112 številka. izhaja po trikrat na teden v testih ii-danjih Oh torkih, i«IHkth >n *OboUkh> /jutranje iidanje ii-haja ob 6. uri *jutraj, večerno pa ob 7. uri re^er. - Obojno iidanje stan*: *a Jeden »eaec . t. —.»0, izveo AvstriJ« f. 1.40 «» tri mesec , , „ 2.S0 . t _ ■a pol lata ... 5,- . JJ *. •a vse loto . . , 10.— . , l« _ Na iiriih krti priložen« naročnine aa ne jemlje azir. Posamičre Atevilke se dobivajo t pro-dajslnioah tobaka v lrrtu po a nv4„ P Gorici po S nvć. Sobotno večerno iidanje v Irrtti a n8., v Gorici 4 nd. V Trstu, v torek dne 18. septembra 1894. Tečaj XIX. EDINOST Olaallo slovanskega političnega društva Ojftasi se rakune po tarifa T petita; u nmlov i debelim Orkani »o plačuje pr.Kfor, ko'ik.tr nt,« >(5» < avadnih rr*tic. Ponlana osmrtnic« in j»vn»*ahvale, do-nia?i oglasi ud. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se n0*iljajo uredništvu : ulica Caserma it. 13. Vsako pimno mnrt biti frankovano, kur nefrankovana »e ne sprnj jinajo. Rokopisi se De vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema npravniitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacije so proste poštnine. Primopako* ,r uNstiH J« m—I* Izredni občni zbor pollU6a«ri« draitv« Kdlnoat II. Goap. poslanec vitez Nabergoj je apre-goforil bliso tako : Slavni občni ibor 1 Želel aem spregovo-riti nekoliko obiirnejie o tukajšnjih razmerah in o našem politifikem položaju, toda to bi ■toril le tedaj, ako bi videl sbrano večje število volilcev is okolice. Ponavljam torej, da ni je i«l, d« tega dane« storiti ne morem. Mi«lim pa, da bi bilo umestno, ako bi ae aklioali volilo! kje v okolici, menda v I. okraju, kjer bode aedaj v kratkem volitev in tu priliko bi uporabil tudi jas. da obiirnejie »pregovorim o tem, o Čemer aem ae namenil govoriti ie danes. Kakor rečeno, bilo bi jako dobro, ako bi ae aklioali volilci I. volilnega okraja ▼ okolici, da «e jih pouči in pregovori, da ai volijo takega mola svojim zastopnikom, kakoriaega so imeli doalej, zastopnika, ki je neustraino, odlojno saatavljal svoje alta v korist svojih volilcev in ? prid avojega volil-nega okraja. A rea teiko bode dobiti ena-kega aastopnika, kakorien je bil dotedanji; tato naj bi ai isbrali moža, ki bi ae ravnal po vtgledu avojega prednika, ga poanemal in aploh poatopal v iatem pravcu. — Omenjeni •hod bi mogli uporabiti tudi rasni go*pAda poslanci, da bi obiirnejie govorili, iu kakor rečeno, to priliko bi uporabil tudi jas. To ao torej moje mi«li, katere aem iiuatil na blagovoljen preudarek. (Pritrjevanje). Gledć našega delovanja v meatnem in deželnem iboru pa anate, v kak6 težkem položaju amo mi alovenaki poslano'. Slovenski poslanci so hodili od nekdaj pravo tr-njevo pot, poalednji čas pa se je ta položaj zgoršal tako, da na tak način ne more in ne sme iti dalje. Priili sm> že tako daleč, da, ako ae jeden ali drugi alovenakih poslancev le prijavi k besedi, ie prične ropot in kričanje, predno je ie apregovoril. Naii predlogi in naj bodo ie tako utemeljeni in opravičeni, ae ne uvaiujejo, iu vae naie pritožbe ao le bob ob steno, Ako bi te to ponavljalo, potem moramo nattopiti drugo pot, da t postavnimi sredstvi dosežemo to, kar ae nam aedaj sanikuje. — Na tem ftnloatnem naiem položaju pa ao vsaj deloma krivi oko -ličanski voliloi aami. Ako bi oni postopali možato in nevttraieno, bi to naii odnoiaji obrnili mnogo na bolje. A tu manjka prave tavednosti, možatosti. Dogodi ae, — kar aem čul osebno — da, ako govori