/Plimski
Št. 31 (15.475) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50%
iSCISALPINA V GESTIONI
investicijski skladi
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 UR
PETEK, 9. FEBRUARJA 1996
»Darila«
so
lahko
nevarna
Vojko Colja
Zapleti v Mostarju in Sarajevu so ponovno dokazali vso nemoč zahodne diplomacije, ki s svojim sprenevedanjem in taktiziranjem v bistvu izničuje uspehe, ki jih je Nato dosegel s svojo zastrašujočo vojaško močjo.
V Mostarju se je po starem srbskojugoslovan-skem receptu »zgodil narod«, le da so evropskega upravitelja Hansa Kosch-nicka poskušali »spontano« linčati Hrvati. Vzhičeno so vzklikali, da so že 400 let zadnji branik krščanskega Zahoda pred nevarnostjo z Vzhoda, uničili dva avtomobila, Koschnickov blindirani avto prekrili s svojo ša-hovniško trobojnico in nato oplenili urade evropske uprave, ne da bi hrvaška pohcdja posegla.
Hrvaški predsednik Tuđman je moral včeraj italijanski zunanji ministrici AgneUijevi priznati, da je to bilo »nedopustno in nesprejemljivo« dejanje. Dlje od teh besed pa Tuđman ni šel, ker tudi Zagreb zavrača Koschnickov načrt o Mostarju, ker se ne sme zameriti Hercegovcem, ki še vedno vedrijo in lobirajo na hrvaškem pobtičnem in gospodarskem prizorišču.
Po diplomatski poti skoraj gotovo ne bodo reši-li mostarskih težav, ker tudi Hrvati v Hercegovini razumejo le logiko sile. To nedvomno velja tudi za bosanske Srbe, ki sedaj s pridom izkoriščajo »dar« evropskega posrednika Bildta, za nova izsiljevanja. Njihove sarajevske mestne četrti, ki bi morale biti po daytonskem sporazumu že pod upravo hr-vaško-muslimanske federacije, so postale nedostopne funkcionarjem OZN, če nimajo predhodnega dovoljenja oblasti Republike Srbske. Včeraj pa je srbskobosanski general Rafko Mladič svojim ljudem prepovedal vsak stik s silami Nato in s predstavniki federacije BiH. To je povračilni srbski ukrep zaradi aretacije dveh visokih srbskih častnikov in njunega spremstva. Srbi zahtevajo njihovo izpustitev, haaško razsodišče pa je sarajevski vladi ukazalo, naj jih zadrži. Z vojnimi zločini seznanjena srbska oficirja sta postala tako važna, da sta o njuni usodi razpravljala celo Miloševič inKaradžič.
Brez odločnega posega Zahodu ne bo uspelo razrešiti mostarskega in sarajevskega zapleta, ki sta ključnega pomena za nadaljevanje daytonskega sporazuma.
SINOČI V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Kulturni praznik v znamenju mladih
Osrednja proslava dneva slovenske kulture je bila sinoči v Kulturnem domu v Trstu. Danes bo ponovitev v Gorici, jutri pa bodo proslavljali v Beneški Sloveniji. Sinočnja počastitev slovenskega kulturnega praznika je izzvenela v znamenju mladih, v duhu Kosovelovega verza »Bodočnost je tistega, ki veruje v njo«.
Priložnostne besede Ma-tejke Grgič so se idealno uokvirile v razvejan in pester kulturni spored s pesmijo, glasbo in recitacijo.
Tudi množičen obisk občinstva je potrdil slovesnost prireditve in občute-nost kulturnega praznika.
Na 3. strani
Oktet v Revoltelli
TRST - Občina Trst se je včeraj poklonila dnevu slovenske kulture in počastila 25-letnico Tržaškega okteta. Koncertu v muzeju Revoltel-la je prisluhnilo res številno občinstvo obeh narodnosti, uvodoma pa je spregovoril župan Ric-cardo Illy, ki je oktetu poklonil uradno priznanje mestne uprave .
Bila je to res edinstvena in doživeta kulturna prireditev z globokim simboličnim pomenom. Zupan Illy je napovedal še druge pobude za uveljavitev in za spoznavanje slovenske kulture, med katerimi izstopa razstava Lojzeta Spacala. Na 5. strani
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica
SLOVENSKA PROSVETA Trst
BIH / ZAPLETI
Zahod pred novimi izzivi
MOSTAR, SARAJEVO - Ogorčenje mostarskih Hrvatov nad evropskim načrtom za razdelitev mesta se je včeraj pomirilo. Zadnjih dvajset protestnikov je zapustilo sedež evropskega upravitelja Mostarja, hrvaške oblasti pa so se na nemire odzvale z uvedbo policijske ure. Razvnete strasti v Mostarju so vznemirile tudi Evropsko unijo, zaradi česar se je včeraj v Zagrebu mudila italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki je v pogovoru s predsednikom Tuđmanom dobila njegovo zagotovilo, da bo poskrbel za varnost evropskih upraviteljev v Mostarju. Daytonski sporazum vse bolj ogroža tudi aretacija dveh srbskih oficirjev. General Ratko Mladič je izdal ukaz, da do njune osvoboditve noben prebivalec Republike Srbske ne sme prečkati razmejitvenega območja in stopiti na »zemljo« federacije BiH. Predsednik bosanske vlade Hasan Muratovič pa je obtožil Srbe izsiljevanja, ker so prekinili pogajanja zaradi aretacije oficirjev, ki sta osumljena vojnih zločinov. Muratovič je povedal, da bo bosanska vlada nadaljevala izvrševanje daytonskega sporazuma, ki nalaga oblastem iskanje in zapuanje vojnih zločincev. Preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine so prvič zaslišali aretirana, glavni tožilec Richard Gold-stone pa je prosil bosansko vlado, naj ju zadrži v priporu.
■ Iztrohnjeno srce I v Kulturne domu
V Kulturnem domu v Trstu bo danes gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z dramo Evalda Fliserja »Iztrohnjeno srce«. Delo, v katerem se Flisar sooča s Prešernom kot človekom, je v Sloveniji dvignilo precej prahu in doživelo različne razčlenitve ter tudi zelo laskave ocene. Z avtorjem se je za naš dnevnik o njegovem dramskem delu ter o odnosu do Prešernovega življenja in dela pogovarjala Ivanka Hergold.
Na 10. strani
Nova vlada: Maccanica še vztraja
RIM - Mandatar za sestavo nove vlade Antonio Maccanico vztraja pri svojem zelo težavnem poskusu. Včeraj je spet imel celo vrsto sestankov in srečanj, zvečer pa je novinarjem povedal, da kolesari dalje proti cilju, ki pa ga očitno še ne vidi na obzorju.
Pač pa se je oglasil tajnik DSL Massimo D’Alema s pozivom vsem strankam, naj izberejo pot pogumnih izbir in naj nehajo s politiko nategovanja vrvi, ki je za državo zelo nevarna. D’Alema vsekakor še dalje vztraja na stališču, da je za napovedane ustavne reforme
pristojen edinole parlament, vlada pa se mora ukvarjati predvsem z gospodarskimi in z družbenimi vprašanji.
To je v bistvu tudi stališče gibanja Oljke, ki podpira francoski ustavni model, a je tudi mnenja, da tega modela ni mogoče kar tako avtomatično prilagoditi italijanskim razmeram. Sestalo se je tudi vodstvo desnosredinskega Kartela svoboščin, ki sedaj kaže nekoliko večjo razpoložljivost za politični dogovor o reformah, ki jih predlaga leva sredina, predvsem pa D’Alema.
Na 2.strani
Prisluškovali so klicem z mobitelom
TRST - Tržaški Digos je zaplenil napravo, ki je omogočala prisluškovanje mobitelov. Bila pa je tako izpopolnjena, da je dovoljevala tudi ugotovitev številke, s katere je klic prihajal in ne samo uporabnika, kateremu je bil namenjen. Poleg tega so pogovore lahko tudi registrirali. Napravo (anteno, računalnik ter računalniški program) so našli pri nekem 40-letnem Goričanu, izdelalojo je neko podjetje v Moncalieriju (TO), ki jih je imela na zalogi še šest in so bile razmeroma poceni.
Na 5. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Še o usodi Pokrajine Trst
SKP ponavlja zahtevo po čimprejšnjem razpisu volitev za obnovitev tržaškega občinskega sveta.
Stran 5
Dežela o Kraškem parku
Deželni odbor je priznal Kraški gorski skupnosti aktivno in nenadomestljivo vlogo pri upravljanju bodočega Kraškega parka.
Stran 6
Gorica: nov predlog za bolnišnico
Sindikati so včeraj postavili nov predlog za goriško splošno bolnišnico: novo majhno bolnišnico v Ul. Veneta, povezano z uporabo bolnišnice Janeza od Boga.
Stran 8
Anogrofska »revolucija« za podjetja
V Trstu bo prihodnje dni začel kot prvi v državi delovati nov, informatizirani register podjetij, ki ga uvaja zakon o reformi trgovinskih zbornic.
Stran 9
Italija - Rusija za Davisov pokal
Od danes do nedelje bo v Rimu tenisko srečanje prvega kola v svetovni skupini Davisovega pokala med Italijo in Rusijo.
Stran 16
VLADNA KRIZA / REFORME ŠE MOČNO RAZDVAJAJO POLITIČNE SILE
Maccanico ne popušča, položaj pa je še nejasen
D'Alema upa v pogumne izbire strank - Soočenje med taboroma
RIM - Antonio Maccanico ne popušča in, kljub težavam, upa, da bo Cimprej formalno sporočil predsedniku republike namen za sestavo nove vlade. Položaj ostaja vsekakor še naprej zapleten, tudi zato, ker se nenadne razjasnitve prepletajo z nepričakovanimi pooblačitvami, tako da enkrat bliska in grmi, potem pa zasije sonce.
K pogumnim izbiram je vse stranke, vključno s svojo, sinoči pozval tajnik DSL Massimo D’Ale-mo, ki je skupno z Gian-francom Finijem protagonist tega političnega trenutka. Dodatno nategovanje vrvi o ustavnih reformah in tudi o sestavi nove vlade bi bilo za državo skrajno škodljivo, zato je treba ustvariti pogoje za imenovanje jamstvene vlade, ki bo ustvarila pogoje za nekatere sistemske reforme. Slednje pa mora odobriti parlament, je dejal voditelj Hrasta, medtem ko se bo morala morebitna nova vlada ukvarjati predvsem z družbenimi in gospodarskimi problemi.
D’Alemov poziv je kronal bogat politični dan, ki se je za poverjenega predsednika začel že navsezgodaj, ko je pričel srečanja z raznimi strankarskimi in parlamentarnimi voditelji. Do večera se je Maccanico sestal s predstavniki skoraj vseh strank, zvečer pa je novinarjem, ki so ga spraševali za obračun pogovorov, povedal, da kolesari za čimprejšnjo dosego cilja. Več mandatar ni hotel povedati, dodal je le, da bo vladni
sporazum, če bo do njega seveda sploh prišlo, domena strank bodoče politične koalicije.
Zastopniki Prodijevega gibanja Oljke so dopoldne potrdili usmeritev do tako imenovane predsedniške republike in do napovedanih ustavnih sprememb, ki še dalje razdvajajo desno in levo sredino. Voditelji Oljke so potrdili že znano stališče, da je Maccanico kvečjemu le neke vrste garant za reforme, cilj levoosredinskega zavezništva pa ostaja francoski ustavni model z dvojnim volilnim krogom na osnovi predlogov, ki jih je izdelal politolog Giovanni Sartori. Vlada po mnenju Oljke ne more in tudi ne sme prevzeti dolžnosti ter
odgovornosti, ki sodijo med ustavne pristojnosti senata in poslanske zbornice.
Svoje predloge o tem vprašanju je kasneje "izpilil" tudi Kartel svoboščin, ki je Maccanicu naslovil pismo s stališči o takozvani predsedniški republiki in o načrtovanih reformah. Tudi desna sredina načelno sprejema francoski ustavni model, ki po njenem mnenju zagotavlja precejšnjo politično stabilnost, čeprav ni mogoče kar tako prepisati francosko ustavo, a jo je treba uravnovešeno prilagoditi italijanskim razmeram. Desnica pa v pismu Maccanicu ne omenja federalizma in problema konflikta interesov.
Mandatar za sestavo vlade Antonio Maccanico (AP)
__________RIM / UGIBANJA O MOŽNIH MINISTRIH___________
Sartori ne bi zavrnil ministrskega stolčka
Mandatar Maccanico noče spregovoriti o morebitnih kandidatih za ministre
RIM - »Ne bom spregovoril o sestavi vlade, dokler ni dosežen sporazum o programu.« Tako je mandatar za sestavo nove vlade Antonio Maccanico včeraj zavrnil novinarje, ki so ga vpraševali, ali sta se leva sredina in Kartel svoboščin dogovorila o podpredsednikih, ki naj bi politično jamčila za novo vlado.
V teh dneh se veliko govori o možnih ministrih, vendar znani so predvsem veti, medtem ko je predlogov bolj malo. Jasno je tudi, da je Romano Prodi zavrnil ponudbo, da bi vstopil v vlado, medtem ko politolog Giovanni Sartori, ki je predlagal francoski ustavni vzorec kot kompromisni model, a priori ne zavrača ministrskega stolčka. »Ge me pokličejo v Rim, bom šel na pogovor, bom pretehtal morebitno ponu-
dbo in nato odločil,« je povedal Sartori novinarjem. Politolog je včeraj prispel iz New Torka v Firence, kjer se bo zadržal do konca maja. Dejal je, da je obisk v Italiji načrtoval že pred časom in sploh ni. povezan z napori za oblikovanje vlade. »Prišel sem, ker imam v tem obdobju veliko več obveznosti v Italiji kot v ZDA. Lažje mi je pisati za italijanske časopise in sodelovati na televizijskih odajah, če sem v Firencah kot v New Torku.« je še dejal politolog.
Kaj več o tem problemu ni hotel povedati. Nedvomno pa bi bil Sartori, kateremu naj bi bilo usojeno ministrstvo za ustavne reforme, jamstvo za tiste, ki hočejo reformo po francoskem polpredsedniškem vzorcu.
Sartori, ki je vsaj posredno eden od glavnih akterjev sedanje debate o ustavnih reformah, je edini, ki je spregovoril o možnosti kandidature. Vsi ostali molčijo. Edina izjema je zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki je včeraj novinarjem povedala, da bi pristopila k novi vladi samo, če bi ji ponudili sedanji resor, medtem ko drugih ministerstev ne bi sprejela. Sodeč po govoricah, ki se širijo v Rimu, naj bi leva sredina končno strla odpor Kartela in možnosti naj bi imel tudi sedanji premier Lamberto Dini. Če bo sprejel zadolžitev Dini, pa je vprašanje, ali bo v vladi mesto za njegovega predhodnika Carla Azeglia Ciampija, kateremu so dobro obveščeni krogi namenjali neke vrste superministr-stvo za gospodarstvo.
PRODI Sl VZEL ČAS ZA PREMISLEK
Različni pogledi o prihodnosti koalicije Oljke
DSL za federacijo, LS pa za okrepitev sredinskih strank
RIM - Romano Prodi je zavrnil ponudbo, da bi v rojevajoči se Mac-canicovi vladi prevzel podpredsedniško mesto. V četrtek mu je to mesto formalno ponudil mandatar za sestavo nove vlade, včeraj je Prodi to ponudbo tudi uradno zavrnil. Povedal je, da bo svoje sile posvetil reorganizaciji Oljke.
Tedniku Panorama je Prodi povedal, da si je vzel nekaj časa za razmislek, ker hoče preučiti razne poti, ki naj bi koaliciji jamčile večjo stabilnost in kohezijo. Prodi ni povedal, za katero pot se ogreva, dejal pa je, da se bo opredelil za projekt, ki »ne bo dopuščal dvomov in s katerim bodo soglašali vsi, ki so sodelovali z mano za oblikovanje Oljke«.
Različni pogledi o novi organizaciji levosredinskega zavezništva so prišli do izraza tudi včeraj. Demokratična stranka levice se je z Massimom D'Alemo in Marcom Minnitijem zavzela za obliko trdne federacije levosredinskih sil. »Oljka ne sme ostalih samo koalicija, ampak se sprememb v pravi politični subjekt,« je poudaril Minnid. Po mnenju člana tajništva DSL je treba »oblikovah predsobo prave stranke, ki bo imela svoje izvoljeno vodstvo, sposobno odločanja,« je dejal Minnih.
Za drugačno pot se opredeljuje Ljudska stranka. Njen tajnik Ge-rardo Bianco je povedal, da je treba predeba-hrah zavezništvo in raz-
čishh odnose z DSL. Bianco zagovarja zavezništvo, ki bi slonelo na dveh komponentah. Na eni strani naj bi bila DSL, na drugi koalicija sredinskih sil. »Ne soglašamo s federacijo vseh levosredinskih strank, ker mislimo, da je treba okrepih katoli-ško-demokrahčno in la-ično-liberalno krilo,« je dejal Bianco.
Medtem ko večji sili snujeta vsak svoj vzorec Oljke, so nekateri že pokopali koalicijo. Pred-stavnik Zelenih Mauri-zio Pieroni je včeraj že napovedal »smrt« Oljke. Po njegovi oceni je potrebna koalicija leve sredine, ki naj vključi tudi SKP, medtem ko se mu zdijo sedanji predlogi bolj podobni neokusni emihjanski »mortadeli« in taka rešitev Zelenih ne zanima. Manj pesimist je voditelj Mreže Leoluca Orlando, ki pa zahteva, naj Prodi nemudoma skliče sejo komponent levosredinskega zavezništva. V nasprotnem primeru grozi z avtonomnim sklicem. »V odprtem pismu je Orlando zahteval od Prodija, naj ne pokoplje pomemben politični projekt, ki je last vseh demokratov in ne samo D’Aleme«.
Pod krošnjo Oljke veje veter nezadovoljstva, ki je ga D’Alema izzval z dogovarjanjem s Kartelom o ustavnih reformah. Jasno je tudi, da je Oljka v sedanji obliki usahnila, vprašanje pa je, kakšni listi bodo lahko zrasli na tem deblu.
NOVICE
Liberalizacija v zdravstvu
RIM - Dežele in zasebna zdravniška združenja (Aiop, Anisp in Aris) so včeraj na ministrstvu za zdravstvo podpisali sporazum, ki naj omogoči ljudem svobodno izbiro med javnim in zasebnim zdravstvom, ker jim ne bo treba imeh predhodnega pooblastila krajevne zdravstvene enote za zdravljene v zasebnih strukturah. Kot je povedal odbornik za zdravstvo iz Veneta Iles Braghetto, javno zdravstvo ne sme konkurirah z zasebnim, z njim mora sodelovati. Včeraj podpisani sporazum omogoča racionalnejšo izkoriščanje že obstoječih struktur.
Ministrstvo za delo pripravlja okrožnico o stanovanjih ustanov
RIM - Minister za delo Tiziano Treu je včeraj napovedal okrožnico, v kateri bodo določila za dodelitev stanovanj in za določitev višine najemnin za stanovanja raznih ustanov. Izvedenci jo že sestavljajo, v njej pa bojo dali prednost družinam, ki so doživele stanovanjski izgon. Upoštevali bodo tudi dohodke in pomislili na mladoporočence. Težje bo z najemninami, ker kar 80% odstotkov stanovalcev niso osebnosh, zaradi katerih je nastal škandal o ugodnostnih najemninah, temveč navadni ljudje, ki letno zaslužijo od 20 do 70 milijonov lir. Tu bodo bržkone morali poiskati kompromis z družbenimi silami.
Glede preiskave o ugodnostnih najemninah je predsednik parlamentarne komisije Gino Giugni navedel, da so od dvajsetih ustanov le tri racionalno upravljale s svojim nepremičninskim premoženjem. Najbolj mačevsko pa sta se obnašala Inpdap, Inail in Inps.
EVROPA / PRIMAT
Decembra v Italiji najvišji porast brezposelnosti v EU
Še hujši so podatki za mlade
BRUSELJ - Po podatkih statističnega urada Eurostat se je decembra brezposelnost med članicami Evropske unije še povečala. Najbolj se je brezposelnost povečala v Italiji, saj se je z novemberskih 11, 6 odstotka decembra zvišala na 12, 6 odstotka. Glede števila brezposelnih pa je Italija na četrtem mestu v Uniji, pred njo so namreč še Španija, Finska in Irska. V Španiji pa se je novembrska brezposelnost 22, 4 odstotka znižala na 22, 2 odstotka, na Finskem je prešla s 16, 9 na 17 odstotkov, na Irskem pa je ostala nespremenjena, in sicer 14, 6 odstotka. Najnižjo brezposelnost ima Lu-
ksemburg, in sicer le 4 odstotke.
Glede mladinske brezposelnosti pa je Italija na drugem mestu takoj po Španiji. V Italiji je novembrska brezposelnost mladih pod 25 letom starosti znašala 33, 8 odstotka, decembra pa že 36, 5 odstotka. V Španiji se je odstotek nezaposlene mladine znižal z 39 na 38, 2 odstotka. Najbolj zaskrbljujoči pa je podatek, da se je v Italiji še bolj občuteno zvišala brezposelnost med dekleti in je prešla z novembrskih 38, 9 na decembrskih 42, 7 odstotka. V Italiji je ženska brezposelnost skoraj dvakrat višja kot evropsko povprečje, ki znaša le 22,1 odstotka.
RAVENNA / KLIC V SILI
Rešili posadko z goreče ciprske tovorne ladje Fofi
V soboto je izkracala umetna gnojila
RAVENNA - S helikopterji in izvidniški čolni so včeraj rešili 12 članov posadke ciprske tovorne ladje Fofi (3.964 BRT), na kateri je izbruhnil požar. Klic v sili je posadka poslala ob 17.05, ko se je ladja nahajala dvajset milj pred obalo pri Marini di Ravenna, dve milji od naftne ploščadi Amelia. Kapitan je pristaniškemu poveljstvu v Marini di Ravenna sporočil, da požara ne uspejo pogasiti z lastnimi sredstvi in da ladje ne uspejo upravljati, tako da so proti ciprski tovorni ladji poslali tudi vlačilce. Prvi reševalci so k ladji pripluli nekaj minut po 18. uri in takoj začeli z reševanjem posadke. Sest mornarjev se je ukrcalo na neki izvidniški čoln, ostali pa na heli-
kopter. Nihče ni bil poškodovan, tudi kapitana, ki je imel težave z dihanjem niso sprejeli v bolnišnico.
Prvotno so navajali, da ladja Fofi prevaža premog, kasneje pa se je izvedelo, da je v Marini di Ravenna v soboto izkrcala umetno gnojilo. Požar naj bi po izjavah kapitana izbruhnil med prostori za posadko in poveljniškim mostom. Vsi poskusi posadke, da bi pogasili plamene so bili brezuspešni, tako da so poslali klic v sili.
Sinoči so se vsi izvidniški čolni vrnili v Marino di Ravenna pri goreči ladji so ostah le vlačilci in plovila gasilcev, ki se sedaj trudijo, da bi pogasili požar in ladjo povlekli do bližnjega pristanišča
Hrvat
priprt
na meji s Švico
DOMODOSSOLA -Italijanska železniška policija je včeraj na postaji pri Domodossoli aretirali hrvaškega državljana Jova Clavičiča.
Hrvata so aretirali, potem ko je izstopil iz brzca, ki pelje iz Zagreba v Ženevo. V njegovi prtljagi so našli ročno granato.
Železniška policija je opazila hrvaškega državljana, ko je čakal v čakalnici železniške postaje. Zahtevala je dokumente in tako odkrila, da gre za človeka, ki je imel že opravka s pravico. V Švici je bil zaprt in nato izgnan zaradi prekupčevanja z orožjem. Preiskovalci sumijo, da je hotel peš čez mejo, da bi se komu maščeval.
Prevetrimo ustanove, da bo slovenska zamejska kultura lahko zadihala
Drage Slovenke, dragi Slovenci, spoštovani kulturni delavci in gostje!
Poverjena mi je bila zahtevna, a tudi Častna naloga: govor na osrednji zamejski prireditvi ob dnevu slovenske kulture. Ne vem, kakšna so bila pričakovanja tistih, ki so mi to nalogo zaupali, in ne vem, kakšna so pričakovanja vas, ki me v tem trenutku poslušate. Sumim sicer, da se je marsikdo udobno zleknil na svojem sedežu in se pripravlja, da bo pre-dremal naslednjih nekaj minut, saj so govori ponavadi najbolj nadležen del takih in podobnih proslav. Ne bom vas torej predolgo morila s svojimi govorancami; pojdimo k stvari.
Pred nekaj dnevi sem napisala tisto, kar naj bi bil moj govor ob dnevu slovenske kulture. To, kar vam sedaj prebiram, pa ni tisti govor. To, kar vam sedaj prebiram, je nastalo veliko pozneje, potem, ko sem dodobra premlela v svojih možganih tisto prvo verzijo in si rekla: ne, to je za v koš. Tisti moj prvi govor je nekako bil - da samo na hitro povem - dolgo, zapleteno in abstraktno nizanje teorij, ki sem jih povlekla iz knjig, zapiskov, raziskav. Bil je govor o kulturi, pravzaprav: bil je (ali vsaj skušal je biti) govor o bistvu kulture. Toda tisto filozofiranje, ki me spremlja dan za dnem, tisto filozofiranje je do take mere zagrenilo moje proste misli, da je vse skupaj izpadlo kot moreče razglabljanje o moreči temi. VeCno zastavljanje vprašanj, ki jim ne vidiš konca, večno tavanje in sopihanje - vse to se mi je zdelo neprimerno za ta prostor in ta kraj. Za te ljudi, za vas: niste prišli sem, da bi se navduševali nad mojimi teoretičnimi domislicami, niste prišli sem, da bi vzklikali mojim zaključkom.
Zakaj ste prišli sem? Zakaj sedite in me poslušate, ne bi trenili? Samo tu pa tam je slišati kako rožljanje s Čokoladnimi papirčki in tihe pripombe... Ker je danes dan slovenske kulture. In ker se na dan slovenske kulture paC spodobi, da človek (posebno še Slovenec in prav posebno Se zamejec) pride v Kulturni dom. Kaj zato, Ce bi raje šel na tekmo ali na sprehod ali ne vem kam vse, samo da ne bi bil tu, kjer se leto za letom ponavlja isti repertoar, ki ga že vsi poznamo: glasba, petje, recitacije in... govor. Vprašam vas torej ponovno: zakaj ste prišli sem? Da bi slišali kaj o kulturi? da bi videli kulturo? da bi se je lahko dotaknili? No, prav: Ce želite, vam lahko kaj povem o kulturi. Ali bolje: lahko vam povem kaj o tem, kar je zame kultura.
Kultura se zaCne s tem, da si ne lažemo, da nismo hinavski, da se ne smešimo z neumnimi frazami. Primer kulturne laži? Da hodim na proslave ob osmem februarju samo za-




to, ker so tam vsi tisti, ki jih poznam; in seveda ne smem dovoliti, da bi opazili mojo odsotnost. Da ploskam po končnem govoru, tudi Ce se mi je zdel bedast, tudi Ce se mi je gabil. Se jih je, kulturnih laži. Naj si jih naštejemo? No, pa dajmo! Kulturni la-žnjivci so tisti, ki prihajajo na premierske predstave, ker so tam vsi tisti, ki kaj veljajo in ki kaj dajo nase. Ki so naročeni na Primorski, a prebirajo le horoskop in novičke na zadnji strani. Ki gredo na društveno prireditev, samo zato, ker bo potem zakuska. Bodimo, prosim, vsaj ob dnevu slovenske kulture dovolj pogumni in si ne
i/ znamenju mladih
Sinočnja počastitev dneva slovenske kulture v Kulturnem domu, ki so jo Zveza slovenskih kulturnih društev za Trst, Gorico in Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in tržaška Slovenska prosveta priredile pod pomenljivim in venomer aktualnim Kosovelovim verzom Bodočnost je tistega, ki veruje v njo, je izzvenela v znamenju mladih. Koliko je bilo med gledalci tistih, ki jim morajo starejši rodovi zaupati odgovornost za nadaljnji razvoj naše narodnostne skupnosti, je težko reci, nedvomno pa je mlajši rod prodorno speljal jubilej, prek katerega smo se dolžni opozarjati, da nas s Francetom Prešernom in njegovim Metternichovim obdobjem povezuje nit boja za obstanek.
