28. št. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1913 )Rudar izhaja trikrat na mesec in sicer prvi, drugi in ifetrti četrtek v mesecu z datumom naslednjega dne. Naročnina za celo leto 4 K, pol leta 2 K in četrt leta 1 K. Posamezne številke po 10 v. • •••• Glasilo sloven ^ sklh rudarjev. M—MM Reklamacije so proste poštnine. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ljubljani Ilirska ulica 22, prvo nadstropje Ponosen mora biti delavec na organizacijo in delati v njej s tovariši zase in za svojce! Še en nasprotnik. Pod tem naslovom je znani sodrug Abditus napisal članek o velikem socialnem zlu alkohola, o ni e go v eni neizmerno škodljivem uplivu na telesni in duševni' organizem človeka, vsled česar se mora zavedno delavstvo že iz svojega načelnega stališča boriti proti alkoholizmu kot kapitalistični instituciji, proti uživanju, ne pa proti pijancu. Abditus piše: Moderni proletarijat sreča skoraj pri vsakem koraku kakega novega sovražnika, kako novo ustanovo stare družbe. Proletarijat razrednega naziranja ima jasno začrtano pot, katera se zrcali ravno v njegovem razrednem na-ziranju. To naziranje j/e za koristi proletarijata. Koristi nove bodoče družbe so namreč tudi koristi proletarijata in obratno. Iz tega enotnega naziranja so vzklila malone vsa dejanja modernega proizvajalca, m kdor priznava to temeljno razredno naziranje, priznava tudi razredni boj in ž njim tudi današnjo enotno taktiko socialistov. Ta logika je železna. Ce je proletarijat nastopil na svobodno šolo — je storil to zaradi svojega razrednega naziranja, to je zaradi svoje koristi; če je socialistični proletarijat v prvih vrstah bojevnikov za popularizazijo vede in znanosti in eden prvih nositeljev svetovnega naziranja — to je zaradi svojih koristi, zaradi svojega razrednega naziranja. Ne rečem, da je egoizem edini pogoj in pogoj vsemu proletarskemu delu, ali najmočnejši je. Ta egoizem je namreč najmočnejša sila napredka posameznika. Čemu bi torej tajili, kar obstoji in o čemur se lahko prepričamo vsako minuto? Če stara družba izvaja iz egoizma rop in nasilje, izvaja proletarijat ko't nositeli nove družbe, bodoče kulture iz egoizma svobodo in ljubezen in bratstvo. .Egoizem stare družbe je neorganiziran, novi egoizem pa se potem spopcikiitve organizacije človeške družbe plodonosno naloži, za posameznika in za družbo. Iz tega vedno naraščajočega egoizma:, ki temelji na razrednem naziranju, pa prihajajo tudi vedno novi nasprotniki. In ko človek misli, da je prišel že do konca, do vrha, od koder ni nobene poti več naprej, kjer se jenja vsak napredek, se pojavi nov sovražnik, nasprotnik, in boj se prične znova. Eden takih momentov je bil v zadnji polovici XIX. stoletja pričetek boja proti alkoholizmu. Ko ie proletarijat prišel v svojem, razvoju na gotovo višino, kjer se je njegov svetovni razredni nazor razširil, je zagledal med svojimi pomožnimi nasprotniki tudi — alkoholizem. Dolgo je taval po temi in ni videl demona, ki je kruto mesaril posebno med njiitt, proletariatom. Ko ga je zagledal, se je pričel boj, obenem pomnožen boj proti kapitalistiški družbi. Danes ni treba več dokazovati, da je čezmerno vživanje pijač škodljivo telesu in duhu. Kdor je videl prihajati na vojaške nabore nekdaj korenjaške kmetiške fante, se je lahko prepričal o tem. Majhni, suhi, bledi'— znaki prezgodnjega, pretežavnega fizičnega dela in čezmerno vživanje žganja. Mestni ljudje, živeči v prahu in dimu, zaduhlih stanovanjih, prašnih delavnicah, vedno sklonjeni in pitani s slabo hrano — kdo se bo čudil, da so slabotni in bledi in jetični? In vendar koliko jih je med njimi1, ki bi ne bili to. kar so postali, če bi1 se znali boriti proti neumevnemu, čeznatornemu zavživanju alkoholičnih pijač. Glavno pa, kar izziva proti alkoholizmu, so nasledki čezmernega vživanja opojnih pijač. Poglejmo v sodno dvorano: Kmetijski fantje so se sporekli, stepli, ubili kakega svojega tovariša ali saj težko ranili, pohabili. Zakaj so to storili? Sami vam' odgovore, da so bili pijani od žganja itd. Nasledki so, da enega poneso v mrtvašnico ali bolnišnico, druge pa v ječo. Pomislimo sedaj, koliko takih slučajev se dogaja vsak dan na svetu. Vzemimo, da sta pri vsakem slučaju samo dva, ki sta odtegnjena produkciji in koristnemu delu. V sto slučajih je štiristo rok manj v proizvajanju. Če prište« jem k temu še razne sodne stroške, trpljenje in pokvarjenost po ječah, žalost po rodbinah, .solze matere ubitega sjhia, zaprtega siinai... koliko gorja! Poglejmo delavca! Koliko jih je. ki se redino opijajo, se potem valjajo po jarkih, razbijajo svojo borno opravo po svojih slabih stanovanjih, uničujejo, trgajo svojo obleko, katero so si težko prislužili, prigarali! Ko so trezni, se kesajo vsega tega; kesajo se tudi, da so v pijanosti pretepavali svojio ženo, deco. napravljali sramoto celi družini, a moči nimajo reči: Ne bom več tak, ne bom več žival! Vprašaj jih, zakaj delajo tako, zakaj se redno nalivajo s polivko, s hudičevo vodo — žganj. ne da bi jim bilo treba le ganiti s prstom. Bili so pravcati otroki sreče, ali navzlic temu so v notranjosti široke mase