jeden takih volilcev a katerim članom takoivane liberalne stranke, potem pravi: „Saj to, kar govorijo naii poalanci, to ao le nasnri poslancev aamih; mi ne mialimo tako f* — in ljudje to verujejo. Mogoče, da je ta kritika ojstra, pravična je pa vendar. Slovenski poalanci bodo morali torej poatopati strožje, kajti mano je, da meato le sahteva od okolice, a ne dk ji ne ničesar. PODLISTEK. Kmetiki upor. Bgtđotinikm povesi l—tn*f*ivgm rekm. - Spisal Avgust Šenoti. Prtloiil L P. Planinski. - Naprej! veleva Alapič in naprej atopa vojaka, rasproatiraje se dalje in dalje, preteč, da vjame Alapiča v klešče. Sprednje straže uatrelć. Izza drevja poganjajo kmetje konjike. Z leve aa toplicami dirja gospod Arbanas čet drn in atrn » Turopoljci, da zajame Va-giča * jedne strani. Veselo dirjajo viinjevj plemiči naprej, toda v pogubo. Izza sneženega obkopa vsuje se nanje smrtni gn m in konjiki se umaknejo k glavni vojaki. Močneje naskoči Plovdin, banski butarji ae zapode kot strele v levo kmetsko krilo, toda krdelo kmetskih konjikov jih preatriže. Divje udari četa ob četo, ali ta malo potolčejo banovci, aekajoč vae križem, kmetske konjike, vsi po- To je ratvidno tudi it letoinjega proračuna. Za izredne atroike je proračunanih 104.900 gld., a v tem ni niti jeden vinarček za naj-nujnejie potrebe v okolici, kakor vodnjake itd. V tem pa bode zopet primanjkljaja gld. 45.880 gld., katerega je treba pokriti na koji način. Užitninski davek je tudi naraatel tako atraino, da ga ljudje komaj smagujejo. Ys!ed tega sem 9toril ie potrebnih korakov na Dunaju na viijem mestu, da se pride v okom daljnjemu poviianju. Prejinja leta imelo je mesto okolo 900 tiaoč gld. dohodkov na užitninakem davku, aedaj je narastel ta davek na povprečno 1 milijon 200.000 gld. in kljubu temu narastku aa okroglih 300 tiaoč gld., pojavlja se vendar vsako leto primankljaj. Kakor sem že omenil, je v letoinjem proračunu topot primanjkljaj 45.880 gld. in treba je najti zopet nova sredstva, da ao pokrije. Kar sem tu omenil na kratko, zadostuje da pokažem, da niso pravični in prijazni proti nam ne lev narodnem, ampak tudi v materijalnom pogledu, ker od na« vedno le tahtevajn, dajo nam pa ne ničesar, niti vinarja. K«k6 postopajo v okolic, o tem smo imeli lani dokas, ko so bili zdravniki v okolici uveli neko takso, popolnoma na svojo roko in aamovlsatno tukao, ki ni utemeljena v nobenem zakonu. Takoj, ko smo to doznali, protestovali smo in ili smo s posebno deputacijo k županu; on je sicer odgovoril, da ukrene potrebne korake, da se odstranijo nedostatki, a konečni vspeh je pokatal, da „mi baje nismo imeli prav", in to netakonito takso pobirajo ie dandanes. Tako postopanje, kakorino rabi mesto proti okolici sploh, bilo bi mogoče avoječaano pod Turki, a aedaj tudi Turki ne bi gospodarili tako, ampak menda jedino le Zulu-Kafri. Zato bi te moralo odstraniti nesasliiano postopanje teh ljudij proti okolici. Isto Bprijazno* poatopanje proti okolici ao pokazali, ko ao predlagali novi iolski zakon. Ta iolski takon, katerega je bil predlagal deželni zbor, je tak, da bi ai moral mialiti vsak razaoden človek, da istega ne more potrditi nepriatranaka vlada, kajti ta zakon je slovenskemu življu tržaikemu zelo nevaren. Pred nekaterimi leti pa je bil vaprejet iolski zakon, kateri pa ni bil Slo-veneem naravnost nasproten in vsaj nekoliko prijaaen, a isti ni dobil vladnega potrdila. Jas aem sicer že ugovarjal proti novemu iolakemu zakonu na