodovinska oziroma tradicionalna območja in meje, ki so se v preteklosti že uveljavile kot smiselne in geografsko, gospodarsko in celo jezikovno oziroma kulturno utemeljene. Kar zadeva v predlogu zakona predlagane pokrajine, župani navedenih občin zavračamo zamisel t. i. osrednje slovenske pokrajine, ki bi bila v vseh pogledih neprimerljiva z ostalimi predlaganimi pokrajinami. To velja tako za velikost te pokrajine, ki naj bi vključevala tudi MO Ljubljana oziroma Ljubljano kot glavno mesto, ki bi po naši presoji in po zgledu številnih drugih prestolnic morala dobiti status samostojne pokrajine, kakor tudi za neustrezno sestavo te pokrajine, v kateri bi vse druge občine bile hočeš nočeš politično, gospodarsko in tudi v drugih pogledih v podrejenem položaju. Župani občin, ki ležijo severno in vzhodno od Ljubljane, ravno zato, ker želimo z MO Ljubljana ohraniti partnerski odnos in dobro ter enakopravno sodelovanje, ocenjujemo, da predlagana rešitev ni sprejemljiva; še zlasti ne glede na predlagani sistem volitev in razmerja med nosilci oblasti v prihodnjih pokrajinah in tudi glede na predlagani sistem financiranja pokrajin. Prepričani smo, da bi ta rešitev, če bi bila sprejeta, zelo slabo vplivala na razvoj območja okrog Ljubljane, pri čemer posebej izpostavljamo delovanje na področjih gospodarskih javnih služb, družbenih dejavnosti in najbrž tudi na področju poselitve in gospodarstva. Na sestanku zbrani predstavniki občin zahtevamo v primeru, da pokrajin ne bo bistveno manj, ustanovitev lastne posebne pokrajine, v katero bodo vključene občine, ki ležijo severno in vzhodno od Ljubljane. To zahtevo utemeljujemo tudi z dejstvom, da bo pokrajina, ki naj bi vključevala zlasti širše porečje Kamniške Bistrice oziroma osrednji del severnega porečja Save, torej del, ki je povezan z mnogimi skupnimi problemi in interesi, še vedno veliko večja od nekaj že predlaganih pokrajin, predvsem pa razvojno sposobna in v vseh pogledih konkurenčna.
Svojo zahtevo dodatno utemeljujemo z ugotovitvijo, da je v preteklosti na tem območju že obstajal t. i. Kamniško-litijski okraj, ki je nesporno izpričal svoje gospodarske in druge zmožnosti. Obnovitev tega okraja z dopolnitvami, ki izhajajo iz nadaljnjega razvoja po ukinitvi tedanjih okrajev, je po našem prepričanju veliko bolj smiselna kot vztrajanje pri nenaravnem konceptu osrednje slovenske pokrajine. Zbrani predstavniki občin in poslanci smo se dogovorili, da bomo v naslednjih dneh pripravili obširnejši in vsebinsko dodatno utemeljen predlog ustanovitve pokrajine za območje severno in vzhodno od Ljubljane.
V	imenu sodelujočih na sestanku:
A Cveta Zalokar Oražem, poslanka v DZ RS, l. r.
Anton Peršak, župan Občine Trzin, l. r.
Travniški sadovnjaki - dediščina, vredna ohranitve
Sadjarstvo je imelo v preteklosti pomembno mesto v vsakdanjem življenju prebivalcev Črnega grabna. Predstavljalo je tudi vir dohodkov podeželskega prebivalstva. Zasaditev travniških sadovnjakov je bila najbrž zasnovana na podlagi sadnega izbora za takratno državo Avsto-Ogrsko. Bližnja preteklost ni bila preveč prijazna do kmečkih sadovnjakov. Mehanizacija, ki se je uvajala v kmetijstvu, je narekovala svojevrstno ureditev površin. Sadna drevesa na travnikih so
postala moteč element za uporabo mehanizacije. Tradicionalno sadjarstvo se je vse bolj umikalo strnjenim površinam intenzivnih gostih nasadov. Grozilo je, da bodo travniški sadovnjaki izginili. Žal bi z njimi izgubili tudi vse stare sorte, ki so se v njih še ohranile.
Komisija za kmetijstvo pri občini Lukovica je lani podprla projekt, v okviru katerega se je odvijalo več aktivnosti na področju oskrbe obstoječih nasadov, o zasaditvi in izbiri primernih sort za različne namene ter o možnostih pridelave in predelave različnih sort sadja gospodarske vrednosti sadja. Ta projekt bi bilo letos smiselno nadaljevati, popisati posamezne sorte jablan in hrušk ter opisati možnosti za predelavo posameznih sort.
Z ohranitvijo travniških sadovnjakov se bo ohranil tudi ves sortni potencial, z nekaterimi ukrepi in znanji bi bilo mogoče v obstoječih nasadih ohraniti tako pridelovalni potencial in kulturno krajino, kot tudi vse posebnosti, ki jih je v našem tradicionalnem sadjarstvu veliko. Stare sorte jablan in travniški sadovnjaki so pomembni za ohranjanje biološke raznovrstnosti, hkrati pa ponujajo okolju prijazno pridelavo sadja.
Travniški sadovnjaki ponujajo pestrost drevesnih oblik, pester nabor sort, pestro sestavo rastlinskih in živalskih vrst, številne vrste ptic, bogato barvno lestvico zrelih plodov, širok razpon zorenja različnih sort, pestrost okusov in načinov porabe plodov, ... V tej pestrosti je skrito neizmerno bogastvo, ki ga bomo lahko izkoristili le, v kolikor bomo znali razumeti številne pozitivne vplive travniških sadovnjakov na kulturno krajino in na okolje, v kolikor bomo znali spoštovati znanje naših prednikov - zavzetih sadjarjev ter ga prenašati na mlajše rodove, v kolikor bomo znali s pridelanim sadjem popestriti ponudbo slovenskih kmetij in v kolikor bomo znali tako pridelano sadje po sodobnih postopkih predelati v visokokakovostne izdelke. Vse to raznoliko drevje, posajeno okrog kmečkih domačij in v vrtovih ljubiteljskih pridelovalcev, na travnikih, daje svojevrstno podobo vsaki vasi posebej kot tudi celotni pokrajini. Daje občutek zavetja, topline in domačnosti, hkrati pa tudi spoznanje, da je bilo sadjarstvo v preteklosti pomembna gospodarska dejavnost na kmetijah in pomemben vir hrane in pijače.
Vsak, ki pozida hišo in si napravi majhen vrt, bo v njem zanesljivo posadil eno ali več sadnih dreves, ki mu bodo dajala plodove in ponujala blagodejno zeleno senco. Ta navezanost na sadna drevesa razkriva globoke korenine, ki jih je sadje skozi čas pustilo človeku, kot tudi vez, ki jo želi človek s svojim plemenitim odnosom do drevesa ohraniti z naravo.
Včasih se človeku zdi, da tega znanja iz preteklosti nekako ne znamo uporabiti, da ga ne spoštujemo dovolj, se ga celo sramujemo, kot da bi ga hoteli pozabiti. Človek lahko na zelo majhnem prostoru vidi in užije vso raznolikost našega podeželja in tudi vso bogato ustvarjalnost naših ljudi. Čudovita kapitalna drevesa okrog naših domačij in vsa pestrost sadja in pridelkov dajejo nepozabno podobo naši pokrajini in pričajo o človeku, ki je vse to ustvaril.
"Ker se do sedaj nismo dovolj zavedali vseh posrednih in neposrednih koristi in vrednot, ki nam jih nudijo travniški sadovnjaki, bi bilo prav, da jih kljub temu da niso vse merljive z utežmi ali denarjem, vsestransko ovrednotimo in poskrbimo za njihovo ohranjanje in obnovo. Tudi to je dediščina, vredna ohranitve.'
A Tomaž Močnik
ROKOVNJACEV VRTNARSKI KOTIČEK
Vrtnarjeva opravila v maju - veliki traven.
Maj povsem upravičeno velja za najlepši spomladanski mesec. Dolgoletna opazovanja kažejo, da je maja v poprečju veliko lepega vremena - seveda pa so možne tudi izjeme.
Opojnega maja je neutrudljiv in prizadeven vrtnar že za marsikaj nagrajen. Prijetno ga ogreva majsko sonce, uživa prvo svežo solato, v zraku pa dišijo vonjave majskega cvetja. Začetek maja je za občutljive rastline lahko še usoden, ledeni možje še niso mimo, zato so sadike mnogih zelenjadnic še zanesljivo spravljene v zaprti gredi. Ne smemo pozabiti, da se ledeni možje še vedno lahko pojavijo (dnevi med 12. in 14 majem). Tiste vrtnine in cvetlice, ki so občutljive na mraz, naj ostanejo na toplem vsaj do 15. maja. Zato je večino poletnih cvetlic in zelenjadnic najvarneje posaditi na prosto šele proti koncu maja. Kdor si upa to narediti prej, bo imel morda srečo, vendar veliko tvega.
SEJTE, KAR VAM JE FBI SRCU!
Zdaj vam je dovoljeno sejati vse, kar bi letos želeli pridelati. Na začetki maja je že čas za cvetačo in listnato zelje, po potrebi lahko vzgojite iz semen dodatne sadike kumar in drugih plodovk ali pa jih v drugi polovici maja posejete na prosto. Posadite lahko tudi čebulčke in šalotko. Poleg tega posejete korenje, grah in sladkorni grah, mangold, vrtno lobodo, kolerabo, brokoli, radič in rdečo peso. Postopoma začnite utrjevati sejance paradižnika in drugih zelenjadnic, ki jih boste po ledenih možeh posadili na grede. Večkrat zaporedoma posejte solato, redkvice, korenje in druge zelenjadnice, prejšnje pa razredčite. Posadite sadike zelja, solate in pora. V prvi polovici maja lahko posejete še kumare in fižol. Obe rastlini potrebujeta toplejšo zemljo. Ko njihovi listi pokukajo iz zemlje, so ledeni možje mimo. Proti koncu maja lahko sejete pozno korenje in česen. Posejete lahko vse, kar vam je pri srcu. V topli in vlažni majski zemlji raste skoraj vse. Redna vrtna opravila v maju, če je vročina in suša, je potrebno zalivanje; sejanci in mlade rastline morajo biti na vlažnem. Pred pticami naj bodo zaščiteni z mrežo. Če grozijo pozne pozebe, bolj občutljive rastline obvezno pokrijte. Odstranjujte plevele in tla rahljajte. Opazujte rastline, da boste opazili že prva znamenja navzočnosti polžev in drugih škodljivcev. Vsi ljubiteljski vrtnarji bi morali v toplih dneh poleg vseh naštetih napotkov upoštevati še tegale: pogosteje sedite na vrtno klopco, v roke vzemite dobro knjigo in sproščeno opazujte rastline, vdihavajte njihove vonjave, sprostite se in uživajte!
Lep vrtnarski pozdrav vam želi ^ Trajče Nikoloski
iiz naš^h k^ajj^^
Župan se je srečal z duhovniki
Med duhovniki naše občine
Letošnje srečanje župnikov, ki je v naši občini že tradicija, je bilo letos v sredini meseca marca. Župan je duhovnike, ki skrbijo za duševni blagor naših občanov, povabil na delovno kosilo. Udeležili so se ga gospodje Andrej Svete, Jože Vrtovšek, Anton Potokar, Drago Markuš, Jože Razinger in Avguštin Klobčar. Gospoda Razinger in Klobčar, ki službujeta v Župniji Šmartno v Tuhinju, sta se srečanja udeležila letos prvič. Lansko jesen jima je bila v oskrbo dodeljena fara na Češnjicah. Poudarila sta, da je na cerkvi Marije Karamelske potrebno marsikaj postoriti. Župan je obljubil, da bo občina po svojih močeh pomagala, da bomo skupaj iskali možne rešitve za ohranitev naše sakralne dediščine. Občina je pri tem vedno aktivno sodelovala in tako naj bi bilo tudi v prihodnje.
Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Seznanitev z nekaterimi možnostmi za prihodnost pa je dober temelj za nadaljnje delo.
A Irena Strmšek, članek in fotografija
Velikonočni koncert v Šentvidu
Umetniški večer z Emanuelom
Četrtkov večer, 19. aprila, so cerkev svetega Vida v Šentvidu ponovno napolnili zvoki vrhunske glasbe vrhunskih izvajalcev. To je bil že tretji v nizu koncertov ob postavitvi novih orgel. Tokrat sta na povabilo župnika Andreja Sveteta prišla v goste komorni zbor Emanuel iz Celja ter organist Tone Potočnik.
Program koncerta je bil tematsko zaokrožen, saj je bil v celoti posvečen velikonočnemu času. Sestavljale so ga skladbe tujih in slovenskih skladateljev. Orgelski del je obsegal dela Feniceja, Giuliettija ter Russola. Mogočno so izzvenele Fantazija in Toccati izpod prstov organista Toneta Potočnika, ki je po študiju v Ljubljani in diplomi iz klavirja v Zagrebu nadaljeval podiplomski študij na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo pa je diplomiral iz orgel in prejel tudi licenco iz cerkvene glasbe in gregorijanskega korala. Sedaj kot profesor poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Med orgelskimi skladbami smo poslušali komorni zbor Emanuel, ki je v dveh delih nastopil a capella, in je svoj del programa začel ob glavnem oltarju z gregorijanskim koralom, ki ga je izvedel moški del zbora. Nato smo prisluhnili skladbi slovenskega renesančnega skladatelja Iacobusa Gallusa, naslednje tri pa so bile delo Felixa Mendelssohna - Bartholdyja, čigar 160-letnice smrti se spominjamo letos. Drugi sklop so obsegale skladbe slovenskih
avtorjev iz 19. in začetka 20. stoletja, Leopolda Cveka, Angelika Hribarja, Stanka Premrla in Alojzija Mava.
Nato se je 30 pevcev preselilo na kor, kjer so ob spremljavi orgel zapeli še pet velikonočnih pesmi slovenskih skladateljev, poleg Mava in Premrla še Železnika in Klemenčiča. Komorni zbor Emanuel, ki je bil ustanovljen leta 1990 v župniji Celje - sv. Danijel, že od začetkov vodi Bernarda Kink, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo na oddelkih za glasbeno pedagogiko in cerkveno glasbo in študirala tudi solopetje. Komorni zbor je ustanovila še kot srednješolka, zdaj v Zavodu sv. Stanislava poučuje glasbeno vzgojo, zborovsko petje in vokalno tehniko.
