THE VOICE OF SLOVENIA informativni canter avstralija, glas slovanij« izide dvakrat mesečno - information centre australia, the voice of slovenia published twice a month novic« iz Slovenija, o slovsncih v avstraliji in po svetu - news from slovenia, about Slovenians in australia and arround the world ■■■■■HHHHHIHHi Peta obletnica Glasa Slovenije bomalaletos tivstralija-Slovenija-Amerika z Maksimom Gasparijem Romana Favier Zorzut slikarka iz Avstralije, Marjan Marinšek, zbiralec Gasparijevih razglednic iz Slovenije in citrar, dr. Edi Gobec, direktor Slovenskega raziskovalnega instituta v ZDA. Kaj imajo vsi trije skupnega? Vsi so bili Gasparijevi dobri znanci It was meant to be! bi rekli po angleško. Ideja za idejo, za idejo... Med VTV Velenjem oziram njenim direktorjem Rajkom Djordjevičem, ki je obenem tudi predsednik Regionalnih televizijskih postaj v Sloveniji in Glasom Slovenije, je prišlo do uresničitve marsikatere ideje in plodnega sodelovanja. Najnovejše? Za peto obletnico Glasa Slovenije smo povabili v Avstralijo Marjana Marinška, največjega zbiralca razglednic Maksima Gasparija. Gospod Marinšek je poznal Gasparija osebno, povedal pa nam je tudi, da igra na citre in da bo pripeljal s seboj v Avstralijo dve pevki. Druga ideja nas je vodila do slikarke - impresionistke Romane Favier Zorzut iz Brighta v Viktorij i. Romana bo za slovesno številko Glasa Slovenije naslikala sliko (original naj bi se prodal na slovesnem večeru na javni dražbi). Tudi Romana je poznala Gasparija osebno in z njegovo soprogo sije dopisovala kar 15 let. tretje ideje-smo prišli ob objavi pisma dr. Gobca v zadnji številki Glasa Slovenije. Dr. Edi Gobec, zaslužni in znani ameriški Slovenec še ni bil v Avstraliji. Njegova prisotnost ob peti obletnici ne bi bila samo nam v veliko čast, dr. Gobec bi predstavil (z razstavami in predavanji) uspešne Slovence po svetu slovenski in ne-slovenski publiki. In obratno, seznanil bi se tudi osebno z avstralskimi Slovenci in te podatke vpisal v svojo knjigo uspešnih Slovencev po svetu. Dr. Gobec je navdušeno sprejel našo ponudbo: prišel bo v Avstralijo! Nci adelaidskem festivalu slovenski pesnik Adelaidc - Pravijo, daje Južna Avstralija dežela festivalov, to potrjujejo tudi avtomobilske tablice, na katerih piše "The Festival State". Adelaide je med drugim tudi prireditelj umetnostnega festivala, ki pritegne na tisoče različnih umetnikov iz vsega sveta. Na letošnjem festivalu so imeli adelaidski Slovenci (kakih 2500 jih živi v skoraj milijonski prestolnici) priložnost prisluhniti pesmim pesnika Tomaža Šalamuna iz Slovenije. Stran 16. Obletnice slovenskih cerkva v Avstraliji Melbourne, Sydney, Adelaide - Melbournška slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda bo letos slavila svojo 30-letnico, sydneyska sv. Rafaela 25-letnico in adelaidska Sveta družina 1 5-letnico.Obletnice bodo v vesrkih središčih slovesno obeležili s prisotnostjo škofa Metoda Piriha: v Melbournu 30. avgusta, v Adelaidi 6. septembra in v Sydneyu 13. septembra. <13 iari\u Maksim GASPARI (1883-1980) je edinstven pojav v slovenski umetnosti. Redko kateri umetnik se je tako povezal s slovenskim človekom kot prav Maksim Gaspari. Rodovi so ga spremljali in sprejemali in Gaspari je spremljal rodove. Srečnejši so si lahko kupili njegove podobe v olju, risbi ali kombinirani tehniki, drugim pa so prišle te pred oči vsaj v reprodukcijah ali ilustracijah, raztresenih po knjigah, revijah, priložnostnih tiskih in še prav posebno na razglednicah. Nič ne bomo pretiravali, če zapišemo, da so te drobne likovne lastovke dosegle sleherni slovenski dom in doprinesle k umetnostni izobrazbi med našimi ljudmi. Risanje razglednic, ki naj bi med Slovenci s svojo kvaliteto izpodrinile tujo, kičasto razgledniško bero, je sodilo kar v prvenstveni program Vesnanov. Gasparije svojemu mecenu Sadnikarju pošiljal celo nekaj ročno poslikanih razglednic in tudi v poznih letih je nekatere znance še razveselil z njimi. Tako so Gasparijeve razglednice pričele svojo zmagoslavno pot že na začetku tega stoletja in še danes se ob praznikih vsujejo na domove povsod kjer živijo Slovenci. Posebno pobudo za izdajanje razglednic je dala Gaspariju prva svetovna vojna. Po zasnovi so te razglednice večinoma diptihonske, to se pravi: na vsaki upodablja dva prizora, glavnega in stranskega, ki se dopolnjujeta in ju spremljajo vsebinsko ustrezni verzi kake ljudske pesmi, pogosto verzi Simona Gregorčiča. To so prizori nabora, odhoda v vojašnico, poziv na vojsko, slovo od žene in otroka ali prizor, ko dekle povija fantu šopek v slovo. Gaspari je rad narisal ranjenega vojaka na pesem "Tam za turškim gričem" ali kako k umirajočemu pride Marija z besedami: "Fantič le gori vstan" ali prizor na temo "Oj.ta vojaški boben" in veseli prizor, ko se vojak vrne domov. Znana je tista razglednica, kjer vsa družina kleči pred jaslicami in moli za očeta ali pa tista, kjer je na eni strani vzdušje med polnočnico v domači cerkvi na drugi pa vojak v snegu. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1918, seje Gaspari preselil na Koroško na dom svoje žene. Ves Korotan je bil tedaj razgiban od plebiscitne vročice. Gasparije vodil jugoslovansko propagandno vojno s svojimi plakati, letaki in razglednicami, ki jim ni manjkalo karikaturne ostrine. Gibanju ob majniški deklaraciji (1917) pa je dal svoj delež s portreti J.E. Kreka in dr. Antona Korošca in drugimi narodno prebudnimi razglednicami. Zlasti je veliko upodabljal oba slovanska svetnika Cirila in Metoda. V novi državi je Gaspari pričel z izdelovanjem serije razglednic predvsem z domačim žanrom, z narodnimi nošami, ljudskimi običaji in prazničnimi motivi zlasti za božič in veliko noč. V njih je Gaspari razvil svoj tipični slog in ustalil svoje priljubljene motive. Tak je ostal do konca. Svet, ki ga je v njih oživljal je idealiziran svet z malce prikrojeno folkloro. To je naš kmečki svet, ki ga že tedaj skoraj ni bilo več. Gasparije bil ujet vanj, bil mu je čudežna zakladnica motivov, kot so letni časi s svojo menjavo, stari domači prazniki s svojimi šegami, kmečko delo v idiličnem okolju starosvetnih časov, krst, ženitovanje in pogreb, poetična preteklost z desetimi brati, Lepo Vido, Mlado Bredo, predvsem pa naši kmečki ljudje. Sledijo razglednice z motivi mater z otroki, otrok pri igri in plesu, pastirjev in brhkih deklet z gorenjskimi nageljni, krepkih fantov z viržinkami v ustih, korenjaških mož z brki, čebelarjev pred ulnjakom, godcev s harmoniko, plešočih parov, starinskih hiš, cerkvic in kapelic in še in še. To je bil Gasparijev svet, svet preteklosti, ki se ne bo nikoli več povrnil. Morda pa so danes najbolj znane Gasparijeve razglednice, ki so izhajale kot voščilnice za božič, novo leto in veliko noč. Te starodavne praznike je slovensko ljudstvo ovilo z značilnimi šegami in jih obhajalo