kompetentnem mestu, dali ao mi tudi nadeje, da te bodo uvažali moji argumenti, toda stvar se tako tavlačuje, da se prav bojim, da vlada potrdi ta krivični sakon. Povdarjam, da no znam še nič pozitivnega o ttvari, ampak ponavljam, da te le bojim,, da te utegne zgoditi kaj takega. — — — S tem aem torej opisal na kratko, kakć stoje stvari v nalom meatnem svetu. Obža- padajo mrtvi v sneg. Stlneje ropota boben, pogosteje sapojo trobenta. Puške pokajo. Vagid se umika čimdalje bolj, kakor bi bežal proti zagibu doline. Hura! Zu njim Plovdin. Že ae stiska Vadičeva četa proti zagibu doline. Huzarji ao blizu, ali kakor bi trenil, obrne se kmetska četa in vsuje iz pušek ogenj v huzarje, a s strmega griča udarja Pozebeo iz dveh lombard z debelimi zrni v krdelo banovcev. Ali Plovdin se ne zmeni, huzarji padajo kot anopje, toda sekajo in priti likajo naprej, a pred vsemi zapovednik. Naprej, junaki ! Udrite po kmetskih psih I veleva poveljnik in huče mahniti po Vagidu, toda novi prask kmetskih pušek podere vrste rom> motriti mirnejim očesom, ker so le lokalne nravi. OdnoAaji do Srbij e to sedaj ugodnejii, nego ao bili pred jednim letom in pol. Mladi kralj izjavlja ob vsaki priliki željo po prijateljskih oj. noiajih. Glede Bolgarije je s'onr obžalovati, da se je pretrgalo stabilno stanje, toda A vstro-Ogerska se tu ne sme »tikati in ne sm» že v naprej neprijazno a jditi o na-Hlod niku Stambulova. Sedanji vladni možjo na Bolgarskem ao dobri patrijotjo in skušeni politiki, katerim treba le to, da pridejo do trdnosti, Dobrohotnosti Av.4rO'Ogerske do B ilgarijo in vseh balkanskih narodov ne morejo spremeniti notranjo krize, ako pislednjo ne značijo preobrata v politiki. Nadejati se je, da se Bolgarska pomiri po volitvah, vendar ni pričakovati, da bi se bistveno upremo-nila tamošnja politika. Zelo prijazni odnoiaji do Rimunske izkazali ao ae trdne; dotična vsp idbujanja kralja in vlade v ta nata«n pridobivajo si bolj in bolj priznanje v Romunski. Kralj in vlada bosta vedela brzdati iz*estno agitacijsko gibanj e. Prehajajoč na vptaštinja delegata Pactlka zagotavlja minister, da je tudi danes še žel ja Avstre*Ogersk >, d t m balkanski narodi aamnstojno razvijajo na podlagi berolins'to pogodbo in da so nikak ptuj vpliv no vtika v notranje zadeve istih. Av-atro-Ogerska ni nikdar niti mislila na kakov vojni dogovor s Srbijo. Povoda ni nikakega, da bi se bavili z vprašanjem spremembo dr-žavnopravnega odnošaja Bosne do naše države. Tudi Cehi so deležni blagoslova miru trozveze, kakor drugi narodi v monarhiji. Jaz ne vem sicer — pravi minister —, ali Mladočeh! doma prepovedujejo notranji mir, zagotavljam pa, da sem se svoje strani storil vso mogoče v pospeševanje miru na vso strani. Vsakdo ve, kako je naiemuoo-tarju nusrou notranji mir. (Živahna in dolgotrajna pohvala.) Po teh izjavah so je zaključila generalna razprava in bo je vsprejel — kakor smo že rekli gori — z vacmi glasovi proti glaau Paoaka predlog dolegata Dumbe, da se vzamejo na znanjo izjave ministrove in da so istemu izreče popolno zaupanje. Cesar na Ogerskem. Cesar jo dospel včeraj v mesto Bala»sa-Gyarmat. Vožnja po vsemu Noogradskom komitatu bila je slična slovesnemu sprevodu. Ob 5. uri popoludno jo vsprejemal cesar doputacije. Primas Va-szari — na čelu rimsko-katoliške duhovščino — je proslavljal cosarja kot vladarja miru. Med drugim je rekol: ,V duševnem boju, kojega smo izvojevali nedavno, branili smo pravico naše cerkve ne le v