Priložnostne besede Matejke Grgič so
se idealno uokvirile v razvejani kulturni spored, ki ga je režijsko oblikovala Edita Frančeškin, z izborom dognanih besedil pa dopolnil pesnik Marko Kravos. Bil je to bogat splet plemenite poezije in glasbe, ki se je zaCel s Franceta Prešerna in Stanka Premrla Zdravico, zdaj tudi slovensko državno himno, v izvedbi mešanega zbora “F. B. Sedej” iz Steverjana pod vodstvom Bogdana Kralja. Ste-verjanci so v razčlenjenem programu zapeli še Gregorčiča in Venturinija Znamenje, ljudsko Polka je ukazana v priredbi Ubalda Vrabca in ljudsko iz Bile Jnjen Ceua ti gna v Merkujevi priredbi.
Zborovski del proslave je pod taktirko Franca Pohajaca dopolnila openska Vesela pomlad z Močjo pesmi (Razboršek-Gobec), Pomladno ladjo (ZupanCiC-Grbec), rezijansko ljudsko Lipa ma Marica v priredbi
Orlanda Dipiazze, ljudsko iz Marsina Tinke, Tonke, Patalonke (prid. Merku) in ljudsko iz Bile Zeleni polog (Merku). Sopranistka Mirjam Pahor je ob klavirski spremljavi Valentine Pavio podala Kogojevo Materi, Vilharjevo Kam in Ipavčevo Ce na poljane rosa pade, harmonikar Corra-do Rojac je zaigral Torresovo Itzal, poezije Micheleja (Mihe) Obita iz St Lenarta, Liliane Visintin iz Ronk, Tatjane Rojc iz Nabrežine in Tomaža SusiCa iz Trsta so izpovedali Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli (in sam Tomaž), pod vodstvom prof. Denisa Biancuccija pa so nastopila še elani skupine Jazz in mi iz šole GM Aleksander Ipavec, Beatrice Zonta, Dario Savron, Tatjana Cotič, Maja Kragelj, Jana Plesničar, Lara Vessel, Erika Zavadlav, Vesna Zuppin in Tamara Raseni s skladbama Black Orpheus in Ciying in the chapel.
lazimo v obraz. Bodimo odkriti: vstanite in oditite iz dvorane, Ce že itak vnaprej veste, da od tega govora ne boste imeli kaj prida koristi.
Toliko o kulturnih lažeh. Naslednja na vrsti kulturnih grehov je kulturna aroganca. Prepričanje, da ga ni boljšega, pame-
tnejšega, z a s 1 u -žnejšega, u s p e -šnejšega in vse-splošno-e j š e g a kulturnika, kot sem jaz. In potem se umetniki, profesorji, kulturni delavci in njim poti o b n i vedejo kot branjevke na Rusem mostu, ko skušajo ena drugi izmakniti stranke z bogatimi listnicami. Priznajmo si, res, priznajmo si, da nismo prav nič posebno genialni, ko se takole lasamo. In prav nic veliki nismo, ko se eden drugega obrekujemo in smo eden na drugega nevoščljivi.
Hm... kateri kulturni greh bi še lahko povlekli na dan? No, pomagajte! Prav gotovo veste za katerega! Recimo... recimo kulturni imperializem. O Cern govorim? O tistih možeh (in ženah), ki se občasno usedejo za vehko mizo, otvorijo svoje seje, tam sejejo in sejejo, mi pa moramo zeti to, kar so nam posejali: monokulturo plevela. Kajti oni, ko sedijo, režejo z velikim nožem podolgem in počez in si takole delijo zamejske kulturne inštitucije, ki medtem hirajo. Tistemu, ki bi gledal od daleč (zelo, zelo daleč), bi se lahko zdelo, da se ti možje (in žene) gredo Bismarcka, kraljico Viktorijo in doslej neznanega japonskega cesarja, ki nekaj dviguje glas tam na vzhodu. Toda - glej ga, Čudesa! - ne prepirajo se zaradi bogatih ležišč rude, pomorske trgovine ali Česa podobnega. Kje pa! Njihovi fevdi so ustanove, ki komajda še životarijo; njiho-
vo Človeško blago so trije reveži, ki se trudijo, da bi ne bili prevzetni lažnjivci. Ki po bogve kakšnem višjem načrtu res ljubijo to vražjo kulturo in te ustanove, ki so medtem tudi že vražje (v smislu, da so šle k vragu, kot se temu reče po domaCe).
Vem, da je ta govor bolj polemičen kot pa prijeten. Toda prijetnih govorov ste (oprostite: smo) že dosti slišali in jih, Ce bog da, še bomo. Rekli so mi: »Napiši nekaj osebnega.« In ker so me doma naučili, naj nikoli ne lažem, sem se odločila, da tudi tokrat povem resnico. Svojo, osebno resnico. Kaj je v resnici resnica - to pa prepustimo filozofom!
Lotili smo se neprijetnega posla: grehov slovenske zamejske kulture. Se nekaj jih je. Takih, ki močno smrdijo. Toda le enega od teh bom omenila. Krstih bi ga lahko za nojev simptom. To je bolezen tistih, ki skrijejo glavo v pesek,
ko vidijo kaj neprijetnega. Mafijska šola: nic nisem videl, nic nisem slišal, nič ne vem. Mene ni bilo tam in Ce sem že bil, potem sem zagotovo spal. In ko se ruši tu, ruši tam; ko so kulturni delavci brez plaC; ko tisti, ki jih dobivajo, ne opravljajo svojih dolžnosti; ko se politiki gredo kulturnike in kulturniki politike; ko gre slovenska zamejska kultura po zlu, išCemo paC zaradi svoje hotene zaslepljenosti grešnega kozla. Slepi noji, ki iščejo grešne kozle: zanimiva prispodoba za kako basen. Ce imamo le malo sreCe, jih zlahka tudi staknemo, te kozle: to so “oni”. Kateri “oni”? Pa saj ni važno! Lahko so oni-Italijani, ki so tako kruti, krivični, zlobni. Lahko so oni-Slovenci (iz Slovenije), ki so tako brezbrižni, mlaCni, neodgovorni. Lahko so oni-mladi-zamejci, ki so tako... tako... tako... Tako siti vsega tega grešnega vesoljnega zamejstva.
Pod naslovom: utrinek s sinočnje proslave v Kulturnem domu v Trstu
Spodaj: Matejka Grgič
Navsezadnje se nam (-vsaj s tega vidika) stoži po Časih, ko je gorel simbol našega kulturnega življenja - Narodni dom. Ko smo lahko mirne vesti kazali s prstom na fašiste in njihove pajdaše in rekli: »-Oni so krivi!« Toda to so bili Časi, ko je bila naša kultura živa, tako živa, da je niti ogenj ni mogel uničiti. Danes nimamo nobenega grešnega kozla, na katerega bi lahko mirne vesti kazali s prstom. Nobenega ognja ni, v katerem bi lahko oprali svojo umazano dušo. Mi sami, prav s svojim laznjivstvom, hinavstvom, samoizdajal-stvom, s svojim nojev-stvom, politikantstvom, komolčarstvom... S SVOJIM ZAMEJSTVOM smo krivi, da se naša kultura počasi, neopazno upepe-Ijuje. Brez veličastnega ognja, brez zunanjih sovražnikov, brez boja. Sama od sebe. In z njo postajamo vse bolj pepelnati tudi mi: majhni, neznatni, zagrenjeni in histerični zamejski Judeži.
In sedaj? Sedaj, ko sem povedala vse slabo, kaj lahko še reCem? Za konec bi bilo treba kaj dobrega. Občinstvo si želi kaj dobrega. Kaj naj vam rečem. .. Kaj bi radi slišali? No, povejte! Da vse skupaj ni tako hudo, kot se zdi? Da sem blazen pesimist? Da sem se samo hecala? Da se mi je zmešalo? Ce želite kaj dobrega, happy end, kot se temu pravi, vam bom povedala naslednje: Tu ni kaj krpati. Tu ni kaj skrivati grehov. Tu ni kaj pretvarjati se in zvraCati krivdo na resnične ah namišljene sovražnike. Treba je samo odpreti okna teh gigantskih grobnic, okoli katerih se vlačijo mrhovinarji in pustiti, da to truplo slovenske zamejske kulture malo zadiha. A pred tem: treba si je priznati, kar je priznati treba: da je bilo lepo biti petdeset let noj, Bismarck ah kraljica Viktorija; da je lepo biti danes japonski cesar, ko pa se onadva že starata; da je lepo lagati in prodajati za kulturo samo neko formalno uglajenost, priuCe-nost in pološCenost. Vse to je lepo in je komot. Ni pa etično. In torej ni kulturno. Pika.
In ko smo si sedaj priznali, da smo krivi, krivi in še enkrat krivi; ko smo si prisegli, da ne bomo veC hudobni, ampak da bomo postali pridni; ko smo si ganjeno segli v objeme in si izmenjali primerne poljube: sedaj naredimo za božjo voljo vendar kaj! Drugače bomo nekega dne v tej dvorani, Ce bo še stala pokonci, namesto proslave ob dnevu slovenske kulture prirediti žalno sejo ob dnevu slovenske kulture. Torej? Mi smo na potezi. Jaz, osebno, bi se ne želela zagovarjati na sodni dan zaradi soudeležbe pri kruti, srhljivi upepelitvi slovenske kulture.
Matejka GrgiC
JUTRI V ŠPETRU
CELOVEC / OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Poudarek na ustvarjalnosti Beneške Slovenije
K organizaciji Dneva slovenske kulture pristopila Občina Speter
Izzivalno vprašanje o tem, kaj bi bil Prešeren danes
Razmišljanje slavnostnega govornika Janija Oswalda
SPETER - Osrednja beneška slovesnost ob Dnevu slovenske kulture bo jutri, 10. februarja v Spe-tru. Na njej bodo izpostavili vlogo domaCe ustvarjalnosti, predvsem likovne in besedne.
Studijskemu centru Nediža, ki je v vseh teh letih prirejal kulturno proslavo, se bo tokrat pridružila občinska uprava iz Spetra. To je prvič, da neka občinska uprava v Benečiji pristopi k organizaciji proslave ob Dnevu slovenske kulture, kar dokazuje zdajšnji odnos krajevnih upraviteljev do slovenske kulturne stvarnosti.
Z letošnjim Dnevom slovenske kulture, ko je poudarek na domačem ustvarjanju, Beneški Slovenci dejansko odpirajo
novo poglavje v kulturnem delovanju, kar ne pomeni, da se odpovedujejo vrhunski kulturi, temveč, da želijo še bolj poudariti to, kar se kulturnega oblikuje med Slovenci na Videmskem.
Praznovanje se bo začelo v Beneški galeriji, kjer bodo ob 19. uri odprli razstavo Luise Tomasetig, ki bo predstavila najnovejše ilustracije iz slikanice »Ljubica in Arpit«.
Uro kasneje bo v občinski dvorani predstavitev natečaja »Naš domači jezik«, ki ga je razpisala občina Speter z namenom, da bi ovrednotila beneško besedo. Tečaja se je udeležilo kakih dvajset piscev in pesnikov. Na večeru bo nastopil tudi priznani harmonikar Seba-stiano Zorza. (r.p.)
CELOVEC - Tudi koroški Slovenci so praznovali slovenski kulturni praznik, letos - vsaj kar se tiče slavnostnega govornika Janija Oswalda (na fotografiji), dobitnika pospeševalne kulturne nagrade dežele Koroške za leto 1995 - z nekoliko novim, drugačnim, vsekakor kritičnim pristopom do slovenske kulturne politike -tako na Koroškem kot tudi v Sloveniji.
»Kaj bi bil France Prešeren danes?«, se je glasilo skozi ves govor ponavljajoče se vprašanje, pri katerem se je govornik -ob osebnosti največjega slovenskega pesnika - lotil današnjih, vse bolj ozkih pozicij (čeprav ne vseh) Slovencev v kulturnih in narodnostnih vprašanjih -na Koroškem in onstran
meje. Prišel je do zaključka, da je postavljanje takega vprašanja sicer dovoljeno, konec koncev pa nezanimivo, če se obravnava iz vidika zamenjli-vosti identitete posameznika.
»Zamenljivost identite-
te še dolgo ni izguba identitete. Obratno. Identiteta sodobnega Evropejca obstaja med drugim v tem, da se nenehoma spreminja. Kdor v takih okoliščinah izpostavlja edinole narodno pripadnost oziroma narodno posebnost kot kulturnotvorno vrednoto, misli vsekakor preozko«, je dejal govornik in nadaljeval z ugotovitvijo, »da iz ozkotirnega, nardo-dnjakarskega mišljnenja rastejo ponavadi le lokal-patriotizmi, provinciali-zmi, nacionalizmi, etnocentrizmi in še kaka druga izmična alpska cvetlica na senčni strani Karavank«.
Na vprašanje »Kaj bi bil France Prešeren danes?«, naj si torej vsak ustvari svojega »virtualnega Prešerna« - naj bo to
oče slovenskega materinstva, največji pisec najlepših slovenskih pesmi vseh vrst in zvrsti, ustanovitelj slovenske kulturne nacije v sodobnem smislu ali vizionarni kozmopolit evropskega pomena. »Vse je dovoljeno, vse je prav in če ni prav, je pravzaprav vseeno - tudi Prešernova identita je končno zamenjlijva«, je zaključil mladi perspektivni koro-ško-slovenski pesnik.
Osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku sta v sredo zvečer priredili obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v javnem studiu Avstrijske
radiotelevizije (ORF) v Celovcu. Polega slavnostnega govornika Oswalda so program oblikovali še glasbeniki Andreja VVuzella-Močilnik (klavir), Janez Gregorič (kitara) in Giinter Lenart (saksofon).
Nadalnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na Koroškem bo danes v Železni Kapli. Prirejata jo slovenski kulturni društvi »Zarja« iz Železne Kaple in »Valentin Polanšek« z Obirske-ga. Nastopili bodo domači pevski zbori, glasbeni solisti, slavnostni govornik pa bo vodja manjšinsko-šolsekga oddelka pri Deželnem svetu za Koroško in predsednik slovenskega kulturnega društva na Radišah Tomaž Ogris.
Ivan Lukan
Čestitke SKGZ M.Kravosu Ob prevzemu tako odgovorne in obenem pomembne funkcije. Komisija za kulturo pri SKGZ izreka Marku Kmvosu, predsedniku Slovenskega PEN kluba, iskrene Čestitke in mu želi, da bi v okviru mednarodnega združenja književnikov zabeležil veliko uspehov. Kravosovo imenovanje na Celo Slovenskega PEN kluba izpostavlja vlogo zamejstva v vseslovenski kulturni stvarnosti in obenem nagrajuje dosedanje Kravosovo prizadevanje v korist besedne ustvarjalnosti.	KOBARID / JUTRI V HOTELU KANIN	r-	AVSTRIJA / MANJŠINSKA ZAŠČITA	-i
	Srečanje ob tromeji Pogovorili se bodo o možnosti skupne turistične ponudbe BOVEC - Zupani slovenskih.	Raziskave o možnosti uresniči- italijanskih in avstrijskih občin na tve tega načrta, ki jih vodita av-tromeji se bodo v jutri, ob 10. uri strijska profesorja Andrej Mo-v hotelu Kanin v Kobaridu sreča- ritsch in Friederich Zimmer-li, da bi se pogovorili o možnosti mann, naj bi trajale do sredine le-uresničitve načrta o samostojni ta 1997. Celovška profesorja sta za turistični regiji. To naj bi pomeni- osnovo raziskave upoštevala tudi lo, da bi zainteresirane občine zgodovinska dejstva, saj je bilo do preverile možnosti za takšen načrt leta 1918 to območje gospodarsko in temu primerne finančne izra- tesno povezano. V tri države je bi-čune. Za finansiranje projekta naj lo razdeljeno komaj po razpadu bi črpali iz »evropske« blagajne v avstro-ogrske monarhije in s tem okviru skladov Phare, Interreg in bilo potisnjeno v družbeno-gospo-5B.	darsko pozabo. Prbjekt zadeva spodnjo Ziljsko	Prof. Zimmermann in Moritsch dolino, Kanalsko dolino, zgornji ugotavljata, da je tako stanje nega-dolini Save in severno Posoško tivno vplivalo na to območje in območje. To so občine St. Stefan,	zato predlagata investicije v razvoj Notsch, Fristitz, Hohentum, Ar- turizma in povezavo turizma s noldstein, Trbiž, Kluže, Rezija, kmetijstvom in malim gospodar-Bardo, Naborjet, Kranjska gora, stvom. Bovec, Kobarid in Tolmin.	Rudi Pavšič	Zahteva po temeljnem zakonu CAN predal osnutek predloga uradu zveznega kanclerja DUNAJ - Center avstrijskih na- cijsko) vlado in ki vsebuje seznam rodnostnih skupnosti (CAN) je nujno potrebnih zaščitnih ukre-včeraj Uradu zveznega kanclerja pov. predal osnutek temeljnega zakona	Uradu zveznega kanclerja pre- o narodnih skupnostih v Avstriji. dani zakonski osnutek - Smolle ga Predsednik centra Karel Smolle je je imenoval »sodoben katalog te-pri tem poudaril, da potrebujejo meljnih pravic avstrijskih manj-vse avstrijske narodne skupnosti šin« - med drugim predvideva-enako zaščito in enake pravice, ustavnopravno ureditev na podro-uresničitev te zahteve pa bi bilo ' čjih manjšinskega šolstva, manj-sprejetje prav takega temeljnega šinskega volilnega prava, politične zakona. Zakonski osnutek vsebuje participacije manjšin, zagotovitev tako spoštovanje individualnih, skupinskih pravic, dostop do kot tudi kolektivnih pravic, je še (elektronskih) medijev, uporabo poudaril Smolle. Spomnil je tudi manjšinskih jezikov v javnem ži-na poziv, ki so ga v CAN-u včla- vljenju ter oblike t.i. »pozitivne di-njene avstrijske manjšinske organi- skriminacije«, npr. zagotovitev in zacije Sele pred nedavnim naslovi- pospeševanje gospodarskega pro-le na avstrijskega zveznega predse- štora, v katerem živijo manjšine, je dnika Klestila, na novo izvoljeni bilo rečeno na dobro obiskani ti-državni zbor ter na bodočo (koali- skovni konferenci. (IL)
__________RAZMIŠLJANJE O ODNOSU MED ČLOVEKOM IN OKOLICO_
Zaščita narave na Krasu in vloga Kraškega parka
Uporaba in izkoriščevanje okolja v svojo korist je značilno za vsa živa bitja. Človek, kot del narave, je to počel odkar obstaja in bo tako tudi vedno delal.
Svetovna zgodovina in stoletje izkušnje so nas naučile, da uporaba okolja in njegovih dobrin lahko postane nepovraten proces, kadar gre preko določene stopnje. Tedaj postane koriščenje okolja izkoriščevanje v pravem pomenu besede in s tem njegovo uničevanje. Stopnja,"do katere lahko uporabimo okolje, ne da bi ga pri tem ogrozili, je zelo različna od kraja do kraja in je odvisna od dejavnikov, ki vladajo v okolju, kot so podlaga, količina padavin, izpostavljenost soncu, gostota rastlinske odeje, prisotnost in odsotnost nekaterih živali.
Prekomerno izkoriščevanje obuboža prst, kar povzroči propad rastlinske odeje in poznejše spiranje. Primeri pretiranega izkoriščevanja in s tem uničevanja okolja so danes puščave na Bližnjem in
Srednjem Vzhodu zaradi pašništva, "peščene posode” (-Dust Bowl) v ZDA in slane puščave marsikje po svetu zaradi preveč intenzivnega kmetijstva. Bliže nam, so tak primer skalnata obala in otoki Dalmacije, goli zaradi izsekavanja in pašništva, kjer bo težko uporabiti okolje, razen seveda kot kopališča.
Danes smo sposobni analizirati in ugotoviti vzroke, ki vodijo v propad okolja; danes je človeštvo prvič v stanju, da se zaveda in da se sooči s takimi problemi in da tudi ukrepa, če se zato odloči. Danes lahko okolje uporabimo, ne pa prekomerno izkoristimo in s tem uničimo.
Kras je okolje, ki ga človek izkorišča že okrog 4000 let. Kot povsod po svetu, je tudi človek na Krasu izsekaval, prideloval in pasel ter tako izkoriščal razpoložljive naravne dobrine.
Zaradi nekontroliranega izkoriščevanja, so se nekateri predeli Krasa spremenili v kamnite gmajne. Izsekavanje in pašništvo sta pri nas, zara-
di posebnosti našega okolja, privedli do propada podlage. Tudi drugje po svetu sta izsekavanje in pašništvo privedli, do takega stanja, toda pri nas na Krasu, se ti procesi hitreje odvijajo zaradi posebnosti okolja in dejavnikov, ki v njem vladajo, kot so: a) apnenčasta podlaga, ki je suha in propustna za vodo, b) zimske in poletne suše ter c) burja, ki je hladna, močna in suha in še dodatno izsušuje podlago.
V vsakem naravnem okolju so dani dejavniki in življenje v njem v medsebojnem ravnotežju, ki je posledica tisočletnega medsebojnega prilagajanja. Okolje, ki je v ravnotežju, je pestro, stabilno in zdravo. Človek, s svojim izkoriščeva-njem, načne in tudi poruši dano ravnotežje, kar je prvi korak k propadanju okolja. Propad rastlinske odeje, ki je ščitila podlago, je na Krasu imel odločilno vlogo. Znano je, da narava sicer vedno skuša vzpostaviti svoja notranja ravnotežja in se to tudi zgodi, če ji damo dovolj časa na razpo-
lago. Na Krasu je zaradi burje in suše, ta čas daljši kot drugje in so zato kakršnikoli posegi v okolje pogojeni od teh negativnih dejavnikov.
Zgodovina in ekonomsko-socialni razvoj zadnjih desetletij sta pripeljala do tega, da človek na Krasu danes manj uporablja naravne dobrine. Narava, ki je deloma zapuščena sama sebi, skuša vzpostaviti svoje prvotno okolje, ki je gozd, in s tem skuša doseči bolj trdna ravnotežja.
Danes imamo pred seboj zelen Kras, predvsem pa glede na okolja zelo raznolik Kras. To je delno zasluga raznih dejavnosti, ki jih je človek opravljal v preteklosti.
Zelja današnjega človeka, da uporabi okolje, v katerem živi, je popolnoma naravna in upravičena. Danes pa je možno, da se naučimo pravilno koristiti naravne dobrine, imeti pri tem dobiček ne da bi pri tem ogrozili obstoječega okolja. "Neuničujoča” uporaba lahko zajame vse kategorije uporabnikov, ne samo tistih, ki pridelujejo in pasejo,
ampak tudi tiste prehodne uporabnike, kot so izletniki, športniki, sprehajalci, lovci.
Pravilne uporabe se naučimo s pravilno pripravo in vzgojo tako, da nam neka ustanova, kot npr. (toda ne izključno) Kraški park, nudi primerne informacije. Vloga Parka ne more in ne sme biti le zaščita naravne in kulturne dediščine, ampak tudi pravilno upravljanje in neuničujoče koriščenje okolja. Izkoriščeva-ti in istočasno uničevati je enostavno in primitivno, medtem ko uporabljati in ohraniti je seveda bolj zahtevno, toda brez dvoma bolj napredno.
Mogoče potrebujemo danes neka nova pravila. Pravila, katerih namen je ohranjanje proizvajalnih dejavnosti na Krasu, poleg seveda kulturnega izročila njegovih skupnosti.
Naj bo jasno, da pravila niso prepovedi, ki največkrat kaznujejo nekatere kategorije. Pravila nam izboljšajo življenje in ravno to je tisto, kar potrebujemo.
D.O.
Lepa
Vida
na
Dunaju
DUNAJ - Slovenski kulturni praznik je dostojno praznovalo tudi slovensko občinstvo v avstrijskem glavnem mestu. V dvorani Ferstel, eni najbolj reprezentativnih ustanov za prirejanje vrhunskih kulturnih in družbenih dogodkov v središču avstrijske prestolnice, je Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar včeraj zvečer uprizorilo »Lepo Vido«.
Muzo »Lepa Vida« je občinstvom oživila ljubljanska igralka Damjana Černe, kulturno predstavo pa so sooblikovali še člani Ali Capone Strah Trio iz Ljubljane, plesalke Akt-Harlekin iz Celja, člani Plesnega teatra Ljubljana in Plesnega teatra Igen Studia za ples iz Celja ter Plesni foruma Celje. V mali dvorani je postavil razstavo Oliver Marčeto.
Letošnji slovenski kulturni praznik na Dunaju je privabil več več sto (ne samo slovenskih) gostov, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela veleposlania R Slovenije na Dunaju Katja Boh. Med drugim so bili navzoči številni predstavniki avstrijskih strank in parlamentarni poslanci, kulturni atašeji oz. drugi predstavniki tujih diplomatskih zastopstev na Dunaju.
Organizacija letos že devete prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku je za sorazmerno majhno, a razvejano slovensko občino na Dunaju velik izziv. Predsednica kulturnega društva Ivan Cankar Milena Simič je v zvezi s tem izpostavila prizadevanja dejavnih članov društva, zlasti pa nepogrešljivo pomoč velikega števila pokroviteljev, ki so tudi letos zagotovile uspešno izvedbo praznika. (I.L.)
AVDITORIJ REVOLTELLA / OB 25-LETNICI DELOVANJA TRŽAŠKEGA OKTETA
POLITIKA / AKTUALNO VPRAŠANJE
Občina Trst je počastila dan slovenske kulture
llly: Nadaljevali bomo na poti sožitja - Občinstvo napolnilo dvorano
SKR za takojšen razpis volitev za Pokrajino
Stališče Ljudske stranke
Tržaška mestna uprava se je s sinočnjim koncertom v prestižnem avditoriju muzeja Revoltel-la na edinstven naCin poklonila dnevu slovenske kulture in hkrati 25-letnici obstoja Tržaškega okteta. Slo je za pomembno simbolično in pogumno dejanje Illyjevega odbora, ki pomeni nadaljnji korak na poti priznavanja in uveljavljanja slovenske kulture in slovenske bitnosti kot sestavni ter enakopravni del pisane tržaške stvarnosti.
V drugih okoljih in pogojih bi bila Zdravljica povsem normalna in naravna uvertura za tak koncert, v Revoltelli pa predstavlja tak začetek že skoraj zgodovinski dogodek. Koncerta se je udeležilo res veliko ljudi, med katerimi je bilo veliko Slovencev, precej pa tudi italijanskih someščanov, kar priCa o popolnem uspehu te posrečene prireditve.
Oktet je, kot rečeno, začel s Prešernovo Zdravico, takoj zatem pa je pevce in poslušalce nagovoril župan Illy, ki je izrecno poudaril praznik slovenske kulture in jubilej Tržaškega okteta, kateremu je Čestital za prehojeno pot. Dejal je, da si Občina tudi s takimi kulturnimi pobudami prizadeva za sožitje in za boljše poznavanje raznih kultur. Illy je govoril o "konstruktivnem medsebojnem spoznavanju" ter med glavnimi cilji uprave omenil skrb, da bo Trst res postal vse bolj mednarodno in tudi gostoljubno mesto, kjer se bo vsakdo lahko Čutil
doma. Napovedal je tudi nove pobude za širjenje slovenske kulture med italijanskimi someščani, pri Čemer je posebej omenil antološko razstavo Lojzeta Spacala.
• V imenu okteta (sinoči je pel v šestih jezikih) se je županu zahvalil Boris Pangerc, ki je izpostavil velik pomen in simboliko včerajšnje prireditve v smislu Prešernovih verzov »ne vrag, le sosed bo mejak...«.
Tržaški oktet se je v svojem 25-letnem bogatem življenju vedno navdihoval na ideale bratstva in prijateljstva med narodi. Illy je oktetu izročil uradno priznanje Občine, Pangerc pa je II-lyju poklonil oktetove plošče.
Včerajšnji dobro obiskani koncert Tržaškega okteta v muzeju Revoltella (foto KROMA)
Usoda pokrajinske u-prave je še vedno v ospredju političnega soočenja. Po ponedeljkovi razpravi v deželni komisiji za krajevne uprave, ki resnici na ljubo ni razčistila tega zapletenega vprašanja, se je oglasila Stranka komunistične prenove, ki, podobno kot SSk, glasno zahteva takojšen razpis pokrajinskih volitev.
Svetovalec SKP Jacopo Venier je predložil mestni skupščini posebno resolucijo, s katero zahteva, naj Občina iznese svoje predloge o novih volilnih okrožjih. Venier predlaga, da bi dvanajst okrožij (polovica mandatov pokrajinske skupščine) ozemeljsko soupada-lo z rajonskimi sveti pred združitvijo leta 1993.
OKROG 9. URE V UL. FRESCOBALDI
Dva ranjena ob eksploziji plina
Ko je hotela prižgati štedilnik in pripraviti kavo za zajtrk, je prišlo do eksplozije, ki je razbila šipo na kuhinjskih vratih in podrla zid, ki kuhinjo loCuje od sosednjega stanovanja. Priletna gospodinja pa je imela srečo. V bolnišnici so ugotoviti, da bo okrevala že v tednu dni. Tudi sosed jo je poceni odnesel, opomogel si bo v šestih dneh.