Zbor uživa ugled kakovostne in resne pevske zasedbe in je cenjen v celem slovenskem prostoru, njegova kvaliteta pa je nesporna tudi v mednarodnem merilu. Dosega odlične rezultate na Slovenskem (zmaga na regijskem tekmovanju 2006 v Mežici, nagrada za najboljši zbor tekmovanja, posebna nagrada dirigentki za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesemi, in številna priznanja v prejšnjih letih) in v mednarodnem prostoru, pri čemer velja izpostaviti november 2006, ko je na mednarodnem tekmovanju v Pragi v konkurenci 65 zborov iz 16 držav prejel zlato plaketo in posebno nagrado za izvedbo sodobne zborovske skladbe. V petju zbora Emanuel pa uživajo tudi na tujem, saj je zbor gostoval v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in v slovenskem zamejstvu
Tudi poslušalstvo v cerkvi je uživalo v dovršenem petju, zlitosti glasov in interpretaciji veselja, saj so velikonočne skladbe glasba mogočnega, vseobsegajočega veselja. Občinstvo se je nastopajočim zahvalilo z dolgotrajnim aplavzom, po dodatku pa se je nastopajočim za vrhunski umetniški večer zahvalil še župnik Andrej Svetee, hkrati pa povabil še na četrti koncert, in sicer koncert gregorijanskega korala v juniju.
A Marta Keržan
Organist Tone Potočnik

NOVI TURISTIČNI VODNICI
Kar težko nam gre v glavo, da obstajajo ljudje, ki jim je naš kraj toliko zanimiv, da želijo o njem izvedeti kaj več in da se sem želijo tudi vračati. Poslušal sem ljudi, ki so mi govorili, da se pri nas nič ne splača. Skoraj bi jim verjel, pa sem na svojih potepanjih po Sloveniji videl, da imajo mnogi kraji dosti manj zanimivosti, pa jih vendar s ponosom pokažejo obiskovalcem. Tukaj živim že skoraj enajst let, pa še nisem doživel, da bi me kateri od domačinov opozoril na posebnosti kraja. Sam sem jih našel kar veliko in zato tudi menim, da bi bilo dobro o njih govoriti vsakemu, ki si vzame čas za obisk naše doline. V Turistično olepševalnem društvu smo se dogovorili, da bomo pripravili tečaj, na katerem se bomo naučili primerno predstaviti vse, kar našo dolino naredi lepo in zanimivo za vsakogar, ki si vzame čas, da z nami preživi prijeten dan ali pa mogoče le nekaj ur, ki pa jih večkrat ponovi.
Z izobraževanjem bomo začeli 5. maja, ko bomo lahko spoznali, kako naš kraj predstavijo člani Turističnega krožka naše osnovne šole. S svojimi dopolnili pa upam, da bodo sodelovali tudi do
sedaj izšolani vodiči, ki so trije, kolikor mi je znano. Sledila bodo teoretična predavanja ob večerih po dogovoru, ob vikendih pa praktično delo na terenu. S takim načinom dela bomo lahko vzgojili vodnike, ki bodo tudi nam, ki kraj poznamo, pomagali odkrivati drobne stvari, ki so nam lahko v ponos. Tega izobraževanja se lahko udeleži vsak, ki želi dobro kraju in ljudem. Vseeno pa je prav, da se prijavite, da bomo vedeli, koliko gradiva bo potrebno pripraviti. To lahko naredite po telefonu na številko: 7235594, po možnosti na delovni dan proti večeru. Morda se bo komu taka dejavnost tudi izplačala, seveda, če bo dovolj vesten in prizadeven. V bližnji prihodnosti bo potrebno odpreti turistično informativno pisarno v Lukovici in najboljši med tečajniki bodo lahko dobili zaposlitev v njej.
Tisti, ki znanja ne cenite, verjetno ne boste prišli na tečaj, saj ob tem ne bo poskrbljeno niti za malico. Gotovo pa bodo uspešni tečajniki lahko zaslužili tudi kaj več kot samo pico s klobaso in pivo. Naj zapojo petelini in zalajajo psi, da se dolina zbudi in turizem naj druži ljudi.
A Vili Golob
Spoštovani občani, članice in člani ter podporniki ggasilske organizacije!
Prosimo Vas, ki ste zavezanci za dohodnino, da nam namenite 0,5 % odmerjene dohodnine v letu 2007 in kasnejših letih, saj zagotavljamo Vašo varnost in varnost Vašega premoženja. Dobljena sredstva bomo namenili predvsem opremljanju naših operativnih enot.
Zavezanci za dohodnino boste lahko zahtevo za namenitev donacije podali že na obrazcu "Napoved za odmero dohodnine za leto 2006", preden jo boste pregledano vrnili davčnemu organu.
To storite tako, da v obrazec za dohodnino (stran 6, spodaj) vpišete davčno številko gasilskega društva ali gasilske zveze (ni treba pisati imena organizacije) in odstotek dohodnine (največ 0,5 %), ki ga boste namenili naši gasilski organizaciji.
Ta sredstva za zavezance ne pomenijo nobenih dodatnih stroškov, ampak se 0,5 % odmerjene dohodnine nameni točno določenemu upravičencu in ne v državni proračun.
Med upravičenci so tudi:
•	Gasilska zveza Lukovica, davčna št. 25275984
•	Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica, davčna št. 79108253
•	Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja, davčna št. 42805023
•	Prostovoljno gasilsko društvo Lukovica, davčna št. 99779188
•	Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje, davčna št. 95644946
•	Prostovoljno gasilsko društvo Trojane, davčna št. 25399993
Za Vašo odločitev za donacijo naši organizaciji se Vam iskreno zahvaljujemo in Vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom "NA POMOČ".
A Gasilska zveza Lukovica in prostovoljna gasilska društva iz občine Lukovica
PROSLAVA OB MATERINSK^EM DNEVU
Ob materinskem dnevu je Krajevna skupnost Trojane ponovno pripravila praznovanje s kulturnim in zabavnim programom za vse matere v krajevni skupnosti. Prostor za srečanje je prijazno odstopilo Gostinsko podjetje Trojane, za pester kulturni program pa so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Lipa Trojane, ki so se ob tej priložnosti predstavili s koroškimi pesmimi. Sledil je nastop otrok s Podružnične šole Blagovica, ki so pod vodstvom Milene Iglič pripravili plesne in pevske točke, vse skupaj pa začinili še s skeči. Domačinka Anica Pungartnik se je na proslavi predstavila z lastno pesmijo o mamah. Vse zbrane je nagovoril tudi predsednik KS Trojane g. Matjan in vsem zbranim mamam ob njihovem prazniku podaril vrtnico.
Udeležba na prireditvi ob materinskem dnevu je bila zelo dobra, vse zbrane mame so bile dobro razpoložene in vesele, da so se ponovno srečale, saj se je od zadnjega srečanja pred dobrim letom nabralo kar nekaj tem, o katerih je bilo potrebno malo poklepetati. Vse zbrane pa so zabavali tudi harmonikarji, zaradi katerih je bilo vzdušje še bolj sproščeno.
A Hlebec
OBČNI ZBOR K^ULTURNEGA DRUŠTVA JA^NKA I^ERSNIKA
27. marca se je 15 članov društva zbralo na rednem občnem zboru. Ne moremo se posebej pohvaliti z udeležbo, saj smo bili prisotni le predstavniki skupin. Po izvolitvi vodstva zbora so bila na vrsti poročila o delu.
Dramska skupina je v preteklem letu uprizorila predstavo J. B. Moliera Zdravnik po sili, s katero je poleg ponovitev v domači dvorani izvedla tudi gostovanja v Lučah, Solčavi, Iški vasi, Motniku, Preboldu in Šentvidu pri Stični. Sodelovali smo pri devetih prireditvah osnovne šole, organizaciji gostovanj drugih gledaliških skupin in tehnično sodelovali pri vseh prireditvah, ki so bile izvedene v kulturnem domu. Poizkusili smo pridobiti več novih članov, vendar ni bilo zanimanja. Mlajša skupina pripravlja predstavo Pepelka, za katero sami oblikujejo besedila in koreografijo pod vodstvom Mihe Urbanija in Tine Grajzar. Pomaga pa jima še Helena Urbanija. Veselimo se njihove prizadevnosti in verjamemo v uspeh.
Dekliški pevski zbor je v svojem delu zastal, saj je njihova pevovodkinja postala mamica. Želi pa si, da bi se v septembru zopet zbrale in nadaljevale z delom, saj so bili njihovi dosedanji nastopi deležni kar veliko pohval.
Moški pevski zbor je nastopil na Veliki planini, na praznovanju 60-letnice lovskega društva, ob dnevu spomina v Lukovici in Prevojah. Sedaj pa se pripravljajo na revijo pevskih zborov v Mengšu. Težave imajo zaradi pomanjkanja pevcev, zlasti tenorjev jim primanjkuje. Letos praznujejo 40-letnico, zato bi bili veseli vsakogar, ki je pripravljen sodelovati. Veseli so tudi, da njihov pevovodja Igor Velepič kljub veliki zasedenosti še vedno vztraja pri delu z njimi in upajo, da bo tako tudi v bodoče. DOBIVAJO SE VSAK PONEDELJEK OB 8. URI ZVEČER. Ljubitelji lepega petja, pridružite se jim!!!
Tako lahko ugotovimo, da društvo deluje kar dobro in tudi vztrajno, le članstvo se povečuje bolj počasi, a volja po delu in druženju nikakor ne bo zamrla.
A Vili Golob
OČIŠČEVA^LNA AKCIJA NA TROJA^NA^H
Letošnji sončni žarki, ki so nas greli dobršnji del letošnje zime in nam omogočili veliko gibanja v naravi, so osvetlili tudi vse papirnate, plastične, železne in druge odpadke, ki se jih je ne le v zadnji zimi, pač pa v zadnjih letih na Trojanah nabralo kar nekaj. To je bil tudi glavni razlog, da smo člani Športnega društva Trojane v soboto, 7. 4. 2007, organizirali čistilno akcijo.
Skrb članov za čisto in urejeno okolico je privabila na zbirno mesto pred gasilskim domom več kot ducat članov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in ki so s svojo dobro voljo in ekološko osveščenostjo pripomogli k lepši in bolj urejeni okolici. Zbrana druščina se je delu temeljito posvetila in očistila območje med Gostinskim podjetjem Trojane in Gostilno Potrbin, "zgornje" Trojane ter okolico igrišča. Rezultat očiščevalne akcije je bil ogromen kup smeti, ki je presenetil tudi nas same, ki smo sodelovali v očiščevalni akciji, saj nismo pričakovali, da je naša okolica tako onesnažena.
Pogled na Trojane je po očiščevalni akciji nedvomno precej lepši in da bo tak še nekaj časa ostal, pozivamo vse domačine, sprehajalce in turiste, naj odpadkov ne odvržejo v naravo, pač pa jih odnesejo do najbližjega koša za smeti, saj bo tako bivanje v našem okolju veliko bolj prijetno. Saj ne zahtevamo preveč, kajne?
A Petra Hlebec
POROČILO O DELU TOD BRDO LUKOVICA V LETU 2006
Leto 2006 je bilo poizkusno za pridobitev novih članov. Priznati je potrebno, da nismo uspeli pridobiti več kot tri člane, k delu pa so pristopili vsi, ki delujejo v društvu že dolgo vrsto let. Tako lahko ugotovimo, da imamo le 15 aktivnih članov, ki pa so s svojim prizadevnim delom omogočili izvedbo Peregrinovega in Lukovega sejma. Obnovili smo mize in klopi v Rokovnjaškem gozdičku, odpravili napako na vodovodni napeljavi in tako omogočili izvedbo koncertnega večera in tudi skupno srečanje vseh zainteresiranih društev v naši občini. Vandalizem v gozdičku se nadaljuje, zato smo namestili varovalne mreže na okna, ki so bila do sedaj nezavarovana. Dogodki tega leta nam kažejo, da krajani niso zainteresirani za več prireditev. Iz tega bi bilo lahko sklepati, da delovanje našega društva ni v interesu prebivalcev Lukovice. Kljub temu pa smo mnenja, da že zaradi preteklega uspešnega dela društva še ne smemo odnehati.
Zato sem sklenil občnemu zboru predlagati delovni program, ki bi ob uspešni realizaciji pomenil nov zagon in tudi obvezo za bodoče delovanje. Za dobro delo turističnega društva je nujno izobraziti več turističnih vodnikov, kar je ena prvih nalog, ki jo bomo izvedli v naslednjih mesecih. Zatem je nujno večje povezovanje z delom turističnega krožka na osnovni šoli in vključevanje mladih v naše delo. Priprava in izvedba Peregrinovega in Lukovega sejma ob sodelovanju Društva podeželskih žena, Društva upokojencev in Likovne sekcije KD Fran Maselj Podlimbarski in tudi ostalih občanov, ki s svojim delom bogatijo naš kulturni prostor. V kolikor pa bi se našim zamislim pridružili tudi konjerejci in druga društva, pa bi izvedli tudi Rokovnjaško noč, za katere glasbeni del se je že javil organizator. Prostor Rokovnjaškega gozdička pa bi omejili z nasaditvijo gabrove žive meje, ki bi tako prireditveni prostor primerno zavarovala. Kolikor nam bodo dovoljevala finančna sredstva, bi poizkušali pripraviti vsaj en pevski koncert in morda gledališko predstavo.
Tole morda komu izgleda kot spisek pobožnih želja, vendar sem prepričan, da brez poizkusa izvedbe teh načrtov naše društvo nima možnosti preživetja. Veliko je tistih, ki so svoj čas temu društvu in kraju žrtvovali veliko svojega časa in denarja in prav bi bilo, da s svojim delom dokažemo, da znamo ceniti njihov prispevek. Prostor in čas zahtevata od nas dejanja in verjamem, da smo sposobni primerno odgovoriti na te izzive.
A Vili Golob
dru^^va
OBČNI ZBOR POLICIJSKO VETERANSKEGA ZDRUŽENJA SEVER
Sredi meseca marca je bil v prostorih Kinološkega društva Domžale občni zbor Policijsko veteranskega društva domžalskega območja. Uvodoma je predsednik društva Maks Karba pozdravil vse prisotne člane, povabljene goste ter predlagal dnevni red, s katerim so se vsi strinjali. Vodenje je prevzel izvoljeni delovni predsednik Drago Lukežič in se zahvalil za zaupanje. Prisluhnili smo poročilu o delu in dogajanjih v lanskem letu, ki je obeleževalo petnajsto obletnico osamosvojitve. Poudarjeno je bilo, da sedaj večino aktivnosti vodi PVD SEVER Ljubljana, prav tako tudi finance.
Že dalj časa poteka dejavnost nabave novih enotnih oblačil, kar je nujno potrebno za izboljšanje prepoznavnosti. Predlagan je bil tudi načrt za leto 2007, del katerega je tudi enodnevno srečanje članov domžalskega območja. Navzoči so soglasno potrdili Vinka Bizjaka, nekdanjega rezervnega policista, za praproščaka, prav tako tudi Maksa Karbo za predsednika domžalskega odbora SEVER še za naslednji mandat. Med Predsedujoči na občnem zboru Drago Lukežič in predsednik združenja Maks Karba povabljenimi gosti je bil sekretar PVD. SEVER
Ljubljana Gojislav Keren, ki je med drugim dejal, da je v bodoče večja želja po sodelovanju z matičnimi policijskimi postajami, v zadnjem času pa se vidno povečuje članstvo združenja SEVER.
Ob koncu se je predsednik odbora vsem zahvalil za udeležbo, Kinološkemu društvu Domžale, ter ob prigrizku udeležencem zaželel prijeten večer.