s posebno prisrčnostjo. Božične voščilnice prikazujejo čas okoli svetega večera: obred kajenja in blagoslavljanja domačije, hojo k polnočnici, rezanje poprtnika, predvsem pa prizor v hlevcu z Marijo ob jaslih in s pastirji pred njimi. Na novoletnih voščilnicah so navadno trije koledniki v kožuhih s "tulipani" in v težkih škornjih. Tudi vlivanje svinca na staro leto zvečer ni pozabil. Pri srcu mu je bil motiv treh kraljev -fantičev, ki s krono na glavi premrli stopajo po snegu. Včasih je upodobil jaslice in tri kralje kar v slovenskih narodnih nošah. Spomnil seje tudi šege, koje hižni gospodar na vrata s kredo zapisal začetnice kraljev GMB. Še vse bogatejši kakor božični je velikonočni krog. Tukaj je le pričel Gaspari s cvetnimi butarami, ragljami in otroci, ki pred cerkvijo "Boga strašijo", in razigranimi fantiči, ki raznašajo blagoslovljeni ogenj po domovih. Sem se uvrščajo še barvanje pirhov, blagoslavljanje jedil, ko dekleta z jerbasi na glavi hitijo k blagoslovu, pa velikonočna procesija z vihrajočimi banderi ob pokanju iz možnarjev. Enkratna družinska idila je "žegen", ko družina okoli mize zbrano uživa blagoslovljene jedi. Pa še igre s pirhi in slutnja mlade ljubezni iz prizora, ko dekle daje fantu pisanko v dar. Po drugi vojski potok Gasparijevih razglednic ni presahnil, a v večini primerkov je šlo le za ponatise starejših motivov. Sicer pa je postal način oblikovanja vidnega sveta vedno bolj nejasen, v vsebinskem oziru pa zaznaven nekak čuden nemir in včasih tudi vizionarnost, kar vse jejast starih mojstrov, ki so veliko doživeli v svojem življenju. Še dandanes ostajajo Gasparijeve razglednice prisrčna vez med ljudmi, saj se je znal umetnik tako vživeti v ljudsko čustvovanje, da jim razmik med časom nastanka in današnostjo ni zbrisal pričevalnosti in priljubljenosti. Mnogim med nami so celo ljub spomin na dni mladosti. In kakor prinesejo lastovke pomlad, tako naznanjajo te pisane sličice bližajoče se praznike. Zato sem prepričan, da bo ostala- ** Gasparijeva umetnost tudi spremljevalka prihodnjih rodov s svojo ljubeznijo do slovenske zemlje in njenega človeka /dr. NikoKuret/ OB PETI OBLETNICI GLASA SLOVENIJE BODO Z NAMI 9.3. i m Ustanovitelj in ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča dr. Edi Gobec Uslužbenec v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju, zbiralec razglednic Maksima Gasparija in citrar Marjan Marinšek Dr. EDI GOBEC je zaslužni profesor sociologije na ameriški državni univerzi v Kentu, med Slovenci pa je najbolj znan kot ustanovitelj in ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča (od države Ohio priznanega znanstvenega inštituta Slov-enian Research Center of America), kjer že _ _ _ skoraj 47 let zbira, HHB ffli, analizira objavlja M^M^m 'CH. x gradivo o slovenskih Ifli^l^^^LfilvIk izseljencih in njih po- H^HS^mIII^Hk «HH tomcih in zlasti še H^Hp^ slovenskih dosežkih po BHl^E^^^Kfr^H ^^Hfl vsem Poleg raz- Bii^^^^^^^^BBEAiai^^^^^M prav in člankov objavljenih v ameriških in mednarodnih znanstvenih časopisih, enciklopedijah in revijah, je mnogo objavljal tudi v slovenskem periodičnem tisku in raznih zbornikih v izseljenstvu, zamejstvu in v rodni Sloveniji. Je avtor ali urednik 16 knjig, ustanovitelj Slovenskega študijskega programa na Kentski univerzi, kjer je 25 let poleg poklicnih dolžnosti kot sociolog in socialni psiholog tudi prostovoljno in brez plače poučeval slovenščino in nekatere druge slovenske predmete ter uvedel vsakoletno Slovensko študijsko nagrado na najboljšega študenta ali študentko. Pomagal je ženi Mileni (učiteljici latinščine, francoščine in slovenščine) pri pripravi in izdaji dveh zajetnih Učbenikov slovenskega jezika (Slovenian Language Manuals), ki seje doslej po njih učilo slovenščine nad 10.000 angleško govorečih oseb. Je član Slovenske teološke akademije v Rimu, bivši podpredsednik Delta Tau Kappa — mednarodne častne organizacije National Confederation of American Ethnic Groups. Vpisali so ga v številna ameriška in mednarodna referenčna dela in v National Register of Prominent Americans, leta 1971 pa je bil izbran še za Odličnega vzgojitelja Amerike (Outstar.ding Educ.) V Slovenskem ameriškem razsikovalnem središču je junija 1951 začel z raziskovanji in upa pripraviti, kolikor bodo dopuščala sredstva, izdati še mnogo, za Slovence prepotrebnih knjig. Pa še to... Tudi naša melbournška rojakinja Sasha Ceferin je zbirateljica Gasparijevih del. In ne samo to: slikar Gaspari je v učnem programu na Victorian School of Languages. Z dr. Edijem Gobcem pa je bila povezana vsa leta kot odjemalka učnih knjig njegove soproge Milene. MARJAN MARINŠEK, po poklicu diplomirani pravnik, je velik del svojega življenja posvetil iskanju Gasparijevih razglednic. Že kot otrok je spravljal tiste, ki so ob prazničnih dneh prihajale na njegov dom v Kozjem. Mama gaje poučila, da so te podobe prekrasne, saj prikazujejo slovenskega kmečkega človeka, od jutra do večera, od pomladi do zime, ob petkih in svetkih ter od zibeli do groba. Marjan, ki je že takrat prerisoval vse, kar je bilo Gasparijevega, seje šele kasneje ojunačil in obiskal Gasparija na njegovem domu v Ljubljani. Zvedel je, daje Gaspari naslikal veliko razglednic, natančnega števila pa ni vedel niti slikar sam. Srečanje s tem ljudskim umetnikom je Marjana tako prevzelo, da je sklenil zbrati vse Gasparijeve razglednice in mu jih pokazati. Ko seje zbirka bližala številu 200 razglednic, seveda samih prvotiskov, jo je Marjan pokazal Gaspariju, in taje v album zapisal: "To je album mojih razglednic, ki jih je v moji pozni starostni dobi zbral Marjan Marinšek v moj spomin." Gaspari ni dočakal, da bi Marjanova zbirka dosegla število 450 razglednic in tudi ne leto 1986, ko je ta zbirka dopolnjevala retrospektivno razstavo Gasparijevih ilustracij v Narodni galeriji v Ljubljani. Gaspari tudi ni dočakal nobene številnih razstav njegovih razglednic, od Ljubljane do Francije, Belgije, Nizozemske, Združenih držav Amerike, Argentine, Urugvaja, Brazilije... Marjan Marinšek je v svojem zbirateljskem nemiru ustvaril še druge zbirke, med njimi zbirko prvih beril oz. začetnic z imenom "moje prvo berilo", ki obsega okoli tisoč abecednikov iz vsega sveta, zbirko knjig "Robinson Crusoe" in zbirko knjig o "Piki nogavički". To ga je privedlo do prijateljevanja s švedsko pisateljico Astrid Lindgren in do ustanovitve Pikinega festivala, ki je največja otroška prireditev v državi. Po drugi strani je Marjan tudi publicist, ki zlasti objavlja svoje vtise s številnih potovanj. Je avtor svoje prve knjige "Na celjski gimnaziji zvoni", v kateri se ironično spominja svojih šolskih dni v času jugoslovanskega realsocializma. Marjan igra tudi na citre in upajmo, da ga bomo avstralski Slovenci lahko spoznali in poslušali maja letos ob peti obletnici Glasa Slovenije. 