Do nesreče je prišlo v Ul. Fra-scobaldi 9, v 7. in obenem zadnjem nadstropju. Maria Forza (letnik 1915) se oCitno ni zavedala, da uhaja plin metan, ki je kmalu napolnil majhen prostor. Ob eksploziji si je opekla obraz, osmodilo ji je tudi lase, odpeljati so jo v glavno bolnišnico, kjer so ugotoviti, da gre za lažje poškodbe, opekline 1. stopnje. Njen svak je bil tedaj
v kopalnici in jo je odnesel brez praske. Eksplozivni val si je »utrl pot« na hodnik, torej tam, kjer je bil upor najmanjši. Stena s sosednjim stanovanjem (ki je sicer na hišni številki 11) je bila očitno prešibka, da bi zdržala pritisk in se je podrla: za njo je bila spalnica, opeke in omet so lažje udarile in opraskale 50-letnega Leonarda Angelica, ki je tudi imel srečo, ozdravel bo v šestih dneh.
Ob eksploziji je ogenj zajel zavese, vendar so se plameni sami ugasniti. Poleg gasilcev, ki jih je vodil Roberto Barazzutti in ki so posegli z dvema voziloma ter z dvema ekipama (skupno osem mož) je prišlo tudi osebje RdeCega križa, s primerom pa se ukvarjajo karabinjerji od Sv. Sergija.
Zastopnik SKP v tiskovni noti ugotavlja, da smo v zvezi s Pokrajino priča političnim manevrom, s katerimi bi hoteli nekateri odvzeti občanom pravico do demokratične izvolitve pokrajinskega sveta. Po njegovem smo tudi priča namerni dezinformaciji javnega mnenja, ki ima za cilj enostavno ukinitev Pokrajine Trst in hkrati razkol deželne realnosti. Od tod poziv občinskemu svetu, da predlaga razmejitev volilnih okrožij, ter prefektu, naj prepreci vse manevre proti volitvam in naj v skladu z zakonom razpiše ljudsko glasovanje.
Ljudska stranka pa poziva ostale politične sile na resno soočenje o usodi in o vlogi Pokrajine, ki je že tri leta pod izredno komisarsko upravo. Poziv so naslovili tudi na deželno upravo, da v najkrajšem Času razreši ta vozel, da položi temelje za preustroj krajevne uprave in da omogoči volilcem demokratične izbire. Gre sicer za upravičene, a za dokaj težko usklajene zahteve, saj bi na deželi, kot znano, nekateri hoteti prej korenito reformirati Pokrajino in šele nato razpisati volitve.
Da so volitve neodložljive, sta prepričana tržaška svetovalca SSk Andrej Berdon in Peter Močnik, ki, podobno kot Venier, zahtevata, naj Občina takoj predlaga nova volilna okrožja in pritisne na prefekta, da v zakonskem roku razpiše pokrajinske volitve.
V KASARNI / PRISLUŠKOVANJE
V	krogih finančne straže zanikajo najdbo naprave
V	krogih finančne straže so odločno zanikali vest, po kateri so v sejni dvorani sindikata (GOBAR) območnega poveljstva v Trstu našli mikro prisluškovalno napravo. Glede kontrole na izhodu iz kasarne, ki naj bi sledila najdbi, pa so dejati, da ni nic neobičajnega. Vprašanje najdbe prisluškovalne naprave je sprožil poslanec Enotnih komunistov Martino Dorigo, ki se je obrnil do ministrskega predsednika in finančnega ministra. Trdil je, da so napravo odkriti in tudi uničiti 9, januarja, Cez pol ure pa so ukazati osebju na izhodih, naj pregleda vsakogar, ki zapušča poslopje. Ge je to res, je še zapisal Dorigo, pomeni, da je vodstvo kasarne vedelo za napravo in je zahteval, da v Trstu nemudoma uvedejo inšpekcijo.
Rop v igralnici za loterijo
V	igralnici, kjer sprejemajo stave za loterijo v Ul. Ga-vardo, se je vCeraj predstavil neznanec, ki je s pištolo v roki zahteval denar. Obraz je imel delno zakrit. Potem ko so mu izročiti 400 tisoC Ib, je peš izginil neznano kam.
Operacija karabinjerjev
V	dneh 6. in 7. t.m. se je tržaška pokrajinska karabinjerska komanda odločila za široko akcijo, ki je bila namenjena zlasti boju proti prekupčevalcem z mamiti in kontroli oseb v hišnem priporu. Poslužili so se celo letalstva in mornarice. Pregledali so 472 oseb (18 v hišnem priporu), 235 prometnih sredstev, 12 javnih lokalov, 2 avtobusni postaji. Sodstvu so prijaviti 7 oseb, prefekta so opozoriti na druge tri, ki so imele mamilo, zapleniti so 58,50 gr hašiša, nože, odvzeti 2 vozniški dovoljenji, naložilill glob zaradi kršenja posebnih predpisov in 30 zaradi kršenja prometnega zakonika za skupno več kot 3 milijone Ib.
Še niso izsledili madoletnika ki je zbežal po prometni nesreči
Policija še ni izsledila mladoletnika, ki je zbežal z doma na Opčinah, kamor so ga izročili v varstvo po težki prometni nesreči, v kateri je izgubila življenje 49-letna Janja Vučko Babici. Položaj fanta se je medtem še poslabšal: sprva so ga poleg kraje avtomobila, torbe z dokumenti in denarjem ter tega, da žrtvi ni nudil pomoči, obtoževali nenamernega umora, sedaj pa so zadnjo obtožbo spremenili v »umor, ki prekorači namen« (omicidio preterintenzionale, torej npr., ko nekdo hoCe nekoga le poškodovati ali udariti, posledica pa je smrtna). To pa pomeni, da upoštevajo možnost, da je nekdo nesrečo namerno povzročil.
Zaenkrat tudi ni nob-venih vesti o morebitnih potnikih, ki naj bi biti v avtomobilu skupaj z mladoletnikom.
KVESTURA / INFORMATIKA IN TELEFONSKO PRISLUŠKOVANJE
Digos preprečil »posel«
Pred nekaj leti je za podobno napravo bilo beba odšteti Cez 50 milijonov Ib, sedaj bi zadostovali bije milijoni in pol. S poslom, ki bi nedvomno dobro cvetel, pa bo treba še počakati, zaenkrat bojica, ki je vanj vpletena, ne bo delala nobene kupčije, najprej mora poskrbeti, kako se bo šele izmotala iz težav.
Zamisel je bila v bistvu dokaj enostavna, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci na kvesturi povedal načelnik bžaškega Digosa Bruno D’Agosti-no: z anteno so se povezati z eno od enot Telecoma, na razpolago so imeti računalnik in program, kar je omogočalo, da so sprejemali telefonske klice po mobitelu. Lahko so jih regisbba-li 18 hkrati, pri čemer so natančno vedeli, s katere telefonske številke prihaja klic in kateri je namenjen. Posel je prekinil bžaški Digos, preiskavo pa je koordiniral goriški državni pravdnik Raffaele Mancuso.
Preiskava je bajala že dalj Časa in je bila usmerjena v svet informatike, ali bolje, skušati so odkriti, če katera od kriminalnih organizacij morebiti razpolaga z napravami, ki omogočajo prisluškovanje mobitelov. Tako so prišli na sled nekemu Goričanu, 40-letnemu A.G., ljubitelju elekbonike in informatike, sodelavcu in kapitalskemu
družabniku neke goriške preiskovalne agencije.
Pri hišni preiskavi so mu našli napravo (anteno, računalnik in računalniški program), s katero je lahko »bral« telefonski program na določeni enoti Telecoma, s katero se je povezal, in istočasno vizualiziral posamezne telefonske naročnike. Dejansko je lahko vedel za številke vseh mobitelov, ki so biti tedaj povezani (in torej odprti) z enoto Telecoma, katero je imel pod konbolo, in tudi, kje se je približno nahajal uporabnik mobitela. V benutku, ko je z enega od mobitelov prišel klic ali se je kdo z njim povezal, je sistem omogočal prisluškovanje. Obenem je nudil možnost vedeti za številko, s katere je klic prišel, in sicer s pomočjo ekrana.
Da je bil sistem izpopolnjen, priča tudi podatek, da je lahko memoriziral do 18 uporabnikov, ki so biti zatem pod avtomatično konbolo. Poleg tega
so lahko pogovore registrirali. Napravo usposobiti s pomočjo nekega specializiranega podjetja iz Moncalierija. Agenti so na sedežu podjetja, katerega edini upravitelj je neki F.M. iz Turina, zapleniti šest naprav, enakih tisti, ki so jo našli v Gorici. Izdelali so jih tako, da so preurediti aparat znamke »Motorola« ter bi diskete, ki vsebujejo sistem za vizualizacijo telefonskega prometa in njegovega prisluškovanja. Za elektronske in informatske komponente se je podjetje obrnilo do nekega izvedenca iz Turina (tudi v tem primeru sta znani le začetnici, G.P.).
PARKI IN ZAŠČITENA OBMOČJA
Deželni odbor potrdil vlogo KGS
Zavzetost Matassija in Budina
prvi fazi omejiti posege na nekatera območja, ki odgovarjajo rekvizitom iz zgoraj omenjenega državnega zakona. Gre med drugim za Glinščico v dolinski občini, ki ima že pravni položaj zaščitenega območja, Volnika (Občina Zgonik) in ozemlja ob Doberdob-skem jezeru. Matassi je večkrat izrazil željo, da bi na območju tržaškega in goriškega Krasa ustanovili mednarodni park.
Z vprašanjem parkov se je vCeraj ukvarjala posebna delovna skupina deželnega sveta, ki bo skušala uskladiti razna stališča in predloge o tem vprašanju. V skupini je tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki nosi zasluge, da je odbor znova potrdil aktivno vlogo KGS pri zaščiti in načrtovanju kraškega teritorija. Na včerajšnji seji se je slovenski zastopnik DSL spet zavzel tudi za tako imenovano aktivno zaščito Krasa, pri kateri morajo imeti pomembno besedo sami Kraševci oziroma njihovi izvoljeni zastopniki, predvsem občinski upravitelji in, kot reCeno, KGS.
Deželni odbor se je resno lotil obravnave naravnih parkov in zaščitenih območij. Predsednik Sergio Ce-cotti je to vprašanje vključil med prioritetne naloge nove uprave, zadevo pa neposredno spremlja pristojni odbornik Giorgio Matassi, ki nadaljuje delo Travanutovega odbora. Slednji je, kot znano, edini v tej deželni zakonodajni dobi položil temelje za resno politiko zaščite okolja in za ustanovitev novih parkov in zaščitenih območij.
Deželni odbor je na eni svojih zadnjih sej priznal Kraški gorski skupnosti aktivno in nenadomestljivo vlogo pri upravljanju bodočega Kraškega parka oziroma zaščitenih območij na področju tržaške in go-riške province. Dežela namerava dosledno izvajati državni zakon št. 394, ki določa toCne kriterije za ustanavljanje novih naravnih parkov.
V skladu s tem zakonom bo Dežela v kratkem dala pobudo za ustanovitev dveh parkov v severni Furlaniji in v Karniji, glede Krasa pa namerava v
OPČINE / POBUDA NI2JE SREDNJE SOLE »SREČKO KOSOVEL«
Mladež se je lepo oddolžila Prešernu
Množičen odziv no prireditev v Prosvetnem domu
Prešernova proslava v openskem Prosvetnem domu, ki jo je vCeraj pripravila nižja srednja šola »Srečko Kosovel«, je imela pravi odjek. Starši nastopajočih, a tudi drugi naši ljudje, ki se zavedajo, da prehaja odgovomostno breme za obstanek narodnosti na ramena mladeži, so napolnili dvorano tako, kot se spodobi, in šolarje nagradili s hvaležnim ploskanjem.
Nastopajoči iz vseh razredov so pod takorekoC vsestranskim vodstvom Olge Repinc uprizorili mičen in vsebinsko prodoren splet utrinkov iz dela in življenja velikega poeta. Pod spretno taktirko prof.
Marte Repini so vsi skupaj zapeli Luna sije in - seveda - Zdravico, z dramsko pripovedjo podali Povodnega moža, recitatorsko razgrnili izbor poezij ter se razveselili ob vmesni predstavitvi ravnokar izdanega šolskega glasila Zmajček poet.
Drugi del lepo zasnovanega sporeda je zajel predvajanje videokasete o nastanku Zdravice, ki ni bila niti ob izvora zgolj napitnica, saj jo je Prešeren sestavil po naročilu in bil tudi žrtev cenzorskih škarij.
Prireditev je obogatil še mali Egon Tavčar z diatonično harmoniko.
NOVICE
Trst: zeleni ustanovili svojo svetovalsko skupino
Svetovalca Zavezništva za Trst Russignan in Evan-gelisti sta na včerajšnji novinarski konferenci potrdila že napovedani izstop iz tega zavezništva in ustanovitev svetovalske skupine "Zelenih in demokratov". Bila sta kritična do župana Illyja, povedala pa sta, da bosta, kljub kritičnemu odnosu do uprave, še dalje »od zunaj »politično podpirala občinski odbor.
Lepre in Brecelj tudi o usodi gorskih skupnosti
Na srečanju med deželnim odbornikom Leprejem in deželnim tajnikom SSk Brecljem, o katerem smo že poročali, je bil govor tudi o problemu zastopanosti slovenske manjšine v krajevnih upravah in v deželnem svetu. Gre med drugim, piše v izjavi SSk, za eno izmed programskih točk, s katerimi se je predstavil Cecottijev odbor. Beseda pa je tekla nadalje o preureditvi gorskih skupnosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Lepre je Breclju dejal, da se Dežela zavzema za združitev sedanjih 12 v 4 gorske skupnosti. Ena naj bi bila v pokrajini Pordenon, druga naj bi zajemala severni del videmske pokrajine s Kamijo in Kanalsko dolino vred; tretja naj bi združevala sedanjo tersko, nadiško in briško gorsko skupnost; četrto pa naj bi tvorila Kraška gorska skupnost v sedanjem obsegu. Organe preurejenih gorskih skupnosti naj ne bi volili na neposrednih volitvah.
Začasna delovna mesta
Občina Trst potrebuje tipkarico (6 mesecev), skrbstveni zavod za pomorščake izurjeno arliivistko in računalniško strojepisko, Krajevna zdravstvena enota šest oseb za prevoz in oblačenje umrlih, Pokrajina Trst Čuvaja (60 dni) in ustanova Erdisu dva navadna delevca. Prošnje za udeležbo pri javnem izboru kandidatov gre vložiti 12. in 13. februarja med 8.30 in 12. uro Uradu za delo (Ul. F. Severa 46).
Danes na Telequattro tudi MePZ »Primorsko«
Televizijska postaja Telequattro je pripravila za danes ob 18.15 oddajo z naslovom Buio in sala, med katero se bodo pogovarjali s Patrizio Milani, Carlom Simonijem in Claudiom Lolhjem. Obravnavali bodo Lollijev koncert, Pirandellovo predstavo, ki jo uprizarjajo v Rossettijevem gledališču in Carmina Burana v Tripcovichevi dvorani, predstavih pa bodo tudi mešani pevski zbor kulturnega društva »Primorsko« iz MaCkolj.
Konferenca o arheologiji
O arheoloških raziskavah neapeljskega Istituto orientale v Sudanu in Etiopiji bo danes ob 17.30 spregovoril v občinski dvorani na Trgu Unita 4 prof. Rodolfo Fattovich.
Srečanje o homeopatiji
Kulturni krožek La Rupe - Ob pečini prireja danes ob 20.30 v prostorih doma Brcima v Proseški ulici 109 na Opčinah srečanje o homeopatiji. Predaval bo psihoterapevt in homeopat Maurizio Cannarozzo.
GOSTOVANJE »TEATRA BREZ... « IZ CELOVCA
Zdrahe v božji hiši... na odru
Jutri v Bazovici, v nedeljo pa v Prosvetnem domu na Opčinah
Ta konec tedna se nam obeta zanimivo gostovanje »Teatra brez...« iz Celovca z moderno misterij sko igro avstrijskega pisatelja Felixa Mittererja Zdrahe v božji hiši v slovenski praizvedbi.
Na kratko o vsebini; Bog oCe obupa nad nespodobnim početjem ljudi na zemlji. Svet je zavožen, človeštvo napačno koncipirano in hodi po stranpotih. Od vojne, prepiranja in oblastiželjnosti navdana bitja naj zato izginejo s planeta. Pred dokončnim uničenjem pa se Bog oCe hoCe še posvetovati z Jezusom, Svetim duhom, Satanom in Božjo materjo, zato sklice božansko sejo. Rezultati so presenetljivi. Edini, ki se veseli stanja na svetu je Satan. Postal je manager zla in sovraštva, ljudje so kot lutke v njegovih rokah. Izredno je uspešen in operira s pomočjo visoke tehnologije; telefonCek v žepu, temna očala in poslovni kovCek mu kot prekupčevalcu orožja kaj dobro pristajajo.
Bog oCe je povsem nemočen in Čuti, da mu stvarstvo zaradi tolikih napak polagoma drsi iz rok, s tem pa izgublja tudi avtoriteto. Na drugi strani prihajajo Marijini očitki z vidika osveščene ženske v družbi, ki obsoja položaj ženske in koncepcijo njene vloge na svetu. Jezus se tem očitkom pridruži, vendar on vseskozi le ugotavlja pomanjkljivosti, ne imenuje pa krivca. Kljub vsemu, kar je moral pretrpeti na zemlji, je zaljubljen v človeško življenje in zelo prepričljivo brani tudi grešnega človeka. Edini zvesti Bogov zaveznik ostane Sveti duh, ki pa ga zaradi naivnosti in slepe vdanosti Bogu nihče ne jemlje resno. Kaj troedini Bog konCno zares misli ukre-
niti s svetom in človeštvom, ostane k sreCi nepojasnjeno, ker zaradi utrujenosti Božji senat sklene o tem debatirati na nasledni seji.
Igra z ene strani zabava, z druge sili k razmišljanju in tudi k nadaljevanju pogovora. Mitterer je sodobni avstrijski avtor. Z vsakim delom postavlja pred družbo ogledalo, v katerem vsakdo lahko vidi samega sebe in svoj odnos do zapostavljenih in zavrženih ljudi. Skratka svoj odnos do krivice. Zdrahe v božji hiši so doživele krstno izvedbo leta 1994 na festivalu v
Bregenzu. Tudi slovenska izvedba »Teatra brez...« je zelo dobra predstava, aktualna po tematiki. Igralska skupina z režiserjem Marjanom Bevkom si je v koroškem amaterskem gledališču že ustvarila ime zaradi dokaj visoke igralske ravni. Prireditelj in nosilec projekta je SPZ iz Celovca.
Delo, ki se ga velja ogledati, bo na naših odrih jutri ob 20. uri in sicer v bazovski kinodvorani, v nedeljo pa ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah kot gost društev Lipa iz Bazovice in Tabor z Opčin.	(-h-)
Morje v ospredju proslave na Proseku
Na Proseku - Kontovelu bodo praznovali dan slovenske kulture jutri ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Pobudnika in organizatorja letošnje proslave sta Amaterski oder Jaka Stoka in Zadruga Kulturni dom, ki sta za glavno temo proslave izbrala morje. Prireditev se bo zaCela s predstavitvijo knjige Bruna Volpija Lisjaka, »Slovensko primorsko ribištvo skozi stoletja«. Avtorja bo predstavil domačin dr. Drago Stoka. Za vokalno-glasbeni utrinek bosta poskrbela Aljoša Starc (klavir) in tenorist Marjo Simič. Člani AO Jaka Stoka bodo podali nekaj recitacij ter brali spisa dveh mladih talentiranih preminulih študentov. Gost večera pa bo ženska pevska skupina Stu ledi.
Gre torej za pester in bogat spored, za katerega upamo, da bo deležen lepega obiska, saj ima morje, kot so nam zaupali organizatoriji, poleg lepot tudi nešteto skrivnosti in presenečenj... VeC nam niso hoteli dodati, kar daje slutiti, da bomo jutri zvečer verjetno še marsikaj doživeli, (b.r.)
Dokumentarni film o Lojzetu Bratužu
Svet slovenskih organizacij se je skupaj z župnijama v Bazovici in Nabrežini odločil, da predstavi televizijski dokumentarni film o Lojzetu Bratužu tudi na Tržaškem, in sicer v Času, ki je blizu datumu in duhu slovenskega kulturnega dneva. Dejstvo je namreč, da se je Lojze Bratuž rodil 17. februarja 1902 in umrl 16. februarja 1937. Na predstavitvah v župnijski dvorani v Bazovici oz. Nabrežini so filmski zapis o težkih Časih slovenstva predstavili scenirstka Dorica Makuc, dalje Andrej in Lojzka ter Damjana Bratuž kakor tudi predsednica SSO Marija FerletiC.
H OBČINA DOLINA h
Ob osrednji bodo proslave tudi v drugih vaseh
Drevi sta v Bregu napovedani kar dve proslavi dneva slovenske kulture. V obeh primerih gre za prikaz tesnega sodelovanja med društvom in krajevno osnovno šolo. V Boljuncu bodo gostje KD Prešeren učenci GOS »Venturini«, ki so s svojimi učiteljicami pripravili zanimiv izbor vaških ljudskih izštevank. Prireditev bodo z glasbo oblikovali še mlajši elani društva, prisotna bo tudi pesniška beseda.
Istočasno bo prireditev tudi pri Domju. Na pobudo KD Fran Venturini bodo prav tako mali gostje večera uCenci krajevne celodnevne osnovne šole Mare Samsa. Nastopila pa bo tudi TFS Stu ledi. Vez med društvenim in šolskim svetom bodo ob tej kulturni priložnosti jutri izpostavili tudi v sosednjih Ricmanjih. V dvorani SKD Slavec se bodo namreč predstavili malčki krajevnega vrtca, uCenci celodnevne osnovne šole I. Trinka Zamejskega, poleg tega bo nastopil še zbor Slomškovega doma iz Bazovice in pa igralci SSG z igro Ciciba-nus coprianus.	(dam)
Kmalu koleki za vozniška dovoljenja
Italijanska federacija tobakarn javlja, da bodo od ponedeljka, 12. februarja, dalje naprodaj v trafikah koleki za avtomobilska vozniška dovoljenja. Po novem je treba za kolek odšteti 70.000 lir, ni pa še znano, kdaj bodo na voljo tudi koleki za navtična dovoljenja, ki bodo sicer stali 50.000 lir. Zadnji rok za nakup kolekov bo zapadel 29. februarja, kajti po 1. marcu bodo posestnike dovoljenj brez novega koleka kaznovali.
Švicarski veleposlanik
gost na županstvu
Zupan Illy, upravitelji in predstavniki gospodarskih krogov so se vCeraj na tržaškem županstvu srečali s švicarskim veleposlanikom v Italiji Francisom Pianco, ki se mudi na delovnem obisku v našem mestu. Na srečanju je tekla beseda o gospodarskih in kulturnih odnosih med našim mestom in Švico.
Illy je pred tem sprejel tudi ambasadorja Indonezije v Italiji VVitjaksana Soegarda, ki ga je spremljal indonezijski konzul v Trstu Mastrova-lerio.
Nove pobude "Trieste Contemporanea"
Odbor "Trieste Contemporanea" se je pred kratkim vključil v vsedržavni odbor, ki prireja mednarodni festival obmorskih kultur.Festivalu predseduje župan mesta Siracusa Marco Fatuz-zo, na programu pa ima celo vrsto pobud za ovrednotenje obmorske, predvsem pa mediteranske kulture. Trst bo maja in julija gostil raznovrstne razstave in kulturne prireditve na temo morja. Pri pobudi sodelujejo tudi obmorska mesta iz Španije in Malte.
Slovensko Stalno Sledalisce
Gostovanje
Mestnega gledališča ljubljanskega Evald Flisar
IZTROHNJENO SRCE
Režija: Zvone Šedlbauer
KDI. GRUDEN IN ŠD SOKOL
uabita
use člane in prijatelje na redni
občni zbor
ki bo danes
ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini
SKD VIGRED prireja v sodelovanju o.š.Stanko Gruden PREŠERNOVO PROSLAVO, danes, ob 20.uri, v prostorih osnovne Sole S. Gruden v Sem-polaju. Nastopajo učenci o.s., MPZ Rdeča zvezda in dramski odsek KD Rdeča zvezda z veseloigro "Priprava na zlato poroko”. DOM JAKOBA UK-
Na pedagoški fakulteti je te dni diplomirala
Majda Mihačič
Iz srca ji Čestitata Italo in Marko
Čestitkam se pridružuje Mojca
Danes,	9. t.m.,	ob 20.30 ABONMA RED A in D		MARJA v Skednju, KD I. Grbec, PD Kolonkovec vabijo na skupno Prešernovo proslavo, ki bo jutri,		
jutri, v nedeljo,	10.	t.m., 11.	t.m..	ob 20.30 ABONMA RED B, E in F ob 16.00 ABONMA RED C	CAPITOL -	16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Ca-		E3	ČESTITKE
KD FRANCE PREŠEREN
vabi na
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
ob 20.30, v gledališču F. Prešeren SODELUJEJO:
COS F. Venturini, tamburaški ansambel KD F. Prešeren, pianistka Alenja Zobec, Suzana Bandi, Peter Bandi, Gabrijela Prodan, Magda Švara, Nadja Švara in ženski cerkveni pevski zbor.
Slavnostni govornik Lida Debeljak - Turk
KD FRAN VENTURINI
uobi na
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
danes, ob 20.30, v kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Donyu
SODELUJEJO: otroški vrtec Domjo, učenci COŠ Mara Samsa, MPZ F. Venturini, harmonikaši na diatonično harmoniko in TFS Stu ledi.
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
in
FANTJE IZPOD GRMADE
vabijo ob dnevu slovenske kulture na veCer posvečen zdomskemu pesniku
IVANU LEGISI BURNIKU
iz MEDJE VASI
0 njegovem delu bo govorila prof. NADA PERTOT Večer bo v dvorani devinskih zborov jutri, ob 20.30
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
9.	februarja 1996
POLONCA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 10.05 - Luna vzide ob 22.36 in zatone ob 9.14.
Jutri, SOBOTA,
10.	februarja 1996
VLASTA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 0,2 stopinje, zračni tlak 99,1 mb narašča, veter vzhodnik 31,3 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Denise Troise, Greta Milanovich, Azzurra Gobbato, Ludo vi-_ co Melato, Francesco Ju-rissevich, Nicolas Galante.
UMRLI SO: 80-letni Orlando Marussi, 85-letna Gemma Lutman, 90-letni Maurizio Pernat, 80-letna Maria Srebernik, 88-letni Giuseppe Cossutta, 88-let-na Zena Nardi, 91-letna Lidia Ruzzier, 90-letna Francesca Banelli, 82-let-na Giovanna Škerjanc.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
Li
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 10. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 .in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel.
634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia
89..
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ARISTON - 21.45 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Vir-na Lisi, Margherita Buy.
EXCELSIOR - 18.30,
21.30	»Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05,
22.00	»La dea dell’amo-re«, r. Woody Allen.
AMB ASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »II presidente, una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Mi-chelle Pfeiffer.
NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babe - un maialino coraggioso«. NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »The Net - Intrappolata nella rete«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.05, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert.
MIGNON - 16.00, 18.15 »Bocca su bocca e le mani tra le gambe«, prepovedan mladini pod 18. letom;
20.00,	22.15 »Waiting to Exhale - Donne«, i. Whit-ney Houston, Angela Bas-sett.
ALCIONE -	18.30,
21.30	»Underground«, r. Emir Kusturica.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.15 »I soliti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin.
M PRIREDITVE
OBČINA DOLINA prireja v sodelovanju s PD Mačkolje proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču ”F. Prešeren” v Boljuncu. Nastopajo:	MePZ PD
Mačkolje, OPZ KD Venturini iz Domja, MPZ KD Vodnik iz Doline in recitatorji SKK - Trst. Priložnostno misel bo podal Livij Valenčič. Vabljeni.
SKD SLAVEC Ricmanje -Log vabi na proslavo dneva slovenske kulture v jutri, ob ob 20. uri v kulturnem domu v Ricmanjih. Sodeljujejo otroci vrtca iz Ricmanj, učenci coš I. T. Zamejski, OPZ Slomškovega doma iz Bazovice ter SSg z magično igro ”Cici-banus ciprianus”.
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled slovenske predstave Felbca Mittererja "Zdrahe v božji hiši” v izvedbi Teatra brez... iz Celovca, režia M. Bevk, jutri, v kinodvorani v Bazovici, ob 20. uri.