zmialu naše vere, ampak tudi po našem trdnem prepii-čanju, v interesu domovine in prestola. Će- tronil razkropi, ali za hip zopet združi. l)o*|>o do lesene kolibo kraj pota. Trikrat jo naskočijo, trikrat se umaknejo, a četrto uder6 vanjo in podavijo vso kmetu. Bolj polagoma iu v gostih vrstah korakajo haramije s pove-ienimi puškami. Modri Turopoljci so rinejo kraj njih na konjih. Ob zagibu cesto kraj gozdiča prestrižejo plemiče kmetski konjiki, sablje se lakrešijo navskriž kot ognjene kače, a buzdovani padajo kot grom ob trdo ščite. V gozdiči kleči za vsakim drevesom kmet, meri, ruši, ruši in meri, konji se vspe-njajo, konjiki padajo. Po dolini kipi vslovito umrje glav, nad glavnmi se bliska orožje kot srebrna pena nad valovi. Sedaj je v«a banska vojska v dolini. Alapič vpije, Alapič goni. Naprej ! Naprej I Banovci do*p6 de polnvice klanca, podoč pred seboj Vagićevu čete. /o so blizu Stobioe. (Dalje prih.) tudi im v veliki skrbi, k«r je sofo««, da iigabiao to prtvito, vendar ne aore to truliti naie podaniike odanosti in zvestobe". Ko-nećao je prima« prosil blagoslove a nebea in nadsljns milosti vladarja. Zahvslivli ae na teh iijavah iirekrl je cesar svoje prepričanje, da bode duhovščina tudi f bodočnosti akrbno čuvala državljanske dednosti. — Istotako je cesar tudi zastopnike drugih veroispovedanj zsgotovil svoje milosti in svojega varstva. Knezošknfom v K rakovem bode ime« novan najbrie Lvovski ikof P u * y n a. Zajedno pa bode imenovan kanonikom župnik Hrynewiecki, ki je bil popred nad&kof v Vilni, od koder jo bil izgnan po ruskih oblastih. Cesar Viljelm in ruski car «e «ni- deta baje So v tej jeseni. Tako sklepajo nekateri ii dejstva, da odpotuje nemški posla-nik na ruskem dvoru, general Werder, v Spalo, kjer bode bival ruski oar nekoliko tednov, da okreva od svoje bolesni. Republika in vera. V Villenouve-Lotu na Francoskem so odkrili dne 16. t. m. spomenik republike. O tej priliki je rekel minister Leyguos na nagovor tamoinjega župnika, kateri poslednji je satrdil, da ae bode dubovičina ravnala po nasvetih papeža: „Vi ao spominjate papeževe modrosti, ki ozna-njuje povsodi mir in slogo. Tudi republika je vlada atrpljivosti in spravljivosti, ki spoAtuje vsa voroizpovedanja." Minister je zaključil svoj govor z željo, da bi su združili vera in republika v dosego dobrega sporazumi jenja. Volilno gibanje na Bolgarskem je postalo ž«j jako živahno. Dasi poaežejo v boj tudi somišljeniki Kuravclova in Cankova, vendar ni dvomiti, da no bi vlada aijajno zmagala. Anarhizem v Italiji. Po ncči med 14. in 15. t. m. prilepili so v Rimu mnogo anarhi* •tifikib plakatov in napiaov ter razobesili ru-deće zastave na raznih spomenikih in privatnih poslopjih. Vojna med Kitajem in Japonsko. Iz Soeula javljajo včeraj v London, da ho Japonot popolnoma potolkli Kitajce v odločilni bitki, ki je bila minoli petek in aoboto. Japoncem da je padlo v roke več zaatav, mnogo živeža in streljiva. Ujeli ao inuogo vojakov, jedoega generala in veliko število častnikov generalnega Haba. Prisvojili •o si utrjeno mesto Taieng-Ysang. Kitajci bežć. — Japonsko brodovje je odplulo z 10.000 m6Ž vojske ne zna se kamo. Kitajski vojaki se klatijo po deželi, ropajo in poži-gajo. Neka druhal kitajskih vojakov je napadla in oropala hifto misijonarja Meaintyra in pobila iu povžila cel6 konje. Misijonar si je komaj reiil življenje. Različne vesti. Nov zdravnik. O. dr. Ivan 8 t u p H r i č je dobil dovoljenje, da smo