A Tone Habjanič
OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE LUKOVICA
V letošnjem letu Gasilska zveza (GZ) Lukovica obeležuje 10-obletnico samostojnega delovanja, saj so se gasilci v občini Lukovica aprila leta 1997 enotno odločili za ustanovitev svoje, samostojne GZ. Omenjena leta so zaznamovali tako optimizem, navdušenje in veselje kot tudi pesimizem, nostalgija po preteklosti in kopica težav, s katerimi se je vodstvo GZ Lukovica spopadalo po najboljših močeh.
Leto 2006 so na operativnem področju zaznamovali trije požari v prometnih nesrečah, dve intervenciji pri prometnih nesrečah, en požar na stanovanjskem objektu, en dimniški požar, en požar dreves, ena intervencija z zapiranjem vode ter iskanje pogrešane osebe. Prav tako so gasilci GZ Lukovica sodelovali pri gašenju požara v Papirnici Količevo. Poveljnik zveze je v svojem poročilu navedel tudi podatke o novo izobraženih kadrih - 38 gasilcev je opravilo nadaljevalni tečaj za gasilca, pet za tehničnega reševalca, trije za uporabnike izolirnih dihalnih aparatov, dva sta opravila tečaj specialnosti za nevarne snovi, po en gasilec pa se je udeležil tečaja specialnosti za delo z motorno žago, predavatelja in inštruktorja.
Predsednik GZ Lukovica je poudaril, da so vsa prostovoljna društva opravila redne občne zbore ter dodal, da delo poteka brez nepravilnosti tako na organizacijskem kot operativnem področju. Na občem zboru so poročilo o delovanju podale tudi vse tri delujoče komisije, in sicer komisija za delo z mladimi, komisija za delo z veterani in komisija za delo s članicami. Vse tri komisije so v preteklosti realizirale večino zastavljenih planov in pripravile pester program, ki naj bi tudi v tem letu motiviral čim več gasilcev, da bodo z veseljem, delovno vnemo in zagnanostjo sodelovali pri uresničitvi začrtanih smernic za leto 2007 ter da bodo pripomogli k še bolj kvalitetnemu delu GZ Lukovica. Tudi vodstvo GZ bo storilo vse, da bo delovanje v letu, ko zveza praznuje 10-obletnico delovanja, izpolnilo delovni plan in še dodatno povečalo ugled zveze v regiji Ljubljana III.
A Petra Hlebec
TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA
VRHUNSKA ŠPORTNA OBLAČILA
pfevůje pň íeilvídj II, 1225 Lukovica tel-:01/72íi26í.fax: Û1/72U9Î2 gsm; {>41/?T3 M2 motosçt^voljâ.nel,
Pred vrati nove motoristične sezone ^
Ker se prava motoristična sezona začne nekje na začetku pomladi, tudi Moto Klub Rokovnjači vsako leto v aprilu pripravi tako imenovani propagandni večer, na katerem predstavi svoje aktivnosti v pretekli sezoni ter načrte za prihodnjo (oziroma tekočo) sezono. To je tudi nekakšen začetek novega obdobja in obračun s preteklim. V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo aktivnosti našega kluba v pretekli sezoni:
V aprilu 2006 smo si v okviru kluba ogledali tovarno izpušnih cevi Akrapovič - njihovi izdelki imajo sloves po celem svetu in to na področju serijskih kot tudi dirkalnih motociklov. 21. aprila lansko leto je bil (kot je omenjeno že v uvodu) vsakoletni propagandni večer v Rok Pubu v Krtini, 27. aprila pa se je moto klub (tudi tradicionalno) predstavil na Peregrinovem sejmu - kljub zelo slabemu vremenu. V maju je nekaj članov sodelovalo na spremstvu povorke "oldtimerjev" na prvomajskem srečanju v Tustanju. Prava sezona pa se je pričela z otvoritveno vožnjo 2. maja, ki se je je poleg članov moto kluba udeležilo tudi kar nekaj članov drugih klubov. V maju se je poročil prvi od ustanovnih članov kluba -člani smo ga na motorjih pospremili v zakonski stan. Za cilj vsakoletne "strokovne ekskurzije" smo si lani izbrali Belo krajino ter si poleg nekaterih znamenitosti te pokrajine ogledali tudi Bazo 20. V juniju se je nekaj članov v okviru dneva krvodajalcev in akcije Motorist za motorista udeležilo krvodajalske akcije. Motoristi smo skrbeli tudi za varnost kolesarjev na kolesarski dirki za Veliko nagrado Lukovice. V začetku julija je bila organizirana "nočna vožnja", na kateri je sodelovalo 12 motoristov. 5 članov se je v avgustu podalo na vsakoletni "Tour", osvojena destinacija je bila Poljska - v 12, večinoma deževnih dneh, smo prevozili preko 4000 km. Po potovanju je ostalo še nekaj moči za avgustovski klubski pohod - osvojili smo Kokrško sedlo, ker smo vzpon na Grintavec izpustili zaradi bližajočega se slabega vremena. V septembru smo organizirali tradicionalni piknik ob Kroharjevem bajerju, na katerem je vsako leto več obiskovalcev od blizu in daleč. V septembru smo sodelovali tudi na vztrajnostni dirki jermenarjev v Žalcu. Sezono smo zaključili z zaključno vožnjo v začetku oktobra. V pretekli sezoni smo se člani udeležili tudi kar nekaj moto zborov po Sloveniji in dveh na Hrvaškem, sodelovali smo na prvenstvu "Mini Moto" ter organizirali tako imenovane nedeljske vožnje -organizirane skupinske vožnje vsako tretjo nedeljo v mesecu. V klubu pa smo aktivni tudi po koncu uradne motoristične sezone - v decembru smo organizirali občni zbor kluba ter novoletno zabavo za člane in simpatizerje. Februarja pa smo letos že tretjič zapored organizirali Zimski moto tabor na smučišču Kandrše - glavno dogajanje na taboru je spust s pležuhi, ki se ga vsako leto udeleži več ljudi in tako dogodek dobiva že razsežnosti množične prireditve s pridihom pravega tekmovanja ^ In za konec predstavitve še tole:
Od ustanovitve se člani moto kluba prizadevamo za organizaciji družabno poučnih srečanj za širšo okolico in se s tem zavzemamo za močnejšo povezanost kluba s prebivalstvom. V teh letih smo nanizali številne dogodke, ki so sedaj prerasli v že tradicionalna srečanja naših članov in simpatizerjev. Z veseljem se odzovemo na povabila in dobre ideje sodelovanja okoliških društev, sodelujemo pa tudi z ostalimi moto klubi v regiji in državi. Ves ta čas se opiramo na bogato tradicijo AMD Lukovica, ki sega že šest desetletij nazaj! V zadnjem letu stremimo k ureditvi klubskih prostorov, s katerimi bi delovanje moto kluba postalo precej bolj enostavno in transparentno. Naš klub je vsako leto bogatejši za nekaj članov, ki prihajamo ne samo iz Lukovice, ampak tudi iz okoliških krajev in občin ter iz različnih krajev po Sloveniji. Smo različnih starosti, nekateri imamo motor, drugi ne, vsi pa imamo v okviru kluba podobne želje in enake cilje. S pogostimi predstavitvami v različnih medijih želimo opozoriti na pozitivno naravnanost delovanja kluba ter razbiti nekatere predsodke o motoristih _
Blagoslov
Spremstvo
A MK Rokovnjači Na Kokrškem sedlu
Petra Pavlič - državna prvakinja
Ne zgodi se pogosto, da se lahko skupnost, ki šteje le nekaj več kot pet tisoč prebivalcev, pohvali z ljudmi, ki presegajo njene meje in dobijo svoje mesto v državnem obsegu. Med temi imeni v zadnjem času v naši občini nedvomno najmočneje izstopa ime mlade športnice iz Podgore pri Zlatem Polju Petre Pavlič. Na zimskem državnem prvenstvu je namreč med pionirkami postala državna prvakinja v metu kopja.
O njeni športni poti in o načrtih sva se pogovarjali na popoldne, ko Petra nima treninga, tako da ji je tudi za šolske obveznosti ostalo dovolj časa.
Petra obiskuje 9. razred OŠ Janka Kersnika na Brdu, šolanje pa bo nadaljevala na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. V družini se že vseskozi zavedajo pomena športa in tudi Petra ni izjema. Čeprav je bila bolj majhna in so jo vsi raje odrivali, kot pa postavljali v ospredje, je vseskozi rada tekla, igrala badminton, sodelovala na krosih in šolskih atletskih tekmovanjih, kjer jo je pri metu medicinke pred časom tudi opazil trener Danilo Emberšič iz AK Domžale in jo povprašal, če bi resno trenirala met kopja. Po prvem presenečenju je pristala in od lanskega februarja je članica AK Domžale in trenira met kopja. Moram reči, da sem bila presenečena, saj je ta disciplina v našem prostoru redka, morda celo nenavadna. Kot vsak šport, ima tudi met kopja določene zahteve. Zelo pomembna je tehnika samega izmeta., pri katerem sodeluje celotno telo, pri čemer mora biti delovanje vseh delov telesa popolnoma usklajeno, da pride celoten postopek do dobrega rezultata. Posebej pomembno je delo rok, ramenskega obroča, komolca in zapestja. Ob vsem tem pa je potrebno paziti še na naklon, da ti protiveter kopja ne zasuka ter na obvladovanje pospeška, ki ga dobiš pri zaletu, da ne prestopiš predpisane črte. Pa še nekaj je treba omeniti -imeti moraš kondicijo (saj poznate tisto: tovor na rame pa v hrib ...).
Seveda ob tem niso izključene poškodbe predvsem vezi v komolcu in rami.
Petra trenira štirikrat na teden v Domžalah, kamor jo peljejo starši. Treningi potekajo na igrišču ali na velikem stadionu. Da je dobila pravi občutek in je kopje vrgla tako, kot je treba, je poteklo kar nekaj mesecev. To se je zgodilo lanskega maja in od takrat je vedno bolj uspešna. Veliko tekmuje, skupaj s klubom hodijo na priprave. Tekmovalci so razdeljeni v kategorije glede na starost in po kategoriji, v kateri tekmujejo, je odvisna tudi teža kopja. Tako Petrino kopje tehta 400 g. V njeni skupini je deset fantov in deklet. Je državna reprezentantka v kategoriji pionirk, tekmuje pa tudi v kategoriji mlajših mladink, kjer je državna podprvakinja. Udeležuje se tekmovanj po celi Sloveniji, kot reprezentantka pa se je udeležila tudi tekmovanj v Avstriji in na Madžarskem.
Trenutno je njen rekord 38,87 metra, čuti pa, da bo letos kopje letelo bistveno dlje. Petra želi vztrajati v atletiki, pri čemer jo vzpodbujajo tako starši kot njen trener Danilo Emberšič.
Čestitamo ti za vse športne uspehe, Petra, in ti želimo, da bi bilo tvoje osebno življenje srečno, športni dosežki pa vedno boljši!
A Marta Keržan
Priprave pred metom

3šnia v belem
Dobro jutro sonce, dobro jutro dan, dobro jutro ptičkih, ki ste zapeli nam.
Dobro jutro dobro jutro, dober dan.
Dobro jutro sonce, dobro jutro zrak, dobro jutro cvetje okrog zelenih tr^^t.
Dobro jutro, dobro jutro, dobro ju^tro, dober dan.
Dobro jutro soncu, dobro jutro tebi, dobro jutro vam, ki se sre~amo vsak dan.
Dobro jutro, dobro jutro, dobro jutro, dober večei-.
Darko Žagar
Zlezem z^aj na vejo,
vidim pol sveta, kos obleke vzamem, kot češnja bi bila.
Tam na hribčku nizkem, rože zacveto, ljube tete strici, k češnji pridejo.
Čebela jo pozdravi, poglej, kako lepo, a polžek tam v daljavi le pogleda jo.
Ema Meden
Cvetovi plapolajo v pomladanski jasnini. Plešejo, pojejo ^n žven^etajo v njeni b^e^ini.
Njena lepota prehitro o^i^e, vendar se njeni cvetovi v s^^ež spremenijo, v z^čai^^no rdečino.
15. srečanje strojnih šol Slovenije
Dijaki vneto izdelujejo izdelke
Večkrat je bilo v tem glasilu tako ali drugače omenjeno srednješolstvo. Tudi naša občina je vpeta v to dogajanje, kajti mnogo naših dijakov obiskuje srednje šole v širši okolici. Danes je zelo aktualno govoriti o tehniških poklicih, ki jih srednješolsko izobraževanje med drugimi tudi ponuja. Prav kovinarstvo je zelo na udaru, saj teh kadrov v gospodarstvu manjka povsod po Sloveniji.
Tako z veseljem predstavljamo 15. srečanje strojnih šol Slovenije, ki je sredi aprila potekalo v Velenju v Medpodjetniškem izobraževalnem centru. Srečanja se je udeležilo okrog 50 dijakov z mentorji, ki so bili iz 25 kovinarskih šol petih slovenskih regij. Program je bil zelo zanimiv, saj je bilo poleg pestrega kulturnega dogajanja na neformalnem tekmovanju potrebno sestaviti dva kovinarska izdelka, in sicer lokomotivo na tirih in klasično računalo s premičnimi maticami. Izbrani dijaki iz vsake šole, ki so ob enem predstavljali tudi regijo, so sodelovali in drug drugemu pomagali pod nadzorom mentorjev. Omembe vredno je, da je bilo na udeleženih šolah mesec dni pred tem potrebno izdelati in nabaviti vse sestavne dele za lokomotivo in računalo (okrog 6500 kosov), ki so jih dijaki na srečanju sestavili v pičlih dveh urah. Po opravljenem delu so se dijaki, ki se izobražujejo za poklic strojni mehanik, odpeljali na ogled ene največjih orodjarn v Sloveniji v Gorenje, kjer izdelujejo orodja za svojo firmo in za druge naročnike, predvsem za avtomobilsko industrijo. Dijaki, ki se izobražujejo za strojne inštalaterje, pa so odšli na ogled termoelektrarne Šoštanj, kar so oboji z zanimanjem sprejeli. Pred zaključkom je navzoče poleg drugih predstavnikov šolstva pozdravil tudi velenjski župan Srečko Meh in poudaril pomen takih srečanj, saj so vzpodbuda za odločitev mladih za take poklice, ki jih država močno potrebuje. Menjava generacij je namreč neizbežna. Ob gostoljubnosti Velenjčanov in njihovi odlični organizaciji srečanja so se udeleženci zadovoljni razšli ob zvokih šolskega ansambla.
A Kamilo Domitrovič






A. ^
L .
Staro vozilo - novo učno sredstvo
otroci
Rožnate misli
Poslušam ptičke, kako lepo čivkajo. Sonce je že zelo močno. Ne morem vstati iz postelje in kar poležavam. Ko vstanem, nekaj časa stojim mirno kot kip. Sem že v šoli. Nekam se zazrem, najpogosteje v kakšnega fanta. Nič ne slišim in vse gre mimo mene. Pri malici "zgledam" žalostna, ampak sploh nisem. Ta dan mi je posebno lep, vse mi je všeč. Sanjarim . . .