ostali barbari. Vsai ie v njih šestdeset odstotkov tartarske krvi. Tudi njihovi politiki in voditelji so le trezno in praktično misleči ljudje, katerih delovanje in ravnanje gre le za dosego gotovih namenov, ki pa finejših pomislekov in obzirov ne poznajo. Naši dijaki na primer se pogostoma posvečajo znanosti iz idealizma, dočim se Bolgari — kar sami odkrito priznavajo — uče po večini le zaradi tega, da pridobljeni nauk pozneje praktično izkoristijo. Vrh-tega Bolgari niti ne premorejo toliko inteligence. kolikor je potrebujejo. To okolnost pa so1 zelo inteligentni' Macedonci znali izkoristiti v svoj prid. polovica javnih služb se nahaja v njihovih rokah, ki jih kakor je samo posebi razumljivo, opravljajo v svojem smislu. Široke plasti bolgarskega naroda v svojem bistvu niso le nenaob-ražene. temveč tudi okorne in trde, neljubeznive naravb brez vse poezije, ki jo imamo mi Srbi.« Tudi oni stari debeli gospod se ie vmešal v pogovor in je z nekakim ponosnim povdarkom dejal: »Da poezija! Naši guslarji niso le naš narod ohranili skozi petsto let in v časih najhujšega ponižanja in hlapčevstva ohranili, temveč vdihnili so mu tudi dušo, rahli in fini čut, za to Ne preziraj svojega tovariša-delavca, kateri še nič ne ve o socializmu in se ti morda posmehuje. Pomisli nase, kako si ti enkrat sodil o socializmu. Poduči ga, in ako te neče poslušati, čakaj. Čas se bo izpremenil. Povišanje v kraju navadne dnevne mezde v Vojtsbergu. Meseca aprila 1912 je Unija rudarjev vložila na okrajno glavarstvo v Vojtsbergu prošnjo za povišanje oziroma za določitev višjih v kraju navadnih dnevnih plač, v svrho preureditve dnevne bolniške podpore za delavce v tamošnjem rudništvu. Ker pa krepost zavlačevanja, s katero se ponašajo vse avstrijske oblasti, posebno okrajna glavarstva, je doma tudi pri okrajnem glavarstvu v Vojtsbergu. se tudi temu glavarstvu prav nič ni mudilo. Vsaj se je šlo za delavce, in ti imajo, posebno kadar se gre za povišanje bolniške podpore, po mnenju slavnega glavarstva čas čakati. No, končno je okrajno glavarstvo tudi to vlogo vendarle rešilo. Povedano pa bodi, da je Unija na rešitev svoje vloge glede vnovične preureditve v kraju navadnih dnevnih zaslužkov morala čakati reci in piši eno celo leto! Po preteku enega leta je Unija na okrajnem glavarstvu namreč vprašala, ka>i je z rešitvijo vloge, in takrat dobila odgovor, da bodo v vlogi zaprošene povišane, v kraju navadne dnevne plače določene tekom kakih osem tednov. Vse eno pa se ie vsa zadeva vnovič zavlekla tako dolgo, da ie trajalo celih šestnajst mesecev, predno je c. kr. okrajno glavarstvo dne 16. septembra objavilo tozadevni sledeči razglas: Na podlagi § 7. zakona z dne 30. marca 1888, državnega zakona štev. 33, določuje c. kr. okrajno glavarstvo po zaslišanju zaupnikov in okrajnega odbora v Vojtsbergu dnevne, v kraju navadne mezde za rudarje uposlene v sodnem okraju vojtsberškem, kakor sledi: I. Mladostni delavci do izpolnitve 16. leta starosti 1 K 80 v. II. Odraščeni moški delavci: 1. Snažilci (Sauberer) 2 K 10 v. 2. Manj plačani delavci kakor, delavci na rampah, v pralnicah, sortirarji in drugi delavci na dnevu 2 K 40 v. 3. Vozači, nabijači in drugi odraščeni jamski delavci 3 K. 4. Kopači, učni kopači, kurjači, izpravljalni mojstri, strojniki, profesijonisti in manj plačani pazniki 3 K 60 v. 5. Uradniki ip višje plačani pazniki ter na-stavljenci kakor plezalci, nadplezalci, mojstri na zunanjih delovnih prostorih, obratni mojstri, strelni mojstri in skladiščniki 4 K. III. Delavke 1 K 60 vin. Navedene dnevne mezde stopijo z dnem 1. oktobra 1913 v veljavo in se obenem rudarje se tičoči del tu uradnega odloka z dne 12. decembra 1908, št. 22.890 razveljavlja. Povišanje v kraju navadnih dnevnih mezd, katerim bo sledilo povišanje bolniških podpor, je nov uspeh in dokaz neumornega ter plodo-nosnega dela naše strokovne organizacije. Unije rudarjev avstrijskih. Gospodarski pregled. O produkciji magnesita. Navzlic temu, da se v železarski industriji opažajo znaki nazadovanja konjunkture in sicer tako pri nas kakor tudi na svetovnem trgu sploh, vendar pa izkazuje poraba magnesita naraščajočo smer. Glede dobivanja magnesita srbski kmet ni zmožen izvršiti takih grozodejstev kakor trd Bolgar.« To je bilo seveda vse pretirano in govorjeno iz narodnostega navdušenja, toda vse eno je tičalo nekaj' resnice v tem. Popolnoma nepristranski nemški časnikarji, ki so se nahajali deloma tudi na1 bolgarski strani, so mi pripovedovali, da je naravnost občudovanja vredno, kako se ljubeznjivost, potrpežljivost in naklonjenost k romantičnemu viteštvu Srbov in celo srbskega kmeta neverjetno odlikuje od neprijaznega ostrega in deloma celo brezobzirnega občevanja na strani Bolgarov, katerega se poslužujejo celo njihovi vodilni možje. Domišljava, kratka in naravnost osorna navada teh ljudi v občevanju, katerim se je vsaka dobrohotnost, katero so včasih naravnost prezirali, zdela odveč, je po izpovedbah teh časnikarjev včasih postajala naravnost neznosna. Brezdvomno ‘ie domišljava narava Bolgarov. ki v svoji ošabnosti interese drugih ne upoštevajo, na usodepolnih