vriiti zdrai irsko prakso v tržaški občini. Triaiki odnoiaji. Povodom vsprojeroa avstrijske delegacije vprašalo je Njegovo Veličanstvo poslanca Burgslullerja o trgi>vi»*kih odnožajih v Trutu. Burgstaller je odgovoril, da ti odnoiaji nikakor niso povoljni ter do je pričakovati zboljšanja le tedaj, ako dobimo novo primerno želesniiko zvezo, na kar je naglasilo Njegovo Veličanstvo, da ae vlada bavi s trm težavnim vpraianjem. Na to je po*lan«c Burg»taller prosil cesarske milosti za reftenje tega življenskega vprašanja. — Konečno bodi &e povedano, da jo Njeg. Veličanstvo govorilo s poslancem Bar-tolijem odoielnem zboru istrskem. Odkritosrčna beseda. Nihče no more ta* jiii, du no bi bili mi v poslednjem času storili vse mogoče, da se kolikor možno ublažijo nasprotscva v našem douiačum taboru. Zlasti smo v svojem članku ,Y ers jn podlaga vsemu* dovelj jasno povedali svoje verske nazore, katerih ae hočemo vsikdar držati nepremično. In ako pomialimo, da je tem nazorom v posebnih doposlanih nam zasebnih pitmih pritrdilo več poznanih „radikalnih" odličnjakov po deželi, je uverjenje našo tem trdnejše, da lahko pridemo do spo-rnzu tuljenja, ako le hočemo, in sicer v znamo-it ju vere iu naroda. Neizprosni bodimo v borbi za verska načolu, neizprosni v borbi za n rodne koristi in narodne idejalel To je program, okolo katerega se lahko zberejo vsi slovenski rodoljubje, ki so dobre voljo; tem ložje, ker si ne moremo mi- •Hti, da M bilo p o H t i I k o i a a a redno b1 a p iev al s t v o a t riba t verskega in konservativnega miiljenja. Tem neprijetnejie nas je iadela decidirana izjava »Slovenčeva*, da se namreč kon* servaUvna stranka na Kranjske* identifikaje s postopanjem večine deželnega odbora ob vpraianju uličnih napisov Ljubljani. Dobro vedoč, da se to vpraftanje nikakor in nikjer ne dotika verskega interesa; dobro vedoč, da postopanje poznane dvojiee v del. odboru ni smeti smatrati kot pojav pravicoljnbja, ali morda utrjenih politiikih načel, a m p A le kot pojav politifekega hlapčovalstva v prilog onemu in istemu pogubnemu nemškemu vplivu, proti kojemu nas je ravno .Slove nee* te dni pozval „v obrano* ; in dobro vedoč, da je ono sa slovenski ponos malo-častno naredbo del. odbora Kranjskega porodilo nasprotstvo med dotičnima dež. odbornikoma in mestnim sestopom Ljubljanskim, nikari pa prepričanje: dobro vedoč vse to, jemljemo odkritosrčnim in iskrenim obžalovanjem na znanje izjavo .Slo-venčevo", koja izjava ne znači sa nas drugega, nego izpoved, da hoče konservativna stranka se svojim velikim ugledom že nadalje pokrivati politilko brezznačajnost, narodno brezbrižnost in suženjsko hlečsplastvo izve« stnih gospodov, ki niso naii — nje pa tudi ne, vsaj po prepričanju nel C. kr. redarstvenomu ravnateljstvu na znanje. Iz Trsta nam piie prijatelj naiega lista: Včeraj (dne 17. t. m.) bil sem po opravkih pri tukajšnjem o. kr. prijavnem uradu (zgradba polio, ravnateljstva, I. nadstropje). Govoreč a nekim svojim znancem in proseft ga, da-li mi bi mogel najti dotično »številko*, slišal je te moje besede nek uradnik (ali bolje pisar, ker je bil v opravi o. kr. redarjev) in je opazil porogljivo: .Das ist wieder ein Russe, der mit seinem .številu* daherkommt I* ( : To je zopet Rus, ki pride semkaj a svojim .