A. O. JAKA STOKA in zadruga za Kulturni dom Prosek-Kontovel vabita ob dnevu slovenske kulture v jutri, ob 20. uri, na predstavitev knjige Bruna Lisjaka "Slovensko pomorsko ribištvo”. Kulturni spored bo poleg domačinov obogatila ženska pevska skupina ”Stu ledi”.
SKD TABOR OPČINE -
Prosvetni dom. V nedeljo,
11.	t.m., ob 17. uri gostuje ’Teatr brez...” iz Celovca z moderno misterijsko igro "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI”. Režija Marjan Bevk. Vabljeni na zabaven popoldan.
SKD PRIMOREC -Trebče priredi danes, ob 20. uri v ljudskem domu DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo pevski zbor COS P. Tomažič -Trebče, MePZ Slovenec-Slavec, vodi A. Grbec in dramska skupina Slovenec z veseloigro ”Ta prelepa spomladanska ljubezen" v režiji Bože Hrvatič. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v Kulturni dom na Colu. Predstavili se vam bodo člani KD Rdeča zvezda iz Saleža z veseloigro "Priprava na zlato poroko” ter moški pevski zbor.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi ob prešerno-vem dnevu na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV, ki bo jutri, ob 18.30, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Na sporedu bo odprtje likovne in fotografske razstave ter recital literarnih del mladih ustvarjalcev. Ob koncu bodo strokovne komisije razglasile zmagovalce literarnega, fotografskega in likovnega natečaja.
SLOVENSKA PROSVETA in DSI vabita v ponedeljek, 12. t.m., na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Razglasili bodo zmagovalce literarnega in fotografskega natečaja Mladike in razdelili priznanja Mladi oder. Kulturni spored bodo med drugim oblikovali mladi glasbeniki gojenci Glasbene matice v Trstu - šola Marij Kogoj. Govorila bo gospa Lučka Kremžar De Luisa. Prireditev bo v. Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
marja, Ul. Soncini 112. Nastopajo MePZ s Ko-lonkovca, ZPZ I. Grbec, tamburaški ansambel iz Boljunca, slavnostni govornik Milan Gregorič, podpredsednik kluba Istra.
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na koncert mladih izvajalcev. Nastopili bodo gojenci prof. Tamare Ražem in prof. Tatjane Jercog. Toplo vabljeni v torek, 13. t.m., ob 18. uri v Bazovski dom.
□ OBVESlilA
GLASBENA MATICA -Trst obvešča cenjene obiskovalce koncertov, da koncert zbora J. Gallus (13.2.) ODPADE.
SD POLET organizira na kotalkališču na Opčinah, Repentaborska ulica, v soboto, 17.t.m., od 16. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANE. Vabljeni vsi otroci in maske.
KD S. ŠKAMPERLE obvešča tečajnike latinskoameriških plesov, da je tečaj predviden za jutri prestavljen na na danes s pričetkom ob 20.30.
UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi vaščane iz Devinščine na javni sestanek, ki bo v ponedeljek,
12.	t.m., ob 20. uri, v gostilni "Dolenc” - De-vinščina 3.
KRUT obvešča člane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo plavalne ure v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovane in informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, tel. 3720062.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva Zena v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet”. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras vabi člane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v sredo, 14. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu.
SKD VIGRED vabi člane in prijatele na izredni in redni občni zbor v torek, 13. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
V	NEDELJO, 11. t.m., je na Ferlugih praznik lurške Matere božje, zavetnice cerkvice in vasi na Ferlugih. Slovesna sv.maša bo ob 10. uri., ki jo bo vodil novomašnik Maks Suard, ob sodelovanju CPZ sv. Florjan od Banov. Vabljeni.
V	NEDELJO, 11. t.m., bo ob 17. uri, v Marja-nišču na Opčinah predavane gospe Vanje*Kržan na temo "Kaj pomeni biti, poročen”. Srečanje organizirajo družinska in zakonska skupina ter duhovna skupina openske župnije sv. Jerneja. Vabimo zlasti mlajše zakonske pare. Po predavanju bo pogovor in kratka družabnost.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja družabno srečanje na pustni četrtek, 15. t.m., ob 16. uri, v ul. Donizetti 3. Prijatelji in priatelice vljudno va-* bljemni
DOM BRDINA - V ponedeljek, 12. t.m., ob
20.30	prične v prostorih Doma Brdina tečaj šivanja, ki ga vodi Adrijana Regent.
Danes praznuje naš dragi ALESSANDRO BAJEC svoj 18. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mama, papa ter brat David.
Danes praznuje svoj 18. rojstni dan ALESSANDRO BAJEC iz Ricmanj. Mnogo srečnih dni mu iz vsega srca voščijo nona Milka, teta Neva, stric Claudio, Michele in Irene.
IZLETI
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 11. t.m., ob 6.30 z Opčin.
SK DEVIN organizira v nedeljo, smučarski izlet v Podklošter. prijave in informacije tel. 327196 (Jordan) ali 200236 (Bruno).
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-C.G.I.L. sekcija Devin Nabrežina organizira, ob praznovanju dneva žena, v nedeljo, 10. marca, izlet v Goriška Brda. Informacije in rezervacije na tel. št. 200669,	200007,
299640 in 208306.
H ŠOLSKE VEST?
TAJNIŠTVO LICEJA
"Prešeren” obvešča, da lahko dijaki, ki so doslej maturirali na naši šoli, dvignejo diplomo o opravljenem zrelostnem izpitu. Pri tem morajo vsi prosilci, razen tistih, ki so maturirali leta 1995, vrniti nadomestno potrdilo. Urnik tajništva vsak dan od
9.30	do 12.30.
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtcec: v Dolini danes, ob 15.30; Osnovna šola: Go.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Valdlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
IŠČEMO osebo za čiščenje šolskih prostorov v Ricmanjih. Zahteva se veljavno sanitarno knjižico, znanje slovenščine in osebni avtomobil. Interesenti naj se javijo med 10.
- 12. uro "Cooperativa pu-lizie”, Trg Goldoni 10.
URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolin--ski občini, najraje v centru Boljunca, potrebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno” na Publiest Srl, CP 568, Trst.
POVSEM PRENOVLJENO dvonadstropno hišo z lastnim parkirnim prostorom v centru Skednja proda privatnik privatniku po zelo ugodni ceni.Tel. 912484.
V	SREDISCU SKEDNJA
oddamo ,v najem prostor primeren tudi za urad. Tel. 815266 od 18. ure dalje.
BLIŽA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609
IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon št. 383993
PUNTO 75 SX metalizi-rane svetlozelene barve prodam. Odkupim tudi rabljenega. Tel. 229224.
PRODAM FORD FIESTA XR2 1600 črne barve, letnik 91. Tel. 0481-32629 ob večernih urah.
FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 milijon lir. Tel. 910148.
PRODAJAM KATRCO, R4TL, letnik ’85, originalno poslikana, primerna za mlade. Tel. 228160.
PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33 Quadrifoglio oro, letnik 85 za 1.000.000 lir (možen dogovor). Tel. 040-360739 v večernih urah.
V	NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah.
PALAČE HOTEL v Gorici išče najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Ita-lia 63 - 34170 Gorica.
V	PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo danes, ob 21. uri koncert skupine “Vatavuhu”; v petek, 16.t.m. pa bodo spet nastopili “Bakala blues band”.
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in črno vino.
OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vsa 7
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8; toči belo in črno vino.
MEHANIČNA delavni-ca-karoserija Guštin (Ul. Carsia 45 - Opčine - tel. 214522) išče resnega vajen-
PRISPEVKI
Ob 13. obletnici smrti pok. Marije Kuret por. Berdon darujeta Gracijela Vbrus in Laura Gropazzi 50.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na pok. Danilo-ta Guština daruje Stanislava Kralj (Trebče) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ivana Kreše-viča darujeta Bojana in Justo
30.000	lir za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Boženo Kralj-Peric daruje Anica z družino 50.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi.
V	spomin na Danilota Guština daruje Albina Guštin
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka.
V	spomin ua bratanca Pe-pija Cibica darujejo Vinko, Sergij in Adrijana 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč.
Ob 10. obletnici smrti brata Antona Sandalja daruje sestra Zora Polojaz in svojci
100.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Lucije Sturman darujejo Ema
30.000	lir, Valerija 30.000 lir ter Alojzija in Danica 50.000 lir za KD Primorsko -Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Božene Peric darujeta Aldo in Vida Ban 40.000 lir za CPZ Sv. Florjana, 30.000 lir za SKD Grad in 30.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Danila Guština daruje družina Bertolino (Vel. Repen 69)
15.000	lir za Skupnost družina Opčine.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Družina Gombač daruje
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Danila Guština daruje družina Škabar (Vel. Repen 79) 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje Eda Vičič 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob priliki obiska daruje družina Kalc 25.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Danila Guština darujeta Cveto in Silva 50.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	spomin na Marijo Gruden daruje Edda Terčon (Prečnik) 20.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Danila Guštin darujeta Suzana in Irenka Milič z družinama 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ndmesto cvetja na grob Danila Guština daruje Rudi Taučer z družino 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na prijateljico Marjučo Cač darujeta Nada Germek in Breda Pieri
40.000	lir za Dom-spome-nik v Briščikih.
Ob 10. obletnici smrti dragega moža oz. očeta Marjota Kralje daruje družina Kralj ( Gropada 1)
30.000	lir za CPZ Sv. Jerneja - Opčine, 30.000 lir za Godbo V. Parma - Trebče in 30.000 lir za MPZ Skala - Gropada.
V	spomin na Milko Kalc vd. Pečar daruje družina Kalc-Jercog (Gropada)
50.000	lir za SKD Skala -Gropada.
Ludvik Borjan daruje
100.000	lir in Ivanka An-dolšek daruje 50.000 lir za MePZ Višava - Ferlugi.
V	spomin na dragega strica Danilota daruje Ervin z družino 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Danilota Guština daruje Karlo Grgič (Fernetiči 13) 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
t
Zapustila nas je naša draga
Marija Maslo por. Žerjal
Pogreb bo v ponedeljek, 12. t.m., ob 10. uri, iz mrtvašnice v ulici Costalunga.
Žalostno vest sporočajo mož Viktor, hči Cvetka ter sinova Edi in Franko z družinami
Trst, Gorica,
9. februarja 1996
Ob težki izgubi drage mame Marije izreka svojemu članu Ediju Žerjalu najgloblje sožalje
Zadruga Slovenski dom
Ob težki izgubi drage mame izreka Ediju Žerjalu in svojcem najgloblje sožalje Zveza neposrednih obdelovalcev
Ob smrti drage mame izreka prijatelju Franku in ostalim sorodnikom globoko sožalje Radijski oder
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
ZDRAVSTVO / NOV ZANIMIV PREDLOG ZA IZHOD IZ SLEPE ULICE
DAN SLOVENSKE KULTURE
Sindikati ponujajo rešitev za bolnišnico
Novo poslopje v Ul. Veneto povezano z Janezom od Boga
Osrednja prireditev v znamenju mladih
Nocoj v Kulturnem domu v Gorici skupna proslava obeh slovenskih kulturnih zvez
Tajniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL Giuliano Bon, Vittorio Brancati in Afredo Nalivi so včeraj predstavili nov predlog za rešitev dileme, ali naj se obnovi splošna bolnišnica ali pa naj se preseli v bolnico Janeza od Boga. Sindikati predlagajo tretjo pot: v Ul. Veneto naj bi sezidali novo poslopje za sicer majhno vendar tehnološko sodobno bolnišnico, v Janeza od Boga pa naj bi prenesli rehabilitacijo, urade in vse službe, ki niso nujno vezane na bolnišnico kot tako. Predlog kaže biti na moC podoben zamisli, ki jo je predvčerajšnjim napovedal ravnatelj Zdravstvenega podjetja Baratti, vendar ne da bi točno povedal za kaj gre. Sindikati si sicer ne postavljajo problema, kdo je prvi prišel do zamisli: »Ge je dr. Baratti prišel do enakih zaključkov kot mi«, pravi Bon, »smo lahko samo zadovoljni, saj to pomeni, da so številni pogovori z njim vsaj nekoliko zalegli«.
S svojim predlogom skušajo sin-
dikati omogočiti dialog, ki se je v zadnjem času pretrgal. Deželni odbornik Fasola po eni strani vztraja pri selitvi v bolnišnico Janeza od Boga, župan Valenti pa ne zna odgovoriti drugače kot s sterilnim protestom, brez protipredlogov. »Zaman je, da si daje prav s predsedniki rajonskih svetov, ni pa sploh stopil v stik z deželnimi svetovalci, s katerimi je za tako ah drugačno rešitev treba vzpostaviti dialog«, je dejal Brancati.
Rešitev, ki jo predlagajo sindikati, je preprosta: ob sedanji bolnišnici naj bi sezidali novo, vendar precej manjšo od one, ki je bila svoj čas predvidena. Bistveno ni število kvadratnih metrov, temveč učinkovitost in sodobna tehnologija. Nova bolnica bi bila povezana z novejšimi poslopji ob sedanji (kjer je razpoložljivih 7/8 tisoč kv. metrov za razne storitve) in z bolnico Janeza od Boga. V slednji naj bi bile postelje za dolgoležeče bolnike, za rehabilitacijo in, v primeru dogovo-
ra s centrom v Avianu, za onkološko rehabilitacijo.
Načrt bi stal 80-90 milijard lir. Del denarja naj bi prispevala Dežela (kot je obljubil Fasola: “za odkup Janeza od Boga”), del država, kar nekaj desetin milijard pa bi pridobili s prodajo imovine Zdravstvenega podjetja. Rešitev je hitreje izvedljiva in preprostejša kot pa krpanje sedanjega glavnega poslopja v Ul. Veneto (po načrtu sindikatov bi ga opustili »ali pa ga namenili financarski šoli«, kot je -šaljivo a ne preveč - dejal Bon). Gorici bi tako zagotovili sodobno bolnišnico in rešili dilemo, kaj z Janezom od Boga. Zagotovili bi tudi ohranitev delovnih mest (delno z mobilnostjo). Predlog kaže biti res zanimiv in vreden razmisleka. Sindikati so ga že sinoči predložili predstavnikom zdravnikov, čim-prej pa želijo imeti srečanji tudi z Baratti jem in Valentijem, da bi predlog - če je vreden - osvojili in ga začeli tudi takoj izvajati.
Zveza slovenskih kulturnih duštev in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejata nocoj ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu skupno praznovanje Dneva slovenske kulture. Geslo letošnje osrednje proslave je verz Kosovelove poezije “Bodočnost je tistega, ki veruje v njo”. Bodočnost je tistih, ki so danes mladi, prav zato je vsebina Dneva slovenske kulture posvečena ustvarjalnosti mladih na raznih področjih: zborovskem, glasbenem, gledališkem in slikarskem.
2e v ponedeljek so v Galeriji Kulturnega doma odprli razstavo treh mladih goriških slikarjev, Nadje Bevčar, Davida Faganela in Hermana Košiča, ki bo spremljala te za slovensko kulturo praznične
dneve. Tudi nocojšnjo osrednjo prireditev bodo oblikovali v glavnem mladi. Slavnostna govornica bo Erika Jazbar, kulturni spored pa bodo sooblikovali mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Steverjana (dir. Bogdan Kralj), mladinski zbor Vesela pomlad iz Trsta (dir. Franc Pohajač), glasbena skupina Jazz in mi Glasbene matice iz Gorice in Trsta, ki jo vodi prof. Denis Biancucci in jo sestavljajo Tatjana Cotič, Alenka Florenin, Tatjana Jercog, Maja Kragelj, Jana Plesničar, Lara Vessel, Erika Zavadlav, Beatrice Zonta in Vesna Zuppin (glasovi), Aleksander Ipavec (kontrabas - glas), Aljoša Starc (klarinet), Tamara Raseni (klavir) in Beatrice Zonta (klavir), Dano Savron (bobni) in Bea-
trice Zonta (klavir).
Besedila bodo na večem podali recitatorji Sara Ho-ban, Jan Leopoli, Sara Balde in Tomaž Susič, ki bodo predstavih izbor pesmi in proze (izbor je opravil Marko Kravos, režirala ga je Edita Frančeškin) prav tako mlajših avtorjev kot so Michele Obit, Tatjana Rojc, Tomaž Susič in Liliana Visintin. Kot solisti bodo nastopili še pevka Mirjam Pahor, pianistka Valentina Pavio in harmo-nikaš Corrado Rojac.
Izbor nastopajočih je, kot je razvidno, številčno bogat in vsebinsko pester in, prepričani smo, tudi kakovostno dober. Zato si organizatorji upravičeno nadejajo, da bo tudi udeležba občinstva, zlasti mlajšega, nagradila njihova prizadevanja.
NOVICE
KD Paglavec predstavlja knjigo o trgovini z orožjem v Jugoslaviji
Kulturno društvo Andrej Paglavec in krožek “I sapeti delle donne” sta pobudnika predstavitve knjige “Traffico d’armi. 11 crocevia jugoslavo” (Trgovanje z orožjem. Jugoslovansko križpotje), ki jo bodo predstavih danes ob 17.30 na Pokrajini. Prisoten bo Luigi Grimaldi, ki je skupaj z Michelejem Gambinom (oba sta novinarja revije “Avvenimen-ti”) avtor raziskovalne knjige, ki dviga zastor nad zaskrbljujočimi scenariji mednarodnega kriminala.
Afera Bravo - “Mondimpresa” odjeknila tudi v parlamentu
Poslanec Zelenih Franco Corleone je postavil ministru za zunanjo trgovino interpelacijo v zvezi z odprtjem urada “Mondimpresa” v Gorici, ki naj bi ga vodil Gianni Bravo. Nova pobuda Državne zveze trgovinskih zbornic bi utegnila biti konkurečna z delom prav tako javne družbe hiformest. Pomi- I sleke zbuja tudi prisotnost Brava, ne le zaradi njegovih sodnih precedensov, temveč ker je nekoč vodil prav Informest in bi sedaj svoje izkušnje izrabil v konkurenčni strukturi.
Krmin in Brda: 20 let sodelovanja
Na županstvu v Krminu bodo danes obeležili dvajsetletnico pobratenja z Dobrovim in Medano, ki sta danes združena v novi občini Brda. Zupana Maurizio Paselli in Franc Mužič bosta ob 18. uri podpisala listino o potrditvi prijateljstva in krepitvi sodelovanja.
V listini je poudarjena volja po sodelovanju med občinama, združenji in občani v korist sožitja med narodoma. Občini se tudi obvezujeta, da bosta vsako leto pripravljali program skupnih pobud. V letu 1996 je že predvideno marsikaj: V Krminu bodo predstavili rasztavo del Franca Goršeta, ki je postavljena na Dobrovem; občini bosta pripravili skupno prireditev ob poimenovanju slovenske šole na Plešivem; sode-loavli bosta na raznih praznikih (srečanje narodov Mittelevrope, praznik grozja in Vino miru v Krminu, praznik češenj na Dobrovem). Priredili bosta tudi strokovna srečanja za vinogradnike in srečanja za usklajevanje regulacijskih načrtov.
Nameren požig dveh avtomobilov
Neznanec je pred-sinoči zažgal dva avtomobila v Ul. del Santo v Gorici. Ob 22. uri je zagorel volvo, last slikarja Renza Moreua iz Ronk. Takojšen poseg stanovalca bližnje hiše je še pred prihodom gasilcev ukrotil plamene in preprečil večjo škodo. Slabše je šlo Patrizii Pillisi, katere alfa 33, ki je bil parkiran le 20 metrov stran, je opolnoči povsem zgorel. Peticija skuša izslediti storilca in ugotoviti vzroke požiga.
ŠTMAVER / PRVI OBČNI ZBOR DRUŠTVA CARNIK
SOVODNJE / ČELNO TRČENJE
Novo ribiško društvo
Ranjene tri ženske
Nesreča na nevarnem ovinku pod vasjo
Pred približno šestimi leti se je pri Prosvetno-športnem društvu Naš prapor iz Pevme, Oslavja in Stmavra rodila sekcija, v katero so se vključiti ljubitelji muharjenja. Gre za posebno tehniko ribolova, pri kateri lovimo ribe (predvsem salmonide) z umetnimi muhami, ki predstavljajo posnetke žuželk. Ta način ribolova spada med najzahtevnejše tovrstne dejavnosti in od ribiča zahteva, da naravi tudi daje, jo spoznava, vzljubi in spoštuje.
Po začetnih letih so člani društva spoznati, da za tako obliko dejavnosti potrebujejo samostojno strukturo. Lansko jesen so ustanovili lastno muharsko društvo Camik. Prvi redni občni zbor bodo imeli v nedeljo, 11. februarja, ob 11. uri na sedežu v nekdanji šoti v Stmavru. Ime društva Camik je ime slovenske muhe, stare že več kot 60 let in jim ga je predlagal predsednik Muhar-
ske sekcije Ribiške zveze Slovenije, dr. Tomo Korošec. Redni člani društva Carnik lahko postanejo športni ribiči, ki jih zanima muharjenje, tudi mladinci, ki za to zaprosijo. Morajo pa obvladati slovenski jezik, ali vsaj biti sposobni se sporazumeti v slovenščini. Poleg športno-ri-biškega društva Vipava, predstavlja RD Camik drago slovensko organizirano skupino na področju ribolova na Goriškem, je pa hkrati prvo tovrstno društvo v širšem prostoru go-riške pokrajine. Pri RD Vipava se namreč člani ukvarjajo predvsem z dragimi tehnikami ribolova, kot so vijačenje, beličarjenje, talni ribolov, idr. RD Carnik in njegovi člani so vključeni tudi v ribiško zvezo Slovenije. Glavna izhodišča za društvene dejavnosti so sledeča:
Med ljubitelji trnkarjenja želi društvo širiti predvsem ribiško etiko.
-	Člane žeti seznaniti s plemenito tehniko muharjenja, ki dovoljuje, da ribi nudiš čim več možnosti, da se osvobodi trnka brez poškodb.
-	Želi gojiti stike s sorodnimi ribiškimi organizacijami.
-	Med glavne smernice si zastavlja izobraževanje in tehnično pripravo svojih članov, s posebno pozornostjo do mladincev.
-	Pozorno želi spreminjati in spodbujati pobude, ki prispevajo k rasti stroke.
-	Uvajati prireditve v zvezi s športnim ribolovom, oz. z muharjenjem.
-	Sodelovati Zeti pri pobudah za varstvo okolja in pri zatiranju divjega ribolova.
Ob vsem tem pa je nazadnje najpomembnejše, da imajo člani društva Carnik tudi ob rekreaciji možnost gojiti tiste vrednote, ki so za Slovence v Italiji življenjskega pomena.
Tri ženske so bile ranjene, od teh ena hudo, v čelnem trčenju včeraj popoldne med golfom in peugeotom 305 v Sovodnjah (na sliki - foto Bumbaca). Vozili sta trčili na nevarnem ovinku tik pred vasjo prihajajoč iz zagrajske smeri. Pri tem je bila najhuje ranjena 60-letna Rina Meden iz Gorice, Ul. brig. Sas-sari, ki si je zlomila stegnenico na desni nogi, levo zapestje in dobila druge poškodbe. Sprejeli so jo v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 90 dneh. Samo nekaj udarcev in lažjih ran je dobila njena sestra, 57-letna Margherita Meden, ki se je peljala v istem avtomobilu, medtem ko se bo morala 20-letna Genny Furlan iz Zdravščin, ki se je peljala v drugem avtomobilu, zdraviti 30 dni v kirurškem oddelku zaradio zloma prsnice in udarce v hrbtenico.
_______________KINO
GORICA
VHTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 17.15- 19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman.
TRZIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Blue in the face«. I. Harvey Keitel, Lou Reed, Madonna.
ra RAZSTAVE
NA SEDEŽU DRUŠTVA SABOTIN (v bivši šoli) v Stmavru bodo jutri ob 20. uri odprli rfazstavo Mirka Maraža, “umetnika živih korenin”. Pela bosta moški zbor Stmaver in mešani Podgora.
V SOCIALNEM CENTRU v Ul Baiamonti v Gorici bodo jutri ob 10. uri odprti razstavo slik in študij Na-zaria Zambaldija. Mladi umetnik iz Trenta je v zadnjem letu služboval kot oporečnik v občinski ludo-teki. Predstavil bo dela, M so nastala v tem obdobju.
M PRIREDITVE
V SREDISCU DANICA NA VRHU bo jutri ob 20. uri proslava ob dnevu slovenske kulture. Nastopata moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline in mladinski odsek društva Danica z recitalom o Kosovelu.
KD OTON ZUPANČIČ vabi v četrtek, 15. februarja, ob 20.30 v dom A. Budala v Standrežu na predavanje zgodovinarja Borisa M. Gombača o osvoboditvi Trsta in Gorice. Večer bodo obogatili s predvajanjem originalnih filmskih posnetkov o osvoboditvi teh krajev.
a ŠOLSKE VESTI
NA SEDEŽU SDZPI
sprejemajo prijave za strokovni tečaj za natakarje. Tečaj bo trajal skupno 400 ur (od tega 150 ur prakse). Rok za prijavo zapade že v prihodnjih dneh. Pojasnila in prijave: na sedežu SDZPI, tel. 81826, ali na sedežu SGZ v Rimski utici 20.
□ OBVESTILA
ČLANI KMEČKE BANKE
so vabljeni na izredni občni zbor v nedeljo, 11. t.m., ob 10. uri v Kulturnem domu v Gorici. Zaradi izredno pomembnih sklepov na dnevnem redu (dokapitaliazacija, novi statut), ki bodo odločilni za bodočnost banke in ki morajo biti nujno odobreni z dvotretjinsko večino, se toplo priporoča polnoštevilna udeležba. Kdor se občnega zbora res ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa.
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH obvešča, da je v teku postopek za spremembo regulacijskega načrta. Občani, ki prosijo ali predlagajo spremembe, naj vloge predložijo najkasneje do 10. februarja.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE priredi 5. kongres sekcije, Id bo v osnovni šoli v Jamljah danes s pričetkom ob 19. uri.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.00, Giovanna Battiston, vd. Pa-dovan iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; ob 10.25, Giuseppe Bottaz iz splošne bolnišnice v Gradišče; ob 10.30, Nerina Fanin, por. Venier iz splošne bolnišnice v Ločnik; ob 12.30 Giorgio Clansig iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
Kolektiv Kulturnega doma Gorica in člani zadruge Maja izrekajo občuteno sožalje Maši in svojcem, ob izgubi drage none Pepce.
DAVKI / POLŽEVA BIROKRACIJA
Davkarija očitno še ni spoznala, da je čas zlato
Možnosti za varčevanje so
RIM - Davčni upravi bi zadostovalo porabiti milijardo 300 milijonov lir, pa bi prihranila 330 milijard, kolikor jih porabi za plačilo slanih obresti na davčna povračila. O tem se bodo prepričali tudi elani parlamentarne komisije za finance v poslanski zbornici, ko bodo obiskali rimski center za storitve, kjer želijo sami preveriti položaj na področju vračanja davčnih kreditov.
Parlamentarci, ki so napovedali svoj obisk ob odobritvi zakona, ki določa nadaljnjih 8.700 milijard lir za davčna povračila v obliki državnih vrednotnic, želijo odkriti vzroke za zamujanje teg povračil. »Upamo, da pridejo kmalu,« pravi direktor rimskega centra, v katerem obdelajo najveeje število davčnih prijhav dohodka. »Pokazal jim bom projekt, ki sem ga pripravil in poslal na finančno ministrstvo. Na njegovi osnovi bi davkarija prihranila, pravice državljanov pa bi bile spoštovane.«
Direktor Calciano je pripravil načrt, po katerem naj bi vsak njegov uslužbenec pregledal na dan 46 davCnih prijav (zdaj jih 31), za kar bi bilo treba porabiti 1, 3 milijarde lir za plačilo nadurnega dela. V zameno bi do konca junija vrnili za približno 1.500 milijard lir davCnih kreditov, ki se nanašajo na obrazce 760 (to so tisti, ki jih izpolnjujejo družbe), s čemer bi prihranili 330 milijard lir obresti.
Pa to še ni vse. S tem sistemom bi lahko dosegli tudi odkritje za okrog 340 milijard neplačanih davkov, ki bi jih lahko takoj zasegli na raCun morebitnih kreditov. Za njihovo izterjanje vsekakor ne bi bile potrebne
davčne inšpekcije. Na-Crt, ki ga je pripravil direktor rimskega storitvenega centra bi omogočil obdelavo vseh prijav družb za leta 1990, 1991 in 1992. Davčni krediti izpred 1990. leta so bili namreč skoraj v celoti poravnani.