bolgarskih političnih neuspehih v veliki meri sokriva. Kako so na primer svojim zaveznikom v trenotkih bratskega skupnega sodelovanja v svoji ošabnosti in prezirljivosti stopali na prste dokazuje najbolje dejstvo, da so Srbi. kadar so šli Bolgarom pomagati. morali vrhutega Bolgarom plačati vse veljavne pristojbine za prevažanje srbskih to- zavzema Avstrija v rudarstvu zelo odlično mesto, ker se magnesit ne dobiva in ne koplje nikjer drugje na svetu kakor izključno le v Avstriji, bolje rečeno v avstrijskih .planinskih deželah, na Štajerskem’ in Soinograškem. Le v teh dveh deželah se nahajajo kristalniški skladi magnesita. Največji sklad magnesita, ki je sedaj znan. bo najbrže oni pri Sv. Martinu poleg Grobminga na Štajerskem. Tako vsaj v svojem tozadevnem spisu pravi tajni rudniški svetnik g. profesor dr. Beyš'lag, ki je ravnatelj deželnega zavoda za zemljeznaustvo v Berolinu. Celotna količina tega magnesitnega sklada se ceni na 7,000.000 ton in je kar se tiče kakovosti, glasom analize (podrobna preiskava) naravnost izvrsten. Omenjen bodi naj tudi še sklad mag-nesitne rude pri Radentheinu na Koroškem. Malenkostne množine, ki se nahajajo tudi na Ogrskem, ne štejejo ničesar. Naraščajoča potreba magnesita je v zvezi z večjo porabo pri plavžih, ker železarska industrija v svojih plavžih počasi toda gotovo prehaja od porabe dolomita k porabi magnesita. Še bolj pa povzroča večjo potrebo magnesita okolnost, ker so vse fužine, ki so se dosedaj posluževale kakega drugega ognjevarnega materiala, ako so hotele ostati zmožne konkurence, prisiljene rabiti magnesit. V kolikor tujina kupuje magnesit v Avstriji, oziroma v kolikor narašča avstrijska mag-nesitna prodaja, nam najboljše kažejo tozadevne številke, ki jih vsebuje pregled o avstrijski trgovini za prvo polovico tekočega leta. Kar se odjema magnesita tiče, stoie samo ob sebi razumljivo vsem drugim državam na čelu združene države severne Amerike. V Ameriko je magnesita šlo v prvi polovici t. 1. 616.757 metrskih stotov. Lani (1912) ga je za isto dobo šlo tja 462.958 met. stotov. Značilno je, da se je izvoz magnesita v veliko Britanijo (Angleško) do malega podvoji. Poskočil je namreč od 111.981 na 218.196 met. stotov. Razen tega je poskočil izvoz magnesita tudi v Britansko Indijo in sicer od 261 na 6231 met. stotov. Kot nov odjemalec magnesita nastopila je tudi Kitajska, katera je prvikrat v prvem polletju tekočega leta kupila čedno množino 7980 met. stotov. Kar se tiče drugih dežel, je izvoz magnesita poskočil v Nemčijo za okroglo 20.000, Francijo 17.000, Švico 2500 in Italijo več kakor za 1000 meterskih stotov. Tudi v Nizozemsko itn Španijo so bile poslane večje količine. Manjši odjem napram lanskemu letu izkazujeta le Belgija in Rusija. Izvoz na Švedsko se jie skrčit le za malenkostno količino. Celoten izvoz magnesita je v prvem polletju 1913 poskočil za 300.000 jn znašal skupaj 1,093.591 met. stotov. Njegova vrednost, ki je poskočila za okroglo dva milijona kron, je skupaj znašala preko sedem milijonov kron. Previsok postranski zaslužek. V nastopnem hočemo našim bralcem pred-očiti zelo zanimiv pravni slučaj, v katerem je nedavno tega odločilo bratovsko skladnično razsodišče v Velsu na Gorenjem Avstrijskem. Zadeva, za katero je šlo. je sledeča: Rudarja Jurija Pražak, ki je popreje bil vposlen v premogovnem revirju Wolfsegg-Trauntal, je tamo-šnja bratovska skladnica, potem ko ga je zdravnik spoznal za deloma za delo nezmožnega, vpokojila in priznala pripadajočo mu pokojnin o. Pražak se je na to izselil nekoliko pozneje v Nemčijo, kjer ie zopet našel delo kot rudar. Da si je Pražak poiskal kako delo. je bilo nekaj pač samo ob sebi razumljivega, kajti njegova pokojnina, ki je znašala 19 K 16 v mesečno mu pov in drugega vojnega materijala po bolgarskih železnicah. Vrhunec bolgarske nesramnosti napram Srbom ie bil pač ta. da so morali Srbi za svoje vojaštvo, ki so ga poslali pred Odrin Bolgarom na pomoč, plačati vse za osebni promet na bolgarskih železnicah predpisane pristojbine. Istotako za ves sanitetni materijah Svojega vojaštva, topov ter osailega vojnega materijala pa bi Srbi izpred Odtina ne bi dobili po železnici nazaj, ako ne bi bili upravi bolgarskih železnic v naprej do zadnjega vinarja plačali vse pristojbine. Vsekakor čudno prijateljstvo. (Dalje prihodnjič.) Rudarji, agitirajte med svojimi tovariši za pristop v strokovno organizacijo, in širite povsod „Rudarja“ in „Zarjo“. seveda nikakor ni mogla zadostovati za pokritje .potrebščin vsakdanjega življenja. Bratovska skladnica za Wolfsegg-Trauntal je najbrže slutila, da Pražak v Nemčiji ne dela zastonj, zato je šla in poizvedovala ter dognala, da Pražak tamkaj na jami »ZoiJverein« v Ka-ternbergu zasluži vsak dan po 4 marke. Nato je bratovska skladnica šla in rudarju Pražaku nadaljno provizijo enostavno ustavila. Svoj čin je utemeljevala s tem. češ, da po njenih pravilih talko visokega postranskega zaslužka ne sme imeti. Toda Pražak si tega ni pustil dopasti in je proti omenjeni bratovski skladnicj pri pristojnem razsodišču v Velsu vložil tožbo. Tožba je navajala, da Pražak zasluži dnevno le po 