Jaz ne razmišljam o ljubezni, temveč o življenju. Rada bi s starši potovala po svetu. Razmišljam o tem, kakšno bo moje življenje, kaj bi bilo najbolje zame in kako bi podarila staršem, kar si želijo.
Okrog sebe si želim rože in svojo družino. Zaenkrat ne potrebujem nikogar več.
Danes je gregorjevo in ptice se že vračajo. Srce mi poskoči, ko vidim svojo punco. Ko sem prišel iz šole, sem pomagal bolni babici pri kuhanju kosila. Všeč mi je bilo v šoli, ker sedim pri moji punci. Ona se zelo lepo obleče, ko gre v šolo. Ko jo zagledam, mi zažarijo oči.
Zdaj, ko se bliža pomlad, mislim samo na ljubezen. Razmišljam o tem, kako sva skupaj in se zabavava. Kadar ga vidim, bi ga kar objela. Predstavljam si, kako se sprehajava in pogovarjava. Za njega si naredim lepo frizuro in se lepo oblečem. O njem se pogovarjam s svojo sestrično.
Včasih si v mislih predstavljam, da sva skupaj na morju, kjer se kopava,
škropiva z vodo in potapljava.
Zelo si želim, da bi hodil v četrti razred, tako kot jaz.
Zdaj, ko je pomlad, smo vsi zaljubljeni, jaz tudi. Takrat se nekateri posebej
uredijo. Jaz se samo včasih, če je res potrebno. Po glavi mi rojijo lepe, slabe,
dobre in rožnate misli. Včasih je ljubezen skrivnost in ne pride na dan. Včasih
ti besede uidejo iz ust. Poskušam se zadržati, pa ne gre! Zvečer razmišljam,
kaj si izbrani fant misli o meni, ... kaj če me noče videti ...
Zame ljubezen ni taka skrivnost. V razredu že vsi, no skoraj vsi, vedo, kdo mi
je všeč.
Moje rožnate misli so, da mislim, da je cel svet moj. Če mi je lepa punca všeč, se mi v očeh naredijo srčki in mislim samo nanjo.
Ko sem zaljubljen, se parfumam in si delam frizure. V Ljubljani se ves čas stiskam k njej. Rad bi jo peljal na večerjo in jo vprašal, če bi se poročila z mano. Prstan bi ji dal, tudi če se ne bi hotela.
Nekega jutra se zbudim in se oblečem. Odhitim v kopalnico in si z mrzlo vodo umijem obraz. Nato odhitim v dnevno sobo. Prižgem televizijo in gledam mojo najljubšo oddajo. Zazrem se v ekran in premišljujem. Ne vem več, kaj se dogaja. Na pamet mi pride le ena misel: Zaljubljena sem! Začutim sproščenost in zaplavam v rožnate misli.
Rožnate misli se mi pojavijo zvečer, ko ležim. Mislim na svojega sošolca, ki je moja simpatija. Predstavljam si, kako bova hodila na večerje in plese in kako bova imela družino. Včasih razmišljam, kako bom nastopala na Evroviziji, on pa me bo gledal. Največ razmišljam o najini poroki. Najbolj zanimivo je to, da je tudi on zaljubljen vame.

Novice iz knjižnice
Namenjam Vam topel spomladanski pozdrav. Življenje je ^ ni ... je tekoči trak, ki se vedno hitreje premika, tako hitro, da še narave ne dohitevamo več, ali pa ona nas ne. Imam srečo, da delam v knjižnici, kajti delo s knjigami, kakršnokoli že - ali jo vpisujem, opremljam, izposojam ali berem, mi upočasni ta hud tempo. Listanje in prebiranje knjige me za trenutek pomiri, ustavi in zdi se, da vsaj en kratek hip ni ničesar drugega kot glavni junak in jaz.
Knjižnica v Šentvidu zdaj deluje četrto leto in to uspešno. Zdi pa se mi, da jo čakajo še boljši časi. Nastal pa je problem, ki mojo trditev lahko postavi na laž, in sicer je to resno pomanjkanje prostora. Knjižnica se letno razbohoti za dobrih 1000 enot gradiva in zato je že krepko napolnjena. Resno bi bilo treba razmisliti o možnostih za povečanje obstoječe knjižnice, vendar sama seveda nisem pristojna, da bi govorila o tem, na kakšen način bi se to dalo narediti, vsekakor pa v letu ali dveh ne bo več lahko delati v takih razmerah, še težje pa bo bralcem pričarati urejeno vzdušje.
Poleg stacionarne knjižnice v Šentvidu bi rada omenila še Potujočo knjižnico, del katere je enota v Šentvidu. Tudi Potujoča knjižnica je letos praznovala 10 let, odkar se je kombi, napolnjen z besedami, prvič podal na
pot. Tudi to vozilo počasi hira pod bremenom prevoženih kilometrov, zato bo treba v prihodnosti razmisliti Otroci radi obiskujejo knjižnico tudi, kako naprej. Imamo srečo, da ima Občina Lukovica izredno razumevajočega Zupana, predvsem mislim tu na razumevanje do kulture in širjenje bralne kulture, informacijskega opismenjevanja in dostopnosti brezplačnega interneta za vse, ki ga potrebujejo. Župan Matej Kotnik je z obema problemoma ali situacijama seznanjen in v govoru ob dnevu kulture in ob obletnici Potujoče knjižnice je javno tudi podprl rešitvi. Zdaj seveda vsi upamo, da bomo s skupnimi močmi enkrat to tudi izpeljali.
Sicer pa knjižnica sledi novostim in prav nič ne zaostaja za Knjižnico Domžale. Vsako leto izdelamo statistiko, iz katere je razvdno, katere knjige so med našimi bralci najbolj iskane in največkrat izposojene, tako da se pri nakupu gradiva orientiramo po tem. Seveda je v naši enoti težje dobiti študijsko literaturo in literaturo s področja gospodarstva, prava in še nekaterih področij, saj jih ne kupujemo v velikem obsegu ravno zaradi tega, ker niso tako iskane. Seveda enota ne more biti in nikdar ne bo tako založena kot osrednja knjižnica in seveda je tako tudi prav in je popolnoma razumljivo.
Največji oboževalci naše knjižnice so otroci. Radi prebirajo knjige in tudi opazijo, katera je nova. Večkrat nas obiščejo otroci iz vrtca Medo. Največkrat pridejo samo po slikanice, nekajkrat letno pa se najavijo na obisk; takrat se skupaj pomenimo, kako se obnašamo v knjižnici, preberemo pravljico, pojemo in gledamo risanke. Prav tako nam učenci OŠ Janka Kersnika prinesejo svoje izdelke, ki so potem nekaj časa razstavljeni v naših prostorih. V mesecu maju bo zopet čas za kakšno lutkovno predstavo, potem ko se bodo zaključile pravljične urice, ki potekajo vsak petek popoldan.
Novost na naši spletni strani (http://www.knjiznica-domzale.si) bo tudi ta, da bomo zaposleni v Knjižnici Domžale kratko vsebino posameznih knjig in naše mnenje o njih predstavili na omenjeni strani, tako da boste lahko izbirali na podlagi prebranih mnenj, katera knjiga bi vam lahko delala družbo. Skratka knjiga z vso svojo čarobnostjo živi dalje in pustite, da začara tudi vas. Verjemite, življenja ne boste več jemali tako resno, kajti svet je dober in slab, črn in bel, vmes pa je cela paleta zanimivih odtenkov. Vzemite dobro knjigo v roke in kar naenkrat boste nehali iskati smisel v zunanjih stvareh, našli ga boste v sebi in svojem srcu. Pozdravljam Vas in Vam želim prijetno pomlad. Srečno.
A Kristina GALUN
zstava ob kulturnem prazniku
S knjižnih polic
Res je pomlad potrkala na velika vrata, a knjiga je prijateljica sakozi celo leto, zato poglejmo nekaj novosti, po katerih je vredno seči. Najprej želim opozoriti na problem, na katerega nas v zadbjih letih, predvsem pa mesecih, vsak dan opozarjajo predvsem znanstveniki. A zdi se, da s problema nismo uzavestili, vse dokler ga v ospredje niso porinili mediji: tako je, ne motite se - gre za problem svetovnih razsežnosti, problem vsesplošnega globalnega onesnaževanja. To je tema tudi marsikatere knjige, ki se je znašla na policah v zadnjem času. Ena izmed njih, ki si prav gotovo zasluži, da jo vzamemo v roke, je delo Ala Gora, nekdanjega podpredsednika ZDA, Neprijetna resnica s podnaslovom Svetovna nevarnost ogrevanja ozračja in kako lahko ukrepamo (An incoinvenient thruth, Mladinska knjiga, 2007, prevod Nataša Žener). Delo, sicer svetovna uspešnica, opozarja na nevarnosti, saj vsi skupaj takorekoč hodimo po robu Zemljine zmogljivosti in prenašanja brezbrižnosti, po drugi strani pa odpira dileme, saj si znanstveniki niso edini, kaj povzroča segrevanje in propadanje našega okolja, hkrati pa opozarja: Kdo, če ne mi?
Kdo, če ne zdaj? Si predstavljate, da bo morda treba čez nekaj let zemljevide narisati na novo? Da se severni pol neverjetno hitro topi, da ledeniki po celem svetu izginjajo? Oglejte si odlične fotografije, ki govorijo same zase, preberite, zamislimo se! Naredimo kaj najprej pred domačim pragom! Naj nekaj drugih del, vrednih naše pozornosti, le omenim: Morda vas zanima renesančni uživač Casanova, torej sezite po izboru iz njegovega lastnega življenjepisa, Zgodbe mojega življenja (Histoire de ma vie, Študentska založba, 2006, prevod Maja Novak).
Morda se želite pobližre srečati z romsko kulturo, načini razmišljanja in razumevanja življenja, z njihovo kulturo. Potem je za vas dokumentarno delo Isabel Foneca Pokopljite me pokončno, Romi in njihovo potovanje (Bury me standing, sanje, 2007, prevod in spremna beseda Tina Volarič). Svet Romov, neznan, prezrt, skrivnosten, tako drugačen, a bogat in tukaj z nami. Podobno nam manj znane kulture odstira zbirka tridesetih kratkih zgodb tridesetih različnih avtorjev Arabske zgodbe (Sodobnost International, 2005, Izbrala, uredila in prevedla Jana Bauer). Antologija sodobne arabske proze je motivno raznolika, pod avtorstvo pa se je podpisalo tudi pet pisateljic.
Poleg filma o Jamesu Bondu je v zadnjem času aktualna tudi knjiga o mladem Bondu, še pr4dno je fant postal moški; Srebrna Plavut, Charlie Higson (Silver Fin, Učila, 2006, prevod Ivo Poderžaj) - za vse ljubitelje kriminalnih skrivnosti, v katere se zapleta že mladi Bond. Za konec pa še o ediciji Koledarska zbirka Prešernove družbe. Tokrat so zbirko dopolnili s pregledom Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem. Pregled je uredil Karel Geržan in je zasnovana antologijsko-biografsko, torej tudi z dovolj podatki o posameznem duhovniku, redovnici, redovniku ... Tako sledimo stotim osebam iz slovenskega duhovnega življenja (od sv. Maksimiljana Celjskega, sv. Eme, Primoža Trubarja, blaženega Antona Martina Slomška, Antona Aškerca, Frana Saleškega Finžgarja do današnjega časa, Franca Rodeta, Geze Erniša, Ivana Rupnika in Izidorja Pečovnika - Dorija). Sto usod, sto zanimivih življenj. Pobrskajte tudi med knjigami za mladino in otroškimi slikanicami. Našli boste preprosta življenjska spoznanja v sliki in besedi. Knjiga, kjer koli in kadar koli - eno samo bogastvo svetov, usod, spoznanj, tudi moči in tolažbe.
Za vas je bral Knjižni Molj.
špo^
Bobiaerobi na Velikem vrhu (2088 m)
Bogdan - gonilna sila
Aerobičarke Bobiaerobija se enkrat na mesec odpravimo na daljši pohod ali gorsko turo (bile smo že na Nanosu, Storžiču, Slivnici, Obolnem _). Tako je bilo tudi v soboto, 17. marca. Naš cilj je bil Veliki vrh nad Kofcami.
Pri obvezni jutranji kavi pri 'Florjanu' smo se srečale še s kolegicami iz Trebeljevega, kjer naš trener Bogdan prav tako vodi aerobiko.
Pot nas je nato vodila proti Tržiču in Ljubelju, kjer smo avtomobile pustili ob gozdni poti. Za boljši start je z odlično pito poskrbela Martina iz Trebeljevega, ki nas vedno 'pocrklja' s svojimi slaščičarskimi izdelki.
Vzpon proti Kofcam se je nadaljeval v soncu in dobrem razpoloženju. Žal le reko še zasledimo tako lep in zdrav gozd, kar so dokazovala številna mravljišča.
Samo nekaj minut smo postali pri koči na Kofcah, saj smo imeli pred seboj še velik kos zahtevne poti na Veliki vrh. Začelo se je zares. Gozdne poti so se zožile, sneg je postajal stalni spremljevalec, nemalokrat smo se pogreznili do kolen ali še globlje. Teren je postajal iz koraka v korak bolj strm in zahtevnejši. Čudovit pogled na Karavanke si je bilo treba kar ukrasti, ker smo morali paziti na vsako stopinjo. Ker so bile premočene, malo pa tudi zaradi strahu, je nekaj punc že obrnilo nazaj h koči, ostala ekipa pa vztraja. Bolj se bližamo vrhu, bolj se gora upira in nam vzame sonce, pripelje pa oblake, veter in mraz. Ni se bilo pametno še dlje zadrževati.
Hvala Bogu, prispemo nazaj v kočo, kjer smo enotnega mnenja, da imamo snega za tri zime dovolj, čeprav smo
ga nato, zlomka, že v ponedeljek dobili pošteno pošiljko.
Vrnili smo se na parkirišče in dan, poln doživetij, pošteno zaključili v Cerkljah pod 'Jenkovo lipo'.
Pa še to: celo turo smo bili tiho, če verjamete _
A Mojca Homar
Pri "Francovem" štoru - 1488 m .n. v.