NajveCji problem pri vračanju davCnih kreditov je torej pomanjkanje osebja. Samo v Rimu jih manjka 230, saj jih dela 530 od predvidenih 760. Kljub temu pa bo odobritev zakona, ki zagotavlja nova sredstva za povračilo večjih davCnih kreditov do leta 1992, imela ugodne posledice tudi za davkoplačevalce, ki uporabljajo davčno prijavo 740 z nižjimi davčnimi krediti. »Glede na to, da bomo družbam plačali kredite z državnimi vrednotnicami,« pravi Calciano, »bo do konca letošnjega leta mogoCe izplačati davCna povračila tudi odvisnim delavcem, kar je sicer avtomatizirano. VeC Časa pa bo potrebno za obrazce 740, ki so jih izpolnili samostojni delavci.«
Kaj pa za davčne prijave po letu 1992? Za leto 1993 so tako samostojni delavci kot podjetniki že lahko uporabili davčni tekoCi račun, s pomočjo katerega lahko morebitne kredite odštejejo od zneska, ki ga morajo plačati za davke. Za povračilo davCnih kreditov do vključno leta 1992 z državnimi vrednotnicami pa morajo interesenti vložiti prošnjo (do 31. decembra letos), saj jih v nasprotnem primeru Caka običajno dolg postopek. V tolažbo lahko dodamo, da se je dolgost tega potopka v zadnjem Času vendarle skrajšala in prešla od povprečno več kot štirih let na manj kot tri leta.
Tretja faza EU za Italijo ni »tabu«
RIM - Predsednik Fiata Gianni Agnelli je prepričan, dahi za spoštovanje maastrichtskih etap zadostoval za leto 1997 finančni zakon v vrednosti do največ 50 tisoč milijard lir. To bi bila cena, ki bi jo bilo mogoCe plačati, pa Čeprav z nekoliko nejevolje. Sicer pa Agnelli noCe niti slišati o možnosti, da se Italija ne bi napotila v Evropo, kajti cena za tako izbiro bi bila veliko višja kot v primeru prilagoditve maastrichtskim kriterijem.
Hitra odobritev finančnega zakona 1996, končanje procesa obnove kolektivnih delovnih pogodb v skladu z zahtevo po omejevanju inflacije in pospešitev privatizacij so glavne naloge, ki jih Italiji predpisuje predsednik Združenja za evropsko monetarno unijo Etienne Davignon, Ce hoče država v tretjo fazo Evropske unije. Predsednik Istata Alberto Zuliani pa je prepričan, da se približevanje med državami EU počasi, vendar vztrajno nadaljuje.
Inflacijska stopnja letos pod 4,5 odst
RIM - V letošnjem letu bi se morala inflacijska stopnja znižati pod raven 4, 5 odstotka, že marca pa je pričakovati, da bo padla na 5 odstotkov. Predvidevanje izhaja iz poročila o gibanju cen, ki ga je pripravila zveza trgovinskih zbornic Unioncamere in ki predvideva, da bo letošnja povprečna inflacijska stopnja nihala okrog 4, 3 odstotka, medtem ko se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih ne bi smele povečati za veC kot 3, 8 odstotka. Lani so cene rasle s 5, 4-odstotno stopnjo, kar pomeni, da ni bilo mogoče spoštovati programirane stopnje 4, 7 odstotka, ki jo je zacrtala vlada maja lani. Znaki za bližnje umirjanje inflacije so v zadnjih mesecih vse bolj izraziti, kar potrjuje tudi zmanjšana rast cen pri proizvajalcih, ki pa se bodo morale zaradi vse ostrejše tržne konkurence v prihodnje še bolj omejevati. To pa bo seveda blaga-dejno vplivalo na gibanje inflacije na področju široke porabe.
	PET PON TOR SRE ČET					
j	I 15I /	80,9 15' <	rzfl 151	J2& is;	75,9 157	4,6
T		\				
10 DM\		629 101	iJfi 10) jgt	-	h,7 101 ftlllu	>7,7 106 ***nn	59 m
						
Na borzi prevladuje klima zaupanja
MILAN - Tudi včeraj je na denarnem trgu prevladovalo popolno mrtvilo. Dolar, ki se nahaja pri dokaj dobrem zdravju, vpliva na stabilnost mednarodnih trgov, medtem ko se je lira tudi včeraj nekoliko okrepila do marke. Precej živahno pa je bilo v zameno na milanskem delniškem trgu, kjer so posli zacveteli posebno v zadnjem delu sestanka. Vredni so bili 720 milijard lir, vsi indeksi pa so napredovali: MIB za 0, 75 odstotka (kar je 7, 3 odstotka veC kot v začetku leta), Mib-tel za 1, 57 odstotka in se tako spet vrnil nad raven 10.000, Mib-30 pa za 1, 56 odstotka.
PODJETJA / »ANAGRAFSKA REVOLUCIJA«
V Trstu prvi informatiziran register podjetij
Projekt je Unioncamere zaupala prav tržaški zbornici
TRST - Tržaška Trgovinska zbornica bo prva v Italiji uvedla register podjetij z informatiziranim sistemom arhiviranja dokumentov pravne veljave. Konzorcij italijanskih trgovinskih zbornic za informatiko Infocamere je namreč prav tukajšnji zbornici poveril realizacijo projekta pilota za informatizirano arhiviranje dokumentov na optične diskete. Novost so včeraj na tiskovni konferenci predstavili predsednik tržaške zbornice Adalberto Donaggio, predsednik pristojne sekcije tržaškega sodišča Alberto Chiozzi in generalni tajnik Trgovinske zbornice Archan-gelo Flaminio.
Anagraf družb in vseh ekonomskih dejavnosti Caka torej prava revolucija, je dejal Donaggio, saj bo od 19. februarja začel delovati nov register podjetij, ki bo nadomestil tako dosedanji register družb na sodiščih kot registre tvrdk pri trgovinskih zbornicah. Gre za eno najveCjih inovacij, ki jih je vnesel zakon o reformi trgovinskih zbornic (št. 580/1993) in s katero je odpravil veC kot 50 let trajajoče »začasno« stanje na tem področju. Toda ne gre samo za prenos sedeža in pristojnosti od sodišča na trgovinsko zbornico, ampak tudi za vsebinsko spremembo oziroma izpopolnitev registrskega sistema. V
nov register bodo namreč vpisani praktično vsi ekonomski operaterji ne glede na njihovo pravno obliko ali področje dejavnosti. To pomeni, da bodo v njem poleg družb, ekonomskih ustanov in trgovskih podjetij tudi kmetijska podjetja, neposredni obdelovalci, mali podjetniki, obrtniki in vsi tisti, ki opravljajo katero od gospodarskih dejavnosti brez podjetniške oblike in brez zaščite poklicne zbornice. Za vpis novih družb in individualnih podjetij v register bo torej odslej skrbela Trgovinska zbornica, ki bo vodila tudi arhiv REA (zbirko ekonomskih in administrativnih vesti), izdajala vse dokumente, ki se nanašajo na register in arhiv, ter izvajala tudi žigosanje in oštevilčenje družbenih knjig. Sodišče pa bo v teku leta postopno preselilo na zbornico tudi ves arhiv registra družb, tako da nastal enoten angraf podjetij z izključno pristojnostjo za vso pokrajino.
Za sedež novega informatiziranega anagrafa podjetij je zbornica izbrala prostore, ki jih trenutno zaseda borza. Iz Trsta bo torej v teh dneh stekel proces, ki bi moral po predvidevanjih do 26. januarja prihodnje leto zajeti vso državo. Ali se bo to res zgodilo - in dvom je najbrž veC kot upravičen - pa bo pokazal čas.
NOVICE
V Vidmu odprli 31. sejem Agriest
VIDEM - Deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zoppolato je vCeraj na videmskem sejmišču v Tor-reanu di Martignacu odprl 31. sejem Agriest, eno najveCjih kmetijskih razstavnih prireditev v severni Italiji. Letos se je udeležuje 250 razstavljalcev, ki predstavljajo veC kot tisoč proizvajalcev. Po besedah predsednika videmske sejemske ustanove Maiuizia Franza odpira Agriest letošnji sejemski koledar, ki ga bodo obogatile nove manifestacije. Franz je opozoril tudi na pomen primarnega sektorja v Furlaniji - Julijski krajini in njegov prispevek k ustvarjanju bruto domačega proizvoda, sejem Agriest pa s svojo promocijsko in komercialno vlogo pomaga pri razvoju kmetijskega sektorja. Odbornik Zoppolato pa je opozoril, da kmetijstvo potrebuje nov deželni načrt, reformo agrarnega kredita in komercialno širitev na nove trge. Prav zato bodo morale v tej reformi aktivno sodelovati tudi banke, je dejal Zoppolato.
Agriest, ki bo na ogled do 12. februarja, si bo ogledalo tudi veC kot dva tisoC avstrijskih operaterjev, v sejemskem programu pa je tudi veC posvetovanj in srečanj med operaterji.
Srečanje o zaprtju obrata Stefanel v San Vitu
PORDENON - O položaju, ki je nastal po odločitvi družbe Stefanel, da zapre tekstilni obrat v San Vitu al Tagliamentu in vso svojo proizvodnjo koncentrira v Venetu, je včeraj deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton razpravljal z Zupani tamkajšnjih občin. Dogovorih so se za usklajen nastop vseh institucionalnih predstavnikov, sindikatov in delavcev, oblasti pa bodo medtem podprle vse sindikalne akcije prizadetih delavcev. Na srečanju je prišla do izraza tudi ostra kritika metode, ki jo je uporabilo podjetje Stefanel, ko je preprosto oznanilo svoj sklep o zaprtju obrata brez vsakršne utemeljitve ah predloga o usodi zaposlenih.
		8. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
	2 i	valuta	nakupni	prodajni
	I	ameriški dolar	1553,00	1601,00
		nemška marka	1051,00	1083,00
	1	francoski frank	305,00	315,00
	sl	holandski gulden	937,00	965,00
		belgijski frank	50,70	52,80
	it	funtšterling	2384,00	2456,00
	it	irski šterling	2451,00	2526,00
	1 5	danska krona	271,00	279,00
	<5	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1136,00	1171,00
	1?	japonski jen	14,40	15,00
	§2	švicarski frank	1281,00	1320,00
	?.|	avstrijski šiling	149,00	153,50
	TČ S	non/eška krona	240,00	248,00
	it	švedska krona	222,00	228,00
		portugalski escudo	10,10	10,50
	:= ;	španska pezeta	12,40	13,00
	§	avstralski dolar	1172,00	1208,00
	9	madžarski florint	11,00	14,00
	?	slovenski tolar	11,30	11,90
	3	hrvaška kuna	265,00	290,00
												
8. FEBRUAR 1996	v LIRAH			8, FEBRUAR 1996	v LIRAH				2. FEBRUAR 1996	v DEM		
valuta	nakupni	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1561.00 1057.00 305.00 935.00 50,90 2377.00 2446.00 271.00 6,30 1135.00 1286.00 148,80 11,40	1591.00 1075.00 315.00 960.00 52,70 2457.00 2541.00 281.00 6.90 1170.00 1311.00 153,30 11.90		ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar	-	1574,640 1956,960 1065,890 310,210 2419,120 951,900 51,849 12,654 275,290 2487,140 6,449 10,260 1152,990 14,766 1306,100 151,580 244,280 223,960 342,240 1194,360	-		ameriški dolar funtšterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka	1.4848 2.2532 2.325 1.0792 89.182 121.88 4.8543 29.057 25.701 22.842 21.3 0.9381 14.201 1.1845 0.9619 1.3957 32,543	1.4888 2.2602 2.332 1.0832 89.282 121.88 4.8643 29.117 25.851 22.902 21.36 0.9421 14.221 1.1885 0.9649 1.3972 32.623	1.4928 2.2672 2.339 1.0872 89.402 122,08 4.8743 29.177 25.911 22.962 21.42 0.9461 14.241 1.1925 0.9679 1.3987 32.703
PRED DANAŠNJIM GOSTOVANJEM MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Z IZTROHNJENIM SRCEM
Flisaijevo soočenje
s Prešernom človekom
O Evaldu Flisarju (roj. 1945), nadvse plodnem slovenskem pisatelju in dramatiku (in sedanjem predsedniku Društva slovenskih pisateljev), bi že nekam težko dodali Se kak izviren priznaval-ni pridevnik k vrsti tistih, ki so jih o njem že zapisala - ob izjemni uspešnici Čarovnikov vajenec (1986) in nič manj uspešnih potopisih in dramah v 90. letih (Kaj pa Leonardo, Jutri bo lepše, Tristan in Izolda, Stric iz Amerike) -kritiška in publicistična peresa na Slovenskem. Pisatelj je za nas Se posebej zanimiv, ker je dvojezičen (piše in objavlja tudi v angleščini, njegove drame igrajo tudi na tujem) in ker je vnesel v slovensko literaturo izkušnjo duhovnosti, v kateri je zasidral tudi svoje dobro grajene drame. Končno: nic ideologije, nič politike! Flisar piše velike in moCne zgodbe in drame o človeku našega Časa. V Trstu bo danes gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z njegovo dramo Iztrohnjeno srce, ki so jo v Ljubljani krstno uprizorili oktobra lani. Delo je v Sloveniji dvignilo precej prahu in doživelo različne razčlenitve, tudi zelo laskave ocene.
Knjižna izdaja vaše »drame o gosjem peresu« vsebuje poleg razčlenitve Tee Stoka tudi vaš esej »Drama o Prešernu? Nemogoče!«, v katerem navajate misel, da je Prešeren na Slovenskem tabu tema. Ali je res? Navsezadnje se literarna zgodovina še danes ukvarja z njim.
Priče smo nenavadnemu paradoksu: Prešeren je tabu tema ravno zato, ker so si ga rezervirale zase preštevilne skupine, od strokovnih, literarno zgodovinskih, do »ljubiteljev slovenske besede«, pa do mitomanov, ki so pripravljeni braniti njegovo nedotakljivost s fašistično aroganco. Drugim narodom so ustvarili skupinsko zavest vojskovodje, kralji, osvajalci, Slovenci smo morali v ta namen uporabiti (in s tem do neke mere zlorabiti) pesnika. Zdaj je Prešeren tako zelo »naš«, da ni skoraj nikogar, ki v tem občutku lastništva ne bi videl pravice, da o Prešernu izreka mnenja in ga brani pred domnevnimi napadi na njegovo Čast. Avtor, ki bi rad to »narodno svetinjo« prikazal predvsem kot človeka z vsemi njegovimi hibami in protislovji, tvega, da se mu bo na glavo vsula ploha očitkov, ki nimajo nikakršne zveze s tem, kako je opravil nalogo, ampak so izraz nezadovoljstva, ker je prikazal Prešerna drugače, kot si ga je ta ali oni predstavljal. Lahko bi napisal tisoč različnih verzij, pa ne bi izpolnil pričakovanj polovice Slovencev, kaj šele vseh.
2e na začetku sem vedel, da zaradi vrašCenosti glavnega lika v naše psihično tkivo ne bom mogel napisati avtohtonega dramskega dela in da bom v osnovi ustvarjal predvsem literarno dramski portret. Vedel sem tudi, da ga bo večina ljudi kot portret tudi ocenjevala in da bodo ocene toliko manj ugodne, kolikor bolj bo portret oddaljen od njihove lastne predstave. 2e
sama izbira Prešerna za glavni lik me je vklešCila med tnalo in nakovalo, kajti nekateri vedo o njem premalo, drugi pa vse. Za prve bi moral napisati drugačno dramo kot za druge, z drugačno mero in izborom informacij o likih in njihovem Času. Izbral sem srednjo pot, a tudi to so mi nekateri očitali.
Zakaj sem se, glede na vse povedano, vendarle odločil, da se lotim projekta? ReCeno mi je bilo, da sta ga pred mano, zavedajoč se pasti in verjetnega izida, odklonila že Jančar in Jovanovič. Mislim, da je na koncu, po vseh odločitvah proti, prevladala moja donkihotska trma.
V svojem eseju govorite o identifikacijskih stičnih točkah s Prešernom človekom in med drugim pravite, da je tako za vas kot zanj značilna razpetost med platonsko in Čutno erotiko. To se mi zdi pri takšnem svetovljanu in tako izobraženem Človeku, kot ste vi, nadvse Čudno. Ali moramo res v nedogled poslušati in brati, tudi doživljati v medsebojnih odnosih, da je vse telesno, Čutno nekaj grdega, negativnega? Ali nismo lepi tudi kot nagonska bitja? In ali se vam ne zdi, da je Prešernov problem nekoliko anahronističen, medtem ko je Ana Jelovškova žrtev svojih in družbenih ter Prešernovih predsodkov?
Razpetost med platonsko in čutno erotiko ne pomeni, da je druga v primerjavi s prvo nekaj grdega. Obe sta lepi ali grdi glede na kontekst in občutke udeležencev odnosa. Tudi kot nagonska bitja smo lahko lepi, kakor smo lahko pokvarjeni ter zlagani v duhovni ljubezni, celo do Boga. Toda spolni nagon nas nenehno poriva na rob skušnjav: da hlepimo po neCem, kar nam ne pripada; da si tisto, kar sicer smemo uživati, lastimo, Čeprav ni naše; da
lažemo, varamo, povzročamo trpljenje; da se brezplodno šopirimo, ker bi radi naredili vtis na nasprotni spol. V strahu pred temi nevarnosti, v poskusu, da se jim izognemo, se v nas krepi želja po manj nevarni ljubezni, po zaupanju, oboževanju, prijateljstvu; po ljubezni, ki daje in ničesar ne jemlje, pa naj bo to ljubezen do ženske, moškega, prijatelja, otroka, Boga. V sebi nosimo dve vrsti ljubezni, ki sta le redko usklajeni, ponavadi nihamo od ene do druge, se rešujemo iz ene v drugo. Prešeren je znal to razpetost, romantično ljubezen do Julije na eni strani in Čutno ljubezen do Ane, matere svojih otrok, na drugi, sprememniti v ogenj, iz katerega je klila njegova poezija. Da konflikta ni mogel ali hotel razrešiti, je bilo sicer pogubno za njegov duševni mir in je botrovalo marsikateri napačni odločitvi, toda poezija nikoli ne raste iz spočite in site in zadovoljne duše, kar je Prešeren vedel. »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru.«
Prešernovo hrepenenje po Absolutnem in njegov odnos do katoliške Cerkve ste v svoji igri postavili v nevarno bližino njegovega erotičnega problema. Zakaj, in kako?
»Nevarno« zgolj s stališča krščanske dogme, ki pripisuje vsem oblikam erotike hudičev izvor. DrugaCe pa so nam psihologi že zdavnaj dokazali, da sta erotična in religiozna ekstaza le dve plati iste medalje, sle po spoju z ljubljenim bitjem. Da Prešeren, genialen pesnik in globoko duhoven Človek, ne bi v svojem bistvu hrepenel po Absolutnem, po doumetju resnice o skrivnosti kozmosa in življenja, se mi enostavno ne zdi mogoCe.
Ponavljam, kar sem zapisal v svojem eseju: takšno enostransko dioptrijo nam je vsi-
lila psihološko neinformirana, marksistično sociološka in literarno pozitivistična šola razmišljanja. Prešeren je vse življenje iskal Boga, na to bi morali pomisliti že zato, ker se mu je tako na ves glas odrekal. Pot do Boga mu je zapirala krščanska Cerkev, ki si je Boga tako samoumevno lastila in v kateri je videl utelešenje vsega tistega, kar se mu je kot pesniku in človeku najbolj upiralo. Zato je iskal božjo bližino po vzporedni, svojemu stanu primernejši poti: skozi romantično ljubezen do idealizirane ženske, skozi projekcijo idealnih, božanskih lastnosti na nasprotni spol, ki je daleC od Človeške ljubezni, saj le ta nujno vključuje tudi prijateljstvo.
Romantična ljubezen je vse od trubadurskih Časov nadomestilo za versko ekstazo, iskanje božanskosti, ognja z nebes, in hkrati kanal, po katerem se, kot pravi psiholog Johnson, strašna sila božje navzočnosti pretaka v vsakdanje človeško življenje. Sele pred smrtjo si Prešeren upa priznati, da bi svojo temeljno razdvojenost lahko zacelil le v Bogu.
Prešerna ste prikazali kot Človeka, ki ve preveč, da bi bil preprost, ne ve pa dovolj, da bi bil cel. Zapisali ste, da je "njegova tragičnost v tem, da si je moral in znal celiti svoje rane samo s poezijo, uvid pa je vedno dosegel prepozno”.
Romantična ljubezen je bila zmotna pot v božjo bližino, transmutacija te ljubezni v poezijo pa je bila uresničenje te bližine. Prepričan sem, in v drami to prikazujem, da je pred smrtjo spregledal: se pravi, dal je prava imena strašnim silam, ki so gospo-
darile z njegovim življenjem. Pravzaprav si je, zavedno ali ne, odrešitev izpesnil že v Krstu pri Savici, v katerem je ljubezen do Bogomile prelevila Crtomira iz vojščaka v svečenika; v enem od končnih prizorov drame se Nanika in Julija Prešernu v predsmrtnih prividih prikažeta z roko v roki kot Bogomila. Ta prizor, za moje videnje drame ključnega pomena, so uprizo-ritelji žal izpustili.
Vašo dramo odlikuje poleg iznajdljivosti (med znane osebe iz Prešernovega življenja ste postavili nepozaben in večpomenski lik Gosjeper-ca) tudi zelo fina ironija. Tudi sam jezik, pogosto sposojen pri Prešernu, večkrat deluje v dramski situaciji boleče posmehljivo. Kaj je za vas smešno?
Smešnosti je veC vrst, od preproste kmečke dovtipnosti do situacijske nerodnosti, pa do verbalne duhovitosti in, kot ste rekli, ironije, povezane s subtilnimi niansami jezika in skupne kulture. Duhovitost v mojih tekstih je praviloma verbalna in vsebuje prvine sarkazma ter ironije, tu se mi pac pozna vpliv Anglije, kjer sem preživel sedemnajst let. Predvsem pa je, kot sem to že povedal drugje, smešnost zame vedno povezana z bolečino, z izgubo: dostojanstva, velikih in malih iluzij, razuma, objektivne distance do samega sebe in podobno. Zato je mogoče vse moje drame opredeliti kot tragikomedije, in takšna je, Čeprav v bistvu žalostinka, tudi drama o Prešernu. Prešeren je bil na svoj zagrenjen način izjemno duhovit Človek, in to velja tudi za njegove prijatelje, predvsem za Andreja Smoleta.
Kako ste zadovoljni s pred-
stavo? Ali so uprizoritelji, kot ste želeli, res interpretirali like kot dramske, ne pa kot zgodovinske osebe?
S predstavo sem, kar se pri meni redko zgodi, v glavnem zadovoljen, čeprav bi seveda imel par pomislekov, pretežno drobnih pripomb o, recimo, glasbi in podobno. Na splošno pa lahko reCem, da sva se z Zvonetom Šedlbauerjem skozi besede, ki sem jih jaz napisal in on postavil na oder, ujela mnogo bolj, kot je to pri takšnih reCeh običajno. Imel je, skratka, posluh za moje avtorske posebnosti. Predvsem pa mi je naredil uslugo z izbiro igralcev, od katerih so vsi zelo dobri, nekateri pa naravnost fenomenalni, še posebej glede na zgodovinsko obremenjenost vlog, ki jih seveda niso mogli interpretirati tako svobodno, kot bi lahko izmišljene, Ciste dramske like.
Kakšni so bili odzivi na vašo dramo pri kritiki, pri literarnih zgodovinarjih, občinstvu, prijateljih?
Mislim, da so se nekateri kritiki, kar zadeva to mojo dramo, precej zmotili, od tistih, ki so mi očitali, da sem Prešerna pahnil s piedestala in ga porinil v blato, do tistih, resnejših, ki se niso mogli sprijazniti z biografsko, epizodno, shakespearijansko strukturo drame in so od mene zahtevali, skoraj kot da je to edina veljavna oblika, zaprto, tektonsko, ibsenovsko dramo karakternega konflikta, do onih, manj resnih, ki so pričakovali, da bom v drami prikazal nekakšna nova, literarno zgodovinska dejstva o Prešernovem življenju. Občutek imam, da sem s to dramo na neki naCin segel do slovenske narodne podzaveti, da sem na neki način, kot Čutijo nekateri, Čeprav tega ne priznajo, oskrunil Očeta, in da se to pac ne dela.
Edini kritik, ki se je drame o Prešernu lotil pošteno, z vsem svojim znanjem, zavedajoč se problemov, ki so nujno povezani s takšnim tekstom, je Lojze Smasek, ki je v "Večeru” poleg argumentirane hvale navedel tudi najpomembnejšo misel: da je Iztrohnjeno srce igra, ”ki ne idealizira pesnika, ampak oblikuje Človeka z vsemi njegovimi napakami, slabostmi ter tudi lepotami, dragocenostmi, ki je bil lahko tudi velik pesnik, in pesnika, ki je vedno ostal človek”.
Zdi se mi, da je tisto, kar moti druge, nekaj zelo prepo-stega: ne morejo prenesti soočenja s Prešernom človekom. Isto bi lahko rekel za publiko:	eni sprejemajo
Prešernovo krhko, protislovno podobo z nekakšnim olajšanjem, hvaležno, kot da so dobili odvezo, drugi pa so ogorčeni, ali pa enostavno ne zmorejo preskoka v vero, da se Prešeren lahko sprehaja po odru pred njimi. Najbolj hvaležni gledalci so študentje in dijaki: za njih je pravo o-lajšanje spoznati pesnika kot meso in kri. Morda zato, ker še vedo ali vsaj slutijo, da velika poezija ne raste iz pokončne drže, ampak iz kaosa in majhnosti življenja.
Hvala lepa za odgovore.
Ivanka Hergold
Evald Flisar
Iztrohnjeno srce
Drama o gosjem peresu
mmm Cj||S m
KONCERT GLASBENE MATICE
Prepričljiva izvedba dua Šiškovič-Arciulli
Busonijeve Bagatelle predstavila v vedrem zanosu
Na petem večeru letošnje koncertne sezone Glasbene matice sta v tržaškem Kulturnem domu nastopila violinist Črtomir SiškoviC in pianist Emanuele Arciuli z zanimivim sporedom že zaradi tega, ker sta vanj uvrstila dela, ki se ne pojavljajo Cesto na koncertnem odru: mimo Kogojeva Preludija, Portreta in Andan-te smo spoznali še Buso-nijevo Sonato op. 36a št. 2 v e-molu in njegove štiri Bagatelle op. 28.
Vsekakor je umetniško najizpovednejša Sonata, v kateri je izrazno razbohot-nejši klavirski part. Pri tem smo se srečali z izvrstnim pianistom in umetnikom, ki je s prefinjenim
muzikalnim občutjem izoblikoval svoj povedno napet delež. Vendar se je smiselno zlival v skupno muziciranje z violinskim partnerjem. V medsebojni skladnosti in prepričljivem vedrem zanosu sta predstavila Bagatelle.
Kogojeva dela so bila zelo dobro naštudirana in po svoji umetniški danosti dojeta. V interpretiranju so se odražali poglobljenost zajemanja, iskrenost doživljanja in neposreden intimen odziv, zlasti pri Andante. Pripomniti moram še, da je Jakob Jež, dober poznavalec Kogojeve glasbe oziroma njegove ustvarjalnosti, izvrstno in domiselno dopolnil njegov ne popolnoma do-
rečeni »Portret«, ki je s tem dobil svojo dokončnost in polnost izraza.
Čeprav se je nekaterim spored zdel premalo zanimiv, celo monoton, je do-
bra izvedba interpretativno prepričljivih izvajalcev pritegnila poslušalce, ki so celo izzvali ob koncu še dodatek.
Ivan Silič
Beethovnova misel s fantazijo
Med publiko, ki polni naše koncertne dvorane, marsikdo nestrpno pričakuje, da se bo nastopajočemu zgodilo kaj nepričakovanega. Čelistu lahko očala zdrsijo z nosu, violinistu morda poči struna, pianist bi se bil lahko spotaknil ob stol. Našim "ljubiteljem" nepričakovanega se je v ponedeljek, 5. februarja končno potešilo poželenje: za tržaško koncertno društvo je v gledališču Rossetti nastopil II Trio di Milano, na drugem večeru z Beethovnovimi klavirskimi trii. Tokrat je nepričakovanega dogodka bila deležna violinistka Marjana Sirbu.
Večkrat se tudi nam zgodi, ko beremo roman, da se začne zaradi vezave ena stran "neubogljivo” dvigati, da jo moramo stalno krotiti s prsti, če že ne držimo knjige v rokah. Komično pa je, če se to dogaja glasbeniku na koncertu, da si mora pomagati med pavzami - tako je bilo v prvi skladbi večera, Beethovnovemu prvemu klavirskemu triu op. 1. Žrtev usode pa je bila omenjena violinistka Marjana Sirbu.