4 marke, med tem ko drugi rudarji njegove starosti v tamošnjem kraju lahko zaslužijo po 6 mark in še več na dan, ter da je navzlic pokojnini napram tamošnjim delavcem še vedno znatno na slabšem. Obtožena bratovska sklad-nica le v svojo obrambo navajala, da so za njo merodajne le razmere v Avstriji in da vsled tega razmere, ki vladajo v Nemčiji za njo ne prihajajo v poštev. V Avstriji, je ^dejala, je za prejemanje pokojnine dnevni zaslužek v znesku 4 krone 80 v, kar znaša približno 4 marke, previsok. Toda zastopnik obtožbe je zavzel po-nolnoma pravilno stališče, da je v tem slučaju primera avstrijskih razmer z onimi v Nemčiji nedopustna, ker Pražak svojo dnevno plačo v znesku 4 K 80 v oziroma 4 mark ne dobiva v Avstriji, temvelč v Nemčiji, v Nemčiji pa 4 marke dnevnega zaslužka ni tako visok, da bi poleg tega zaslužka tamkaj ne mogel prejemati še pokojnino. Temu mnenju se je pridružilo tudi razsodišče, ki je bratovsko skladnico v Wolfs-egg-Trauntaluobsodilo,damoraPražaku navzlic njegovemu dozdevnemu previsokemu postranskemu zaslužku plačevati pokojnino dalje. Tozadevna razsodba se glasi: Obtožena bratovska skladnica je pri siceršnji eksekuciji dolžna tožniku do njegove zopetne popolne delazmtožnosti mesečno pokojnino 19 K 16 v plačevati. Ravno tako je dolžna naknadno izplačati mu vse od 1. aprila 1912 do danes zadržane mesečne pokojninske zneske tekom 14 dni. Nadaljno pokojnino Da mu je dolžna plačevati za vsak mesec sproti, vsakega prvega za en mesec vnaprej. Rudar Jurij Pražak potemtakem dobi naknadno izplačilo v znesku 306 K 56 v in vsak mesec dalje po 19 K 16 v. Vsekakor je dokaz oziroma argument gori imenovane bratovske skladnice prav čuden. »Previsok postranski zaslužek«! Kdor ni popolnoma zabit, ta bo gotovo nad tako. modrostjo nehote zmajal z glavo. Kar človeka razburja, niso tiste 4 marke, temveč beseda »postranski zaslužek«. Na vsak način vlada v glavah članov uprave te bratovske Skladnice v postranskem zaslužku zelo čuden nazor. Če se poglobimo nekoliko v pojme in nazore teh modrijanov, tedaj pridemo do zaključka, da je po njihovem mnenju provizija v znesku 19 K 16 v za napol za delo nezmožnega rudarja, .»glavni zaslužek«. S tem »glavnim« zaslužkom naj se tak rudarski invalid prehranjuje, oblači, skratka živi. Dnevno znaša njegov »glavni« zaslužek 63 vin. »postranski« zaslužek, ki znaša dnevno 4 K 80 v pa je baje po bratovsko skladni-čnih pravilih previsok! Po mnenju bratovsko skladmčnih modrijanov v Wolfseggu potemtakem mora tak provizij onist od lakote kar naravnost umreti, drugače nikakor ne more biti, kajti »glavni« dnevni zaslužek ne zadostuje niti za stradanje. V-katerih pravilih so neki iztaknili to oslarijo, . da postranski zaslužek, za invalida pa glavni zaslužek, ne sme biti previsok? Vsakemu človeku da pač zdrava pamet, da Pražak ni mogel smatrati pokojnino za glavni zaslužek temveč, da je za njega pomenjal dnevni zaslužek 4 marke kot glavni zaslužek. Kje in kako jih je zaslužil, to gospodo prav nič ne briga. Ta slučaj javno dokazuje, kakšno srce imajo gospodje za delavca in ikako nujno potrebna bi bila poštena reforma rudarskih pokojnin. Noben penzijonist ne bi silil na delo če bi mu pokojnina za še tako skromno življenje zadostovala, zahtevati pa, da si ne sme prislužili vsaj toliko, da izhaja, tega je v stanu le človek, ki je že popolnoma poživinjen. Posledice izdajstva. Orehe, ki jih je ob priliki zadnje rudarske stavke v Gornji Šleziji nakopičilo takozvano poljsko poklicno združenje, imajo za to organizacijo naravnost uničujoče posledice. Delavstvo se od kričavih poljskih narodnjaških izdajic, ki so ves čas poljske rudarje pitali s frazami o poljski narodnosti kar trumoma odvrača. Iz obračuna, ki ga je glasilo te zbankrotirane narodnjaške organizacije »Glas Gornika« prineslo za maj-junij. je razvidno, da je 30 podružnic te organizacije prenehalo- eksistirati, kar dokazuje dejstvo, da po skončani stavki niti feniga niso več obračunale. Za poljsko poklicno združenje pomenja to vsakomesečno izgubo za okroglo 6000 mark. Nadaljnih 36 podružnic pa1 je v primeri s prejšnjimi obračuni pred stavko, izgubilo po stavki na članskih prispevkih preko 13.000 mark. Nasproti temu zaznamuje stara zveza rudarjev v Nemčiji po stavki prirastek na članstvu več kakor sto odstotkov. Je pač tako. da delavstvo polagoma povsod prihaja do prepričanja, da s frazami o narodnjaštvu in z verskimi ceremonijami želodca ni mogoče napolniti. To naj bi si zapomnili tudi naši klerikalci. Zamorci kot rudarji. Uprava jame »Deutscher Kaiser« (nemški cesar) v Hambornu je, kakor poroča »Volks-blatt« v Bohumu. nastavila oziroma v delo sprejela nekaj črnih zamorcev, ki naj bi morda nemškim kapitalistom pokazali, v koliko se jih da uporabljati kot jamske delavce. Koliko jih je in od kod so prišli, dio sedaj še ni bilo mogoče izvedeti, vendar pa upamo, da borno tudi to v doglednem času dognali. Ne glede na; osebe novih delavcev, je zelo zna'čilno, da gospodje nastavljajo tuje delavce ravno sedaj, ko se tu in tam že pojavljajo znaki krize in domači delavci že sem in tja morajo neprostovoljno posamezne