K^ONČA^NA ZIMSKA M^LONOGOMET^NA LIGA
Prve tr
Med tekmo
Letošnja zimska liga RCU v malem nogometu je v organizaciji Športno turističnega društva potekala od 12. januarja do 23. marca 2007. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip, ki so tekmovale po enokrožnem ligaškem sistemu. Po desetih odigranih kolih so se naslova veselili igralci ekipe BS Tehnik. Ti
so iz rok predsednika Krajevne skupnosti Rafolče Marjana Kvedra in predsednika ŠTD Rafolče Sandija Ceglarja prejeli zasluženi pokal in denarno nagrado v vrednosti 200 evrov. Pokal za drugo mesto in 100 evrov so prejeli igralci Trojan, ki so se izkazali tudi kot najbolj športna ekipa, za kar so bili nagrajeni s priznanjem in praktično nagrado. Pokal in 50 evrov so si za tretje mesto prislužili igralci ŠD Krašnja. Na podelitvi, ki so jo z dvema plesnima nastopoma popestrile mlade navijačice ŠKD Čelešnk, sta bila pokala in praktične nagrade deležna še dva posameznika. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Lenart Capuder iz vrst prvakov ekipe BS Tehnik. Najboljši strelec pa je bil s sedemnajstimi zadetki član ŠTD Rafolče Uroš Juračič. Celotno lestvico, rezultate in listo strelcev pa si lahko ogledate na spletnem naslovu www.rcu-slo.com v rubriki mali nogomet. Organizatorji se ob koncu poleg vseh, ki so sodelovali v ligi, še posebej zahvaljujejo podjetjem, ki so prispevali praktične nagrade: Opoj sokovi d.o.o., Avtomehanika Kveder, Marjan Kveder s.p., Vulkanizerstvo Lenček, Dušan Lenček s.p. in Gostilna Škarja. S slovesno podelitvijo se je tako uspešno zaključila letošnja zimska malonogometna liga. Športno turistično društvo Rafolče pa bo tudi v prihodnji sezoni 2007/2008 pripravilo takšno tekmovanje, vendar v še večjem obsegu in s predvidenim začetkom v oktobru 2007.
A Leon Andrejka
šport
Šahovski dvoboj



Bil je turoben petek, 30. marca 2007, vendar smo ga v večernih urah šahisti poživili v naši brunarici. Na sedmih šahovskih deskah smo se spoprijeli šahisti Gradišča in Zlatega Polja. Res je, da rezultat srečanja ni pomemben, je pa zanimiv. Ekipi sta iz iste občine, ločita pa nas dve cesti, potok Radomlja in še kaj - na to naj misli župan -, mi smo se imeli v redu. Župan pa naj pomisli na to, da je druženje za šahovsko desko zanimivo in pomembno za našo občino. Pa pustimo to, bi rekel, politiko. Poglejmo raje kratko reportažo s šahovskega dvoboja. Domači, to je ekipa Gradišča, je šla v ta dvoboj z željo in tudi samozavestjo, da bomo še tretjič zmagali, vendar pregovor, da gre v tretje rado, vedno ne drži. Komaj smo se dobro usedli za šahovnice, igrali smo dve partiji z izžrebanim nasprotnikom, že vodimo 2 : 0. Odleglo nam je. Aj, saj bomo zmagali. A, glej ga, vraga, ni minilo pol ure, Zlatopoljci vodijo 4 : 2. Danes, ko to pišem, sem skoraj brez nohtov - seveda smo jih začeli gristi in igrati. Janez nas je za spodbudo povedel v vodstvo z 2 : 0, po zaostanku nas je France, ki je, mimogrede, v teh dneh praznoval 77 let, popeljal skoraj do zmage. Na Tonetovo pobudo (saj ga poznate) je bil deležen tudi himne Kol'kor kapljic ^ Toda na žalost to ni bila zmagovalna himna. Vodili smo s 7 : 6, a tam v kotu je potekal še odločilni boj za zmago.
Naš najmlajši igralec Jože, ki je fantastično odigral prvo partijo, je bil sedaj v škripcih. Če bi zmagal ali osvojil pol točke, bi zmagali, vendar ni šlo. Janez iz Zlatega Polja je bil tudi v škripcih, vendar je uspel. Po dveh urah grizenja nohtov in potenja se je razpletlo. Rezultat 7 : 7 - neodločeno. Domačini smo bili malo razočarani, a ne preveč. V red nas bo spravil predsednik društva Mavricij in nas 17. aprila popeljal na 'revanš' v Zlato Polje.
Golaža pri nas ni bilo zaradi postnega časa, bil pa je tekoči napitek. Nekateri smo ostali kar do zgodnjih sobotnih ur.
A Dušan Drčar, TD Gradišče, sekcija šah-mat
USPEŠEN NASTOP I^OTALKARIC
V	soboto, 23. 3. 2007, smo se kotalkarji KDK Domžale udeležili tekmovanja za Pokal Račk v Renčah in s tem pričeli z novo tekmovalno sezono.
Na tekmi je sodelovalo 9 tekmovalk in prav vse so uspešno opravile svoj nastop.
V	kategoriji cicibank, letnik 2000, je odlično 4. mesto osvojila Vesna Hribar, Brina Tič pa je zasedla 7. mesto.
V	kategoriji cicibank, letnik 1999, sta se preizkusili Barbara Uštar, ki je zasedla 11. mesto in pa Špela Cerar, ki je bila dvanajsta.
Pri skupini mlajših deklic, letnik 1998, sta se odlično odrezali Ajda Tič, ki je osvojila 2. mesto in Lucija Dolinšek, ki je zasedla 3. mesto. V tej kategoriji je tekmovala tudi Manca Hribar, ki je zasedla 5. mesto. V kategoriji mlajših deklic, letnik 1997, pa je 3. mesto osvojila Manca Capuder, 5. mesto pa Chiara Mordej Filipini. Vsem tekmovalkam iskreno čestitamo in jim želimo še obilo uspešnih nastopov v letošnji sezoni.
V	juniju pa vabimo deklice in dečke, ki bi se želeli preizkusiti na kotalkah, si želijo novih prijateljev in zanimivih dogodivščin, da se nam pridružijo. Treningi potekajo v Rekreacijskem centru Urbanija (RCU) v Lukovici. Pridite, ne bo vam žal!
Lep kotalkarski pozdrav!
A Kotalkarji KDK Domžale
Uspešen šahovski turnir
Ker nam letošnja zima ni bila naklonjena s snežno odejo, smo se še bolj osredotočili na zimski šahovski turnir za člane društva in krajane Zlatega Polja.
Izredno zanimiva srečanja so se tokrat raztegnila kar na tri zimske mesece, saj tokrat nismo obremenjeni s smučarskimi skoki kot v prejšnji sezoni. Najboljši iz lanskega leta so že na samem začetku nakazali, da bodo tudi tokrat krojili
vrh lestvice, zagrizen boj za točke pa je potekal tudi med ostalimi udeleženci, saj so dokaj izenačeni krojili vrstni red čisto ob koncu turnirju. Posebne šahovske skulpture za najboljše je tudi letos podelil predsednik Janez Hribar, se vsem zahvalil za udeležbo in jih za naslednje leto povabil še v večjem številu.
Že drugo leto zapored je zbral največje število točk in dosegel prvo mesto Igor Stražar iz Preserij, na drugo mesto se je povzpel Viki Pogačar iz Podgore, dovolj točk za tretje mesto pa je dosegel Milan Pogačar iz Trnovč.
Prejeli posebne šahovske skulpture
Vsem čestitamo.
A Tone Habjanič
40 LET HO^EJS^EGA I^LUBA PREBOJE
Hokejski klub Prevoje je nastal leta 1967 na pobudo Silva Andrejke, ki je bil ustanovitelj kluba. Poleg omenjenega so bili ustanovni člani še Vid Rak, Martin Andrejka, Franc Lončar, Vinko Rak, Franc Andrejka, Pavel Novak, Grišo Kersnik, Miro Čokan, Branko Pirc, Božo Stupica, Darko Stupica, Matija Dolinar, Marjan Dolinar, Milan Kosmatin, Roman Keržan in Franc Avbelj. Deset let so prevojski hokejisti redno vadili v dvorani Tivoli in v sezoni 1977-78 dosegli največji uspeh, ko so v republiški ligi osvojili prvo mesto. Franc Avbelj in Franc Dolinar sta kot tehnični vodji lepo skrbela za opremo igralcev. To so bili najlepši časi, saj se prevojski navijači še dandanes spominjajo odhodov izpred Škarja na hokejske tekme. Z vstopom v 2. jugoslovansko ligo - zahod so se začele finančne težave in leta 1980 je zaradi premajhnih sredstev ter prevelike najemnine dvorane Tivoli prevojski hokej ugasnil. V tem obdobju sta iz kluba izšla tudi priznana sodnika (Franc Andrejka, Marjan Dolinar). Hokejista Zmago Berlec in Bojan Zaje sta pustila pečat v slovenskem hokejskem prostom ...
Ko smo dobili svojo državo ter občino Lukovica se je skupina hokejskih zagnancev odločila postaviti Hokejski klub Prevoje nazaj v hokejski prostor Slovenije. Vinko Dragar, Boštjan Tekavc, Janko Urbanija, Bernard Urbanija, Tomaž Korošec, Simon Rožič, Robert Kotnik, Milan Hribar, Matjaž Cerar, Igor Zupančič, Jani in Gašper Pogačar, Grega Čurčija, Stane Kovač in Mario Troha so tvorili prvo ekipo v nočni hokejski ligi ter postavili temelje za nov zagon. Prvo leto smo igrali finale pokala Petra Kanca in takrat se je porodila zamisel o boljši organiziranosti kluba. Leta 1997 smo obnovili Hokejski klub Prevoje in izvolili novo vodstvo. Predsednik kluba je postal Tomaž Korošec, zakoniti zastopnik pa Vinko Dragar. Treninge smo imeli v dvoranah Zalog in Tivoli, zelo radi pa smo igrali na prevojskih bajerjih, ki zadnje zime redko zamrznejo.
V Sloveniji se je v tem obdobju zelo razširil in-line hokej (hokej na rolerjih). Ker smo imeli v svoji okolici sposobnega občana Bernarda Urbanijo, ki je postavil igrišče za in-line hokej, se je tudi naš klub hitro odločil za nov soroden šport, ki se igra celo leto. Že v prvem letu smo igrali v državnem prvenstvu in se uvrstili v zgornji del lestvice. Nastopali smo pod imenom RCU Prevoje in v svojih vrstah imeli imena kot so Zajc, Šivic, Varl, Glavič, Por, Sodja in Hafner. Domači hokejisti smo se veliko naučili od njih in zato na turnirjih večkrat zmagali. Vzporedno je Mario Troha začel učiti mlajše selekcije osnovnih prvin hokeja. Naši mladi igralci, ki niso igralci z ledu, so imeli lepo osnovo in kaj hitro smo v mlajših selekcijah osvajali naslove prvaka. Iz te šole prihajajo sedanji kapetan Jure Cerar, Blaž Nakrst, Žiga Cerar, Žiga Lončar, Rok Antonič in Mike Urbanija. Klemen Cerar se je preselil k Slaviji, ko pa se mu konča sezona na ledu, pa rad pomaga domači ekipi. HK Prevoje že šest let organizira RCU ligo v zimskem času in naš klub dosega zelo dobre rezultate, saj smo štirikratni prvaki lige in šestkratni zmagovalci Kocijevega memoriala. Eden največjih dosežkov kluba pa je nastop Maria Trohe za slovensko reprezentanco na Svetovnem prvenstvu na Finskem. Mario je sedaj selektor reprezentance Namibije. V klubu imamo tudi tri sodnike z državno licenco in zapisnikarja (Vinko Dragar, Igor Zupančič, Janko Urbanija in Matjaž Cerar).
Po desetih letih predsedovanja je dosedanjega predsednika Tomaža Korošca zamenjal Boštjan Tekavc tudi z novimi
idejami za boljše delovanje kluba. Prva naloga je nakup dresov in hlač za tekmovanje v državnem prvenstvu z novim znakom, ki ga je zasnoval Stupica Božo. HK Prevoje bo v tem mesecu v RCU Lukovica organiziral tečaj in-line hokeja za dečke do 12 let, pod vodstvom Jureta Cerarja.
Na začetku
Na koncu se želim zahvaliti vsem, ki nam finančno pomagate, ter generaciji hokejistov, ki so pripomogli, da hokej na Prevojah ni le šport, ampak tradicija.
A Dragar Vinko, HK Prevoje
odprte strani
ZA^ČET^EK MOTORISTIČNE SEZONE, NEKAJ NASV^ETOV IN PRIPOROČIL
Prihaja obdobje toplejših dni, ko se praviloma tudi temu primerno poveča problematika enoslednih vozil. Prav prvi toplejši dnevi so za voznike enoslednih vozil najbolj nevarni, ker:
•	vozniki še niso vešči vožnje z motorji (spomladanska neizkušenost);
•	v začetnem obdobju so zlasti ponoči nižje temperature, zato je vozišče (asfalt) hladnq'še,česar posledica je, da se pnevmatike slabše oprijemajo vozišča in prihaja do padcev;
•	pesek na vozišču;
•	ostali udeleženci v prometu se še niso navadili na voznike enoslednih vozil in jih enostavno tudi ne pričakujejo.
Po kršitvah cestno prometnih predpisov na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana izstopajo predvsem glavna cesta Škofljica-Kočevje- Petrina (smer proti Kočevju), regionalna cesta med Ljubljano in Postojno ter regionalna cesta med krajema Smuka in Kočevje. Prometne nesreče voznikov koles z motorjem in motornih koles v letih 2001-2006
VOZNIKI KOLES Z MOTORJEM								
VSEH UDELEŽENCEV					KOT POVZROČITELJI			
LETO	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP
2001	286	3	31	114	193	2	20	73
2002	229	1	27	114	146	1	20	65
2003	205	0	17	106	137	0	13	65
2004	193	1	15	99	128	1	4	59
2005	139	0	21	73	82	0	11	42
2006	137	2	16	77	90	2	11	45
VOZNIKI MOTORNIH KOLES							
VSEH UDELEŽENCEV				KOT POVZROČITELJI			
LETO SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP
2001 190	11	46	68	122	10	32	33
2002 187	4	35	75	103	4	23	38
2003 214	7	35	104	121	5	24	48
2004 235	8	38	114	136	8	24	60
2005 184	5	39	95	102	4	23	25
2006 184	11	36	96	95	7	19	49
V aprilu 2006 so policisti PU Ljubljana od desetih (10) prometnih nesreč s smrtnim izidom obravnavali sedem (7) prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil. Od tega je v nesrečah umrlo pet (5) voznikov motornih koles, en (1) voznik kolesa in en (1) pešec. Povzročitelji so bili v vseh sedmih (7) primerih vozniki enoslednih vozil. Poleg tega so policisti v tem mesecu obravnavali še tri (3) prometne nesreče s smrtnim izidom, kjer so umrli en (1) voznik osebnega avtomobila, ena (1) peška in ena (1) potnica v osebnem avtomobilu.
NASVETI ZA VARNO VOŽNJO
1.	Motorno kolo in kolo z motorjem naj bo vedno tehnično brezhibno.
2.	Voznik se mora tudi sam psihofizično pripraviti za vožnjo (telesna kondicija).
3.	Uporabite zaščitna sredstva (ČELADA, kombinezon, rokavice, škornji).
4.	Zavedajte se nevarnosti spomladanskega obdobja (pesek na vozišču, hladen asfalt ...).
5.	Dosledno spoštujte zakonska določila o omejitvah hitrosti.
6.	Predvidevajte vedenje drugih udeležencev v prometu.
7.	Ne pozabite na ukrepe za večjo vidnost (svetlejša oblačila, v oblačila všiti odsevniki ...).
8.	Ne precenjujte svojih sposobnosti (predvsem ob začetku in proti koncu motoristične sezone).
9.	Pri izbiri oziroma nakupu motornega kolesa je potrebno upoštevati svoje izkušnje za vožnjo motornih koles (pri večini prometnih nesreč s hujšimi posledicami je bilo ugotovljeno, da vozniki niso obvladovali motornega kolesa).