številu*:). Sedaj vprašam ; 1. S katero pravico se sme dotičnik vtikati v zasebne razgovore in žaliti moj avstrijski čut P — 2. Nsj mi dokaže, da-li se sme vseh 22 milijonov v Avstriji Živečih Slovanov v porogljivem smislu nasivljati z pridevkom .Rusi* P — 3. Je-li ima katerisibodi cesarski organ pravico, da se roga Slovencu, ki govori v Trstu svoj materinski, slovenski jezik P — Do slavnega o. kr. policijskega ravnateljatva obračam se torej z udano prošnjo, da primerno pouči avoje podrejene organe o dostojnosti v občevanju s strankami in o narodnostnih, v Avstriji veljavnih zakonih. (Sledi podpis). Pevsko druitvo .Skela* v ev. Kriiu vabi k veselici s petjem, igro in plesom katero priredi v nedeljo dne 23. septembra 1894. (v slučaju neugodnega vremena pa dne 00. t. m.) na dvorišču gospoda Janeza Ter-tjaka. Razpored: 1. Pozdrav predsednika. 2 Jenko: .Naprej 1", godba. 3. Dr. B. Ipavec: .Ohrani Bog Te v cveti t*, zbor. 4. m * * .Venec narodnih pesnij*, godba. 5. H. Vo-larič: .Izgubljeni cvet*, zbor. 6. I. pl. Zaje : tU boj I*, godba. 7. H. VoUrič : .Eno devo le bom ljubil*, zbor. 8. Gt-dba. 9. , * « : .Radostno potovanje", zbor. 10. .Muteo*. igra v jednem dejanju. 11. Plos. Pri plesu •vira slavna veteranska godba. Začetek vese* I ce ob 4. uri popoludne. Ustopnina: k veselici sa vsako osebo 20 nv., k plesu, društve-niki enkrat za vselej 50 nv., k plesu, ne-druitveuiki sa vsaki ples 10 nv. K obilni udeležbi vabi najuljudueje ODBOR* Avstrijski utitelji v Južni Ameriki. Vlada južnoameriške republike Chile je to dni najela 10 učiteljev iz A\atrije na G let. Sedaj poučuje v tej republiki že okolo 200 učiteljev iz Avstrije. Redka emrt. Is Mostara v Hercegovini se nam piie : Srpsko pravoslavno občino je zadela velika nesreča. Velika dobrotnika in bogataša, gospod Pero Milušič in žena njegova vtenila sta dne 14. t. m. v vinu. Dasi je bila letos jako slaba vinska letina, pridelala sta vendar nad 400 hektl. vina, ki je io vse v bodnjih. Omenjenega dno šla je gospa Savka Milušič v klet in je po lestvicab splezala na bedenj, da bi si vzela grozd. Ker se je morala malo pripogniti, zgubila je ravnotežje in pala v posodo, ki drži nad 70 hektl. Mož ji je skočil na njcD krik brzo v pomoč. Ali zastonj. Umirajoča žena ga je tako močno prijela za roko, da sta v teku dveh minut oba aeeretae poginila. Zapustila •ta premoftenje v vrednosti pol milijona. Ves Mostar obialuje smrt dveh someščanov, ki ■ta se nosila po domači, stari, hercegovski narodni noši. 60.000 |M. - pozabljenih. Nek trgovec je bil dne 14. t. m. pozabil na neki klopi na železniški postaji v Maidlingn bliso Dunaja omot, v katerem je bilo 50.000 gld. v gotovem denarju. Omot je našel nek finančni respicijent in ga isročil načelniku postaje, V tem pa je ie brzojavil lastnik dragocenega omota, da so vrne s prihodnjim vlakom po donar. Ko je dospevšemu trgovcu isročil načelnik postaje njegovih 50 tisočakov, ponudil je — glejte velikodušnost f — respicijentu, ki je našel omot, celih p e t gld. t Respicijent jih seveda ni maral vsprejeti, na to pa je dotični trgovec (menda Žid P) psujoč odšel, ne da bi se bil vsaj zahvalil poštenjaku. Respicijent zahteva svojih 10% najdene svote, kateri mu pripadajo po postavi, a iztirja mu jib odvetnik, če ne s lepa, pa z grdo. Pohleven tat. Z Razdrtega se nam piie: V noči od 12. do 13, t. m. je prišel nepo snan uzmovič v hišo tuk. gostilničarja g. F. K. in pogledal, kje bi bilo kaj za njega. Prilastil si je najprej več ključev, potem je stopil v shrambo sa jedila, kjer je popil nekaj jsjec, odnesel nekaj masla in več litrov mleka. Stopil je pogledat še v jedilnico, če so posabili