šihte praznovati. Eno pa gospodom rudniškim posestnikom že danes lahko povemo. namreč, da njihovo veselje ne bo trajalo predolsro, kajti črnci v Združenih državah severne Amerike so misel organizacije in delavske solidarnosti znamenito zapopadli. In celo južnoafriški' Kafri, kakor so nam zadnji dogodki v tamošnjih zlatih rudnikih pokazali, nikakor niso tako mirne krvi, da bi kapitalistično suženjstvo molče prenašali. Postopanje nemških kapitalistov napram nemškim delavcem meče na nemški nacionalizem jako čudno luč. Iz rudarskih zadrug. Celovec. Zapisnik seje druge skupine rudarske zadruge za Koroško, ki se je vršila dne 31. avgusta 1913. Navzoči: Ivan Gotšir, načelnik druge skupine, kopač v Bleibergu. Ivan Mori. načelnikov namestnik, kopač v Možicah. Štefan Vošank, kopač v Lešah. Urban Gros. kopač v Št. Štefanu, Lovro Neuvirt, kopač v Lollingu, Andrej Komac, kopač v Raiblu. Alojzij W61wih. c. kr. rudniški komisar kot zastopnik rudarske oblasti, Henrik pl. Becker, tajnik zadruge kot zapisnikar in Pavel Muhlbacher. president Bleiber-ške rudniške družbe Union ter predsednik rudarske zadruge, kot gost. Dnevni red: 1. Sedanje nočne šihte pri rudništvu in sklepanje o njih. 2. Rešitev predležečih in v času od zadnje seje došlih prošenj za podporo. 3. Polaganje računov načelnika ter odbornikov. 4. Razno. Načelnik otvarja sejo ob pol 11. uri dopoldne, pozdravi zastopnika c. kr. rudarske oblasti kakor tudi vse ostale navzoče, konstatira. da je seja sklepčna ter naznani dnevni red. Točka1 1. Načelnik naznanja, da mu je ob priliki letošnjega shoda delegatov bila od več strani izražena želja, nai bi ob dani priliki skušal vresničiti željo rudarjev glede nočnih šihtov v rudnikih zadružnega okrožja, ki naj bi se jih po možnosti omejilo. Ustrezajoč izraženim željam. načelnik v daljšem* govoru navaja zlasti škodo, ki jo rudarji vsled nočnih šihtov na svojem zdravju, posebno v mokrih jamah. trpe. Nadalje graja tudi uporabo delavk pri nočnem delu. katerih se sicer na nočne šihte siliti ne more. vendar pa se z ozirom na zaslužek za nočno delo same ponujajo. Omenja tudi. da se delavke, ki so bile od; 5. ure zjutraj do pol 2. ure popoldne na šihtu uporablja pri nočnem delu. Dasi se ob takih prilikah predpisane presledke dodržuje. bi vendar le bilo> na mestu nočno delo žensk sploh odpraviti. Dogaja se celo. da se delavke na nočno delo sili in koder se te vsled njihovega izrednega telesnega stanja branijo na nočne šihte hoditi, se z njimi neprimerno strogo postopa. Kolikor mogoča omejitev nočnih šihtov bi bila tudi na mestu, iz tega razloga, ker kakor gori povedano, povzročajo posebno, ako jih je treba vršiti v mokrih jamah, med delavstvom mnoge bolezni, zlasti pljučnico, ki potem vsled svoje dolgotrajnosti povzročajo bolniškim blagajnam bratovskih skladnic neprimerno visoke stroške. Navzoči odborniki se povečini izvajanjem načelnika v polni meri pridružujejo ter naprošajo zastopnika rudhiške oblasti, nai bi on pri upravah mirnim potom posredoval za kolikor mogočo omejitev nočnih šihtov. ki naj bi se vršili le v izjemnih slučajih, kadar nočnega dela iz tehtnih razlogov ni mogoče opustiti. Navzoči predsednik zadruge se pridružuje izvajanjem predgovornikov, tudi on je za to. da se potom posredovanja mirnim potom, kakor to predgovorniki žele. nočne šihte po možnosti omeji. V principu je sploh proti vsakemu nočnemu delu, razen proti onemu, ki je v raznih slučajih neodložljivo. Dokazano je; da delavčeva delovna sila po polnoči poneha. Nočno delo žensk je zakonito sploh prepovedano, toda do-tična postavna določba se nahaja v prehodni dobi. izvedla pa se bo začetkom novega leta 1914 na celi črti. Izspravljanje (Forderung) vozičev potom žensk je sploh nedopustno, ravno tako ie dognana stvar, uporaba delavk v velikih pripravljalnicah (Aufbereitung), akoprav se v njih vrši obratovanje potom strojev. Tudi ta stvar se bo v najkrajšem času uredila. Predsednik končno obljubuje. da bo izražene želje glede nočnih šihtov potom zadruge posameznim podjetnikom naznanil. K temu pa bo rabil nekaj časa. Točka 2. Tajnik prečita posamezno vse prošnje za podporo, katere so v razdobju od zč*dnje seje došle. Ob enem tudi naznani, da znesek vseh podpor, ki se je na predlog načelnika in po odobritvi predsedstva z ozirom na te prošnje izplačal znaša skupno 400 K. kar seja naknado odobri. Predležeči prošnji rudarja Ivan Polnerja. ki ie vposlen v obratu grofa Henckla v Št. Štefanu se po prečitanju iste in tozadevnega posvetovanja ter na priporočilo delegatov iz Št. Štefana ugodi in dovoli prosilcu 40 K. Točka 3. Račune, ki jih je predložil načelnik in one odbornikov se pregledajo in sklene dotične zneske izplačati. Točka 4. Vrši se posvetovaie glede neke vloge^ v kateri se vlagatelji pritožujejo zaradi zavlačevanja, kar se tiče določitve višjih v kraju navadnih dnevnih mezd od strani politične oblasti. Načelnik upozarja. da ta zadeva ne spada v delokrog rudniške zadruge, temveč da spada stvar pred občni zbor bratovske skladnice. ki naj se o takih zadevali posvetuje oziroma vlaga tozadevne pritožbe na pristojne politične oblasti. Vnovično pritožbo