'si cn LSIIf 'j.j.rm Delo fax Lada Zei v Internetu: Delo/fax se bliža prvemu rojstnemu dnevu. Kratek izbor člankov in vesti v tej offline obliki omejuje prostor, vendar Delo fax v tej obliki nikoli ni imel namena postati nadomestek za tiskano Delo. Guttenbergova tehnika, ta najstarejši in najpočasnejši enosmerni prenosnik informacij, se kljub častitljivi starosti (še) ne da! Živimo pač v informacijski dobi, v času, ko je hitra informacija nujno potrebna. Razgledi V novi številki Razgledov je objavljen intervju z Veljkom Rusom, ki med drugim meni, da ima Slovenija "prav v vrhu slovenske politike neurbane profesionalce ali intelektualce, če jim pripišem bolj ženorezen in tradicionalen atribut. Na primer Janša vsekakor misli samostojno, Podobnik tudi, čeprav je to bolj čudna oblika mišljenja. So intelektualno samostojni ljudje in imajo izobrazbo. Znajo generirati ali producirati ali uporabljati neko znanje. S tega stališča si zaslužijo naziv izobraženca, intelektualca, profesionalca. So pas predsednikom vlade vred tipični primestni ljudje. Oni niso zares urbanizirani. Vir Štirinajstdnevnik za politiko objavlja govor predsednika Krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta o kulturi vladanja - govoril je na Prešernov dan, 8. februarja: "Za narod z lastno državo je kultura vladanja bistvena. Državotvorno vladanje mora izhajati iz vrednot, interesov in ciljev nacije, je torej najprej zavezana delu za skupni blagor. Slovenska država bi potrebovala, ob izjemno pomembnem odločanju pri vključevanju v Evropsko zvezo visoko kulturo vladanja. Sedanja vladajoča koalicija uvaja namesto vladanja v imenu vseh, obvladovanje v imenu strankarskih interesov. Namesto uveljavljanja enotnega koncepta državne politike, ponuja Sloveniji kampanjske rezultate medsebojnega interesnega boja, kar ji zmanjšuje verodostojnost doma in na tujem. Ob napačni motivaciji vladanja smo tako še naprej priča partijsko pojmovanemu pogledu in praksi vladanja. Zato smo v globoki krizi vladanja, ki se kaže tudi v pojemajočem zaupanju ljudi v državne institucije. Tako pojmovano vladanje je daleč stran od evropskih demokratičnih standardov. S tako kulturo vladanja bo Slovenija težko postala del združene Evrope. Dnevnik V Sloveniji pijemo alkohol tako kot vodo. Tako vsaj kažejo podatki, saj je letna poraba alkohola (absolutnega alkohola) za 50 odstotkov večja kot v drugih državah Evrope. Pitje alkohola je močno vpeto v slovensko kulturno in družbeno življenje. Tu so tudi posledice: po podatkih ministrstva za notranje zadeve seje lani zgodilo kar 4.878 prometnih nesreč, pri katerih so kot sekundarni vzrok navedli alkohol. V teh nesrečah je umrlo 94 ljudi. Med zaposlenimi moškimi je najmnaj 100.000 odvisnih od alkohola. Alkohol je dostopen tudi otrokom. Odkod takšna 'popularnost' alkohola? Vsak poskus, da bi kaj spremenili, naleti na hud odpor. Slovenci smo edini, ki pri prodaji alkoholnih pijač nimamo nobenih omejitev. V Sloveniji lahko kupi alkohol tudi desetletni otrok. Sicer paje v bližini srednjih šol vse več lokalov, kjer točijo alkoholne pijače in se ne ozirajo na starost mladoletnikov. /Dnevnik/ Delo/sobotna priloga Boris Jež pod naslovom Vse dražgoške bitke z JLA med drugim piše: ... Glede tega je treba sneti klobuk preti Janezom Janšo, nedvomno 'poveljujočim junakom' desetnevne vojne; brez njega tega konflikta z JLA morda niti ne bi bilo in morda tudi ne bi bilo sedanje slovenske države. Janša si pripisuje marsikaj, recimo slovensko pomlad, s svojimi zaslugami v tej vojni pa se ni, priznajmo, nikoli hvalil. No, je pač tako, da so na koncu vedno najglasnejši tisti, ki so samo slišali topovsko grmenje, drugi pa so raje tiho in si mislijo svoje... Večernji list Dopisnik hrvaškega Večernjega lista iz Ljubljane Vlado Zagorac piše,da kljub večkrat poudarjenim ocenam in željam po dobrih medsebojnih odnosih med slovensko državo in Cerkvijo dinamika dogajanj na slovenskem političnem prizorišču v februarju kaže, da so njuni odnosi na najnižji ravni, odkar je Slovenija postala samostojna država. Tu je treba tudi iskati razloge zakaj je predsednik Kučan na pogovor povabil apostolskega nuncija Svetega sedeža v Sloveniji Edmonda Farhata. Morel Slovenska neodvisna tiskovna agencija Morel na Internetu piše pod naslovom "Je Slovenija res poligon za tuje obveščevalne službe?": ... Sodu naj bi izbila dno vohunska afera, ki se je zgodila v začetku januarja, ko je hrvaška policija na svojem ozemlju zajela dva slovenska vojaška vohuna skupaj z vohunsko opremo. Hkrati se je razkrilo, da so številni kadri, predvsem nesposobni, nameščeni v obrambnem ministrstvu po nalogu prvaka Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika. Na dan je prišel celo tajni sporazum, ki ga ima slovenska vojaška obveščevalna služba z izraelsko obveščevalno službo Mosad. Zato bodo po vsej verjetnosti držale trditve, daje Slovenija prestreljena s tujimi obveščevalnimi službami. Demokracija Pod strogo zaupno piše v zadnji številki Demokracije, da so iz dobro obveščenih krogov izvedeli, daje slovenski predsednik Milan Kučan na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dokupil pokojninsko dobo. To je bila strogo varovana skrivnost, saj bo s tem predsednik prihodnje leto izpolnil vse pogoje za upokojitev. Za štiri odkupljena študijska letaje Milan Kučan odštel 943.480 tolarjev.Toda tudi če bi šel naslednje leto v pokoj bi še vedno lahko honorarno opravljal dolžnost predsednika države. Republikanci/Internet V četrtek, 26. februarjaje bil na nemški televizijski mreži ZDF prenos košarkarske igre med Nemčijo in Grčijo. Na koncu so predstavili še lestvico, na kateri je Slovenija druga. Poleg imena vsake države je bila tudi državna zastava. Nepojmljivo je, da je bila na sredi slovenske zastave zvezda. Take stvari bi se sicer po naključju lahko dogajale neposredno po osamosvojitvi, ne pa šest let za njo. Kako bi izgledalo, če bi slovenska televizija namesto sedanje nemške zastave pomotoma objavila zastavo tretjega rajha? Bilo bi veliko hudih kritik. Na takšne dogodke bi se morali odzvati predstavniki slovenske države in Republikanci tak malomaren odnos slovenske države obsojajo. The New York Times in Washington Times Ameriška časopisa sta zapisala, da so imeli Albanci, ki so jih doslej ubili, iztaknjene oči, polomljene čeljusti, noge in roke, ter sledi smodnika na telesih, kar kaže, da so jih ustrelili iz neposredne bližine. Časopisa sta zapisala, da so srbski policisti in specialci tudi ropali po albanskih hišah in posiljevali AI banke. Voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova ima prav, ko pravi, da na Kosovu ni mogoča vojna, temveč le 'pokol', saj Albanci nimajo niti pravega orožja v nasprotju z dobro opremljeno srbsko armado. 