tam zvečer menda kaj drobiža, a pot mu je bil šaman. Pobral je smotke, prevrgel nekaj prtev in prtičev, vsel posodo « oljem in se potrudil ie v hram. Toda sreča mu ni bila naklonjena. Z vsemi ključi ni mogel odpreti vrat. Najbrl bi se ga bil rad navlekel; no, pa mleko in vino se zjeda, zato je pustil prazno delo in odiel, koder se je bil priplazil. Splošna misel je, da je moral biti tat že kedaj v hiši, zakaj drugače bi ne mogel vedeti tako točno za vse stvari. Dasi ni provzročil mnogo škode, vendar so v to pristojni faktorji preskrbeli, da bode, če se kedaj povrne — drugače poatrežen. Pohlevnost je aioer lepa reč, a utegnila bi se mu nehvaležno izplačati. ZaeaSen morilec P P Predvčerajšnjem je policijski ofic. g. Tis odpeljal v zapor 34 letnega izvoščeka Josipa S., stanujočega pri Sv. Ivanu, blizo hiše It. 428, v kateri je bil dne 12. avgusta t. I. neznan morilec ubil 26letno Ano Hrovatin. Javno menenje sedaj spaja to arestovanje z omenjenim umorom. Proti temu pa omenjamo, da je vsakaknr treba počakati, kaj objavi kompetentna oblast o tej atvari. PoneereSen cerkovnik. Is Budimpešte po-ročajo v čer s j (17.): V Nagjr-Marosu so napravili danes v prisotnosti cesarja - kralja začasen most. V istem trenotku pa, ko se je cesar-kralj peljal mimo cerkve, padel je cerkovnik raz cerkveni zvonik in obležal na mah mrtev. Nesrečnež je bil zvonil v slavljenje vladarja, potem pa se je pripngnil skozi lino, da bolje vidi vladarja in v tem je zgubil ravnovesje in padel raz zvonik. Grozen čin zblaznelega Iz Darmsudta poročajo: Danes popoludne ustrelil je 36-letni pisarniški sluga Wolfelsobneider četero svojih otrok, dva dečka in dve deklici v dobi od 6—2 let. Potem pa je ustrelil samega sebe. Ni dvomiti, da se je revežu zmešala pamet. Zopet nesreča v novem prlstaniiftu. Včeraj zjutraj je naklada) SSletni težak Josip ObersniV stanujoč na Greti hšt. 33, deske v novem pristanišču poleg skladišča it. 12. Po nesreči poaula se je sklada desk in strla nesrečnežu desno nogo. Ponesrečenega so odpeljali v bolnišnico. Ponesrečen otrok. 3Va'*tni Andrej M«rc jo padel predvčerajšnjem v Šmarjah na Go-riikem v npncuim. Živo apno jo otroka močno opeklo na obrazu, prsih, rokah in nogah Nesrečno dete so pripeljali v tukajSnjo bolnišnico. Sodnljsko. Včeraj je stala pred tukajšnjim deželnim sodiščem zatožena tatvine 25-letna Matilda Ravnik iz Postojine, službujoča pri lastnici tobakarne v ulici Dogana, Mariji Degler. Guapa Degler je -opazila parkrat o pregledovanji računov, da ji nestajajo znatne svoto denarja. K>r pa je Ravnik tajila tatvino, opirajoč se na dejstvo, da tudi dekla Santa Moran včasih zastopa prodajalko v tobakarni, je državni pravdnik odstopil od zatužbe, vsled česar je sodišče oprostilo zatnženko. Potidjoke. Miaolu noč je aepoaaaa spreten tat ukradel slikarja Josipu Foffoliju v neki gostilni v ulici del Bosco srebrno uro s verižico vred, skupno vredno okolo 10 gld. — To noč so spravili stražarji pod ključ močan .ponočen pevski sbor*. Kar 25 takih vinjenih .slavcev* so polovili. In vendar jih je šo mnogo, ki trpijo na krooiški bolesni, da morajo po noči tuliti po ulicah. — 31-letno brezposelno Uršo K. ii Logatca ao ss-prli, ker ae je vrnila v Trst, dasi je bila že policijsko isgnana od tod. Najnovejše vesti. Budimpeita 18. Proračunski odsek avstrijske delegacije se je bavil danes s proračunom si Bn^no in Hercegovino. Dolegat PacAk jo izjavil, dn Mladoćeki niso posebni občudovalci bosemko - hercegovske uprave. Povedal je, da dajeti ti dve pokrajini vzroka večni ui pritožbam. Te ptifožbe so vtemeljene v gospodarskih odnošajih v načinu istirjava-nja davkov, v administraciji policije in v ogleduAtvu, katero je uvedla vlada. PacAk jo sta»ii miuistersttu cel* vrnto interpelacij ; med ostalim je vprašal, kako daleč je dozorela misel o »pojenju Bosne in Hercego-ginu z Dalmacijo po železnici. Naglašal je, da je bosenska vlada dala zapreti mnogo uradnikov ter inturpoluje, česa obdolžujo onih 40 uradnikov, katere je bila zaprla nedavno. Interpeloval je tuli o zabrani širjenja hrvatskih listov v Bosni in Hercegovini, koliko je stala kopolj v Ilidžuh, koliko bode prinaiala dobička itd. Budimpeita 18. Ekspizć ministra Kal-laya naglaša iieuteuieljnost pritožeb Mladi-čt-hov v poslednjem zasedanju delegacij, obeča, da se bodo preiskale današnje pritožbe in naglaša gledč na odnošaje v Bosni pohvalo, katero so bili isrekli o t«j pokrajini članovi starinarakega kongresa. Nadalje priznava, da je vlada v Bosni dala zapreti već uradnikov, ne more pa o tej atvari povedati ničesar, dokler ne konča sodnijska preiskava, širjenje nekaterih iistov s« jo zaradi tega prepovedalo po Bosni in Hercegovini, ker bo dotični listi širili lažnjive, pokrajini škodujoče vejti. Trgovinske bvsojAvka. Badimpsšta. Pionloa zn jesen 6 27 - 6 29, xa spomin J li-74 6 70 Koru/.a za nept.-okt. <1-23 do 625. Ove« /.a joson 5 07-5 89 Rž za josen 5 22 ;Y93. PAcnieu nora od 78 kil. f. 6'40—«'45, od 79 kil. f. «45-6 50, od 80 kil. f. tt Bo—«55, od 81 kil. f. 8 55-6 60. od 89 kil. for — leoninii H 20 8 40 ; proso 5'70—5.90 Plenica. PovpraSevanje in ponudbe srednje. Prodalo se je 20.000 mot. st. Irg neodločen. Vrerao lepo. Prajfa. Nerafinirani sladkor za september f. 15'_ december f. 14"—, mirno. Havrs. Ka»» S*ntnn good averagtj za september 9V75. m januvar 84 26 mlačno. Hamburg. SauroH^ooil averugo za september 77 50, decembei 69'—, inarc 66-—. Dimnjaka borz« l«. septembra 1UB4. tč e raj da nos Državni dolg * papirju .... 98-— 9910 . „ * srebra .... 98 95 98 95 Avstrijska renta v zlatu . . .124.90 124-80 . „ v krniinli . . . 97 85 97*80 Kreditno akcijo....... 870 50 37075 London 10 Lst....... 124— 123-90 Napoleoni.........9-gg 9 Mg 100 mark . ........ 6090 60-87' loO italj. lir....... 45 10 45 20 RODOLJUBI!! Podpinani n« znanj:iiu, da Rem odprl v soboto dne 9 junij« svojo kremo v ulici Valdlrivo tit. 19., znano pod iiuonom „Crnue di Malta." Točil hodom vina prvo vrsti«, kraSki teran in izvrstno pivo, Izborna kuhinja, cene poitene. Nadojajoč se. da mo bodo Tiiaski Hlovani po mogočnosti podpirali, bnložim udani Fran Kravo«, j Gostilna „AlVAntlco Moro" ulica Solita rio 12, (po domače pri „ 1'rvačkovruu) priporoča pravi kraški teran it Komna I. vrste po -tO, II. po 1.1 belo vipavsko po 30 ni. liter. Izboren „Ttiealing" v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni Je vedno na razpolago. — Drieč ne genli 1: „ Rojak k rojaku", priporoča se podpis,mi za Ml obisk-. Anion Vodo pivec t gostilničar. Zadnji Meaeo Glavni (i tbilki 60.000 gl. 10.000 gl. 5.000 gl. v gotovini le po odbitku I0OI0 _ Lvovske h reč ke & 1 gld. priporočata: Girolamo Morpurgo, Igu. Reumann. Zaloga piva pivovarno bratov Reinlnghaus v Steinfeldu — Gradec 156 pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant Lastnik politično druitvo »Edinost« — Izdavatelj iu oiigovorui urednik : Julij Mikota. — Tisk« Tiskarna Doleno v Trstu.