10.Pazite	na "nagbanje" v levih ovinki ob sredinski črti na nasprotno smerno vozišče (nagibanje naj se ne prične na sredinski črti, temveč iz sredine voznega pasu).
GLOBE ZA NAJPOGOSTEJŠE KRŠITELJE
Neuporaba zaščitne čelade ZVCP4 čl. 84, točka 5 83,46 EUR Prehitevanje kolone ZVCP čl. 40, točka 7 125,19 EUR Vožnja po levi ZVCP čl. 25, točka 4 125,19 EUR Vožnja ob sredinski črti (zelo nevarno) ZVCP čl. 26, točka 7 41,73 EUR
A Marko Kladnik
le crta loči življenje od

BRŠLJAN
Z bršljanom obraslo drevo
Takšne bršljanove butare so letos izdelovali v osnovni šoli Krašnja
Zadnje dni preteklega meseca so otroci pa tudi starejši z veseljem pripravljali tradicionalne butare za cvetno nedeljo. Tako kot v okolici Ljubljane tudi v naši občini marsikje izdelujejo butarice iz pobarvanih oblancev. Večina butar pa je narejenih iz zimzelenih rastlin. Med njimi je pogost bršljan, pa čeprav njegovo listje dokaj hitro uvene, če ne dobi vode. Sicer pa je v naravi ena najbolj trpežnih rastlin. Uspeva tako na zelo senčnih prostorih kot tudi na razbeljenjem kraškem kamnu. Z dolgimi poganjki se plazi po tleh, po različnih oporah, lahko pa se razraste tudi v grm ali pravo drevo. Doseže lahko tudi častitljivo starost tristo let in več.
Nekoč je bil bršljan pomembna zdravilna rastlina, danes pa ga v te namene skoraj ne uporabljajo več. Nekateri so celo alergični na dotik z listi. Črne jagode vsebujejo saponine in so zato strupene za hladnokrvne živali. Z njimi so nekoč omamljali ribe. Bršljana v hladnejših mesecih ni težko najti, saj v tem času z drevja in grmov odpade drugo listje. Lahko pa ga gojimo tudi doma na vrtu ali kot lončnico. Na voljo je več kot sto različnih sort. Razlikujejo se po velikosti, obliki in barvi listov ter po občutljivosti na mraz. Nekatere sorte pri nas uspevajo le kot lončnice.
A Igor Fabjan Zimzelen bršljanovi listi
Pozdravljeni vsi v uredništvu!
Zradi prostorske stiske v prejšnji (marec) številki, pošiljam še fotografijo Brda.
Če bo uspelo, da bo grad spet dobil prvotno podobo, bo še posebno lepo, ko se nahaja tukaj lepa zgradba Čebelarske zveze Slovenije. Tako bosta sosedi dve arhitekturi - vsaka s svojo lepoto ter farno cerkvijo. S tem bodo prihajali predvsem turisti.
A Serša - Kralj Cvetka
ZAPV^ LA
Človek je vesel, da kljub hitremu načinu življenja živi med ljudmi, ki znajo prisluhniti sokrajanu v nesreči. Hvala vsem, ki ste nam pomagali ob naši nesreči.
A Matija Hribar - Laznikov
>>> nadaljevanje iz prejšnje številke ...
JANKO KERSNIK
Često se ga je polotila huda otožnost po domovini, po lepem Brdu in po dragih roditeljih, in takrat ga nihče ne bi bil spravil iz njegove mračne sobe. Materi je vsak dan pisal in vsak dan pismo prejel od nje. Janko Kersnik
Dunaj 27. 11. 1870, 10. ura zvečer Ljuba mama!
Danes je nedelja in nedelja je zelo dolgočasen dan, in če človek v srcu ne čuti potrebe po duhovniški pridigi o pokori, potem gotovo ne ve, česa bi se v nedeljo dopoldne lotil. Seveda, ko sem bil še neumen, majhen deček - in tak sem bil še pred nedavnim - takrat je bila nedelja zame zelo prijetna.
Da, takrat je bilo zelo lepo! In potem ko sem pološčene škornje še enkrat pregledal, sem se napotil s častitljivo hojo in korakom po viržinke. O, viržinke! O, ti stara, čudovita beseda, kakšne spomine budiš v mojih prsih? Da, otožno se mi stori, kadar se te spomnim. In ko sem prižgal tako stvarco, imenovano viržinka, sem šel, ko sem pozdravil pred vrati " Presse " študirajočega gospoda Pavliča, spet tja, od koder sem bil prišel. In zvonovi so doneli tako lepo, od vseh strani so prihajali pobožni ljudje, sonce je z zlatimi žarki osvetljevalo hribe in doline, polja in travnik, njive in gozdove. In tu je nenavadno čustvo prevzelo srce...to je bila pobožnost, to je bila moja služba božja. Nobenega farja nisem potreboval za to, nobenega cerkovnika; potreboval sem samo zvonjenje in sonce. Da, takrat je bilo lepo. In zdaj?. Postal sem tukaj čisto drugačen človek, ne vem, ali otrok ali mož ali celo osel. Od vsega pač nekaj. Sicer imam slabo lastnost, da bom šele postal to, kar so drugi že. Odgovori takoj, ko boš mogla. Zbogom vsi. Tvoj ljubeči sin Janko.
P.S. Priloženi popek nosi moje poljube zate! (Iz
pisma materi.)
Janko Kersnik
Dunaj 14. 12. 1870
Ljubi papa!
Ne moreš si misliti, kako me je razveselilo tvoje pismo. Ne veš, kako ti zavidam sprehode; vsak dan, brž ko se zmrači, se spominjam, da si na poti k pošti in nehote me premagata jeza in otožnost, ker ne morem biti s seboj. Ah, ko bi ti mogel nekega lepega večera priti naproti. In kako pogosto sanjam o Brdu! A potem ko se zdramim, tedaj dvakrat težko občutim žalostno razliko med nekoč in zdaj, in preklinjam usodo, ki me je pregnala sem. Vendar se ne da spremeniti, tako mora biti. Potem se tolažim samo z upanjem na srečnejše čase. In ko bi bilo vsaj poletje! Megla, sneg, mraz in severni veter, vse to dela ljudi še bolj melanholične, vrh tega pa še domotožje.
Toda pustimo ta neosvežujoča, žalostna in smešna zapažanja in zaposlimo se z golo resničnostjo.
Ljubi papa! Zdaj sem šel tudi med časnikarje, včasih pišem namreč podlistke za " Tagespresse " ali " Wandererja ", seveda za to
nihče ne ve. Tudi ti moraš molčati. S tem ne izgubljam veliko časa, ampak kadar imam dobro misel, pač pišem in v eni uri je gotovo. Zbogom, ljubi papa, mnogokrat te pozdravljam in poljubljam ter ostajam Tvoj hvaležni sin Janko. (Iz pisma očetu.) Janko Kersnik Dunaj 10. 2. 1871. Ljuba mama!...
Zdaj sem spet v svojem starem žitju in bitju, sedim in pišem dopoldne na univerzi, sedim in pišem popoldne doma; zvečer pa puham debele oblake dima pred sebe, medtem ko stojim pred pečjo, žal pogosto prehlajeno, in mislim na vas, moji ljubi, in na vaše hribe. Da, spet imam staro domotožje, morda še hujše kot nekoč. Pa saj ne bo dolgo trajalo in spet bom pri vas.
Dunaj 11. 2. 1871.
Spet je minil dan, četrti, odkar sem tukaj, in spet si ne morem kaj, da ti ne bi pisal. Dunaj 12. 2. 1871
Ne vem, kako je to, vendar najdem jaz neko posebno tolažbo v tem, da ti vsak dan napišem nekaj vrst, čeprav jih ne odpošljem. Zdi se mi, kot da bi se za teh nekaj minut, ko to delam, preselil na Brdo.
Pišeš mi, da šteješ ure do takrat, ko bom spet prikorakal navzgor po brdskih stopnicah. Verjemi, da jih tudi jaz.
Zdaj je četrt na tri. Papa leži doma na divanu, ti bereš pri oknu in Tonček se najbrž kepa okrog hiše. In jaz?. Škoda, da nimam pri sebi dobrega Ovida, šele zdaj bi znal brati in razumeti njegove pesmi. Naposled bi mogel še sam postati moderni Ovidius Naso. Tako pa ostanem najbrž izgubljeni in nepriznani genij in bom nekje na božjih ali hudičevih tleh, zaklet na koščku zemlje, bedno živel svojo prazno in neplodno življenje, dokler nekoč res ne bo vse nič. Kam naj bi sicer z vsemi lepimi idejami o napredku, umetnosti, civilizaciji, humanizmu, kam naj bi z vsem navdušenjem za lepo in resnično, če je vse le utopija, če služi zgolj temu, da bosta krona in mirta uničili vse. Tak je potek sveta. Čemu se truditi, da bi ga spremenili, čemu žrtvovati življenje in težiti po nedosegljivem idealu?
Zlepa ni mogoče tukaj nič spremeniti. Nasilni pretresi morajo tu opraviti svoje delo. Kaj pa naj bi sicer z našim ljudstvom? To ni dejavnik, ki bi ga mogli upoštevati. In naša inteligenca? Da, naša inteligenca, ta nasprotuje vsem liberalnim težnjam, uničuje literaturo, ki je vendar edino pričevanje izobrazbe, sposobnosti in duhovne moči naroda.
Glej, ljuba mama, take misli prihajajo nekomu, ki si prizadeva daleč od domovine spoznati sam, kaj je domovina; in tu bi človek najraje postal filister, se učil, kolikor je treba, da bi dobil službo, se umaknil zatem v ubožno luknjo in gledal, kako človek postaja žival, dokler ne bi prišel sam tako daleč, in bi potem le še čakal, da postane nič. Konec dober, vse dobro!... Sicer moram končati... Še pet nedelj in spet bom med vami, juhej. Še enkrat te prisrčno poljubljam in objemam, večno ostajam Tvoj ljubeči sin Janko. (Iz pisma materi.)
Fran Levec
O božiču je šel domov na potice in dolgo ga ni bilo nazaj. Še pred lastavicami se je odpeljal spet po pirhe in ni se več povrnil na Dunaj. V drugi semester se je vpisal v Gradcu, kjer je ostal vseh sedem semestrov. Janko Kersnik Gradec 31. 12. 1871 Ljubi papa!
Moje najbolj iskreno in najbolj prisrčno voščilo za novo leto. Naj bi te Bog ohranil še mnogo let zdravega in srečnega za dobro nas vseh in naj bi ti dal na meni in obeh mojih bratih doživeti samo veselje in srečo. Trudil se bom, da ti poplačam velike žrtve, ki si jih dal za nas, čeprav bo to samo delno mogoče. Zdaj ti in naša dobra mama storita vse, da nam pripravita srečno in častno prihodnost, in zgolj na nas je, da jo zares dosežemo. Bodi prepričan, ljubi papa, da tega zatrdno ne bom pozabil. S študijem gre dobro.
Ko te najbolj prisrčno pozdravljam in poljubljam, ostajam Tvoj hvaležni sin Janko. (Iz pisma očetu.)
ZORENJE IN LJUBEZEN
V	LJUBLJANI 1874 - 1879 Janko Kersnik
Ko še otrok sem bil,
cvetice sem nabiral.
Sedaj postal sem moder mož
in ženski cvet prebiram. (Ko še otrok sem bil,
odlomek; 1875.)
Ivan Prijatelj
V	poletju 1874 je vstopil Janko Kersnik za koncipista pri cesarsko-kraljevi finančni prokuraturi v Ljubljani.
Fran Levec
V	Ljubljani se je tista leta zbralo mnogo veselih in nadarjenih mladih mož, zdravnikov, sodnih pripravnikov, suplentov in profesorjev, ki so bili sošolci na gimnaziji ali pa prijatelji iz vseučiliških let. Duša temu veselemu mlademu krogu je bil Jurčič, ki je stanoval, obedoval, večerjal in svoj list urejeval in izdajal v Tavčarjevem hotelu " Evropa ". Tu je bilo naše zbirališče, tu smo si osnovali literarno-zabavni klub.
Janko je bil vsak dan v naši družbi. Rad je posedel v kavarni ali zvečer v krčmi, samo na kak daljši sprehod ga ni bilo spraviti. Janko se je iz kavarne izgubil ter do večera pretičal v svojem stanovanju, kjer je bral in pisal ali pa premišljevaje tobak kadil in hodil po sobi gor in dol.
Veselo pa ti ga je bilo pogledati na plesu v ženski družbi. Visoka vitka postava, dolga temno rjava brada, živahno sukanje, fino vedenje, neprisiljen, dovtipen razgovor, njegov prijazni nasmeh, združen z dobrodušnostjo, ki se je brala iz njegovih oči in iz njegovega simpatičnega glasu - vse to ga je moralo prikupiti na prvi pogled. In kako je znal plesati, sukati in zabavati svojo plesalko! Ivan Prijatelj
A Danijel Potočan
>>>se nadaljuje v prihodnji številki
odprte strani
VELIKA NOČ - PRAZNIK VESELJA
V Štanjelu vsako leto pripravijo razstavo pirhov
Se zadnje priprave pred žegnanjem
Mesec april je v veliki meri zaznamovala velika noč. To je v krščanstvu največji praznik v letu in pomeni praznovanje Kristusovega vstajenja, ki simbolizira zmago življenja nad smrtjo. Zato je praznik veselja. Praznuje se vedno na prvo nedeljo po polni luni.
Že od pradavnine so pomladna slavja pomenila praznovanje zmage toplote nad mrazom in svetlobe nad temo. Z veliko nočjo so povezane številne navade, običaji, prerokovanja, jedi s simboličnim pomenom, ki so se ohranile do današnjih dni ... Velika noč je tudi zaključek štiridesetdnevnega posta, ki se začne dan po pustu na pepelnično sredo. Tako kot so bile za post značilne jedi (nezabeljen koruzni močnik, prosena kaša s suhimi češpljami, posušeni repini olupki, krhlji in fižol), so za veliko noč značilne obredne jedi. Gospodinje so jih pripravljale ves teden in jih na veliko soboto odnesle k žegnu. K velikonočnemu žegnu ali blagoslovu jedi nesejo izključno ženske. V jerbasu ali košarici morajo biti kos prekajene svinjine, potica, kruh, hren in pirhi. Blagoslovljene jedi se jedo za slavnostni velikonočni zajtrk, in sicer s prsti, zato je tudi umivanje rok poseben obred. Ponekod si roke umijejo v vodi, v kateri plavajo cvetovi narcis. Velikonočne jedi se potem uživajo še ves teden, tja do bele nedelje.
Pirhi, pisanice...
Eno najprijetnejših opravil v tednu pred veliko nočjo je zagotovo barvanje pirhov.