zaradi oddajanja nezadostne množine karbida za razsvetljavo, kakor tudi nadaljno pritožbo glede nedostatkov pri posodah za pitno vodo v nekaterih podjetjih ter vode same. kar se tiče njene snažnosti in zamenjavanja, jemlje zastopnik c. kr. rudniške oblasti na znanje in obljubuje. da se bo zadeva ob priliki prihodnje inšpekcije spravila na razgovor. Izjavo nekega odbornika, da sme v imenu ostalih delegatov odložiti njihove mandate, se po pojasnilu načelnika, da je odlaganje mandatov proti pravilom in zaradi tega nedopustno. zavrne. Šlo se je zaradi nekega shoda, pri katerem, se^ obratni vodja nekega obrata nj oziral na prošnjo glede sklicanja istega, katerega se potem sam tudi ni udeležil. Predsednik zadruge obljubuje. da bo potom osebnega pogovora zadevo uredil. Končno obvešča predsednik še odbor o nekem sklepu deželnega odbora v Solnogradu, tičoči se povečanja kopališčne bolnišnice v Ga-steinu in da bo rudarska zadruga za Koroško v ta namen prispevala 3000 K, za kar bo kot protiuslugo imela zadruga v tem zdravilišču vedno na razpolago prostor za 15 rudarjev. V imenu druge skupine izreka načelnik predsedniku najtoplejšo zahvalo za njegovo človekoljubno posredovanje pri urejevanju te za delavce gotovo blagotvorne zadeve. Ker je s tem dnevni red izčrpan, zaključi načelnik sejo. Henrik pl. Becker 1. r., tajnik kot zapisnikar. Ivan Gotšir 1. r.. načelnik druge skupine. Dopis!. Hrastnik Revirni urad zgani se vendar!’ Ze v eni zadnjih številk »Rudarja« smo poročali. kako gospod Senekovič zavaruje svoje zidarje pri bolniški blagajni bratovske skladnice. Zidar P. K. je zbolel v mesecu juliju. On že dela dalje časa pri Senekoviču kot jamski zidar. Ker spadajo jamski zidarji pod kategorijo kopačev s K 3.10. bi moral dobiti bolniščine K 1.86 na dan. Ker je K. bil zavarovan (proti pravilom) samo s K 2.60. je pa dobil samo K 1.38 bolniščine. torai 46 vin. vsak dan premalo. Pritožba pri uradniku bol. blagajne gospodu Amerju je popolnoma brez uspeha, ker ta gospod menda ne pozna kategorije običajne mezde. Prosimo torej slavni revirni urad. naj uredi to zadevo, ter poskrbi da bode omenjeni zidar dobil tisto, kar se mu je premalo plačalo na bolniščini. Menda plačilni zakon tudi za gospoda Senekoviča velja. Plača se plačuje mesečno brez vsakih plačilnih listov in še celo v gostilni. Upamo, da se bode to uredilo, ker drugače bodemo bolj glasno govorili. Zidarji, ki so odpotovali. Fohnsdorf. S ponočnim napadom, o kate retn smo poročali zadnjič, se ie dne 20. septembra t. 1. pečalo okrajno sodišče v Judenburgu. Iz razprave, ki se je tega dne pred imenovanem sodišču vršila je posneti, da ie Pri dotičnem pretepu igral glavno vlogo alkohol, torei pijača. Neko nemško nacijonalno pevsko društvo je dne 11. septembra imelo v gostilni g. Kohl vajo. in kakor ie že pri hajlovskih pevskih društvih navada, so pevci tega društva tudi pri ti priliki spraznili sod piva. In ker ie bila pijača zastonj, so si dotičniki svoja hripava naciional-na grla precej pridno zalivali. Oba paznika. Leks in Marra in še trije drugi delavci, sta bila posebno žejna vsled česar sta vztrajala do zadnjega. kajti po njihovem mnenju se ni smelo zgoditi, da bi morda le ena kapljica ostala v sodu. Na ostanke te ne morda pevske, temveč pivske družbe ie naletel Kilijan Pojdinger. s katerim sta oba do dobrega napita paznika začela takoj prepir. Ko so prepirajoče drugi nekoliko pomirili in je bilo gratis piva konec, so vsi sku-pai zapustili gostilno in zgledalo je. kakor da so se namenili domov. Slučaj pa je hotel, da je Pojdinger ob eni uri po noči potoma vnovič naletel na oba paznika. To priliko je 29 let stari paznik, ki je mimogrede rečeno obiskoval tudi rudarsko akademijo v Ljubnu. porabil, in je rudarja Kilijan Pojdingerja dodobrega pretepel. Ko se mu je pri udrihanju ob Pojdingerjevo glavo zlomila palica, si je od svojega kumpana izposodil še jekleno palico in tudi s to udnhal po Poidingerju tako. da se je tudi palica razletela. Oba paznika in še dva druga nemško nacionalna delavca, ki sta se nahajala v družbi prvih, sta skušala stvar zasukati tako. kakor da bi Pojdinger na nje bil počakal, da z njima obračuna. kar pa se je izkazalo kot neresnično. Sodna zdravniška preiskava je dognala, da se je Pojdingerju po osemdnevnem zdravljenju poznalo še deset vidnih ran in sicer sedem na glavi, druge pa na rokah in na hrbtu, katere so vse pohajale od močnih udarcev s palicami. Za svoje junaštvo pravzaprav barabstvo. je bil paznik Martin Leks obsojen na čudovito milo kazen in sicer na štiri dni zapora. Poleg tega še mora plačati sodnijske stroške in Pojdingerju 50 K za prestane bolečine, kakor tudi izgubo na zaslužku in povrnitev škode na obleki. Soobtoženi paznik Edvard Marra je bil oproščen. ker se je dokazalo, da se on pretepa ni udeležil. Inteligenca, 'ki se je gospodje pazniki na rudarskih akademijah navzemajo. ie kakor videti, vsekakor čudna. Sicer pa smo napisali vse to le radi tega, da našim tovarišem uoka-žemo. kaj se zna posameznemu izmed1 njih zgoditi*, ako se suče okoli ljudi, v kojih družbo ne spada. Trieben. Zdi se .da si gospodje