9.3. i m Po svetu DUNAJ Avstrijski predsednik Thomas Klestil je na predlog avstrijske vlade odlikoval slovensko veleposlanico v Avstriji Katjo Boh z velikim zlatim častnim znakom, t.j. najvišjim državnim odlikovanjem. /De/o fax/ SKADER Rudi Borštnik je slovenski salezijanski duhovnik, ki v Albaniji že štiri leta skrbi za salezijanski samostan v Skadru in je tam tudi magister novicev. Albanijo so vedno pretresala ropanja in nemiri, tako je bilo 22. februarja, ko je oborožena tolpa oropala sodišče in pustila le gole stene. Naslednji dan se je lotila še samostana. Okoli polnoči so vdrli vanj in začeli nenadzorovano streljati naokoli in vrgli celo nekaj bomb, je pripovedoval 75- letni duhovnik, kije moral pobegniti skozi okno. Povezal je rjuhe, te pa so popustile in pri padcu si je zlomil obe nogi. Z Adriinim letalom so ga prepeljali iz Tirane v Ljubljano in zdaj leži na Kliničnem centru. /Dnevnik/ NEW YORK Ministrstvo za kulturo RS je konec februarja objavilo razpis za bivanje in ustvarjanje v slikarskem ateljeju v New Yorku v ZDA. Ministrstvo je namreč blizu Manhatna najelo delovno-bivalne prostore za slovenske ustvarjalce. Izbralo bo tri kandidate, ki naj bi bili v ZDA po tri do štiri mesece. Ministrstvo meni, da je tak način študijskega in življen-skega izpopolnjevanja slovenskih ustvarjalcev konstruktivna oblika izobraževanja, pa tudi promocija v tujini. Projekt je nastal ob pomoči kulturnega atašeja v New Yorku Tomaža Šalamuna. /STA/ WASHINGTON Ameriška nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje NASA je objavila, "daje glede na začetne znanstvene podatke, ki jih je poslala Nasina sonda Lunar Prospector, visoka verjetnost, da je na severnem in južnem tečaju Lune led." Potrditev odkritja vode na Luni bi lahko pospešil nastanek človekove naselbine na Zemljinem najbližjem naravnem satelitu./jV/ore// PARIZ Slovenci vemo zelo malo o svojih uglednih ljudeh po svetu. Ena uspešnih Slovenk je dr. Antonija Bernard, univerzitetna profesorica in publi-cistka v Franciji. Dr. Ber-nardovaje rojena v Lovrencu na Pohorju in se je prej pisala Grobelnik. V Francijo je prišla kot mlado dekle, ki naj bi pazilo na otroke staršinih prijateljev. Ob deluje študirala in se učila francoskega jezika, kot glavni predmet pa je študirala ruščino. Poročila se je, mož je iz Bre-tanije, imata dve hčerkici. Antonijino svobodno mišljenje ni bilo po volji marsikomu v Sloveniiji, zato je tudi niso nikjer omenjali. Med drugim je hodila brezplačno učit slovenske otroke slovenščine v slovensko katoliško ognjišče v Cha-tillonu. Sloveniji je poklonila dve deli v francoščini. Pri Inštitutu za slovanske študije je izdala KRATKO ZGODOVINO SLOVENIJE. V njej je najti marsikaj zanimivega in novega. Tako na primer v poglavju, ki obravnava francosko okupacijo Slovenije med drugim opisuje kako so Primorci bežali pred napredujočimi Francozi, kako jih je postojna sprejela čisto prazna. V Presses universitaries de France pa sta s profesorjem Georgesom Castellanom izdala v zbirki Que sais-je? (Kaj vem?) knjižico LA SLOVENIE. Tako je ta predstavitev prišla v ugledno zbirko Collection encyclopédique. Antonija je napisala tudi veliko člankov v ruščini. Zdaj bi rada pripravila zgodovino slovenske književnosti, pa tudi doktorsko dizer-tacijo o vlogi Kopitarja v evropski slavistiki. V Sloveniji ima stike s slavisti, romanisti in zgodovinarji. /Mladika/ CHICAGO Windows World Open je največje tekmovanje računalniških programov, ki tečejo v najbolj razširjenem operacijskem sistemu na svetu. Na letošnjem se je med glavne tri finaliste v kategoriji softverskih izdelkov za proizvodne procese uvrstil tudi slovenski programski paket, razvit za tovarno toplotnoizolacijskega materiala Škofja Loka. /Delo fax/ dr. Antonija Bernard TRST Pogovor slovenskega veleposlanika v Italiji Petra Bekeša, objavljen v italijanskem tedniku II Borghese grozi, da bo dramatično premaknil urne kazalce zgodovine nazaj, vendar pa je skušal "vodo na ogenj" priliti sam veleposlanik, ki je izrazil osuplost nad objavljenim besedilom, češ da se v njem ne prepozna, da je želel povedati ravno nasprotno, da se zavzema za pozitivni razvoj odnosov med Slovenijo in Italijo, in da se od pogovora ograjuje. Najbolj sporni deli: "čas za pomiritev med Italijo in Slovenijo še ni dozorel", "fojbe niso bile nikoli slovenski pojav", "protiitalijansko vzdušje pri nas je še zelo močno", "prvi, ki so v moderni zgodovini uporabljali fojbe, so bili italijanski fašisti med obema vojnama", "vrnitev nepremičnin ni možna, v poštev pride samo odškodnina". Tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva (AN) Roberto Me-nia je po navedbah časopisa celo zahteval odpoklic veleposlanika Bekeša in uradno opravičilo ljubljanske vlade. Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri paje poudaril, da Slovenci ne gojijo sovražnih čustev do Italijanov in da Bekeš ni mogel izreči teh besed./STA/ TRST V vasi Mačkolje pri Trstu je Milan Gregorčič 3. marca predstavil svojo knjigo Politični ciklon nad Istro, ki obravnava dogodke in razmere v Istri ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije in Hr-vaške.Objavljeni so "uradni" in "neuradni" posegi Italije v slovenski in hrvaški Istri JSTAI Na Kosovu teče kri, Miloševič ponovno na pohodu, svet pa zopet nič... DUNAJ Dunajski kurir piše, da bi bila vojna na Kosovu bolj krvava kot v BiH, saj na tem območju obstaja ogromno nasilja in sovraštva, obstaja pa tudi nevarnost, da se razširi na širše območje, saj Albanci iz Albanije in Makedonije ne bodo sedeli križem rok, če bo prišlo do spopadov na Kosovu. Albanci na Kosovem že dolga leta, predvsem pa zadnjih sedem let, mirno trpijo represije in sledijo mirni politiki Ibrahima Rugove, vendar pa mednarodna skupnost ni razmišljala o Kosovu, ker je imela polne roke dela okoli Bosne. Časopis dodaja, da svet ne more več računati na potrpežljivost Albancev. /Kurir/ SARAJEVO Tilan Cilh, predsednik Društva za ogrožene narode, je zahteval od mednarodnih organizacij da naj jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič odgovarja pred sodiščem za vojne zločine v Haagu. Miloševič ni partner za mirovne pogovore, ker je nevaren nasilnež, ki grozi, da bo zanetil novo vojno žarišče na Kosovu, je izjavil Čilih, ki se mudi na obisku v Sarajevu. /Morel/ SARAJEVO Kmetijsko-vinarsko podjetje Goriška brda je v hotelu Grand seznanilo Sarajevčane z najbolj priznanimi slovenskimi primorskimi vini. Direktor slovenskega podjetja je povedal, da bodo v Sarajevu kmalu odprli vinoteko, ponudbo bodo dopolnjevali z dragimi siri in delili vinski bonton s priporočili o vinski kulturi/De/o fax/ MOSKVA V mesecu ali dveh bo v Kremlju državni udar, je v dumi oznanil Vladimir Žirinovski, vodja ruskih liberalnih demokratov. Zdravniki nočejo zdraviti Borisa Jelcina, saj mu nobena zdravila ne pomagajo več. Prozahodne sile pa že pišejo scenarij za prevzem oblasti, odstranile bodo premiera Viktorja Černomidina. Na Kavkazu