Sicer je Trio di Milano začel z globoko ubranostjo in obetala se
je izvrstna izvedba. Začetna nepazljivost publike je postopoma onemela. Komorna skupina je v osrednjem Adagio cantabile razkazala kako globoko prevzame Beethovnova glasba, in kljub temu, da je Trio v es-duru mladostna skladba. Pravijo, da je Haydn slišal to umetnino in ostal presenečen, saj si Beethoven upa že samosvojih izraznih prijemov. Med najbolj virtuoznimi pasažami zadnjega stavka pa je violinistki ponagajala stran partiture, in koncentracija je bila takoj mimo - z intonacijo vred. Našim ljubiteljem nepričakovanega se je torej zadovoljivo dvignil srčni utrip.
Marjana Sirbu si je opomogla komaj v naslednjih variacijah na Miillerjevo temo op. 121/A. Naj Ballolova periodizacija ne zavaja, skladba je delo iz Beethovnovega srednjega obodbja, in začetni Adagio Assai v G-molu to potrjuje, kljub ležernosti sledečih desetih variacij v G-duru.
Trio di Milano smo tokrat poslušali drugič in potrdimo lahko svoje sugestije iz prvega večera. Duša ansambla je pianist Bruno Canino. Slednji oblikuje Be-
ethovnovo misel z največjo fantazijo, sledi mu čelist Rocco Fi-lippini, medtem ko predstavlja violinistka temperametno noto skupine. Pravzaprav je Filippini idealen most med violino in klavirjem: glasbeniki se tako dopolnjujejo od galantnosti 'in magije klavirja prek čela do neizprosnosti violine, ki se v spevnih frazah prej umiri kakor razneži.
Trio pa prepričuje predvsem po oblikovanju glasbene misli, kar je bilo na dlani v zaključnem triu v B-duru op. 97, denimo v Pizzicato prehodu začetnega al-legro moderato ali varljivo galantnem začetku osrednjega Scherza, kjer nas potem Beethovnov kontrapunkt "popelje v neznano". Beethovnove kontrastne barve Trio di Milano podaja večkrat s črno-belo tehniko, kjer je pri godalih lepota tona upravičeno zapostavljena efektu.
Tudi tokrat je komorna igra te skupine predstavila predvsem konceptualnost svojega branja Beethovnih umetnin. Pričakujemo jo na zaključnem večeru 1. aprila.
C.R.
EVRIPIDOVE TROJANKE V ROSSETTIJU
Plameni Troje opozarjajo na krutost vojne
V izredno zgoščenem, skoraj natrpanem sporedu teh dni je Deželno stalno gledališče prejšnji teden predstavilo v Rossettijevi dvorani pretresljivo Evripidovo tragedijo Trojanke v učinkoviti postavitvi skupine Teatro del Carret-to.
Evripides je zadnji od treh velikih tragedov grške antike; njegova dela se od Ajshilovih in Sofok-lejevih razlikujejo zlasti po realistično prikazanih in psihološko poglobljenih značajih njegovih junakov in zlasti junakinj ter zaradi naklonjenosti do poražencev, kot v Trojankah, sklepnem delu niza treh tragedij, s katerimi se je predstavil na dramskem tekmovanju v Dionizovem gledališču v Atenah leta 415 pred našim štetjem. Prvi dve, Aleksandros in Palame-des, se nista ohranili, vemo vsekakor, da se je pri pisanju avtor naslanjal na homerska in posthomer-ska pripovedovanja o trojanski vojni. Isto velja tudi za tragedijo Hekaba (Hekuba), ki so jo uprizorili že leta 242 pred našim štetjem in v kateri nastopa ista glavna oseba, trojanska kraljica in Priamova žena.
Tragedija Trojanke je niz tožb trojanskih žensk, ki Čakajo, da jih po porazu njihovega rojstnega mesta grški zavojevalci odpeljejo v suženjstvo. Na nesrečno Hekabo, kraljico nekoC mogočnega mesta, ki objokuje ubitega moža in sinove, pada udarec za udarcem; hčer Polikseno žrtvujejo na Ahilovem grobu, deviška hči Kasan-dra je namenjena za ženo kralju Agamemnonu, snaha Andromaha, žena junaškega Hektorja, je namenjena Ahilovemu sinu Neoptolemu, medtem ko mora vnuček Astianakses umreti, ker se zmagovalci
bojijo, da bo nekoC obnovil veličino Troje. Ko Hekaba pokoplje iznakaženo trupelce, zmagovalci zažgejo mesto.
Režiserka Maria Grazia Cipriani, ki je s scenografom Grazianom Gregorijem pobudnica leta 1983 nastale skupine Teatro del Carretto, je tragedijo
V GORICI PREDSTAVITEV KNJIGE ZAZNAVE IN ODTENKI
Doživetja, vtisi in spoznanja Akta Rupla
”Ko resnično pričakujemo, je minuta desetletje, ko dočakamo resnico, je desetletje minuta.” To je moto knjižice Alda Rupla Zaznave in odtenki, ki so jo očinstvu predstavili v petek zvečer v prostorih Glasbene matice v Gorici. Rudi Pavšič je v imenu ZSKD pozdravil številno in pozorno občinstvo ter poudaril, da spada izdaja knjižice v prizadevanja, da bi obogatili izdajo publikacij, ki pričajo o goriški stvarnosti. Pri izdaji je sodelovala tudi komisija za kulturo pri SKGZ. Za uvod v literarni večer so poskrbele gojenke Glasbene matice. Gojenke Maja Kragelj, Neva Klanjšček in Martina Udrih so na klavirju izvedle skladbe De-bussyja, Chopina in Beethovna.
O avtorju in vsebini knjižice je spregovoril Marko Kravos. Predstavil nam je avtorja, ki sicer ni Goričan po rodu in ki je
svoja otroška leta preživel, kot sam pravi, v predmestju, in sicer pri Sv. Ivanu v Trstu. Morda zaradi notranjega nemira se ni posvetil samo eni dejavnosti. Bil je in je vsestransko prisoten v družbenem dogajanju na področju telesne kulture in psihomotorike, politike, kulture in publicistike.
Po mnenju Marka Kravosa je delo zelo intimna izpoved, ki se napaja pri osebni izkušnji; avtor izraža prostor in Cas, v katerem živi. Stilistična posebnost je v tem, da se vsak stavek začenja s Ko... in sicer s Časovnim veznikom, ki v bralcu ustvarja napetost; slednja pa ga vodi od prve do zadnje strani. Druga posebnost je v tem, da avtor ne piše vedno v prvi osebi, ampak v različnih govornih položajih.
Vsebina je porazdeljena na šest tematskih sklopov z naslovi Narava, Telo, Čustvenost,
Družba, Prizadetost, Minevanje. Beseda je nato prešla avtorju, ki se je 'zahvalil vsem, ki so pripomogli k oblikovanju in izdaji tega dela. Spremno besedo je napisala Nadja Marinčič, risbe je prispeval Silvan BevCar, lektoriral je Marjan Strancar, za opremo je poskrbel Daniel Jarc.
Rupel je povedal, da je dobil vzvod za opisovanje svojih intimnih občutkov med branjem podobnega osebno-izpovedne-ga dela goriškega pesnika Alberta Princisa. V nekaj dneh je tako zapisal večji del vtisov, celotno delo pa je nastalo v par mesecih. Pri tem je poudaril, da so se spoznanja oz. zaznave
oz. odtenki oblikovali v Času, lahko reCemo skozi celo življenje; ravno v tem trenutku pa je avtor začutil potrebo po tem, da jih napiše, saj se mu je odprla zapornica, oz. jez in je vse, kar se je nabralo v teku let, izrazil s pisano besedo. Po avtorjevem mnenju je tako odpiranje za slehernega človeka potrebno, saj to pomeni, da so se stvari v sebi le razčistile in lahko z njimi obračunamo.
Prijeten veCer, v teku katerega smo odkrili še eno plast avtorjeve osebnosti, ki smo jo do sedaj lahko le slutili, je Marko Kravos zaključil s spodbudo vsem prisotnim, da bi čimbolj intenzivno doživljali svoje življenje in se naučili oblikovati pojme o tem, kar doživljajo. Saj je ubesedovanje doživetij in pojmov pomembno zato, da postanejo izkušnje del osebe v njeni celoti in sicer telesa in duha.
Vlasta Jarc
in bolečino zasužnjenih Trojank osredotočila le tri osebe: Hekubo, ki pred obzidjem Iliona objokuje usodo mesta in usodo ujetnic, ki jih bodo odgnali v suženjstvo; Kasandro, ki v menadski blaznosti slavi vsiljeno poroko in napove nesreče, ki se zgrinjajo pred zmagovalci - Odisejevo desetletno tavanje in Agamemnov umor ter lastno smrt; in Andromaho. Grške zavojevalce predstavljata le dva nema moška, ki sta v popolni molčečnosti še bolj kruta.
Bledi obrazi in bele obleke treh žensk in rdeCi madeži krvi izstopajo v temnosivi sceni Graziana Gregorija, katere visoki zid se razpre le, da v jarki luci prikaže tragične prizore iz prihodnosti in žarenje goreče Troje. V predstavi je jasno občutena Evripidova obtožba vojne in krutosti zmagovalcev. Interpretacija treh nastopajočih igralk Monice Bucciantini, Elene Fan-nucci in Marine Remi je povsem prepričljiva in naravnost požrtvovalna; učinkovita je tudi nema prisotnost Uga Giulia Lu-rinija in Simona Olivija. K sugestivnemu učinku pomembno prispevajo glasbena kulisa Huberta VVestkemperja in luCi Giannija Pollinija.
(bov)
12
Petek, 9. februarja 1996
SVET
NOVICE
Tuđman naj bi Radoša potrdil za zagrebškega župana
ZAGREB - Hrvaška javnost je prek londonskega BBC izvedela, da sta vlada Zlatka Mateše in predsednik Franjo Tuđman za zagrebškega župana potrdila predlaganega liberalca Joža Radoša. To je BBC v pogovoru zaupal podpredsednik hrvaške vlade Bo-rislav Skeigo. Radoš je izjavil, da Se ne ve, ali bo Tuđman sprejel njegovo kandidaturo. Poudaril je, da je vse odvisno od spleta zunanjih in notranjih okoliščin. Ker je javnost za stališče hrvaške vlade izvedela po tej nenavadni poti, uradnega obvestila pa mediji še niso prejeli, je mogoče sklepati, da se Tuđman in njegova stranka glede Radoša še nista dokončno odločila. (G. G.)
Litvanski parlament odstavil premiera Slezevičiusa
BLIŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES
Peres napovedal predčasne volitve
Močno otežena izraelsko-sirska pogajanja
JERUZALEM, DAMASK (Reuter) - Izraelski premier Simon Peres je med obiskom ameriškega državnega sekretarja napovedal predčasne volitve, ki naj bi jih izvedli 28. maja. Peres se je Christopherju zahvalil, ker je sirskega predsednika prepričal, da bo pogovore nadaljeval kljub bližajočim se izraelskim volitvam.
Tel Aviv pa je včeraj - dan po Christopherjevem obisku -že sporočil, da je zelo majhna možnost, da bodo mirovni sporazum podpisali še letos, za kar si prizadeva predvsem Christopher. Glavni izraelski pogajalec Itamar Rabinovič je dejal, da se mora sirski predsednik Hafez Asad zavedati, da bo treba na pravi napredek
še nekaj časa počakati, čeprav sta se tako Izrael kot Sirija strinjala s Christopherjevim predlogom o nadaljevanju pogovorov, ki naj bi se začelo 26. februarja. Včeraj je svoj pesimizem glede novega kroga pogajanj izrazila tudi Sirija, ki je dejala, da izraelski politiki, ki so se začeli ubadati z volitvami, na pogajanjih kva-
rijo vzdušje. »Realna ocena nas ne navdaja z optimističnimi pričakovanji, saj doslej na izraelski strani ni bilo opaziti še nobenega žarka upanja,« je zapisal uradni dnevnik Ta-vra. Sirija je včeraj ZDA pozvala, naj z njo vzpostavijo normalne odnose, saj bodo s tem zelo veliko pripomogle k uspehu arabsko-izraelskega mirovnega procesa. Sirski zunanji minister Faruk Sara je dejal, da morajo ZDA odpraviti vse gospodarske sankcije proti Siriji, ki so jih uvedle zaradi obtožbe o podpiranju državnega terorizma.
Vodja Tsometa Rafael Efan se nadeja volilne zmage (Reuter)
VILNA (Reuter) - Litvanski parlament je včeraj izglasoval odstavitev premiera Adolfasa Slezevičiu-sa (na sliki: telefoto Reuter), ki je tako postal najnovejša in hkrati navidnejša žrtev že dva meseca trajajoče bančne krize. Poslanci so z veliko večino podprli odlok predsednika republike Algirdasa Braza-uskasa, s katerim je ta že pred dnevi odstavil ministrskega predsednika. Brazauskas je bil nezadovoljen zlasti s tem, kako se je Slezevičiusova vlada lotila reševanja bančne krize, ki je izbruhnila po tem, ko sta decembra - iz še ne povsem pojasnjenih razlogov - propadli največji Utvanski banki Innovati-on Bank in Litimpeks. Kaplja čez rob je bilo odkritje, da je (zdaj že nekdanji) premier le dva dni pred zaprtjem ene od omenjenih bank dvignil vse prihranke s svojega računa. Kljub temu je Slezevičius vse do zadnjega zavračal možnost, da »prostovoljno« odide s položaja. Za zdaj še ni znano, koga bo vladajoča Demokratična delavska stranka imenovala za novega mandatarja.
Vilmoz vodstvo nove turške vlade zahteva zase
ANKARA (dpa) - Mesut Yilmaz, vodja turške nacio-nalno-liberabie domovinske stranke (ANAP), je pripravljen na koalicijo s fundamentalistično domovinsko stranko (RP), vendar zahteva vodstvo nove vlade zase. Potem ko je dosedanja premierka Tansu Ciller zavrnila predlog koalicije s stranko ANAP, je Yilmaz včeraj v Ankari dejal, da je dogovor z vodjem RP Ne-cmettinom Erbakanom zadnja možnost, da Turčija dobi novo vlado in da preprečijo predčasne volitve. Yilmaz je dejal, da je pogoj za koalicijo med ANAP in RP to, da se Erbakan odpove zahtevi, da postane vodja koalicije. Erbakan je že večkrat poudaril, da ga je turško prebivalstvo - po njegovem mnenju - na volitvah 24. decembra lani izvolilo za predsednika vlade.
ANALIZA
Mudi se le Christopherju
JERUZALEM - Ko je Simon Peres iz Sirije dobil zagotovilo, da Damask ne namerava prekiniti mirovnih pogovorov, se je odločil, da bo razpisal predčasne volitve, čeprav se mnogi bojijo, da bi ta poteza utegnila ogroziti pogajanja. Vendar uradniki menijo, da sta Izrael in Sirija s posredovanjem Američanov dosegla večji napredek kot kdajkoli prej, kar daje upanje, da bo do končnega dogovora prišlo še letos.
Kljub velikim upom pa ameriški predstavniki opozarjajo, da so bistvena vprašanja še vedno nerešena, tisto, kar so se dogovorili, pa je le neuradno. Se bolj pomembno je to, da lahko mirovni proces obtiči na mrtvi točki, če bo Peres na volitvah, ki jih je napovedal za 28. maj, izgubil. Opozicijski voditelj Benjamin Neta-njahu je namreč že napovedal, da se bo njegova stranka Ukud odpovedala politiki laburistov, ki se želijo v zameno za mir s Sirijo pogajati o vrnitvi Golana.
Peres svojo odločitev pojasnjuje s tem, da mu bodo predčasne volitve dale trdnejši mandat za pogajanja o
Golanu. K odločitvi o predčasnih volitvah ga je napeljala njegova Laburistična stranka, ki se zaveda, da Peres po atentatu na Rabina uživa velike simpatije. Toda ankete kažejo, da se prednost laburistov pred Likudom manjša.
Ko so začeli mediji že na veliko ugibati o novem datumu volitev, se je Peres odločil, da ga bo oznanil n'-, srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Christopherjem. To se je zgodilo dan po tem, ko je Christopher v Damasku Asadu pojasnjeval, zakaj se bo Peres v tem zelo občutljivem času prepustil na milost in nemilost volilcem. Christopher je Asadu zagotovil, da si Peres resnično želi mir. Kako zaskrbljen je bil izraelski vodja zaradi morebitne Asadove negativne reakcije, kaže njegova izjava na tiskovni konferenci: »Reči moram, da čutim zelo veliko olajšanje. Sirija bi tukajšnje dogajanje prav lahko narobe razumela, zaradi česar bi prišlo do prekinitve.«
Američani si prizadevajo, da bi volitvam, ki so bile najprej nepričakovane, nato komaj verjetne in kon-
čno zelo jasno napovedane, nadeli Cim lepšo podobo. Christopher javno zatrjuje, da bodo mirovni proces nadaljevali ne glede na politično dogajanje v Izraelu, dogovor pa naj bi sklenili že letos. Pravzaprav mu niti ne ostane kaj drugega, kot da se bori naprej. Sedemdesetletni Christopher, ki je bil v zadnjih dneh že na svoji sedemnajsti bližnjevzhodni mirovni turneji, si je kar tri leta prizadeval za rešitev izraelsko-sirijskega primera, v katerega se je ameriški državni sekretar najbolj poglobil. Pričakuje namreč, da se bo njegov mandat ne glede na izid predsedniških volitev končal 23. januarja prihodnje leto, in zato si zelo zeli, da bi do mirovnega sporazuma prišlo Se med njegovim mandatom.
Razpis predčasnih volitev v Izraelu je precej pokvaril vedro razpoloženje ameriških uradnikov, ki izjavljajo, da so mirovni pogovori zašli v novo in nestabilno fazo. Se pred nekaj meseci je neki ameriški višji uradnik pred novinarji stavil, da bo sporazum dosežen že konec letošnjega marca. Stavo je izgubil.
Peres in Asad sta se odločila, da bosta pogovore vsaj nadaljevala, čeprav pred izraelskimi volitvami ni pričakovati vidnejšega napredka. Christopher je v sredo v Damasku pustil svojega namestnika Verstandi-ga, ki naj bi nadaljeval pogovore o gospodarskih posledicah mirne rešitve spora. To kaže na večjo pripravljenost Američanov in Sirijcev na pogovore o občutljivih prednostih miru, to je o razvojnih projektih in o dostopu do mednarodnega kapitala. Christopher je dejal, da si Amerika v zadnjem času zelo prizadeva, da bi s Sirijo izboljšala odnose, potem ko je nekoč proti Damasku zaradi podpiranja državnega terorizma uvedla gospodarske sankcije. Dodal je še, da si je Sirija s pristankom na mirovni proces in s spremenjenim načinom obnašanja zaslužila, da ZDA z njo postopoma izboljšujejo odnose. Tudi Peres je izboljšanju odnosov s Sirijo pripisal velik pomen. »Verjamem, da bo politični sporazum pomenil konec vojne, toda začetek miru bo prišel Sele z gospodarskimi dogovori.«
Carol Giacomo / Reuter
m
HAITI
■■■■■■
Vrnitev v tirnice normalnega življenja
Rudi Taylor / Reuter
PORT-AU-PRINCE (Reuter) - Ob deseti obletnici padca diktatorskega režima družine Duvaleir na Haitiju je Rene Garcia Preval postal dragi demokratično izvoljeni predsednik tega otoka. Preval je v prvem predsedniškem nagovora ljudstvu obljubil, da se bo boril proti revščini, in dejal, da bo njegov glavni cilj stabilnost v državi, s tem pa bodo pritegniti tudi tuje vlagatelje.
Novi haitski predsednik je zelo razslojeno družbo pozval, naj se združi in ga podpre pri njegovih prizadevanjih. »Haiti je država nas vseh in skupaj jo bomo lahko rešili,« je zatrdil Preval in poudaril, da »okrevanje« ne bo preprosto. Ce se je Preval med njegovo inavguracijo nepristranskemu opazovalcu zdel nekoliko preveč vzhičen, to nedvomno ni bilo zaradi slovesnosti, temveč zaradi nalog, ki so pred njim. Triinpetdesetletni Preval je na decembrskih predsedniških volitvah prepričljivo
premagal svoje tekmece, čeprav pri tem ne smemo spregledati dejstva, da prvi demokratično izvoljeni predsednik, 42-letni Jean-Bertrand Aristide, zaradi ustavnih določil ni mogel kandidirati za drugi predsedniški mandat. Prebivalci Haitija - čeprav večina v Aristidu vidi heroja, ki je preživel vojaški udar in tri leta živel v izgnanstvu, nato pa se je vrnil na oblast -menijo, da se Preval ne bo izognil kritikam, če se ne bo dovolj hitro lotil reševanja težav, v katerih se utaplja ljudstvo, ki ga je izvoli-
lo. Haiti je namreč najrevnejša država na zahodni polobli, kar osemdeset odstotkov ljudi je brezposelnih, sedemdeset odstotkov jih je nepismenih, državo pa pesti tudi ekološko sta-
nje. Večina prebivalcev Haitija je Aristidu sicer hvaležna, da se je vrnil v domovino in jim zagotovil svobodo - kar se mu je v veliki meri posrečilo predvsem zaradi šestnajstmesečne
navzočnosti tujih vojaških enot - veliko pa se jih zdaj pritožuje, da se njihovo življenje ni izboljšalo, in zato se v upanju po boljših življenjskih razmerah obračajo k Prevalu.
»Ce bo Preval dober predsednik, mu bomo sledili, če ne, bomo preplavili ulice in mu nasprotovali,« je na inavguracijski slovesnosti dejal neki prebivalec Haitija. Preval, ki se je rodil leta 1937 v Port-au-Princu, velja za dolgoletnega Ari-stidovega zaveznika. Med Aristidovim predsednikovanjem je vodil prvo vlado. Opazovalci pravijo, da Prevalu manjka predvsem Ari-stidova karizma, čeprav je v inavguracijskem govoru dokaj prepričljivo obljubil, da si bo prizadeval za obnovo prizadete države. Njegovi sodelavci menijo, da je Prevalov politični aktivizem spodbudilo dvanajstletno izgnanstvo, v katerem se je kot mladenič znašel zaradi politično dejavnih sorodnikov. Ko je bil star 32 let, se je vrnil v
Množice so navdušeno pozdravile novega predsednika Haitija (Reuter)
domovino - pred tem je pet let preživel v ZDA - in postal izredno dejaven v političnem gibanju, ki je privedlo do padca desetletne diktature družine Duvalier.
Nekateri diplomati zadržano gledajo na Prevalo-vo izvolitev, saj menijo, da je bil že kot Aristidov premier preveč levo usmerjen. Vendar je treba poudariti, da se je Preval v preteklih štirinajstih mesecih, ko je vodil sklad Svetovne banke za gospodarsko pomoč Haitiju, izkazal kot izjemno dober organizator. Ugledni haitski katoliški duhovnik je ob Prevalo-vem prevzemu oblasti dejal, da so ljudje pripravljeni na novega človeka in da se »mitologija na neki točki mora končati in takrat se stvari vrnejo v tirnice vsakdanjega življenja«.
SVET
Petek, 9. febraarja 1996
POLOŽAJ V BOSNI IN HERCEGOVINI SE ZNOVA ZAPLETA
Mladić prekinil vse slike z mirovnimi silami
Spor v Mostarju naj bi reševalo ustavno sodišče Federacije BiH
MOSTAR, SARAJEVO (Reuter, M.M.) - V Mostarju je bilo vCeraj mimo. Hrvaške oblasti so po sredinih nemirih uvedle policijsko uro. Ruski obrambni minister Pavel Gra-čov se je seSel z Natovim poveljnikom za Evropo, generalom Georgeom Jouhvanom, da bi se pogovoril o novem obdobju sodelovanja med Rusijo in njenim nekdanjim sovražnikom - zvezo Nato.
Predstavnik za tisk evropske uprave v Mostarju Dragan Gasiti je dejal, da v mestu od srede zvečer, ko je zadnjih dvajset protestnikov zapustilo hotel Ero, kjer je sedež evropske uprave, ni bilo nemirov. Hrvaške oblasti so se na sredine nemire zaradi nasprotovanja natirtu evropskega upravitelja Hansa Koschnicka, ki je izdal odlok o razdelitvi mesta na
upravno središče in šest okrajev, odzvale z uvedbo policijske ure od 22. do 5. ure, zveza Nato pa je v mesto poslala svoja oklepna vozila. Gasiti je kritiziral hrvaške pohciste, ki so v sredo le opazovali demonstrante, ki so uničevali Koschnickovo vozilo, Čeprav so zadolženi za varovanje evropske uprave. Zanikal je govorice, da je Koschnick zapustil mesto in
se umaknil na varno, in napovedal, da se bo kmalu pojavil v javnosti.
Na nemire v Mostarju se je odzvala tudi tujina, ki je enotno obsodila poskuse de-stabilizicije razmer v hrva-ško-muslimanski federaciji in podprla evropsko upravo mesta, ki skuša združiti Mostar. Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki trenutno predseduje Evropski uniji, je odpotovala v Zagreb in prosila hrvaškega predsednika, naj zagotovi varnost evropski upravi v hercegovski prestolnici, kar ji je Tuđman tudi obljubil. Nemire je ostro obsodila tudi zveza Nato in za ponede-
ljek napovedala obisk generalnega sekretarja Javierja Solane, ki bo tako izrazil podporo evropski upravi mesta. Mednarodna skupnost ocenjuje, da je oblikovanje hrvaško-muslimanske federacije temelj uspeha mirovnega procesa.
Pripor dveh srbskih generalov utegne ogroziti uresničevanje daytonskega mira. V zvezi s tem so se vtieraj pod vodstvom Radovana Karadzitia v Beogradu mudili predstavniki Republike srbske. Karadžiti je izjavil, da ga je aretacija generalov Djukitia in Krsmanovitia »izjemno presenetila«, in dodal, da je »srbski narod
Rruski obrambni minister GraCov se je včeraj v Beogradu sešel s srbskim predsednikom (Reuter)
osupel nad dejstvom, da Ifor ne naredi ničesar za njuno osvoboditev«. V zvezi z aretacijo srbskih Častnikov se je spet oglasil tudi Ratko Mladić, ki je izdal ukaz za popolno prekinitev stikov Republike srbske s predstavniki federacije BiH in Iforja; Mladičev ukaz zadeva tudi določilo, da vojaškim predstavnikom in civilistom iz
Republike srbske do osvoboditve srbkih generalov ni dovoljeno prečkati razmejitvenega območja in stopiti na območje federacije BiH.
Predsednik bosanske vlade Hasan MuratoviC je obtožil Srbe izsiljevanja, ker so prekinili pogajanja zaradi aretacije generalov, ki sta osumljena vojnih zločinov. MuratoviC je povedal, da bo
bosanska vlada nadaljevala izvrševanje daytonskega sporazuma, ki nalaga oblastem iskanje in zapiranje domnevnih vojnih zločincev. Preiskovalci haaskega sodišča za vojne zločine so prvič zaslišali aretirana, glavni tožilec Richard Goldstone pa je prosil bosansko vlado, naj ju zaradi nadaljnjih zaslišanj zadrži v priporu.
POGOVOR S HARISOM SILAJDŽIĆEM, NEKDANJIM PREDSEDNIKOM VLADE BIH
Bosna ne sme postati demokratični vakuum
Dr. Haris SilajdžiC je vodil vlado Republike Bosne in Hercegovine v Času najtežjih preizkušenj, skozi katere je morala ta mlada država, po vvashingtonskem sporazumu pa je postal še premier mu-slhnansko-hrvaške Federacije BiH. Pa vendar so že nekaj Časa med njim in vodstvom vladajoče Stranke demokratične akcije tlela nesoglasja. Ko se je vojna vihra v državi končno pomirila, so bosanska politična razhajanja privrela na dan in spor v najožjem vrhu je konec januarja dosegel vrhunec z odločitvijo Harisa Silajdžiča, da zavrne mandat za sestavo nove vlade. Kmalu zatem je dokončno zapustil tudi vrste SDA. Z doktorjem Silajdžitiem se je pogovarjala Dražena Peranič iz neodvisne beograjske agencije ACM.
Odpovedali ste se oblikovanju nove vlade BiH, po vsem sodeč zaradi poskusa vladajočih strank SDA in HDZ, da bi ustvarili vlado, ki bi delovala v dveh pravzaprav nasprotnih smereh.