magnesit-nega obrata v Viču domišljujejo. da so delavci tako neumni, da ne znajo presoditi, kai je prav in kaj ne. drugače ne bi jim iz njihovega tukajšnjega rudniškega magacina prodajali za drag denar tako pivo, katerega bi včasih niti prašiči ne bi hoteli zavžiti. Kar naprej so pritožbe o nedostatkih kantine, ki jo opravlja gospa Ana Klarman. na dnevnem redu. Mnogokrat se dogaja, da ie v pivu. ki ga ta gospa delavcem prodaja. namešana nesnaga in celo cunje itd., tako. da je pivo v steklenicah, ki so zaprte s patentnimi zamaški v pravem pomenu besede tako gosto, da bi se ga človek kmalu lažje najedel kakor pa napil. Ako obratno vodstvo v tem oziru ne bo napravilo kmalu red, tedaj bodo delavci čisto enostavno vsako tako brozgo poslali na c. kr. preizkuševališče jestvin in potem bomo videli, koliko časa še bo obstojala grda navada, ponujati delavcem zdravju škodljivo pivo. Sicer pa. od kdaj pa so prišli patentni zamaški zopet v veljavo? In tudi druge stvari so še. ki delavcem ne ugajajo. Tako na primer so gospodje v rudniškem magacinu poprej imeli vedno toliko časa. da so v knjižicah navajali ceno vsakemu nakupljenemu blagu posebej tako. da je delavec vselej lahko pregledal, če se vpisane postavke tudi vjemaio z nakupljenim blagom. Od meseca julija sem pa v magacinu zapisujejo v knjižice kar celoten znesek za vse nakupljeno blago skupaj. Tako postopanje je za nastavljene uslužbence gotovo udobnejše. ampak delavcu je s tem vsaka kontrola onemogočena. Dandanes je že vsak brajnevcc tako daleč, da svojim kupcem zapisuje v knjižici posebej kavo, sladkor, mast itd. kar se tiče količine in cene. Vsak torej natančno razvidi, koliko ie posamezna stvar tehtala in koliko stane. Samo magacin v Viču ne zmore niti enega nastavljenca. ki bi bil od stroke, da bi trgovino vodil tako. kakor je to povsod drugod navada. Sicer pa se bodo magnesitni delavci, ki še vedno mislijo, da delavske organizacije in složnosti ni treba, kmalu prepričali, da se naha- jajo na napačni poti. Le škoda, da morajo v mnogih slučajih podjetniki sami s svojim brezobzirnim postopanjem delavce šele do organizacije privesti. Pogostoma prihajajo šele tedaj. ko jim teče voda že v grlo in potem od organizacije zahtevajo čudežev, kadar pa se jim vse želje ne izpolnijo na mah, tedaj pa je ogenj na strehi. Ne pomislijo, da je le potom vztrajnega dela organizacije mogoče doseči zaželje-mh uspehov. Goriach pri Au-Seewiesenu. Tukajšnji premogovniki so last posestnika še drugih obratov Slame. Ker pa ta gospod ne more urejevati vse sam1, je, kar je samo ob sebi razumljivega, nastavil na svojih obratih1 gotovo število uradnikov. Do tukaj bi bilo vse v redu. če ti uradniki ne bi mislili, da so nastavljeni samo zategadelj, da podložne jim rudarje preganjajo z nairaznovrst-nejšimi nepotrebnimi šikanami. Njihova domišljija o svoji vsegamogočnosti presega že vse meje dopustnosti. V tej njihovi domišljavi mogočnosti so prišli tako daleč, da hočejo rudarje celo že prisiliti, da bi se odpovedali vsem državljanskim pravicam, ki jih avstrijski zakoni tudi rudarjem kot državljanom dajejo. Zgodilo se ie. da je nek tukajšnji plezalec imel toli drzno čelo. da je tukaj vposlenim slovenskim rudarjem kar enostavno prepovedal obiskati nek rudarski shod. in jim ie zažugal, da bodo iz dela odpuščeni, ako na shod pojdejo! Tako postopanje in ravnanje z rudarji od strani njihovih predpostavljenih je tem boli nerazumljivo, ker je gospod Slama napram našemu zaupniku izjavil. da on nima prav nič proti temu. ako se delavci organizirajo, pri čem je sicer opomnil, da se v ti zadevi ne sme porabljati nobena sila. Ker pa plezalci pretijo delavcem z odpustom, če pojdejo na sklicane shode, menimo, da imajo gospodje na vesti mnoge težke grehe in se boje; da bi znali ti njihovi grehi priti na kakem shodu v razpravo in da bi znali delavci napram tem raznim grehom gospodov storiti kak primeren sklep in zavzeti tozadevno primerno stališče. Vsekakor se gospodom zdi pripravnejše preprečiti delavcem vsako priliko sporazuma, kakor pa da bi zavzeli kako stalšče napram njihovim šikanam. Skoraj neverjetno pa ie, da se med nadzorovalnim osobjem najde dandanes še take ljudi, ki mislijo, da bodo s takimi pret-njami preprečili pristopanje rudarjev v svojo strokovno organizacijo. Najboljši in najpametnejši odgovor na to gonjo bo. ako bodo storili ravno nasprotno, ne oziraje se na želje gospodov, pridno obiskovali shode in se organizaciji pridružili. Za pristop v organizacijo imajo tukajšnji rudarji povoda več kot dovolj. Svoj čas na primer zaslužili so kopači po 6 K. danes pa pri največjem naporu zaslužijo kopači komaj po 4 krone. Pri tem pa si gospodje upajo še-trditi, da so tukaj najboljši zaslužki izmed vseh rudnikov na okoli. Če bi bila to resnica, tedaj bi se tukajšnji rudarji gotovo ne bi tako hudo menjavali kakor se menjavajo. Menjavanja je toliko, da izgleda tukajšnji premogovnik kakor kaka preselilna postaja, na katero delavci prihajajo in po kratkem času zopet odhajajo. To menjavanje ie pa posebno pod vodstvom sedanjega ravnatelja doseglo svoj vrhunec. Za ravnateljem pa v tem oziru