bo izbruhnila nova vojna. Oklicane bodo izredne razmere, je dejal Žirinovski /Delo/ —OH PETI OBLETNICI GLASA SLOVENIJE BO Z NAMI 9.3. I'm Slikarka i z Brighta v Viktoriji Romana Favier Zorzut Romana za Glas Slovenije: "Ko sem razstavljala leta 1976 v Gorici, sem tam spoznala profesorja Hmelja, ki mi je veliko govoril o slovenskem narodnem umetniku Maksimu Gaspariju. Podala sem se v Ljubljano z gorečo željo da ga spoznam. Najprej sem telefonirala pa se ni oglasil nihče. Potem sem se odpravila kar sama na njihov naslov, potrkala sem na vrata, kdo sem, je vprašal nežni glas. Sem slikarka, rojena sem v bližini kjer seje rodil Gaspari, trenutno razstavljam v Italiji, sicer pa živim v Avstraliji.., pri srcu mi je Gasparijevo ustvarjanje in si ga želim srečati. Jaz sem Gasparijeva soproga Olga, mi je odvrnila ženička, Maksim je že star, slabo vidi in tudi bolehen je, no, pa počakajte malo... stopila sem v vežo in čakala, kmalu pa se je ženica vrnila in me povabila: Gaspari vas želi srečati! Stopila sem v dnevno sobo in pred menoj je stal umetnik! Gaspari! Ponudila sem mu roko on pa meje objel in me toplo stisnil k sebi. Poljubljal mi je roko in govoril: draga Romana, čutim vašo iskrenost in ljubezen do slikarstva, želim vam dolgo ustvarjanje in predvsem zdravja! Soproga Olga mi je ponudila kavico, Gaspari pa mi je podpisoval nekaj svojih razglednic... potem ga nisem več videla, umrl je leta 1980. Z Olgo Gaspari sva postali prijateljici in vsakokrat ko sem bila v Sloveniji, sem jo obiskala. Nekoč mi je podarila tudi moževo fotografijo - tako je želel Maksim, v spomin na naše prijateljstvo, je dodala. Olga seje preselila k sestri na Dolenjsko. In ko sem razstavljala v Ljubljani leta 1996 sem jo hotela poiskati, toda nisem je več našla. Vest, daje tudi ona umrla meje globoko prizadela." *** Romana Favier Zorzut seje te dni pripravljala na razstavo v svojem vrtu v času Bright Festivala (3. in 4. ter 9. in 10. maja). Konec tega leta pa bo razstavljala v Canbcrri. Iz uredništva se Romani že vnaprej zahvaljujemo, ker nam bo za prvo stran jubilejne številke narisla umetniško sliko, ki bo na slavnostnem večeru ob obletnici Glasa naprodaj na dražbi. Aauóa-air CELEBRATING 1998 EASTER ANI) SPRING IN SLOVENIJA ANI) EUROPE Departing from Adelaide-Brisbane-Canberra-Hobart-Melbourne and Sydney on 30.5.1998 Book now for special Airfares from $1535.00 Please contact Eric or Ivan Gregorich Slovenia Travel/Donvale Travel 1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Phone: (03) 9842 5666 Licence No. 30218 Ne pozabite, daje že od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje Äauda-air '{t f Has three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana Dear Passenger, With the introduction by Lauda Air of the Boeing 777 on the route Vienna - Kuala Lumpur - Sydney - Melbourne, Lauda Air has shown that it is entering its next phase of travel. As the world's biggest twin-engine jet, the 111 is also considered a revolutionary development in aviation, for the first time a complete aircraft was designed and tested on a computer. For passengers, the most spectacular feature will surely be the new seating. Every seat, even in economy class, is equipped with a telephone and an inter-active video system. That means that you can telephone from anywhere in the aircraft via satellite to anywhere in the world. The telephone receiver also contains an integrated control unit that you can use to choose from a selection of the latest movies or film classics, to play video games, or to get the latest news, updated every two hours by Reuters news agency. Flying chefs will attend to your creature comforts, preparing our renowned Do&Co cuisine right on board. Lauda Air hopes that you will enjoy your time traveling with us and wish you a pleasant trip. Niki Lauda Romani ob obletnici smrti Gasparija (14. nov. 1981) Prešlo je leto - In sedaj? samo še kot migljaj si svetlikajoči h zvezd, sanj izpetih, svojih prelesti. In grob, kot tiha počivajoča noč obiskujoča mojo misel žalost, ki vije k tebi se v prostranost, s šelestanjem frfrtajočega listja žolti jeseni, kot iz gore molčeče odmevi! Olga ^ 4, S/tO"*"" At f -Ppf-*", ti MWmv/ÍÍ/ SjtiCíj^! tj CUe. "jZ! 9.3.1998 Pred dnevi sta zaključili svoje gostovanje po Avstraliji dve umetniški skupini iz Slovenije. Prva je bila gledališka skupina s komedijo Aleksandra Lucuja "Nevesta iz domovine" ali "Našaprihaja" (Boris Cavazza, Sašo Hribar, Dajo Cavazza, Marijana Brecelj, Maša Derganc in Tone Gogala ter popevkar Vlado Kreslin), v drugi skupini pa so nastopili mladi folklorni plesalci KUD Študent iz Maribora. O gostovanju prve skupine nam ni nihče poslal poročila, objavljamo poročilo o gostovanju "KUD Študent" Slovenskega narodnega sveta Viktorije. v Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora zaključila avstralsko gostovanje pajočih, nam je bil še ena, dodatna potrditev, da smo tudi tokrat zavzeli pravilno odločitev, ko smo podprli gostovanje "Študenta" v Avstraliji. Popoldan smo pohiteli v avstrijski klub, kjer je imela folklorna skupina Študent zaključno prireditev za širšo publiko. Navdušenje Avstrijcev je bilo veliko in tudi oni so nas pogostili kot še nikoli prej. Na posebno željo predsednika avstrijskega kluba so člani "Študenta" pred samim zaključkom še enkrat zaplesali in zapeli. Vsi smo bili veseli in ponosni na tak zaključek turneje, še zlasti takrat, ko se nam je predsednik avstrijskega kluba zahvalil in nas istočasno povabil da naj še pridemo, saj je vidno, da imamo Slovenci veliko več kulturnih aktivnosti kot jih imajo oni sami. Pred nami je bila dolga noč in člani skupine so bili občudovanja vredni kako so skrbno pospravljali svoje, z velikim trudom sešite noše. Kljub velikemu številu so bili disciplinirani in lepo je bilo z njimi delati. Čestitamo odgovornim na uspehu in profesionalnem pristopu, ki so ga pokazali na tej avstralski turneji. V istem času, ko je bila med nami skupina "Študent", je gostovala po Avstraliji tudi dramska skupina iz Ljubljane s svojo komedijo neznanega avtorja. Slab teden zatem, ko so zaključili svojo avstralsko turnejo plesalci iz Maribora, so nekatera melbournška društva organizirala slovenski festival. Ob tako kulturno pestrem mesecu februarju bi moral" biti prav vsi nadvse zadovoljni. Žal ni tako. Kakor letaj995, ko je gostoval v Avstraliji ansambel Štajerskih 7.v se je tudi ob gostovanju plesne skupine "Študent" zgodilo isto. Vodilni večine mclbournških društev se .niso udeležili niti enega nastopa. Veseloigra, ki bi naj bila pisana na kožo avstralskim Slovencem, nas je sigurno bol j razdelila kot pa razveselila. Pisati še kaj več o tej, predvsem žalostni situaciji, je za sedaj nesmiselno. Sigurno je, da večina tukajšnjih Slovencev ne razume, niti jih zanima politika vodenja slovenskih organizacij. Zahtevajo