- Da, toda to, da imata ti dve stranki dejansko najveC predstavnikov v bosanskem parlamentu, ni tisto, kar me moti. Gre za nekaj drugega. Na zadnjem zasedanju republiškega parlamenta, po katerem sem se odpovedal svoji kandidaturi za novega mandatarja centralne vlade, smo se srečali z dvema predlogoma zakona o vladi - prvega je predlagala vlada sama, drugi pa je bil predstavljen pozneje. Za vladni predlog je celo dvakrat glasovala večina predstavnikov, saj smo glasovanje zaradi trditev, da je prišlo do napak pri štetju glasov, ponovili. Predlog je bil sprejet in že smo razpravljali o dragi točki dnevnega reda, ko so se predstavniki HDZ na že sprejeti zakon odzvali z besedami »tako se pa nismo dogovorili« in imeli ob tej izjavi verjetno v mislih interne dogovore med HDZ in SDA. Potem so predstavniki SDA zahtevali enourno prekinitev in se na sejo vrnili s popolnoma drugačnimi prepričanji, kot so jih imeli ob odhodu z nje, Čeprav so imeli pred tem kar cel mesec za razmislek. Takrat smo o predlogu ponovno glasovali. Menim, da so s pritiskom in prepričevanji med prekinitvijo zlomili voljo mnogih poslancev, saj so isti ljudje po eni uri glasovati proti svoji volji, ki so jo pred tem dvakrat javno izkazati. Nemoč poslancev, da bi glasovati v skladu s svojimi prepričanji, je nedvomen dokaz, da predstavniki državljanov v parlamentu ne morejo izreci svoje volje in mnenj. Po ustavi sem bil kot premier odgovoren parlamentu, se pravi ljudem, ki pod pritiskom nekoga lahko spremenijo svoje mnenje. Torej nisem bil odgovoren parlamentu kot najvišji instituciji države, temveč peščici, ki mu ukazuje. Ne, tega nisem mogel sprejeti! Tega nisem hotel početi! Za svoje delo sem želel odgovarjati celotnemu in predvsem svobodnemu parlamentu, kot to nalaga ustava nase države. Kar se je zgodilo, je pravzaprav primer suspen-
diranja parlamenta in demokracije, Bosna in Hercegovina pa brez demokracije nima prihodnosti.
Ta dogodek je bil le zadnji člen v verigi nesoglasij v zvezi z vlado in tem, čemur že mesece pravimo kar »primer SilajdžiC«. Tudi sami ste se Se kot premier pogosto pritoževali, da ministri svoje odločitve sprejemajo v strankarskih centrih in ne v ministrskih kabinetih.
-	Da, to je bilo očitno. Vseeno lahko razumem, da so bile mnoge odločitve v preteklih letih sprejete na hitro, brez medsebojnega posvetovanja in predpisanih postopkov, toda živeli smo v vojnih razmerah. Teh vojnih navad pa ne moremo prenašati na odločanje v dobi mira, v parlament in politično življenje nasploh. Vojna je končana, podpisali smo mir. Cas je, da se vrnemo k demokratičnim procesom. Lahko bi bilo usodno, če bi ponovno pristati na odločanje petih, šestih ljudi, peščice. Bosna in Hrecegovina si po vsem, kar je preživela, zasluži kaj boljšega, zasluži si demokracijo.
Lahko kot človek, ki je zapustil mesto premiera, glede na transfer denarnih sredstev prek Herceg-Bosne in pogosto omenjane denarne »mahinacije«, povezane z legalno oblastjo v Sarajevu, poveste, koliko ste sploh lahko sodelovati v izvršilni oblasti BiH?
-	Sredstva, ki so prišla do vlade BiH, so se porabila zakonito, o čemer priča tudi dokumentacija vlade. Dejstvo pa je, da smo imeti v tem delu BiH, se pravi v Federaciji, pravzaprav dve državi, dva proračuna, dvojne institucije, celo dva telefonska sistema. Zal se v zvezi s tem še ni nic spremenilo. Težko je bilo delati v takih razmerah, ko je bilo delo vlade tako rekoč premeščeno v prostore dveh strank, SDA in HDZ. Popolnoma jasno je, da sta to, kar naj bi počela vlada, delati ti dve stranki. Normalno delovanje vlade je bilo tako skoraj nemogoče. Ministri hrvaške narodnosti večinoma niso sodelovati pri delu centralne vlade, Cesar jim osebno niti ne zamerim. Bolj jim zamerim politično odločitev, da bodo skuSati zmanjšati vlogo centralne vlade. V Bosni in Hercegovini obstaja pravzaprav še vlada Herceg-Bosne, vlada bosanskih Srbov, nešteto vojaških predsedstev na območju, ki je pod nadzorom vojske BiH, nešteto okrožij, občin in stotine dragih paralelnih organov in centrov odločanja. Predstavljajte si, kako težko je v takšnih razmerah delovala centralna vlada. Kljub temu so parlament, državljani in mednarodna skupnost prek Svetovne banke in EU pozitivno ocenili delo moje vlade.
Kaj pravzaprav konkretno očitate SDA?
-Pomembno je, da ločimo stranko od njenega vodstva. Gre namreč za pet, šest ljudi in ne za celo stranko. Dovolj dolgo sem bil član SDA, da vem, kako stvari v tej stranki delujejo. Verjemite: navadni ljudje, ki so podpisati pristopne izjave k SDA, sploh ne
vedo, kaj vse se je dogajalo na vrhu stranke in kako so bile sprejete mnoge odločitve. OdloCal je zelo, zelo ozek krog ljudi, njihove odločitve pa so se zrcalile v državnih. Nekaj Časa smo to lahko tolerirali, mislim seveda na vojni čas, zdaj pa je to nedopustno.
Pred nekaj časa ste dejali, da bi se morda temu lahko izognili in da bi bila prava rešitev v prepovedi delovanja vseh strank v vojnem obdobju. Bi takšna rešitev lahko kaj spremenila in kako bi v tem primeru vodili državo?
-Da, res mislim tako. S tem so sipomagati tudi Angleži ob začetku drage svetovne vojne. Kako naj bi sploh nadaljevati normalno parlamentarno življenje v Času vojne? Državo bi voditi kolektivno. Predsedstvo ima v skladu z ustavo vsa pooblastila za vodenje države, v njem pa so predstavniki vseh narodov in skoraj vseh parlamentarnih strank.
Toda predsedstvo je imelo do nedavnega tudi vsa pooblastila skupščine. Ali resnično menite, da imajo člani predsedstva, ki niso člani SDA, enake možnosti odločanja kot Izetbegovič in Ganič?
- Seveda ne. Se na misel mi ne pride, da bi rekel kaj takega! Vem, da odločanja ni bilo niti v vladi niti v predsedstvu. Tega se zavedam kot nekdanji predsednik vlade in kot član predsedstva. Med vojno nas je bilo v razširjenem predsedstvu celo deset, jaz pa sem večino stvari izvedel iz časopisov! For-malno-pravno pa je bila možnost sodelovanja vseh elanov predsedstva enakovredna, saj ustava kot organ odločanja določa predsedstvo in ne strankarskih prostorov.
Mednarodna skupnost pogosto poudarja, da so nove volitve ključ za rešitev bo-sansko-hercegovskega problema oziroma možnost, da politično prizorišče zapustijo vsi vojni udeleženci, ne glede na odgovor-
nost, ki jo imajo za vojno. Mislite, da se kaj takega v BiH lahko uresniči?
-	Ne vem, o tem bodo odločali narodi. Navaditi se moramo na to, da bodo volitve, da obstajajo različna mnenja in da bodo državljani glasovati po svojih željah. Sprijazniti se moramo tudi s tem, da nihče ne more imeti absolutne oblasti in da je najpomembnejše ravno to, da preprečimo absolutizaci-jo oblasti v rokah le nekaj ljudi. Če bomo omogočili svobodne volitve in svobodne medije, kar je zelo pomembno, bomo dobiti prav pisano politično prizorišče, na katerem bodo državljani lahko izbirati, kar bodo hoteti. Nihče več jim ne sme ukazovati, kaj naj počnejo, in jih prepričevati, kaj je bolje zanje. Tega, kar si želijo državljani BiH, zares ne vemo. Delamo na osnovi legitimnosti, ki smo jo pridobili pred petimi leti, se pravi še pred vojno. Od takrat smo, ne časovno, temveč izkustveno, preživeti vsaj pol stoletja in mnogo se je spremenilo. Državljani BiH morajo izbrati, kar sami želijo, vprašanje je namreč, ali so njihove želje enake tistim pred petimi leti. Vprašanje svobodnosti volitev je bistveno, neopravičljivo bi bilo namreč še enkrat vsiliti državljanom oblast s prepričevanjem v stilu: »Ta človek je zate pravi, zanj moraš glasovati.«
Pred kratkimn ste se vrnili iz Mostarja po ponovnem poskusu, da bi prebrodili težave v tem najobčutlivejšem delu Federacije. Je vprašanja glede Mostarja in drugih spornih mest sploh mogoče rešiti z istimi pogajalci, tako s hrvaškimi kot bosanskimi, ki so soodgovorni za medsebojno vojno?
-	Mogoče je, vendar ne z ekstremisti. Mostar bi moral predvsem odpreti svoje komunikacije za ljudi z obeh shani Neretve. V Mostarju sem se ponovno pogovarjal s hrvaškimi predstavniki, tudi s hrvaškim obrambnim ministrom Gojkom Šuškom. Tudi on se je strinjal, da je mogoče najti rešitve na osnovi daytonskega sporazuma in odločitvi o multietničnem jedra, saj so v mestu pred vojno živeti pripadniki vec nacionalnosti. Ce bomo v Mostarju rekli: »Ne! Tukaj mora potekati razmejitvena linija tako, kot jo narekuje frontna linija!« potem bomo kot pozitivne rešitve sprejeti vsa etnična CišCenja in preganjanja ljudi iz njihovih domov - v upanju, da jih bo (ne glede na to, da takšnega izganjanja ne bi bilo nikoli konec in da se od nas ne bi počutil varnega v svojem lastnem domu) nekoč legalizirala tudi mednarodna skupnost.
Uporabljate podobne floskule, ki jih navadno poslušamo pri razlagi neuveljavlja-nja Federacije BiH. Tako bosanska kot hrvaška stran neprestano ponavljata, da ni druge rešitve kot federacija in da so za vse probleme krivi ekstremisti z nasprotne shani. O katerih ekstremistih pravzaprav govorite, ko so vendar vsi pogajalci domnevno legalno izbrani predstavniki narodov?
-	No, to je prav vzoren primer, kako se stvari pri nas odvijajo. Vsi prisegajo na fede-
racijo, ta pa ne deluje. Potem se vsi sprašujejo, kdo in kje so ekstremisti, pa ni ne duha ne sluha o imenih. Ravno v Mostarji sem na »bosansko-hercegovski« televiziji spremljal intervju, ob katerem mi je ledenela kri v žilah. Udeleženci intervjuja imajo seveda ime in priimek in javno govorijo stvari, ki podpihujejo mednacionalna nasprotja.
Imate v mislih intervju novinarja Smilj-ka Sagolja z Mladenom Mišičem, poveljnikom druge mostarske brigade HVO, ki je dvignil mnogo prahu s trditvijo, da so »Bošnjaki peščica gobavcev, ki bodo ubogali hrvaške zakone ali pa sploh ne bodo obstajali«?
-Da, prav na ta intervju mislim. S takšnimi oddajami, trditvami in novinarji, ki so na lovu za Čimbolj strupenimi izjavami, nameravajo graditi skupno življenje?! Tako ne gre, to je zares nemogoče.
Lahko ob sedanjih režimih v Beogradu in Zagrebu sploh govorimo o reintegraciji Bosne in Hercegovine?
-2al ne. Reintegracija BiH in normalno življenje v njej sta močno odvisna od demokratičnih procesov v Srbiji in na Hrvaškem. V Bosni ne bomo mogli ustvariti demokratičnega vakuuma med obema državama, tega res ne gre pričakovati. Prav gotovo je, da zastoji v demokratičnih procesih sosednjih držav avtomatično pospešujejo nedemokratične procese v BiH. Prvi preizkus za vse tri države bo pri izročanje vojnih zločincev. Vsi vojni zločinci, ne glede na to, kateri shani pripadajo in kdo so, morajo biti kaznovani.
Vprašanje reintegracije Sarajeva v celovito mesto zbuja pozornost domače in mednarodne javnosti. Verjamete, da bi bosanske oblasti, seveda s pomočjo mednarodne skupnosti, lahko Srbom, ki prestrašeni in nezaupljivi, zapuščajo okolico Sarajeva, med njimi pa seveda mnogi nimajo nikakršne odgovornosti za vojna dogajanja, zagotovile dodatne garancije?
-Pravzaprav ne vem, kaj bi še lahko rekli tem ljudem. Karkoli lahko interpretirajo kot demagogijo ati le kot stališče v danem trenutku. Če želijo vedeti, kaj jih Caka, kot pravijo, pod »muslimansko vladavino«, naj pogledajo, kaj smo govoriti in početi v preteklih štirih letih. Naša kredibilnost je v naši preteklosti.
Toda ta preteklost ni brezmadežna, informacije, ki jih o Konfederaciji razširjajo mediji na Palah, pa omenjene državljane Se dodatno plašijo.
- Naša preteklost vsekakor ni brez temnih tis, vendar tudi sam ne verjamem v popolno čistost in nezmotljivost ljudi, torej tudi oblasti in politike. Se posebno ne v vojni. Toda življenje v tem delu BiH je znatno boljše kot v njenih dragih delih in režimih. Ena resnica vendarle nedvomno drži - zaščita človekovih pravic je bila pri nas pravilo, kršitve pa le izjema.
Ali se kmalu obeta nov vihar zaradi Elana?
Hrvatje so begunjski Elan kar desetkrat precenili
LJUBLJANA - V zadnjih tednih v javnosti vnovič krožijo govorice o skorajšnji prodaji begunjskega Elana, kar je najbolj zanesljiv znak, da smo v obdobju sestavljanja bilanc. Podobno zgodbo smo v primeru tega podjetja že doživeb, zato govorice niso posebno presenečenje, ne more pa to povsem veljati za scenarij, ki ga za Elan očitno pripravljajo. Doslej smo v zvezi s tem doživeb že toliko nenavadnih preobratov, da lahko z gotovostjo ugotovimo, da številne in pogosto komične igrice ne morejo biti naključne - in da je povsem mogoče, da se bo kmalu ponovil primer neuspešnega poskusa prodaje tovarne Franku Kadriji.
Pogosto se zdi, da je prav velika čustvena navezanost Slovencev na Elan že od začetka temeljna ovira, da bi o Elanu spregovoriti na osnovi poslovnih interesov in tržnih zakonitosti. Ce k temu prištejemo nekatera odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, ni težko priti do domneve, da se nad Elanom vnovič zbirajo temni oblaki.
Skrivanje izidov poslovanja
opozarja, da je Elan kljub izgubi privlačen zaradi nekaterih drugih razlogov. Vse do prejšnjega meseca, ko je bil imenovan za predsednika hrvaške vlade, je bil elan odbora tudi Zlatko Mateša, poleg njega pa so tu še Pero Jurkovič, guverner hrvaške narodne banke, Zoran JašiC, ki je bil finančni minister, Ivica Mudri-niC pa je bil do začetka tega tedna hrvaški minister za pomorstvo in promet. Ra-
nekaj zadnjih let, lahko povežemo številne podrobnosti, ki opozarjajo na nenormalne okoliščine, v katerih posluje tovarna iz Begunj. Stečaj in sodni postopki zoper nekdanjega direktorja Elana Uroša Aljančiča in finančnega direktorja Pavla Kodra so se nenavadno končali. V javnosti je ostal vtis, da oba vesta veliko veC, kot sta povedala na sodišču, in da je Elanova izguba pravzaprav posledica delovanja te tovarne za »slovenske interese«.
Z vsem tem ni v nobeni povezavi podatek, da se je v Elanu v dveh letih izmenjalo kar osem stečajnih upraviteljev in direktorjev. Najbolj zanimiv je primer sedanjega direktorja tovarne, ki ga zaposleni ne poznajo, saj ga po veC kot enem letu v Begunjah še ni-
čija za plačilni promet je s tem v zvezi pred več kot letom dni začela revizijo v Komelu, vendar niso znani nobeni rezultati, kar je nenavadno, saj ni nobena skrivnost, da se nekdanji partnerji v Komelu zdaj medsebojno obtožujejo za utajo davkov, ponarejanje in podobno.
»Faza zbiranja dokumentov«
Marjan Podobnik je na
Čelu parlamentarne podkomisije, ki naj bi ugotovila razloge za dogodke, ki so pripeljati do takšnega konca Elana. Pred časom so izbrati tujo revizijsko hišo, ki bo skušala pregledati poslovanje Elana za nekaj zadnjih let, vendar revizorji družbe Priče VVaterhouse še niso začeli konkretno delati. Zakaj ne?
»Odkar smo pred pribli-
V svetu ni nic nenavadnega, da do nekaterih izidov poslovanja posameznih podjetij ni preprosto priti, vendar tudi drži, da temeljnih podatkov ni mogoče skrivati. Pri Elanu je prav nasprotno. Ob tej priložnosti se spomnimo izjav nekdanjega direktorja Elana Vladimirja KošCeca, ki je za leto 1994 zatrjeval, da v Elanu ne bo izgube, pozneje pa se je izkazalo, da so imeti za več kot deset milijonov mark izgube. Iz zanesljivih virov je zdaj mogoče izvedeti, da izguba za leto 1995 ne bo občutno manjša, kar postavlja pod vprašaj zgodbe o donosni proizvodnji - Ce seveda v ozadju niso morda napake pri vodenju podjetja.
Ce bi sodili zgolj po imenih, ki so ali še sedijo v nadzornem, oziroma upravnem odboru Elana, se vse to ne bi smelo dogajati. Člani so namreč vsi po vrsti iz vrst hrvaške politične smetane, kar že samo na sebi
Pomembna je »politična vrednost« Elana (Foto: Bojan Velikonja)
zlog za takšno koncentracijo hrvaških politikov v odborih je bolj ali manj jasen in je povezan predvsem s honorarji, ki jih dobivajo za članstvo.
Nesrečna zgodovina zadnjih let
Ce bi skušali vsebinsko in kronološko razčleniti
so videti...
Nakup Elana je pred Časom izpeljalo podjetje Komel, ki je zastopalo interese podjetja Konzalt-invest iz Varaždina. Komel je pozneje prodal 70 odstotkov delnic zagrebški Privredni banki, pogoji tega prenosa pa še zdaj niso povsem razjasnjeni. Slovenska agen-
žno letom dni izbrali to revizijsko hišo, že sodelujejo z nami. Trenutno smo v fazi zbiranja dokumentov,« pravi Marjan Podobnik »Z Elanom je bilo v zvezi s tem na začetku nekaj nesporazumov, pred mesecem dni pa smo dobih njihovo soglasje, da revizorji Priče VVaterhouse lahko
pregledajo poslovanje Elanovih- podjetij v tujini. Se naprej pa je težava, kako zagotoviti dostop do bank in podjetij, kjer Elan ni večinski lastnik.«
Zaradi tako velikega Časovnega zamika bržkone ni veliko upanja, da bi revizorji Priče VVaterhousa lahko odkrili kaj bistveno novega, saj je v enem letu mogoCe številne podatke tudi prikrojiti.
Letos bo prišlo do nakupa Elana
Na začetku smo omenili, da Elan ni katerakoli tovarna, zato ni naključje, da so razmišljanja o vnovičnem slovenskem nakupu tovarne precej iracionalna. Zato ni nenavadno, da so Hrvatje oceniti Elan na kar sto milijonov mark, kar je zagotovo cena, ki jo nihče v svetu ne bi plačal. Glede na tekoCe izide poslovanja strokovnjaki ocenjujejo, da Elan ni vreden veliko več kot deset milijonov mark, ima pa zato precejšnjo »politično vrednost«, kar naj bi pomenilo, da bi Hrvatje zanj lahko iztržili od 30 do 40 milijonov mark.
Tudi v tem primeru je treba povedati, da bi bilo zmotno prepričanje, da so v Sloveniji vsi navdušeni nad nakupom Elana. Naslednji tedni in meseci bodo pokazali, da je dokaj močna tudi skupina, ki nasprotuje nakupu. Ker v primeru Elana poslovni interes že dolgo ni najbolj pomemben, bo odločitev bolj politične narave, do nakupa pa naj bi prišlo že Cez nekaj mesecev. Medtem se okoli Elana vrtijo nekateri stari znanci iz zgodbe o tej tovarni, med njimi tudi Frank Kadrija. O tem več v jutrišnji številki.
Robert Mecilošek,
Mateja Bertoncelj
SREDNJEŠOLSTVO / POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Mojstri bodo spet učili vajence
LJUBLJANA - Mojstrski izpiti so se v obrti opravljali do leta 1963, v prihodnjem šolskem letu pa naj bi kot prve spet uvedli mojstrske izpite za poklic avtomehanik. Poslanci so ta teden s sprejetjem zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju omogočili, da bodo obrtniki za prihodnje šolsko leto razpisati predvidoma 1700 učnih mest za 26 poklicev.
V slovenskih šolah sicer že potekajo triletni poklicni izobraževalni programi, v katerih dijaki in dijakinje teoretična znanja pridobijo v šoli, praktične spretnosti pa si pridobijo z delom v obrtniških delavnicah. Dijaki se tako že lahko šolajo v štiridesetih oddelkih za 25 poklicev (po novem se bodo lahko šolali tudi za poklic cvetličarja), a mojstrskega izpita doslej še niso mogli opravljati. Doslej so jih v delavnicah učili mentorji. Ta naziv je obrtnikom po pooblastilu ministrstva za šolstvo in šport podelila Obrtna zbornica Slovenije. Za pridobitev naziva so morali izpolnjevati naslednje pogoje: poleg ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj so morali imeti tudi
primerno opremljeno delavnico. Za pridobitev ustreznih pedagoško-andragoških znanj pa jim je obrtna zbornica organizirala posebne teCa-je. Doslej so pregledali 985 obratovalnic in 57 jih ni ustrezalo predpisanim pogojem.
Dijaki in dijakinje imajo med šolanjem pri obrtniku mentorju status učenca in vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Za delo, ki ga opravljajo, jim pripada tudi nagrada, ki jo prispeva obrtnik mentor. Zagotovljeno učno mesto pri obrtniku pa ne pomeni tudi zagotovljene službe, ki si jo mladi seveda želijo dobiti. Zgodi se tudi, da obrtniki izsiljujejo svoje učence, češ če ne boš delal pri me ni tudi poleti, ti v prihodnjem
šolskem letu ne bom več zagotavljal učnega mesta.
Obrtna zbornica je pred dvema letoma začela uvajati mojstrske izpite, ki naj bi v praksi popolnoma zaživeti v prihodnjih petih letih. Mojstrski izpit bo sestavljen iz štirih delov: praktičnega, stre
kovno teoretičnega, poslovodnega in pedagoškeandrage škega. V okviru priprav v obrtni zbornici že oblikujejo jedro strokovnjakov za uvedbo mojstrskih izpitov, ki jih ime nujejo multiplikatorji oziroma prenašalci znanj. S pome čjo območnih obrtnih zbornic
so izbrati člane, ki so stroke vnjaki za posamezne poklice. Drugi del strokovnjakov prihaja iz srednjih šol. Do konca leta 1995 so za prve tri dele mojstrskega izpita že uspose biti 198 multiplikatorjev za štirinajst poklicev.
Mateja Bertoncelj
Vajenci bodo imeli status učenca (Foto: Boban Plavevski)
Premik v »desno«?
	
Tone Peršak
Z izstopom ZLSD iz vladne koalicije je nedvomno prišlo do spremembe razmerij v slovenski politiki, in to ne le s stališča razmerja med tako imenovano pozicijo in opozicijo, kajti v tem pogledu so bila razmerja v državnem zboru že doslej -milo rečeno - nejasna.
Kot je bilo že neštetokrat poudarjeno, sta se manjši koalicijska stranki (SKD in ZLSD) le zelo redko znašli na isti strani kot vlada, ki je v veliki večini primerov predlagateljica zakonov in drugih aktov, ki jih obravnava državni zbor. Včasih je vlado glasno podpirala SKD, pa je ZLSD tiho ali celo dovolj glasno nasprotovala vladnemu predlogu. Se večkrat se je nič manj zavzeto kot kakšna od bolj glasnih opozicijskih strank spopadala z vlado v državnem zboru poslanska skupina SKD. S tega stališča torej vladi ne bo ne občutno težje ne občutno lažje v parlamentu, zgolj iz nič posebno nevarne hudobije bodo morda opozicijski poslanci kdajpakdaj nalašč izzvali nesklepčnost, da bi tako prisilili nekatere znane poslance LDS, da bodo nekoliko bolj redno posedali v dvorani državnega zbora, kot so bili tega navajeni doslej. Toda to je del parlamentarne folklore, ki pač sodi zraven, večjega pomena pa ji ne kaze pripisovati.
Bolj pomembna so nekatera druga vprašanja; zlasti vprašanje, kaj pomeni izstop ZLSD iz koalicije glede na politično umestitev vlade - in kakšne barve politiko je pričakovati v naslednjih mesecih? Ce namreč odmislimo velike besede, s katerimi so vse dosedanje vladne stranke utemeljevale svoje druženje v koaliciji, češ da je smisel te koalicije v preseganju zgodovinskih sporov in nasprotij (SKD : ZLSD), ostane le še večkrat poudarjena ugotovitev, da je tako sestavljena koalicija pravzaprav skušala »pokriti« ves politični prostor od »levice« do »desnice« in delovati kot nekakšna »vlada narodne enotnosti«. To je sicer povzročilo svojevrstno notranjo blokado koalicije, saj bi lahko na prste prešteli pomembne politične teme in predloge, o katerih so se vse tri vladne stranke strinjale ali vsaj ne na vse pretege prepirale. Hkrati je vladi z njenimi predlogi v parlamentu kljub vsemu uspevalo, kajti tudi »opozicija« je bila (in je še) enako raznolika, tako da je ta ali oni del »opozicije« z glasovanjem nadomeščal glasove »nezveste« vladne stranke. Naj mimogrede omenim, da je prav to omogočilo, da je državni zbor kljub vsemu deloval dokaj avtonomno in hkrati dovolj učinkovito. Z izstopom ZLSD iz koalicije se je kočljivo ravnovesje v koaliciji podrlo. V koaliciji so ostali krščanski demokrati, ki se radi označujejo kot konservativno stranko in se pri tem sklicujejo na tako imenovane evropske zglede, pri čemer poleg CDU merijo bržkone predvsem na avstrijsko Ljudsko stranko (OVP). Glede na stališča najvidnejših predstavnikov poslanske skupine LDS v državnem zboru in zlasti glede na politiko, ki jo že več let zagovarjata predvsem premier in predsednik LDS Drnovšek ter njegov finančni minister, pravzaprav moramo oceniti, da je tudi politika, ki jo dejansko uresničuje LDS, bližja »desni« politiki kot »levi«, če razumemo ta dva pojma v tradicionalnem evropskem pomenu besede (davčna politika s čim manj olajšavami, restriktivna politika do klasičnih proračunskih porabnikov, kot so kultura ipd., težnja po krčenju socialnih pravic, izrazita podpora lastnikom kapitala itd.). In ne nazadnje se je v zvezi s tem treba spomniti na morda najbolj spolitizirano glasovanje državnega zbora v zadnjem času. Torej na vnovično glasovanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, potrebno zaradi odložilnega veta državnega sveta. Pri tem glasovanju so koalicijo LDS in SKD poleg obeh poslancev narodnih skupnosti podprli tudi poslanci SND in del poslancev iz poslanske skupine samostojnih poslancev, ki se oboji označujejo za čisto desnico. Ce odmislimo ugibanja o domnevnem kupovanju teh glasov z različnimi obljubami, ki zadevajo prihodnji položaj teh poslancev, in ostanemo pri domnevi, da so se ti podporniki koalicije odločali v prvi vrsti zaradi političnih razlogov, to glasovanje potrjuje smiselnost začetnega vprašanja, ali se je nemara vladna koalicija in s tem vlada premaknila v »desno«? Samo po sebi, ker je do volitev le še največ deset mesecev, to ni usodno, vsekakor pa to govori tudi o pravi »barvi« te ali one stranke - in to je pomembno. Saj vemo, da v Sloveniji večina političnih strank govori, da so nekaj povsem drugega, kot bi bilo mogoče sklepati po tem, kako glasujejo v državnem zboru.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 9. februarja 1996
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 9. t. m., ob 20.30 (red A in D) premiera: Evald Flisar »Iztrohnjeno srce« - gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Režija Zvone Šedlbauer.
Ponovitvi jutri, 10. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri (red C).
SSG gostuje danes, 9. t. m. v Celju s predstavo »Mein Kampf«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 9. t. m., ob 20. uri (red B): Carl Orff »Carmina B urana«.