prav nič ne zaostaja naaplezalec Štifter. ki v svoji modrosti rudarjem vedno svetuje, naj v jami le pridno delajo, da bodo potem že nekaj zaslužili. Da so delavci itak že napeli svojo delovno silo do skrajnosti, to temu gospodu še vedno ne zadostuje, najbrže misli, da jo je mogoče še za kako stopinjo več napeti, da bi potem na akordu zopet lažje nekaj vinarjev odtrgal. Tu4j nedeljsko delo se tukaj nahaja v najbujnejšem cvetu. In da bi nedeljsko delo zadobilo svoje krone, ie uprava premogovnika toliko nesramna, da plačuje odškodnino za nedeljsko delo ravno tako kakor za navadne šihte ob delavnikih. Na noben način ne bi škodovalo. če bi se rudniška oblast hotela enkrat prepričat, če je vse delo, katerega se tukaj v preobilni meri izvršuje ob nedeljah vselej res tudi potrebno. Da so tukai mogle zavladati take razmere, tega so v gotovi meri tudi rudarji sami krivi, ker se pravočasno za organizacijo niso brigali. Pojavljajo se pa znaki, ki obetajo. da bo krenilo vprašanje organizacije na edino pravo pot, kajti tudi tukajšnji rudarji prihajajo polagoma do prepričanja, da ne bo brez organizacije šlo naprej, zato je tudi v tem oziru končno opažati razveseljiv preobrat. Zdi se pa. da je to opazila tudi uprava. Od tod prihaja najbrže ono žuganje, katero smo zgoraj navedli. Da bi pa gospodje svoje žuganie tudi podprli, so, kakor smo izvedeli, res tudi enemu našemu zaupniku delo odpovedali: ker Pa so se vsi njegovi tovariši zanj postavili, so gospodje dotično odpoved preklicali. Tako možato in solidarno postopanje se mora v interesu rudarjev samih le pozdravljati. Če bodo tamošnji tovariši vedno tako složno postopali in se tesno oklenili svoje strokovne organizacije, tedaj se tudi v gmotnem oziru bo dalo marsikaj v korist rudarjev ukreniti. Razne vesti. Železnica Relgrad-Jadransko morje. Iz Reke poročajo iz baje zelo dobro informiranega! vira. da namerava Srbija pričeti z gradbo železnice od Belgrada do Jadranskega morja takoj, ko bo ponehala kolera. Za pokritje stroškov za zgradbo te železnice je dobila srbska vlada s pomočjo Rusije večje posojilo. Med tem časom pa, ki preostaja še do začetka gradbe, bo 250 inženirjev preštudiralo celo progo. Železnica naj se zgradi z največjo naglico. Na Reki so mnenja, da bo ta nova srbska železnica silno škodovala roškemu pristanišču, ker so šli vsi produkti in vsi tovori, ki so bili namenjeni iz Italije v Srbijo, do sedaj čez Reko, kar bo pa potem seveda prenehalo. Nezgode v rudniku. Dne 23. t. m. proti 11.. uri ponoči, je sesulo v Rosenthalu graško-kofhlachške premogovne družbe rudarja Filipa Krauserja in Fr. Kostanjšefca. Po več ur trajajočem rešilnem delu so ju izkopali mrtva iz zemlje. Tudi nekega tretjega delavca je zasulo, toda samo do vratu in se je še mogel sam rešiti. Četrti delavec je pa ravno v trenotku, ko se je zasula zemlja, šel po vodo in je tako ušel smrti. Oblast sedaj, ko se je že zgodila nesreča, pridno preiskuje vzrok nesreče. Vse prepozno! — V fiskaliiški jami o>Hercyma« premogovnika prii Bienenburgu v Braunšweigu se je dne 24. septembra pri menjavanju poludanske šihte pretrgala vrv dvigala, v katerem se je nahajalo dva-njst rudarjev. Dvigalo z rudarji vred se je zrušilo na dno jame. Štirje rudarji so bili na mestu mrtvi, ostali pa težko pohabjčni. Eksekucija delavcev. Glasom obstoječih zakonskih določb je mogoče za dosego plačanja davkov in javnih davščin soduijsko zarubiti polovico mezde nestalno nameščenih, to je delavcev. Z Dunaja poročajo sedaj, da je finančno ministrstvo sodnijam in drugim uradom naročilo, da naj tega zakona, vbodoče ne v pošte vajo v polnem obsegu pri izterjatvi direktnih davkov, pristojbin in vojaških taks, marveč da naj se predlog za rubljenje že vnaprej omeji na odtrganje največ ene desetinke tedenske mezde. V posebnega uvaževanje vrednih slučajih, če ima dotični mnogo otrok, v slučaju bolezni, ali če ima prav majhen tedenski zaslužek, naj se pa sploh ne izvrši rubežen. Podmorski kanal med Angleško in Francijo. »Echo de Pariš« poroča, da se je razpoloženje za zgradbo podmorskega kanala med Angleško in Francijo v zadnjem času tako zelo zboljšalo* da bo načrt najbrže že v prihodnjih petih letih izvršen. V petih letih upajo zgraditi ta predor, ki bo veljal približno 400 milijonov frankov in v katerem bosta dva železniška tira, oddaljena petnajst metrov drug od drugega. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. One sodruge funkcionarje, ki nam za list za avgust še niso obračunali, prosimo, nai ta cim prej store. Pravilnik »Unije« namreč določuje. da je za vsak mesec tekom prvih 14 dni prihodnjega meseca z glavno blagajno Obračunati in samo ob sebi razumljivo je, da ie ob ti priliki obenem tudi poravnati poslani račun za »Rudarja«. L k k sil Ljubljana Dunajska cesta št. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. ZFIsalrrl stroji Lor“- Iszolesa,- Ceniki zastonj in iiranlio. “ KOLINSKO CIKORIJO! !== iz; ZEnDIIfcTE To-^aine T7* Lj-o-Toloa.z^i- = Izdajatelj in zalagatelj M. Č o b a 1 v Zagorju ob Savi. — Odgovorni urednik Ivan Tokan v Ljubljani. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.