le kvalitetna in pozitivna srečanja! V imenu SNS VIC se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali, daje gostovanje "KUD Študent" bilo tako zelo uspešno v naši zvezni državi Viktoriji. - Vinko Rizmal - tajnik - Štefan Mer zel - predsednik Pripomba uredništva: Prav gotovo hi se konflikti iz tega in drugih primerov lahko reševali z dialogom. Pišite nam. Priloga Svobodni pogovori izide v naslednji številki Če/, štirinajst dni._ V programu že tradicionalnega praznovanja slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, je upravni odbor Slovenskega narodnega sveta Viktorije (UO SNS VIC) za leto 1998 vključil gostovanje "KUD Študent" iz Maribora, ki je februarja letos gostoval v Avstraliji. Skoraj petletna želja in prizadevanje vodstva mariborske folklorne skupine da bi s svojimi plesi in petjem obogatili avstralske Slovence in se istočasno predstavili tudi avstralski publiki, se je za člane ansambla prav v tem letu uresničila. UO SNS VIC, ki med ostalimi aktivnostmi že tretje leto zelo uspešno vodi slovensko oddajo na TV kanalu 31 v Melbournu, ima za seboj vrsto uspešno izpeljanih gostovanj slovenskih umetnikov. Tudi melbournški del gostovanja "KUD Študent", do sedaj največje pri nas gostujoče skupine, je vodstvo SNS VIC izpeljalo po natančno izdelanem programu. Na večer prihoda smo imeli z gosti v posebej najetem prostoru v hotelu, kjer so prebivali, spoznavalno srečanje in predstavitev programa. Naslednji dan smo goste že zarana popeljali na oglede melbourn-ških zanimivosti. Po kratkem kopanju v morju smo pohiteli na srečanje v Slovensko športno društvo St. Albans. Čeprav za to srečanje ni bil planiran nastop, so se po bogati večerji gostje obdolžili nadvse prijaznim in go- itcljubnlfi •:'*»nrip* HrMft^ c kratkim programom in odpeli nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja. V program aktivnosti za naslednji dan smo nepričakovano vključili tudi cerkveno poroko novinarke, ki je spremljala skupino in poročala za TV Maribor, in njenega moža. Za cerkveno poroko sta si izbrala prav našo slovensko cerkev v Melbournu. Pater Metod Ogorevc je vodil cerkveni poročni obred, mi pa smo mladoporočenca presenetili, saj so se poroke udeležili vsi člani plesne skupine in mnogi melbournški Slovenci. Pripravili smo jima poročno kosilo in se po kosilu z dvema avtobusoma in tovornjakom za opremo odpeljali v Istrski avstralski klub, kjer je folklorna skupina imela svoj prvi nastop v Melbournu. Navdušenje nad nastopom in izvrstno glasbeno spremljavo se je stopnjevalo in malo pred polnočjo so plesalci na posebno željo odplesali še živahne štajerske plese. Prijazno vodstvo Istrskega kluba nas je, lako kot vedno, ko pri njih gostujemo, postreglo z bogato večerjo in odlično kapljico. Poslovili smo se v zgodnjih jutranjih urah in prav prijetno je bilo slišati besede: Naši prostori so vam vedno na razpolago, pri nas ste vedno dobrodošli! No, tudi v tem istrskem klubu je predsednik istrski Slovenec in Slovenci so bili med najaktivnejšimi, ko so gradili klubske prostore. Po kratki noči so se naši gostje sprehodili po Melbournu in se vsak po svoje zabavali. Za najpomembnejši nastop si je SNS VIC najel dvorano Slovenskega društva Planica in skupina mladih folklor- nih plesalcev se'je v soboto popoldne odpravila v Springvale. Tudi tukaj so plesalci in njihovi izvrstni glasbeniki navdušili prisotne s svojim profesionalno podanim programom in sproščenim nastopom. V nedeljo je bil pred nami naporen dan. Po sveti maši v Verskem in kulturnem središču v Kčvv so naši gostje še zadnjič nastopili za slovensko publiko. Slovo je bilo za vse nas prav ganljivo. Kol vedno so nam pridne slovenske ženice, članice Društva sv. Eme priskočile na pomoč in pripravile kosilo. Poslovilnega koncerta se je udeležila tudi častna članica SNS VIC sestra Ema. V času osamosvajanja Slovenije nas je po vsakem sestanku, ki se je po navadi zavlekel pozno v noč, čakala s čajem in pecivom. Užitek, ki smo ga lahko brali z njenega obraza ob gledanju mladostnih in veselih obrazov nasto- Pismo iz Slovenije MINISTRSTVO z a Šolstvo in šport republika slovenija Glasu Slovenije Spoštovani! Prejeti smo Vaš dopis, ki ste ga v zvezi z delovanjem lektorata slovenskega jezika v Sydneyu naslovili na častnega konzula Republike Slovenije v Sydneyu g. Breznika. Želimo Vas obvestiti, da bomo tudi vletu 1998 vzdrževali omenjeni lektorat pod enakimi pogoji kot do sedaj. Pri dokončni odločitvi smo upoštevali mnenja vseh, ki ste povezani z delovanjem lektorata oziroma seznanjeni s to problematiko, tako Komisije za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah, ki je v skladu z Merili določila prioritete za ustanovitev oziroma nadaljevanje že obstoječih lektoratov. Urada za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve, Velepolsništva Republike Slovenije v Canberri in različnih združenj Slovencev v Avstraliji. Ob tem pripominjamo, da zahteva lektorat v Sydneyu skoraj trikrat toliko finančnih sredstev kot drugi lektorati slovenskega jezika po svetu. Ministrstvo za šolstvo je takšno finančno obveznost sprejelo s L 1.1996, nikakor pa ne more poravnati dolga za leto 1995. O naši odločitvi smo obvestili Univerzo v Ljubljani kot popdpisnico meduniverzitetnega sporazuma, Urad za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Avstraliji in slovenska društva, ki so se obračala na nas in pojasnjevala položaj in pomen slovenskega jezika v tem delu sveta. Za Vašo skrb in podporo pri ohranjanju in širjenju slovenskega jezika v tem delu sveta se Vam zahvaljujemo in se Vam hkrati opravičujemo za zapozneli odgovor. Usklajevanje mnenj vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo s slovenščino po svetu in z razporejanjem lektoratov na tujih univerzah, je namreč zahtevalo kar precej časa. Upamo, da smo z našo odločitvijo prispevali ne le k učenju slovenščine v Avstraliji, ampak tudi k ohranjanju kulturne in narodne identitete Slovencev, ki tam živite. Z lepimi pozdravi Melita Steiner Svetovalka ministra dr. Pavel Zgaga državni sekretar mani m neznani obrazi Diamantna poroka Sabine in Konrada Vučko Šestdesetletnico poroke sta v soboto, 21. februarja 1998 praznovala naša rojaka Konrad in Sabina Vučko. Dan prej je Konrad obhajal svoj 86. rojtni dan. Oba, še kar pri dobrem zdravju, sta visok jubilej v veselem in zadovoljnem razpoloženju preživela v družinskem krogu svojih otrok. Oče Konrad je leta 1964 prišel k hčerki Ivanki na obisk v okolico WolIongonga, kjer je živela s svojo družino. Avstralija mu je bila očitno všeč in je tu kar ostal, kasneje pa je prišla za njim še mama Sabina s sinovoma Konradom in Stankom. Sabina in Konrad sta si s pridnimi rokami kmalu postavila svoj dom, sinova sta se poročila in si ustvarila lastni družini. Konrad sije poleg rednega dela v železarni prislužil še kak dolar s