Jajce je prastari simbol življenja in rodovitnosti. Rdeče pobarvano jajce je simbol vstajenja in nove življenjske moči. Pomeni pa tudi kaplje Kristusove krvi. Po prastarem ljudskem izročilu so bila velikonočna jajca sprva enobarvna, v barvah sonca - rdeča in rumena. Kasneje pa se je barvanje in krašenje pirhov razvilo v eno izmed lepih oblik ljudske umetnosti in slovenske pisanice zagotovo spadajo med najlepše v Evropi. To velja predvsem za belokranjske pisanice. Jajca krasijo v batik tehniki, ki je prevzeta iz vzhodne Azije. Ornament napišejo najprej s tekočim voskom potem pa jajce pobarvajo. Kjer je mesto pokrito z voskom, se barva ne prime. Na to barvo lahko spet nanesejo vosek in jajce spet pobarvajo z drugo barvo. Za pisanje z voskom uporabljajo posebno, doma narejeno pisalo, pisač. Imena za pobarvana jajca so različna - največkrat jim rečemo pirhi, na Štajerskem so pisanke, v Beli krajini pisanice, v Prekmurju remenke, rumenice ...
A Igor Fabjan
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LUKOVICA
Predlog spremembe za območje L6 Lukovica - jug
Območje nasipavanja
V četrtek, 12. 4. 2007, ob 18. uri je bila sklicana izredna seja občinskega sveta, ki se je je udeležilo 14 svetnikov, dva pa sta bila opravičeno odsotna. Ostali udeleženci seje so bili predstavniki Stanovanjskega sklada z direktorjem Primožem Pircem ter predstavniki Energokommerca EC z direktorjem Miranom Planincem.
Predlagani dnevni red je imel samo dve točki, in sicer: poročilo župana občine Lukovica o udeležbi ter innformacijo o načrtovani prostorski ureditvi na območju L6 Lukovica - jug in sprejem obvezne razlage prve alineeje 13. člena Odloka o zazidalnem načrtu območja L6 Lukovica - jug. Župan Matej Kotnik je dodal še tretjo točko dnevnega reda, imenovanje članov v Komisijo za sprejem otrok v VVZ Medo. Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Po sprejetju dnevnega reda je župan obširno pojasnil namen seje o pridobitvi informacije o načrtovani prostorski ureditvi. Leta 1999 je bil sprejet Sklep o sprejemu programa za zazidalni načrt L6 v Lukovici. V letu 2001 sta bila sprejeta Sklep o spremembah in dopolnitvah programa priprave za zazidalni načrt L6 v Lukovici in Sklep o sprejemu osnutka o zazidalnem načrtu območja L6 jug. Za vse skupaj je po županovem mnenju že kar predolga doba. Obširno predstavitev so podali tudi predstavniki Stanovanjskega sklada. Na SZ delu območja L6 -jug nameravajo zgraditi 8 blokov s 135 stanovanjskimi enotami. Trije objekti pritličja so namenjeni poslovni rabi (ena od enot je namenjena PTT). JZ del pa je namenjen poslovno obrtni dejavnosti, katere pobudnik je Energocommerc d.o.o. Predstavljena je bila
lokacija predobremenilnega nasipa za konsolidacijo terena. Ta se bo delno odstranil ob začetku gradbenih del. Po predstavitvi je župan odprl razpravo.
Razprava je bila zelo burna in konstruktivna: S. Smrkolj sprašuje o potrebah nasipa oz. kje bo potekal transport pri gradnji. Odgovorja mu P. Pirc: ni bojazni za izdelavo nasipa, saj naj bi gradnja nasipa potekala na obeh straneh hkrati in bi bila obremenitev lokalnih cest minimalna. F. Avblja zanima, v katerem delu zazidalnega načrta je predvidena lokacija gasilnega doma. Predlaga tudi, da pred dokončno potrditvijo o nasipu pridobijo mnenje Odbora za komunalo, gospodarstvo in KS. Župan odgovori, da so svetniki vse že sprejeli l. 1999 in 2001. Glede gasilnega doma pa iščejo cenejšo, samostojno in dostopnejšo rešitev v dogovoru z gasilci. F. Bernota zanima število parkirišč, ki bodo namenjena stanovalcem, glede na današnji čas, saj ima vsaka družina najmanj dve prevozni sredstvi in je pomanjkanje parkirišč vsespološno. P. Pirc odgovarja, da upoštevajo odlok, ki nalaga 1,5 parkirišča na stanovanjsko enoto. S. Smrkolja zanima še, kdo bo lastnik dela zemljišča nad plinovodom. Odgovarja mu Mojca Štritof Brus, da Stanovanjski sklad ne ostane lastnik teh zemljišč, lahko se jih služnostno opredeli ali pa postanejo last etažnih lastnikov. T. Beden sprašuje tudi, kaj bo z vrtcem in šolo, glede na kapacitete stanovanj. Dobi odgovor Stanovanjskega sklada, da se lahko na podlagi potreb in investitorjev gradi tudi vrtec. Vse je stvar dogovora med občino in investitorjem. Direktor Energocommerca EC M. Planinc pa odgovarja, da je zaradi funkcionalnosti zemljišča težko zagotoviti vse potrebe vrtca. S. Stopar sprašuje, če so odkupljena že vsa zemljišča, tudi tista najmanjša. Odgovarja ji direktor Planinc, da so vsa zemljišča razen tistih, ki so v lasti g. Cerarja, odkupljena. L. Goričan predlaga, naj se popravi obstoječi lokacijski načrt, da se prvotni načrt uskladi z željenimi spremembami investitorja. Zahteva tudi, da se mora plinovod izogniti naseljem. Stanovanjski sklad odgovarja, da je plinovod pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo in se je potrebno dogovarjati z njimi. T. Andrejko pa zanima, kaj je z zgradbami na S delu in predlaga, da se zgradi cesta za potrebe nasipa, ki ne bo ogrožala teh zgradb. Na koncu je bilo soglasno sprejeto: 1. zgradi se cesta za potrebe nasipa; 2. omogoči se predobremenilni nasip.
Tretja točka dnevnega reda je bila imenovanje članov v Komisijo za sprejem otrok v VVZ Medo. Predlaga se Mojca Cerar kot predstavnica občinske uprave ter Stanislava Stopar kot predstavnica svetnikov. Predlagani članici svetniki soglasno potrdijo. Seja se je zaključila ob dvajseti uri in deset minut.
A Irena Vodušek
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Občina Lukovica, Stari trg, 1225 Lukovica objavlja
JA^NI RAZPIS
za sofinanciranje programov organizacijin društev na področju
humanitarnih dejavnosti za leto 2007, ki jih bo Občina Lukovica
sofinancirala iz občinskega proračuna
1.	Predmet javnega razpisa so programi, ki obsegajo:
-	posebne socialne programe in storitve invalidskih organizacij, s katerimi prispevajo k realizaciji pravic človeka državljana in nediskriminaciji invalidov;
-	programe humanitarnih organizacij, s katerimi rešujejo oziroma blažijo socialne stiske in težave posameznikov in skupin;
-	podporo delovanju invalidskih in humanitarnih organizacij.
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci humanitarnih programov:
-	dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Lukovica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti;
-	organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov;
-	invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov - občanov občine Lukovica;
-	druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in starejših občanov ter druge humanitarne programe.
3.	Izvajalci humanitarnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v občini Lukovica oz. delujejo na njenem območju oz. so njihovi člani občani občine Lukovica;
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu;
-	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto;
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti;
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 3.300,00 EUR. V kolikor se v proračunu za leto 2007 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 3. 5. 2007 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 31. 5. 2007 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za vrednotenje humanitarnih programov v občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30-ih dneh od odpiranja vlog oz. najkasneje v 30-ih dneh po sprejetju proračuna.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom "Javni razpis - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2007 - ne odpiraj".
10.Podrobnejše	informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
A ŽUPAN Matej Kotnik, l. r.
7. REDNA SEJA PREDSEDSTVA ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE V ^U^O^ICI
V ponedeljek, 26. marca 2007, je Združenje občin Slovenije v sodelovanju s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko na Občini Lukovica pripravilo predstavitev novel Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o lokalnih volitvah. Po predstavitvi je v sejni sobi občine potekala 7. redna seja Predsedstva Združenja občin Slovenije, na kateri so sprejeli pripombe na predlog paketa pokrajinske zakonodaje. Seje so se, poleg članov predsedstva združenja in Mateja Kotnika, gostitelja in župana občine Lukovica, udeležili tudi Marko Starman, novi državni sekretar Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ter Neža Vodušek, sekretarka, in Ljuba Sušnik, podsekretarka s Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Po seji je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri so predstavili stališče združenja na paket pokrajinske zakonodaje.
Seja predsedstva zdruienja občin Slovenije 26. 3. 2007, foto: Irena Strmšek
Kot je že bilo omenjeno, je bila glavna tema tokratnega zasedanja predsedstva združenja razprava o paketu zakonov pokrajinske zakonodaje in tudi obravnava novel Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o lokalnih volitvah. Predsedstvo je zavzelo svoja stališča do predloga štirih pokrajinskih zakonov. Pripombe je sekretariat ZOS že posredoval SVLR in si jih lahko ogledate na spletni strani združenja info@zdruzenjeobcin.si Člani predsedstva so se na seji odločili tudi za vložitev dveh pobud. SVLR smo posredovali pobudo za podaljšanje mandata organov občin s štirih na pet let, drugo pobudo pa smo naslovili na Ministrstvo za javno upravo, in sicer glede delovanja javnih uslužbencev v krajevnih uradih. Upravne enote imajo na krajevnih uradih zaposlene ljudi, ki so sicer za kraj izredno koristni, vendar bi jih bilo možno uporabiti še za druge delovne naloge. Ker je bilo med Ministrstvom za javno upravo in Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko že govora o tem, da bi se zadeve uredile v smeri večje racionalizacije, je združenje podalo pobudo, da bi se glede krajevnih uradov in zaposlenih na le-teh zadeve uredile tako, da bi bili javni uslužbenci iz krajevnih uradov prenešeni na občine. Posamezne občine in Ministrstvo za javno upravo (upravne enote) pa bi sklenile dogovor, po katerem bi Ministrstvo za javno upravo refundiralo del osebnega dohodka javnega uslužbenca v delu, ko bi le ta opravljal delo za upravno enoto. Ob tej priložnosti se v imenu predsedstva in sekretariata združenja najlepše zahvaljujemo županu Mateju Kotniku in ostalim zaposlenim na Občini Lukovica za vso pomoč in prijaznost.
A Staša Matolt
JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA ODLOKA O STRATEGIJI PROSTORSKEGA RA^ZVOJA OBČINE LUKOVICA
Župan občine Lukovica je na podlagi sprejetega sklepa o javni razgrnitvi predloga Odloka o strategiji prostorskega razvoja občine Lukovica 28. marca 2007 povabil vse nosilce list v Občinskem svetu in člane Projektnega sveta za pripravo prostorske strategije na predstavitev postopkov sprejemanja novega strateškega prostorskega akta. Predstavitve sta se udeležila le predstavnika Nsi in SDS ter člana Projektnega sveta. Vabljeni so bili zaradi skromne udeležbe tudi pisno obveščeni o pravni podlagi in razlogih javne razgrnitve ter o dosedanjih aktivnostih. Program priprave Strategije prostorskega razvoja občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 5/05) v 5. točki določa, da se predlog SPRO javno razgrne na sedežu Občine Lukovica za najmanj 30 dni, skladno 31. členu ZUreP-1. Zakon v tem členu določa, da se prostorski akt dopolni v skladu s stališči do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave. Stališča se skupaj s pripombami priložijo predlogu prostorskega akta, ki se posreduje v sprejem. Zakon tako ne določa, kateri organ posreduje prostorski akt v razgrnitev, zato sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi lahko sprejme tudi župan. Ker 73. člen Poslovnika občinskega sveta (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 3/01) določa, da Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah, se predlog odloka o SPRO v času trajanja javne razgrnitve posreduje v 1. obravnavo Odboru za prostorsko načrtovanje in Občinskemu svetu. Konec meseca marca je Državni zbor RS sprejel novi Zakon o prostorskem načrtovanju, ki bo začel veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS. Zakon, ki bo nadomestil dosedanji Zakon o urejanju prostora, vnaša vsebinske in postopkovne spremembe. Prehodne določbe predloga zakona določajo, da se postopki za sprejem SPRO, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, v okviru katerih je bila strategija že javno razgrnjena, dokončajo po določbah ZUreP-1. V nasprotnem primeru se nadaljujejo in končajo po določbah novega zakona. To bi za Občino Lukovica pomenilo dodatne finančne in časovne obremenitve, zato smo se odločili, da predlog SPRO Lukovica, za katerega je bila že junija 2006 organizirana 2. prostorska konferenca, razgrnemo za dobo 60 dni, v vmesnem času pa, v kolikor bo Ministrstvo za okolje in prostor (Sektor za celovite presoje vplivov na okolje) izdalo potrdilo o ustreznosti, tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo za dobo 30 dni.
Predlog SPRO Lukovica je bil izdelan že maja 2006, na podlagi katerega je bila skladno določilom ZUreP-1 izvedena tudi 2. prostorska konferenca. Na podlagi Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave smo sredi leta 2005 prejeli odločbo Ministrstva za okolje in prostor, da je za pripravo SPRO Lukovica potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Za namen izvedbe postopka je bilo izdelano Okoljsko poročilo (Ipsum d.o.o. Domžale) in njegova revizija z dopolnitvijo. Vse to je bilo skupaj s predlogom SPRO, 6. 10. 2006, oddano na vložišču ministrstva, in sicer z vlogo za pridobitev potrdila o ustreznosti, ki je podlaga za javno razgrnitev okoljskega poročila. Takrat se je začel postopek celovite presoje na 2. stopnji. Sektor za CPVO je v nadaljevanju pridobival mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije od pristojnih resorjev: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo za zdravje. Do 15. 11. 2006 so bila prejeta vsa mnenja, razen mnenja Ministrstva za kulturo, ki je bilo prejeto šele 19. januarja 2007. Zaradi določenih nejasnosti, različnih razlag in zahtev, je v organizaciji ministrstva sledilo 5 usklajevalnih sestankov v času od 14. 12. 2006 do 21. 2. 2007. Podatek zgovorno dokazuje nedopusten časovni potek postopka CPVO na državni ravni, saj zakonski roki določajo bistveno krajši čas. Poudariti želimo tudi dejstvo, da je Občina Lukovica med prvimi sprožila predmetni postopek na 2. stopnji, kar pomeni, da pristojno ministrstvo na strateškem nivoju prostorskega načrtovanja šele sedaj prakticira obstoječo zakonodajo, sprejeto že leta 2003 oz. 2004. Okoljsko poročilo za SPRO Lukovica je bilo že dopolnjeno, potrebno je le še končno potrdilo ministrstva o njegovi ustreznosti.