šivanjem, saj je bil v Prekmurju znan kot dober krojaški mojster. Na Razkrižju sije našel svojo sopotnico Sabino in tako sta si pred šestdesetimi leti v Ljutomeru izrekla usodni trikratni"DA". Ko je prišel čas pokoja, sta se zakonca Vučko poslovila od Wollongonga in si ob morju, najužni obali, v Basin vievvu postavila nov domek, kjer v prelepi naravi in na čistem zraku preživljata predvečerne dneve svojega življenja. Na diamantni poroki, na kateri je bilo poleg njunih treli otrok še sedem vnukov in dveh pravnukov, sta slavljenca prejela čestitke iz domovine, Sabina pa še od sestre (nune) iz Londona. Na gostiji so seveda prebrali še veliko drugih čestitk, ki so jih poslali številni prijatelji. Kjerje ljubezen, tam je sreča! Tam je topel dom! V njunem domu je res sreča doma! Draga Sabina in Konrad, v imenu vajinih številnih prijateljev iskrene čestitke in še obilo zdravja in srečnih dni! - Marija in Lojze Košorok Slovenian language, literature and culture at Macquarie University Sydney M MACQUARIE university - sydney You can study Slovenian full-time, part-time or take single units by correspondence. For more Information you can contact: Centre for Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies Tel.: (02) 9850 7015 Slovenian Section, Metka Cuk Tel.: (02) 9850 7032 e-mail: mcuk@laurel.ocs.mq.edu.au Author: Lyenko Urbanchich ENCOUNTERS PORTRAITS DEEDS Lyenko Urbanchic is a Slovene, born on 19 December 1922. As a high school student he published his short stories in the literary magazine, as well as in daily Jutro. The German and Italian aggression against the Kingdom of Jugoslavia in April 1941 finds him among some thousands of young Slovene volunteers. With a small group of them he even reached the shortlived front in Bosnia. This experience he described in a short story, published in Jutro. On his return home he started a clandestine royalist group that he named Petrova garda after King Peter II, who was by then already exiled in London together with his government. In 1942 Urbanchich was sent to the Italian concentration camp Gonars in the province of Udine. Some of his camp's experience he published in Jutro, other short stories are included in the book. In September 1943 he was among the first volunteers to follow General Leon Rupnik's appeal for the creation of the anti-communist Home Defence-Slovensko Domobranstvo. He became its organizer, journalist and propagandist. He also wrote the words for the first song of the newly-created nationalist units. Slovenia he left in May 1945. He lived and travelled in Germany and Italy. In March 1950 he arrived in Australia and worked as a jackaroo on a sheep station near Coonia. He laboured in the Snowy Mountains which he described in the story Christmas that was; and was not. He moved to Sydney, became an ironworker and supporter of the legendary anti-communist union leader Laurie Short. He also worked as builder's labourer, then in 1956 he appears at the Melbourne Olympic Games with The Sydney Morning Herald. Hired as a linguist he ended the engagement also as a reporter. He tasted the glory and sorrows of the publisher and editor of his own periodical in the Slovene language. He was president of Sydney Slovene Association, a member of the world Slovene National Committee and one of the prominent organizers in the struggle for a free and independent Slovenia which materialized in 1991. He founded and edited The Liberal Spectrum and the conservative Esprit de Corps. He is one of the prominent conservatives in the Liberal Party of New South Wales. From 1979 until 1986 Urbanchich was exposed to savage media attacks stemming from his nationalist commitment during the civil war that raged in Slovenia between the years 1941-1945. These attacks were inflamed and kept alive by the now defunct bolshevik regime of former Jugoslavia, Fabianist elements as well as the leftist and trendy wing of the Liberal Party itself. Urbanchich was cleared of the allegations not only in the Liberal Party, but also in the Senate. In the Supreme Court of New South Wales he sued for defamation and won. He is married to the American Beverly Anderson. He visited the liberated Slovenia in 1992 after 47 turbulent years of exile. He is the author of four books, of which the second one was published in Slovenia in 1991. His native town of Logatec gave him a civic reception combined with his literary evening. In welcoming him home the mayor reminded the audience that Slovenia now belongs to all Slovenes without exception. Soothing words to an exile's heart indeed, even if half century belated. - Jim Cameron Encounters Portraits Deeds Beverly and Lyenko Urbanchich, Lyenko's friend Mr Jim Cameron, former Speaker of the NSW Legislative Assembly Slovene reconciliation About what kind of reconciliation do you speak to me, you naive man? About conciliation between the heartless bailiff and the defenceless serf, about the down-trodden and the tyrant? Perhaps about reconciliation of tne gaoler and his prisoner, the dying and the hangman? For reconciliation, yes, you tepid man, yet for a reconciliation, when each grave will have its cross and flowers with the honourable name of a fallen warrior. For reconciliation, yes, when the bloodstained five-pointed star will no longer soil our true, a century-old and more, the white-blue-red, fluttering over the whole two-million family again. All the rest, my dear fellow, is not a reconciliation; it is only a masquerade, a cruel jest; it is a tale of a peaceful co-existence between the lion-king and the lamb, who quietly sleeps - in the belly of the conquerer, the lion-king. Lyenko Urbanchich The book is available at $ 25.00, concessional rate $ 20.00 P.O.Box 70, Waverly, NSW 2024 Mia ««•« i | Slovene Herman Zupan from Argentina awarded with the best printer award Buenos Aires - Herman Zupan of the Argentinian Herman Zupan Group, also a Honorary Consul of Republic of Slovenia is the winner of the second CMM Converter of the Americas award. This is the award for the best printer flexographics for both Americas. /Australian Printer/ Warshaw - Slovenes living in Poland and members of the Slovene-Polish Friendship Association organized an evening of poetry reading in Warshaw to mark Slovene Cultural Day. Works by France Prešeren, the greatest Slovene poet, his contemporaries and his time were presented by students reading the Slovene language at the Warshaw University. The event was sponsored by the Slovene Embassy in Poland. London - With its inaugural session on 12 March, the European Conference is expected to launch a new framework for multilateral discussions among 27 European countries, including Slovenia. Slovenia hopes to join the European Union by 1 January 2003. The conference will deal with questions of common interest to all participating countries, and in particular foreign policy, as well as Third Pillar issues (crime, civil society, etc). Slovenia has been making intensive efforts to speed up preparations for accession. As a candidate it has some obvious advantages over other candidates mainly due to its relatively high level of development, low percentage of agriculture in the economy and competitive industrial basis. Ljubljana - Canadian citizens of Slovene origin who attended ordination of Cardinal Alojzij Ambrožič in Vatican City visited Slovenia. Representatives of the Slovene Committee from Toronto, Jože Slobodnik and Jože Kastelec, were received by Mihaela Logar, state secretary in the Foreign Ministry. The Canadian delegation visited also Red Cross Slovenia, where the Secretary General Mirko Jelenič told them about the organization's plans and a fund-raising campaign to modernize a youth rehabilitation and holiday centre at Debei i rtič, the only Slovene coastal health resort for children. This year too Slovenes from Canada will organize a big bingo game to help Debeli rtič. Ljubljana - The Slovene Foreign Ministry is extremely concern about the increasing violence and new victims in Kosovo. The latest bloodshed in Kosovo has proved that the situation in that part of Europe is still exceedingly strained. Slovenia believe that killings should be stopped in order to start a tolerant political dialogue. The international community should insist that human rights and liberties are respected. The Ministry advises Slovenia's citizens not to travel to Kosovo until the situation has been settled there. NOVICI — pred izidom Sonje ni več 17. junija 1997 je Sonja za naš časopis zapisala: "Sonja Žabkar, who am /? 1 live in Wollongong and have spent the past seven years in research in molecular biology and am currently completing my PhD in microbiology. I am happy to be involved in Glas Slovenije and hope to encourage others to take an interest in their Slovenian background..." Naša mlado sodelavko iz Wollongonga, komaj 29-letno Sonjo Žabkar, je zahrbtna bolezen pobrala v pičlih dveh mesecih. Pokopali so jo v petek, 4. marca. Naše globoko sožalje mami in očetu Žabkar, bratu Branku in Francu ter ostalim sorodnikom in prijateljem. Uredništvo Lepa promocija Slovenije v Avstraliji v Pesnik Tomaž Šalamun odkritje adelaidskega festivala Slovenski pesnik Tomaž Šalamun je že skoraj dve leti kulturni ataše Republike Slovenije v New Yorku (do letošnjega julija). Na festivalu v Adelaidi je imel v ponedeljek, 2. marca najprej samostojno predstavitev, v sredo zvečer pa je nastopil s šestimi drugimi pesniki. V angleščini sta bili predstavljeni njegovi knjigi pesmi The four questions of Melancholy in Selected Poems. v založbi White Pine Press. Ob Šalamunovih pesmih je bila na festivalu predstavljena tudi Slovenija in organizatorji oziroma selektorji so bili mnenja, daje Tomaž Šalamun na pesniškem nivoju odkritje festivala. Bilje tudi edini, kije po branju svojih pesmi požel velik aplavz občinstva. Na festivalu je bila navzoča tudi Helena Drnovšek Zorko, odpravnica poslov Republike Slovenije iz Veleposlaništva v Canberri. âM&tt Kanibali so zajeli skupino turistov. Pri pregledu ulova se je poglavar ustavil pri postavnem možaku in dejal: "Tovariša Miloševiča izpustite! V Beogradu sva skupaj študirala samoupravljanje." •jar-č.ja KC.SOV*! , [¡¿iVM, „ 1 •rt g**« > Škandal okoli novega CD-ja slovenske skupine Strelnikoff še ena izjava za javnost V zvezi z vsemi napadi nekaterih slovenskih medijev,političnih strank in kazenske ovadbe, ki jo je podal državni tožilec, daje skupina Strelnikoff naslednjo izjavo: Nikoli nismo imeli namena žaliti kogarkoli. Smo ateisti in ne pripadamo nobeni verski skupnosti, ločini ali politični stranki. Enako spoštujemo vse ljudi, ne glede na njihovo versko (ne)prepričanje, narodnost ali barvo kože. Hočemo živeli v svobodni državi, kjer sme vsakdo izraziti svoje mnenje, vsakdo pa ima hkrati pravico nestrinjati se z njim. Mi smo svoje mnenje in prepričanje, za katerim trdno stojimo, izrazili skozi umetniško formo, to je CD ploščo, ki je zaokrožena celota, sestavljena iz glasbe, besedil in likovne opreme. Vse troje je med seboj neločljivo povezano. Plošča govori o pravici do splava, ki je v Sloveniji zajamčena z ustavo, prav tako kot svoboda vesti in pravica do svobodnega izražanja Predstavniki slovenske katoliške cerkve in nekateri slovenski mediji pa so iztrgali ovitek plošče iz celotnega konteksta ter ga predstavili kot nasilje nad tistim, kar naj bi bilo najbolj sveto nekaterim ljudem v Sloveniji, še posebej pa nekaterim pripadnikom slovenske katoliške cerkve. Če si lahko nekdo jemlje pravico, da napada Ustavo kot najvišji pravni akt v državi (in mi mu tega ne nameravamo kratiti), potem imamo tudi mi kot skupina državjanov, ki se ukvarja z izražanjem svojih mnenj skozi umetniška sredstva, pravico, da reagiramo na njegovo mnenje in prav tako izrazimo svojega. To je vse, kar smo storili in tega nikakor ne mislimo obžalovati. Kar se dogaja sedaj, je seveda klasičen lov na čarovnice, ki se počasi spreminja v pravi politični proces. Člana skupine so namreč cel jski kriminalisti v četrtek, 26. 02. 1998, poklicali na uradni informativni pogovor. O političnem procesu (če bo do njega prišlo), kakor tudi o ovadbi, bomo obvestili vso mednarodno javnost, institucije Evropske skupnosti ter Amnesty International. Hkrati pozivamo vse svobodomiselne ljudi v državi,da dvignejo svoj glas proti takšnemu nezaslišanemu teptanju z Ustavo zagotovljenih pravic. Danes smo na vrsti mi, jutri bo vaš sosed, pojutrišnjem pa se lahko zgodi, da bodo prišli tudi po vas. Zato v tem trenutku za nas obstajata samo dve alternativi: življenje v svobodni državi ali armada skupina STERLN1KOF Dušan Mravlje na nov podvig v Avstralijo Slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje bo od 11. do 26. marca sodeloval na prvem svetovnem prvenstvu v neprekinjenem teku na 1600 kilometrov v avstralskem Nanangu. Nastopilo bo 17 tekačev in dve tekačici med 34 in 76 letom starosti, med njimi najstarejši avstralski tekač Cliff Young. Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Mutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. telefon: (02) 9604 5133 fax: (02) 9604 009 * Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721 Sponzorji za barvo v Glasu Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zagarc Viri informacij: Veleposlaništvo RS Cunberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delo, DeloFax, STA, Mag, Jana, Primorske novice, Slovenske brazde, Morel, MoreIJoto dokumentacija, Demokracija, Družina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna gruda, Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Novi Glas, Mladika, Gospodarski vestnik, Radio Slovenija ter dopisniki