Občinska prostorska strategija, katere predlog je trenutno razgrnjen na sedežu Občine Lukovica, bo temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim bodo določene osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja in bo nadomestila obstoječe, sedaj veljavne, planske akte. V predlogu so upoštevana izhodišča Strategije prostorskega razvoja Slovenije in gospodarskega razvoja Slovenije, izdelane strokovne podlage, smernice nosilcev urejanja prostora ter pobude posameznih pravnih in fizičnih oseb. Občina Lukovica si je prioritete in ukrepe za dosego ciljev prostorskega razvoja začrtala že
v parcialnih razvojnih dokumentih občine. Leta 2001 je bil sprejet Razvojni program občine Lukovica, izdelana sta Operativna programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in oskrbe s pitno vodo skladno državnemu operativnemu programu, sprejeta pa so bila tudi izhodišča (koncept) prostorskega razvoja občine Lukovica. Osnovni cilji bodočega prostorskega razvoja občine so: zagotoviti zadostne površine za potrebe stanovanjske dejavnosti v ravninskem delu občine; ohranjati naselja v obstoječem obsegu v hribovitem predelu občine in vzpodbujati razvoj turizma in kmetijstva; morebitne zaokrožitve se usmerjajo v območja, ki niso podvržena plazovitosti; redefinirati meje naselja Trojane in smiselno zaokrožiti naselja v predelu Črnega grabna; zagotoviti površine za proizvodne, storitvene in oskrbne dejavnosti; izkoristiti prostorske možnosti za razvoj turizma na območju Gradiškega jezera; celostno prenavljati vaška jedra v Šentvidu pri Lukovici, Lukovici, Krašnji in Blagovici, s posebnim poudarkom na vključevanju kulturne dediščine; sanirati nelegalne kamnolome, ob zaključku eksploatacije pa sanirati tudi kamnolom Lukovica; nadomestiti zemljišča z neustreznimi pogoji za gradnjo z zemljišči na ugodnejših lokacijah v zahodnem ravninskem delu; zagotoviti lokaciji za odlagališče komunalnih in gradbenih odpadkov; nadgraditi komunalni sistem na območju Črnega grabna in v delu območja Prevoje-Šentvid s priključitvijo območij na čistilno napravo. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko vsakdo Občini Lukovica posreduje svoje pripombe, mnenja, predloge. Poudarjamo, da je trenutno v razgrnitvi strateški prostorski akt občine, ki prikazuje predlog dolgoročnega prostorskega razvoja na področju poselitve, gospodarske javne infrastrukture in krajine. Sprejeti prostorski akt bo določal območja, kjer bo glede na izkazane prostorske potrebe možna širitev naselij, stanovanjskih, gospodarskih, družbenih, storitvenih, oskrbnih, športno-rekreacijskih dejavnosti ter dejavnosti okoljske infrastrukture. Strategiji prostorskega razvoja bo sledila priprava Prostorskega reda občine Lukovica, ki bo kot izvedbeni prostorski akt večjega merila podrobneje določal namensko rabo prostora, način urejanja območij z lokacijskimi načrti ter merila in pogoje za načrtovanje posameznih posegov v prostor.
A Tatjana Suhadolc, Občinska uprava
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica
(Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/2002) in meril za dodeljevanje sredstev za delovanje društev na področju kmetijstva, ki jih je sprejela Komisija za kmetijstvo dne, 21. 4. 2004, Občina Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINACIRONJE DELOVANJA DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA ZA LETO 2007
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva za leto 2007, ki delujejo z namenom pospeševanja in razvoja kmetijstva na območju občine Lukovica.
Višina razpoložljivih sredstev: na razpolago je 12.600,00 EUR. V kolikor se v proračunu za leto 2007 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom.
2.	Upravičenci po tem razpisu so društva, zveze društev, ki delujejo na področju kmetijstva na območju Občine Lukovica, s sedežem v občini Lukovica ter društva, ki nimajo sedeža v občini Lukovica, je pa aktivnost društva usmerjena tudi na območje občine Lukovica in je v interesu Občine Lukovica.
3.	Sredstva bodo posameznim društvom dodeljena na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Lukovica in meril, ki jih je sprejela Komisija za kmetijstvo. Višina pomoči znaša največ 30 % upravičenih stroškov finančno ovrednotenega programa.
4.	Vsebina prijave: Prijava je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi. Vloga mora vsebovati izpolnjen prijavni obrazec, ki ga vlagatelji dobijo na sedežu Občine Lukovica z osnovnimi podatki:
a)	podatki o društvu: popolno ime društva, točen naslov društva, datum ustanovitve društva, transakcijski račun društva, matična številka društva, ime in priimek predsednika društva, kontaktno osebo in telefon, naslov, na katerega se pošilja pošta;
b)	navedba akcije (prireditve, sejmi razstave,
c)	obračunska vrednost akcije z navedbo virov financiranja;
d)	izobraževanja (predavanja, tečaji,
Dokumentacija k vlogi mora vsebovati:
-	odločbo o registraciji in osebno ime zastopnika društva,
-	seznam članov društva,
-	plan dela za leto 2007,
-	poročilo o delu društva za leto 2006,
-	finančno poročilo za leto 2006.
5.	Obravnava prijav:
a)	Prijave bo obravnavala in predloge pripravila Komisija za kmetijstvo
b)Vse	prispele prijave bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne prijave ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica in meril, ki jih je sprejela Komisija za kmetijstvo.
c)	Nepravočasne prijave bodo s sklepom zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.
d)Na	podlagi zapisnika Komisije upravni organ s sklepom odloči o višini dodeljenih sredstev.
e)	Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami.
6.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur, in sicer od 3. 5. 2007 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
7.	Rok za prijavo na javni razpis: prijave na razpis, vključno s predpisano dokumentacijo, morajo prispeti najkasneje do 31. 5. 2007 na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Prijave s predpisano dokumentacijo morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Ne odpiraj javni razpis -sofinanciranje društev s področja kmetijstva".
8.	Vlagatelji bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog oz. najkasneje v 30-ih dneh po sprejetju proračuna.
9.	Informacije: vse informacije v zvezi z razpisom se lahko dobijo na sedežu Občine Lukovica v času uradnih ur na tel. št. 72 96 300.
A ŽUPAN Matej Kotnik, l. r.
AVTOŠOLA
LONČAR d.0.0.
01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 Per Janez 041/988-961
Do 14. 5. imajo vsi vpisani eno uro vožnje brezplačno in dve uri soudeležbe pri urah vožnje za boljše spoznavanje križišč.
lecaj CPP 14. 5. 2007 ob 18. uri
07006660
OBVESTILO
Župan Občine Lukovica je 23. 3. 2007 sprejel Sklep o javni razgrnitvi predloga Odloka o strategiji prostorskega razvoja občine Lukovica, štev. sklepa 478/07 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/07).
Na podlagi sklepa je bil predlog odloka skupaj z grafičnimi prilogami, dne 10. 4. 2007, razgrnjen na sedežu Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Javna razgrnitev bo potekala do vključno dne 8. 6. 2007, javna obravnava pa bo 23. 5. 2007 z začetkom ob 17.00 uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Med javno razgrnitvijo in javno obravnavo ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k predlogu prostorske strategije. Pripombe in predlogi se do 8. junija 2007 lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javni obravnavi ali pa se pošljejo na Občino Lukovica, stari trg 1, 1225 Lukovica.
O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odloči pripravljalec prostorske strategije.
Vljudno vabljeni!
A Občinska uprava
S 4. seje Občinskega sveta občine Lukovica
Občinska seja je bila v ponedeljek, 2. aprila, ob 18. uri v dvorani KD Janka Kersnika v Lukovici. Na dnevnem redu je bilo 6 to~k ter naknadno še 1.
V prvi točki je bilo obravnavano in sprejeto poročilo župana Občine Lukovica o udeležbi na seji. V drugi točki je bil potrjen zapisnik in realizacija 3. seje z dne 19. 2. ter potrditev zapisnika korespondenčne seje z dne 29. 3. 2007. V tretji točki je bil obravnavan in sprejet sklep o ustanovitvi in pristojnostih delovnih teles občinskega sveta, stalnih komisij občinskega sveta in drugih organov ter imenovanju njihovih članov. Poročevalca sta bila župan Matej Kotnik in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet ustanavlja naslednje odbore kot svoja delovna telesa: Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Odbor za gospodarske javne službe in okolje, Odbor za prostorsko planiranje, Odbor za gospodarstvo, Odbor za razvojne programe občine in regionalni razvoj, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve, Odbor za finance. Vsak od odborov ima šest članov. Potrjeni so bili še sledeči odbori, sveti in komisije: Statutarno pravna komisija (5 članov), Komisija za vloge in pritožbe občanov in organizacij (5 članov), Občinska volilna komisija (8 članov), Nadzorni odbor (5 članov), Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (11 članov), Uredniški odbor javnega glasila Občine Lukovica (4 člani). Na razpis za odgovornega urednika javnega glasila Rokovnjač je prispela ena vloga, ki je bila na seji tudi obravnavana - kandidatka Katarina Karlovšek se je članom občinskega sveta predstavila tudi osebno, le-ti pa so jo tudi soglasno potrdili za odgovorno urednico. Na seji je bil obravnavan tudi sklep o ukinitvi statusa zemljišča v skupni rabi ter bil tudi sprejet. Dodatno je bil obravnavan še sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov javne razgrnitve in javne obravnave predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu PŠ7 Šentvid pri Lukovici. Ob koncu se je pod točko vprašanj, pobud in zahtev članov občinskega sveta vnela kar zanimiva razprava, saj so člani podali kar nekaj pobud: pojavilo se je vprašanje in pobuda povečanja sejnin v občinskem svetu ter zahteva po primerjavi s sosednimi občinami, izpostavljena je bila problematika kanalizacije na Prevojah in Slomškovega doma v Šentvidu. Člani so tudi predlagali, da bi bilo gradivo za sejo poslano prej kot do sedaj ter da bi bilo gradivo v elektronski obliki (10 dnevni rok), predlog za koncesijo v ZD Lukovica zaradi predolgih čakalnih vrst, odprla se je problematika nadomeščanja župana v času njegove odsotnosti, izbira in imenovanje direktorja občinske uprave, potek gradnje v Blagovici, vprašanje plinovodnega omrežja, problematika mrliške vežice v Češnjicah _ Na nekaj vprašanj in pobud je župan odgovoril že na sami seji, večino odgovorov pa bodo člani prejeli naknadno, o čemer boste obveščeni tudi v naslednjih poročilih s sej občinskega sveta v prihodnjih številkah Rokovnjača.
A Majda Vesel
V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Kaj bi lahko pohvalili v naši občini? Prejeli nismo nobenega odgovora.
Si želimo tudi v prihodnje zanesljiv^o ogrev^ati in razsvetljevati prostore in se voziti z avtomobili ali drugimi prevoznimi sredstvi?
Nemoteno delovanje evropskega energetskega trga in zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe z energijo sta v veliki meri povezana tudi z zalogami nafte in plina. Veljavna evropska zakonodaja državam članicam že predpisuje najmanjše zaloge nafte, ne pa tudi plina. Ena od nalog Evropske komisije je, da spremlja dejansko implementacijo uresničevanja evropske zakonodaje v državah članicah. Vendar pa stanje dejanskih zalog nafte in njhovo razpoložljivost v primeru kriznih dogodkov zelo težko oceni. Na to je opozorila poslanka Evropskega parlamenta iz Slovenije, dr. Romana Jordan Cizelj v svojem pisnem vprašanju Evropski komisiji in v mesecu marcu nanj prejela tudi odgovor.
Poslanko je zanimalo predvsem, kako bo komisija zagotovila razpoložljivost in dostopnost zalog nafte in plina v morebitnih kriznih razmerah in kako bo vzpostavila sistem inventure varnostnih zalog, ki naj bi jih države članice imele. V vprašanju je ugotovila, da je upravljanje zalog v EU trenutno urejeno z direktivo Sveta 2006/67/ES in v skladu z njo bi morale države članice same vzdrževati zaloge nafte, ki zadostujejo za najmanj 90 dni. Podobna obveznost bi po mnenju poslanke morala veljati tudi za plin, zato je vprašala:
•	"Kako bo Komisija zagotovila popolno spoštovanje tistih določb direktive, ki zadevajo razpoložljivost varnostnih zalog v kriznih razmerah,
•	kako bo poskrbela, da bodo strateške varnostne zaloge na voljo v sistemih, kjer jih upravlja industrija za razliko od tistih, kjer jih upravljajo javni organi,
•	ali Komisija načrtuje vzpostavitev sistema inventure zalog po posameznih državah članicah in
•	kako je z uvedbo zalog plina in kako zagotoviti sistem popolne razpoložljivosti in preglednosti?"
Evropska komisija je v odgovoru potrdila prizadevanja po spoštovanju posameznih določb direktive. Poleg tega spoštuje uveljavljene postopke v primeru kršitev, da bi zagotovila spoštovanje določb direktive v celoti. Države članice lahko po principu subsidiarnosti same izberejo načine vzdrževanja zalog. Komisija je poudarila, da opaža določene prednosti glede preglednosti v primeru upravljanja zalog s strani javnih in poljavnih agencij v primerjavi z zalogami industrije. Namen ima podrobneje preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov kot tudi vprašanje preverjanja podatkov, ki jih sporočajo države članice. Glede zalog plina, je Komisija že pričela s študijo izvedljivosti, da bi preverila stroške in koristnost morebitnega sistema zalog, ki naj bi predstavljal prvi prispevek k razmišljanjem o vzpostavitvi takšnega sistema.
"Odgovor ocenjujem kot zelo pozitiven, saj bo Komisija, kot zatrjuje sama, v okviru svojega delovnega programa za leto 2007 izvedla presojo vplivov glede postopkov vzdrževanja nujnih zalog," komentira odgovor poslanka dr. Jordan Cizljeva. Poleg tega je Komisija državam članicam nedavno poslala vprašalnik, da bi bolje razumela prakse, povezane z obveznostmi glede vzdrževanja zalog nafte in razpoložljivostjo teh zalog v primeru motene oskrbe. "Podpiram tudi odločitev Komisije o izvedbi študije izvedljivosti podobnega sistema v vprašanju varnostnih zalog plina," zaključuje svojo oceno odgovora dr. Romana Jordan Cizelj. Vprašanje in odgovor sta v celoti na voljo na spletnem naslovu: http://www.rjordancizelj.si
A Viktorija Jeras, Darko Rudl
čeprav v življenju si veliko pretrpela, vseeno zelo rada si živela. A pošle so ti moči, zaprla trudne si oči.
Zato sedaj v grobu mirno spi, za vse še e^k^i^at, draga mama, hvala ti.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je po dolgoletni in težki bolezni za vedno zapustila naša
draga mama
EMILIJANA OVCA
Domači se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala tudi župniku g. Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogreb. Zahvala tudi sosedam Igličevi, Cerarjevi in Gabrovčevi za vsestransko pomoč, Marku Trdinu za ganljivo prebrane besede ob odprtem grobu, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem
in zaigrani Tišini. Posebna zahvala tudi dr. Lobodi in patronažni sestri Irmi Markovšek, ki sta mami pomagala v zadnjih, zanjo najtežjih mesecih. Zahvala tudi ljudskim pevcem iz Blagovice za ubrano in ganljivo petje v noči pred
pogrebom.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Mojca Smrkolj, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obcina.lukovica@ lukovica.si, rokovnjac@ lukovica.si; Produkcija: Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Fotografija na naslovnici: Majda Vesel.
Nekaj naslovnic iz zadnjih treh let