Ponovitve: jutri, 10.2., 17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); četrtek, 15.2.,
20.00	(red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2.,
16.00	(red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 9. t. m., ob 20.30 (red petek) gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s Piran-dellovim delom »Ma non e una cosa seria«. Režija Marco Bernardi. Predstava v abon-
maju: odrezek 13-moder.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Incantati« (odrezek 20-bel), »Un anno nella vita di Giovanni Pa-scoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 10. t. m., ob 20.30 premiera: Ginette Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeti.
V nedeljo, 11. t.m., ob 11. uri bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane predstavilo pravljico »Jajce*.
Avditorij Muzeja Revoltella
Danes, 9. in jutri, 10. t. m., ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una serata fu-turista« in »L’amore fa fare questo e altro«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«.
KOROŠKA
CELOVEC
Pri Joklnu: v Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 ver-nisaža del arhitekta Janeza Osvvalda »Impresije«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
Jutri, 10. t.m., ob 19.30 - Matija Logar »Dosje«, monodrama. Izvaja Ivo Ban.
ŽELEZNA KAPLA
V farni dvorani: danes, 9. t.m., ob 19.30 - Prireditev ob slovenskem prazniku pod geslom »Bodiva vrtnarja lepih skupnih bodočih dni ...«.
SEMISLAVČE
Pri Rožeku: jutri, 10. t.m., ob 18.00 - Predavanje o umetnosti »Približevanja«.
VOGRČE
Pri Florjanu: jutri, 10. t.m., ob 19.30 - Koncert »Od Pliberka do Traberka«.
SENTPRIMOŽ
Kulturni dom - SPD Danica: jutri, 10. 2., ob 20. uri ples Danice z sekstetom Alpe-Adria.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na trati: v nedeljo, 11. t. m., ob 15. uri pustna prireditev za otroke in odrasle; monogroteska po Franu MilCinskemu »Butalci«, izvaja Marijan Hinteregger.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana
Mala drama
A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO.
Danes, 9. februarja, ob 20. uri.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, za IZVEN in KONTO.
Danes, 9. februarja, ob 20. uri.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
J.	Massenet: MANON.
Jutri, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO.
Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. za red ČETRTEK, IZVEN in KONTO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
J. Strauss ml.: NETOPIR.
Sobota, 24. februarja, ob 19.30:
G.	Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14
Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA.
Danes, 9. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
H.	H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO,
Jutri, 10. februarja, ob 19.30, za abonma VIKEND in IZVEN. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 3 in IZVEN.
Mala scena
Tony Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA.
Petek, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sobota, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Lorenza da Ponte: DON JUAN. Danes, 9. februarja, ob 20. uri. Nedelja, 11. februarja, ob 20. uri.
Torek, 20. februarja, ob 20. uri.
Jutri, 10. februarja, ob 17. uri: Gledališče Toneta Čufarja:
PLEŠOČI OSLIČEK. Predstava je primerna za otroke od 4. leta naprej.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2
Veliki oder
Jutri, 10. februarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek:
CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana
T \ flppn 11 *
ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI.
Danes, 9. februarja, ob 16.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTAZSTROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO FROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO.
KOREODRAMA LJUBLJANA Pražakova 12
Danes, 9. februarja, ob 20. uri v Viteški dvorani v Križankah: MEMENTO MORI SREČA ŠPIKA. Večer, posvečen dramskemu igralcu SreCu Špiku.
Nedelja, 11. februarja, ob 20. uri v Jazz klubu Gaj o na Beethovnovi 8: Alja TkaCev: PISMA Z MOJOTOKA (izbor).
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CEDE. Šlandrov tra 5
DNEVI KOMEDIJE ‘96 Danes, 9. februarja, ob 19.30:
G. Tabori: MEIN KAMPF.
Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Jutri, 10. februarja, ob 19.30:
Z. Hočevar: SMEJCI, v izvedbi SLG iz Celja.
Nedelja, 11. februarja, ob 19.30:
M. Držić: DUNDO MAROJE.
Gostuje gledališče GAVELLA iz Zagreba.
ŠENTJAKOBSKO GLEDAUŠĆE Krekov trg 2. Liubliana
F. Sehović: KURBE, za IZVEN.
Jutri, 10. februarja, ob 19.30.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja S. Nova Gorica
Antoine de Saint-Exupery:
MALI PRINC. ZA SOLO.
Danes, 9. februarja, ob 10.30.
Danes, 9. februarja, ob 20. uri:
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA,
za abonma PETEK in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Jutri, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT, za abonente in IZVEN.
Danes, 9. februarja, ob 20. uri.
Jutri, 10. februarja, ob 20. uri.
Četrtek, 15. februarja, ob 22. uri. Petek, 16. februarja, ob 22. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Nedelja, 11. februarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA. Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri:
Bina Žmavc-Stampe:
URE KRALJA MINA, za otroke od 5. leta naprej.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 9. t. m., ob 20.30 »Dan slovenske kulture 96«. Režija Edita Frančeškin, izbor besedil Marko Kravos. Priložnostno besedo bo po-
dala Erika Jazbar. Nastopajo MePZ F.B. Sedej iz Steverjana in Mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, skupina Jazz in mi Glasbene matice. Besedila bodo podajali Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli in Tomaž SusiC.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
Koncert, ki je bil napovedan za torek, 13. t.m., ob 20.30 - ODPADE.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 nastop ansambla Gombattimento Consort Amsterdam s sopranistko Machteld Baumans. Na programu Telemann in Vivaldi.
V	četrtek, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Fran-cesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila
bosta zbora Goro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofianopulo, Ille-sberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff.
Kavarna Tommaseo
Danes, 9. t. m., ob 22. uri koncert s skupino Fish and Gigs.
V	sredo, 14. t. m., ob 22. uri nastop Piero Cozzi Quarteta.
V	petek, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur.
MILJE
Gledališče Verdi
Danes, 9. t.m., ob 20.45 - Koncert vokalno instrumentalne skupine »Cappella Tergesti-na». Dirigent Marco Podda.
RAZSTA V E
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Ira Ličen KrmpotiC.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
I KOROŠKA_____________
CELOVEC
Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled najno-
vejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejSa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
TINJE
Dom prosvete»Sodalitas»
Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki» - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
ROŽEK
Galerija Sikoronja-SemislavCe: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja.
CANKARJEV DOM
Gledališče
Danes, 9. februarja, ob 20. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ.
Po londonski premieri septembra 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New-Yorku skupina CHEEK BY JOVVL na odru Cankarjevega doma.
John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA.
Režija:
Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota,
17. februarja, ob 20. uri.
Glasba
Jutri, 10. februarja, ob 21. uri: legenda kubanske glasbe: ELIO REVE’Y SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO.
Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mel-nikov, klavir.
Razstave Silvia de Swaan: RETURN. Razstava bo na ogled do 11. februarja. Lojze Logar:
INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
Film
Danes, 9. februarja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani CD: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995.
Predavanje
Torek, 13. februarja, ob 19. uri: ANAPURNA - zadnji osemtisoCak za Slovenijo. O tem uspešnem, nevarnem in lepem vzponu bodo ob diapozitivih predavali elani odprave.
GLASBA
KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana
Danes, 9. februarja, ob 23.30: glasbeni veCer s Tomažem Mistralom.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic.
Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO.
Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa. DVORANA PALAČE GRAVISI-BARBABIANCA Gallusova 2. Koper Ponedeljek, 12. februarja, ob 20. uri: TARTINI-QUARTET (Črtomir Siško-vic, 1. violina; Romeo Dru-cker, 2. violina; Aleksandar Milošev, viola; Miloš Mlejnik, violončelo) in svetovno znana harfistka Maria
Graf. Program: W. A. Mozart, R. Schumann, C. Debussy, A. Caplet.
KLUB B-51 Gerbičeva Sla. Ljubljana
Sreda, 14. februarja: SCUFFY DOGS iz Nove Gorice.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni tra 10. Liubliana
Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: komorni koncert. Vadim Repin, violina; Aleksander Melnikov, klavir. CLUB MAONA Arze 5. Piran Danes, 9. februarja, ob 21. uri: Shut up and play. Koncert skupine SHANK ROCK.
Jutri, 10. februarja, ob 21. uri: THE BLUES POWER BAND iz Zagreba.
RAZSTAVE
	


GALERIJA LOŽA, Titov trg, Koper
Jannis Kounellis
AMBIENTALNA POSTAVITEV.
Otvoritev razstave bo danes, 9. februarja, ob 19. uri.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
V	galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE:
Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21. Liubliana
V	galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Tibera, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Liubliana Biggibilla, avstralsld Aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana
SOL INVICTVS - SOL IV-
STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ.
Glavni trg 24.
Sloveni Gradec
V	muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER, RAZSTAVA STRIPA IN RISANEGA FILMA. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
V	galeriji je do 28. februarja na ogled razstava Braneta Sinika OBJEKTI. GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA. Zaloška 220. Liubliana
V	knjižnici je na ogled razstava slik Janeza Peca.
NOVICE
■
Do konca sezone s tremi tujci
ŽENEVA - Četrtfinalisti letošnje nogometne »champions leagne« so se na izrednem zasedanju Uefa s posameznimi nogometnimi zvezami in klubi obvezali, da bodo glede števila tujcev upoštevali dosedanjo omejitev, imenovano tri plus dva. Generalni sekrertar Uefe Gerhard Aigner je vsekakor dejal, da se bo morala njegova organizacija sprijazniti s spremembami, ki jih narekujejo nova navodila Evropske unije glede prostega pretoka poklicnih športnikov in ki jih v bistvu podpirajo močnejši evropski klubi.

Asprilla v Nevvcastle
PARMA - Kolumbijski nogometaš Faustino Asprilla je dokončno postal elan angleškega kluba Nevvcastle, ki bo Parmi odštel 18 milijard lir odškodnine.
Rusinja Romasko 1. v Sprintu na biatlonskem SP
RUHPOLDING - Rusinja Olga Romasko je presenetljivo nova svetovna biationska prvakinja v sprintu. Rusinja je progo pretekla v 22:30.5 minute in ni zgrešila nobene tarCe. Norvežanka Ann Helen Skjelbreid se je z 19.4 sekunde zaostanka in eno zgrešeno tarčo uvrstila na drugo mesto, bron pa je osvojila Svedinja Magdalena VVallin z 22 sekund slabšim časom od zmagovalke. Najboljša Slovenka Andreja Grašič je bila na strelišču v stoječem položaju nenatančna dvakrat in se je uvrstila na 17. mesto, najboljša Italijanka pa je bila Nathalie Santer na 15. mestu. Danes se bodo na svetovnem prvenstvu v 10-kilometrskem Sprintu pomerili še moški. Na biatlonskem svetovnem prvenstvu so doslej razdelili pet kompletov kolajn. Daleč najuspešnejša država je Rusija, ki je doslej osvojila dve prvi in tri druga mesta, Francija in Belorusija se lahko pohvalita s po 1 zlato in bronasto kolajno, Nemčija ima 1 zlato, Ukrajina 1 srebrno in 1 bronasto, Norveška 1 srebrno, Italija in Švedska pa sta osvojili vsaka po 1 bronasto kolajno.
Izidi ženskega Sprinta na 7.5 km: 1. Olga Romasko (Rus) 22:30.5 (0), 2. Ann Elen Skjelbreid (Nor) 22:49.9 (1), 3. Magdalena VVallin (Sve) 22:52.5 (0), 4. Gallna Kukljeva (Rus) 22:53.1 (1), 5. Corinne Niogret (Fra) 23:13.5 (1)...15. Nathahe Santer (Ita) 23:47.8 (2),.. 17. Andreja Grašič (Slo) 23:54.1 (2)
Rusija premagala Malto z 2:0
LA VALETTA - Nogometaši Rusije so na mednarodnem turnirju v La Valetti na Malti premagali domačine z 2:0 (1:0). Strelca zadetkov sta bil Kar-pin v 25. minuti in Kiriakov (63.). V prvem srečanju tega turnirja je Slovenija s 7:1 (1:1) premagala Islandijo. Slovenija bo danes igrala z Malto.
Zmaga odbojkarjev Maribora v Parizu
Odbojkarji Maribora Marlesa so v petem krogu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev v petem krogu skupine A dosegli tretjo zmago. V Parizu so s 3:1 (16:14, 9:15, 1:15, 10:15) ugnali francosko moštvo PSG. Mariborčani so začeli odlično, saj so povedli z 9:1 in 12:5, po visokem vodstvu pa je prišlo do preobrata in Parižani so dobili set na razliko. Nesrečno izgubljeni niz Mariborčanov ni zmedel, saj so bili v naslednjih treh zanesljivo boljši in so zasluženo zmagali.
KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO
KOLESARSTVO
Benetton v četrtfinalu Buckler skoraj izločen
Bolonjčani so v Atenah proti Panathinaikosu zamudili lepo priložnost za zmago - V Trevisu VVilliams 30 točk
Belgijec Nelissen prvi v Nimesu
Dirka Etoile de Besseges
Panathinaikos - Buckler 72:69 (34:37)
Panathinaikos: Alveritis 15, Ekono-mou 26, Koraf 1, lannakis, Vrankovič 8, VVilkins 22, Pecarski.
Buckler: Bnmamonti, Komazec 12, Coldebella 8, Abbio 4, VVoolridge 13, Moretti 19, Binelli 13, Carera.
Bolonjčani so v Atenah doživeli menda usodni poraz glede uvrstitve v četrtfinale »eurocluba«, zapravili pa so si lepo priložnost za zmago. Zaradi diskvalifikacije atenskega igrišča, so tekmo odigrali pred praznimi tribunami. Obe ekipi sta začeli slabo, Panathinaikos naravnost katastrofalno. V petih minutah je dosegel tri točke, a Buckler deset. Bolonjčani so v tem delu srečanja zaradi slabega meta izgubili priložnost, da bi si nabrali večjo prednost in so ob polčasu imeli le tri točke naskoka. Mlada Alveritis in Ekonomou, Se posebej slednji, sta v drugem delu dokazala, da Grkom le ne bi bilo treba spreminjati državljanstva tolikšnemu Številu bivših Jugoslovanov, kot to počenjajo. Zaigrala
sta namreč odlično in Panathinaikos je večji del polčasa vodil s šestimi točkami prednosti. V zadnjih treh minutah je Buckler vseeno imel dvakrat priložnost, da bi povedel. Prvič sta sodnika Komazcu pravilno razveljavila koš zaradi osebne napake v napadu, drugič pa je »trojko« zgrešil Moretti. Na koncu se je pri Grkih razigral bivši as lige NBA Dominique VVilkins (devet točk v treh minutah).
Benetton - Unicaja Malaga 85:78 (41:40)
Benetton: Bonora 10, Gracis 4, Pit-tis 4, Chiacig 18, Rebrača 12, Pessina 7, VVilliams 30, Ambrassa.
Unicaja: Alvos 7, Romero, Guillen 12, Ruiz 3, Ansley 17, Rodriguez 13, Reyes 10, Miller 16.
PM: Benetton 10:14, Unicaja 13:17. Tri točke: Benetton 7:13 (Bonora 2:2, Gracis 0:1, VVilliams 5:10), Unicaja 5:16 (Avalos 1:2, Romero 0:1, Guillen 0:1, Ansley 0:2, Ruiz 1:4, Rodrighez 3:6).
Benetton je z zmago proti Unicaji
dosegel uvrstitev v četrtfinale, lahko pa tudi še naprej upa na uvrstitev na drugo mesto. Največ zaslug za zmago moštva iz Trevisa ima Henry VVilliams, ki je dosegel trideset točk in je bil daleč najboljši mož na igrišču.
SKUPINA A
Ostali izidi 13. kola: Iraklis - 01ym-piakos 63:69, Bayer - Antibes 79:74, Cska - Ulker 80:71; vrstni red: Cska 20,01ympiakos in Benetton 18, Ulker 12, Antibes, Unicaja in Bayer 10, Iraklis 6; prihodnje kolo (15. 2.): Benetton - Iraklis, Antibes - Cska, Unicaja -Ulker, 01ympiakos - Bayer (14.2.).
SKUPINA B
Ostali izidi 13. kola: Pau - Barcelona 82:70, Real Madrid - Benfica 86:81, Gibona - Maccabi 71:78: vrstni red: Barcelona 18, Panathinaikos in Real Madrid 16, Pau 14, Gibona, Buckler in Maccabi 12, Benfica 4; prihodnje kolo (15. 2.): Maccabi - Panathinaikos, Pau - Gibona, Buckler -Real, Barcelona - Benfica.
V četrtfinale se uvrstijo najboljše štiri ekipe iz vsake skupine.
NIMES - Belgijec VVil-fried Nelissen je dobil prvo etapo kolesarske dirke Etoile de Besseges. V skupnem seštevku vodi Slovak Jan Sviorada, ki je na 139 kilometrov dolgi progi okoli Nimesa dobil vmesni Sprint. Izidi - 1. etapa: 1. Nelissen (Bel) 3:13.19, 2. Svorada (Sik), 3. Capiot (Bel), 4. Hofman (Niz), 5. Dejongh (Niz), 6. Redant (Bel), 7. Tomi (Ita), 8. Aerts (Bel), 9. Patry (Bel), 10. Previta-li (Ita) vsi v času zmagovalca; skupno: 1. Svorada 3:13.08, 2. Nelissen + 0.01, 3. Capiot + 0:07, 4. Dejongh + 0:08, 5. Chri-stophe Capelle (Fra) + 0:09, 6. Frederic Moncas-sin (Fra), 7. Fabrice Ble-vin (Fra) oba + 0:10, 8. Hofman, 9. Redant, 10. Tomi vsi + 0:11.
TENIS / OD DANES DO NEDELJE V SVETOVNI SKUPINI DAVISOVEGA POKALA
Reprezentanti Rusije na včerajšnji predstavitvi v Rimu (AP)
RIM - S srečanjem med dvema Andrejema, Gaudenzijem in Cesnokovom, se bo danes v Rimu začelo teniško srečanje prvega kola v svetovni skupini Davisovega pokala. Kljub zimi se je italijanska federacija -navzlic pripombam mednarodne zveze, ki je opozarjala na neugodne vremenske razmere -odločila, da se srečanje odigra na prostem. Očitno so imeli selektor Adriano Panatta in igralci dokaj trdne razloge, da jim je v to uspelo prepričati tudi federacijo.
Toda vprašanje je, če bo to dovolj za zmago nad Rusijo, ki se zanaša na dve zanesljivi zmagi Evgenija Kafelnikova, ki je trenutno šesti igralec na sve-
tu, med posamezniki pa bo zaigral Se izkušeni veteran Andrej Cesnokov, ki pa je z nekdanjega 9. nazadoval na 88. mesto svetovne lestvice. Prav proti njemu »azzurri« računajo na dve zmagi, odločitev pa naj bi tako padla v spopadu dvojic.
Seveda so to za zdaj samo računi na papirju, igrišče pa bo pokazalo, če so bili pravilni. Zmagovalec srečanja v Rimu se bo od 5. do 7. aprila v četrtfinalu pomeril z zmagovalcem tekme med Južnoafriško republiko in Avstrijo
SPORED
Danes: 11.00 Cesnokov -Gaudenzi, sledi Kafelnikov -Furlan; jutri: 14.00 Kafel-nikov/01hovsky - Pescosoli-
do/Nargiso; nedelja: 11.00 Kafelnikov - Gaudenzi, sledi Cesnokov - Furlan.
OSTALI SPORED: Južnoafriška republika - Avstrija, Švica - Nemčija, Francija - Danska, Indija - Nizozemska, Šved-
ska - Belgija, CeSka - Madžarska, ZDA - Mehika.
Najtežje delo čaka Nemčijo, ki bo v Ženevi nastopila brez poškodovanih Beckerja in G61-Inerja, pa tudi Michael Stich bo nastopil samo v dvojicah.
KOŠARKA / V C2 LIGI
Bor Radenska v Mijah na zmago
Zamujene priložnosti se za Bor Radensko v zahtevnem prvenstvu C2 lige, žal vrstijo, tako da postaja naloga belozelenih iz tedna v teden težja. V 17. kolu je na sporedu tržaški derbi v Miljah (jutri ob 18.00). V zadnjih dveh sezonah je dvoboj med Interjem in Borom pomenil tekmo za visoko uvrstitev, v letošnji sezoni pa se je razmerje moči krepko spremenilo. Konkurenca se je močno zaostrila, furlanske in goriške ekipe so se okrepile s posamezniki iz višjih kategorij (glej Martignacco s Panamo, lurichem, Pom z Brainijem, Ardita s Turelom in Valentinsigom, itd.), tako da so se vse Štiri tržaške ekipe (Sgt, In-termnuggia, Barcolana in Bor) znašle pred nepredvidenimi težavami.
Tako se Intermuggia in Bor Radenska sedaj nahajata v skupini peterk, ki se na vse kriplje borijo pred izpadom. Miljčani so sicer doslej zbrali dve točki več (neverjeten uspeh z vodilnim Martignaccom), v zadnjih tednih pa so se zvrstile Se nekatere hujSe poškodbe (Pitacco in Tomasin že dalj časa ne igrata), tako da je trener Turco v velikih šk-
ripcih.
Borov trener Krečič pa bo moral prepričati svoje igralce, da morajo v miljski telovadnici Pacco zaigrati odločno na zmago. Se največ težav bodo borovci imeli pod košema, kjer bo težko zaustaviti Menardija in Demenio, zunanji igralci, od Spadonija do Susanija, Simoniča, Grbca in Barinija, pa bodo skušali zamešati štrene Trimboliju in Kauzkiju.
TAKO VI. DELU
Bor Radenska - Intermuggia 82:60 (34:38)
Po slabi igri v prvem polčasu, ko so Miljčani zasluženo vodili, so se borovci razigrali v drugem delu in dobesedno uničili goste.
Bor: Grbec 28, M.Simonič 14, D.Barini 10, Smotlak 9, Iv.Bajc 9, Susani 5, Rasman 4, Spadoni 2.
Intermuggia: Trimboli 21, Tomasin 10, Menardi 7, Demenia 6, Ria-viz 5, Pitacco 5, Tunin 5, Kauzki 1.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 17.KOLA: Pagnacco - Spilimbeigo +6, Staranzano - Martignacco -8, Sgt - Pom +4, Ardita - Udinese +11, Virtus - Porcia -9, Arte - Gradišča -7, Barcolana - Manzano -12. (VJ)
KOŠARKA / V 16. KOLU D LIGE DOM IN KONTOVEL PRED LA2JO NALOGO
Nov zahteven test za vodilno Cicibono
Brez počitka po koncu prvega dela prvenstva so misli četr-toligaskih peterk že usmerjene v prvo kolo povratnega dela. Vodilna in doslej Se nepreme-gana Cicibona Helvetius ima pred seboj najbrž najtežjo možno nalogo. Furlanova ekipa se bo namreč jutri v gosteh (telovadnica Caprin ob 18.00) pomerila s Santosom, ki je kljub začetni krizi, vsekakor spet ujel tretje mesto s samo dvema točkama zaostanka za Gorizia-no in torej z realnimi možnostmi za prestop v C2 figo. Za nameček ima Cicibona zelo neugodno tradicijo v obračunih s Santosom, saj plavobeli v telovadnici Caprin Se niso zmagali.
Prav zato je »coach« Luka Furlan že od ponedeljka dalje »stisnil« ekipo, ki se motivirano pripravlja na jutrišnjo tekmo. Marsikdo med cicibonaši je bil že pred časom mnenja, da bo dvoboj s Santosom mnogo zahtevnejši kot z Goriziano, saj so tržaški košarkarji zelo borbeni in uvrščajo nekatere odlične posameznike, kot so Nardini, Valente in Covacich. V vrste Cicibone se je po poškodbi vrnil Andrej Pieri, v zameno pa se je na sobotni tekmi poškodoval Marko - Poldo Križmančič (na sliki), Dario Kovačič pa je spet občutil bolečine v kolenu.
S povsem drugačnimi občutki se povratnega dela lotevata Dom in Konto vel, ki sta prvi del prvenstva sklenila na sredini lestvice. Domovci bodo jutri ob 20.30 igrali v »bunkerju« tržaškega Adija, ki spada med manjša presenečenja sezone, Franco, Di Cec-co in ostali pa ne bi smeli imeti pretiranih težav za osvojitev
novega para točk. V slogu hitre igre in agresivne obrambe bi se morala pomeriti Kontovel in Largo Isonzo (jutri v telovadnici Ervatti ob 18.30), kjer plavo-beli odločno ciljajo na ponovitev uvodne tekme prvenstva, ko so iz Tržiča odšli z nasmejanimi obrazi.
TAKO VI. DELU
Cicibona - Santos 90:76 (42:36)
Cicibona: Tomšič 21, Jogan 17, Persi 16, Possega 16, Filipčič 8, Battilana 6, A.Zuppin 2, S.Zuppin 2, Križmančič 2
Dom-Adi 95:67 (46:31)
Dom: Franco 28, Di Cecco 25, Jarc 14, Ambrosi 8, Podber-sig 6, Corsi 6, Primožič 5, Kocjancig 2, Orzan 1.
Largo Isonzo - Kontovel 67:80 (32:37)
Kontovel: Gulič 19, Turk 15, Civardi 12, B.Pertot 11, LEmifi 10, Vodopivec 6, Starec 5, Godnič 2, Kralj, M.Emifi.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 16.KOLA: Cus - Lega
NazionaJe +16, Senatore - Građo -18, Libertas - Goriziana -17, Inter 1904 - Momo Gib +9, Adi Ronchi - Scoglietto +15. (VJ) Zmaga Jadrana v 1. divizija
Isontina Fogliano - Jadran 85:90 (34:42)
JADRAN: Senica 4, Požar 8, Velinski 12, Slavec 6, Caser 8, Franco 15, Stokelj 4, Starc 23, Gej 10; trener Vremec
PON: Franco; SON: 25; 3T: Slavec 1.
V ledeno mrzli dvorani vFo-glianu (temperatura se je bližala zunanji) so Jadranovci, kljub precej povprečni igri premagali skromne domačine. Takoj v začetku so sicer domačini povedli z 10 točkami, v nadaljevanju pa so jadranovci odločno reagirali in zanesljivo povedli. V drugem polčasu so Vremčevi fantje v bistvu obdržali prednost. Od posameznikov je bil .tokrat najbolj učinkovit Boštjan Starc s 23 točkami. (Niko Stokelj)
ŠPORT
<
y.

Petek, 9. februarja 1996
ODBOJKA / V MLADINSKIH PRVENSTVIH NA GORIŠKEM
Mladinci Espega že prvaki, na dobri poli iudi valovke
Espego v derbiju premagal Olympio - Mladinke Vala potrebujejo samo še nekaj setov - Deklice Vala izgubile po več kot dveh letih
MLADINCI
Espego - 01ympia 3:0 (15:2, 15:5,15:6)
ESPEGO: Mania 4+0, Braio-ne 8+0, Lukež 11+2, Brisco 2+2, Devetak 3+1, Mucci 6+3, Soban 4+3, Plesničar 2+0, M. Cemic 2+0, Kovic 1+0.
OLVMPIA: Guzzon 0+1, Poletio 1+0, P. Komjanc 0+1, Pintar 1+1, Squadrito 3+2, MikluS 1+0, Domi 0+0, A. Cemic 0+1, Prinčič 0+0, M. Černič 1+0, Lukež, Parisi.
Espego je na derbiju med združenima ekipama Startal kot favorit, pričakovati pa je bilo večji odpor 01ympie. Toda gostje so se predali že pred samim pričetkom tekme, ki je bila zato povsem enosmerna (47 minut). 01ymia je namreč vodila samo na začetku tretjega seta (4:1), po Štiri asih Davida Muccija pa je bilo tudi tega seta kmalu konec.
Espego (na sliki) je tako praktično osvojil naslov pokrajinskega prvaka in se lahko
pripravlja na deželno fazo, v kateri bo lahko računal tudi na doprinos Mateja in Simona Černiča, ki v prvi fazi nista igrala.
01ympia - Grado 3:1 (15:3, 15:7,10:15,15:6)
OLVMPIA: MikluS 2+0, Guzzon 0+2, Poletto 3+0, P. Komjanc 7+8, Pintar 7+5, Squa-drito 6+7, A. Cemic 0+6, Parisi 0+0, PrinCiC 4+1, M. Černič, Domi, Lukež.
01ympia je proti Gradu dosegla lahko zmago. Gostje so sicer osvojih tretji set, a predvsem zaradi tega, ker so jih naši fantje podcenjevali, kar je bilo jasno v Četrtem setu, ki so ga spet osvojili z veliko lahkoto. Zelo dobro je na centra igral Patrik Komjanc, ki igralsko raste iz tekme v tekmo, kot ponavadi pa sta se izkazala tudi Pintar in Squadrito, »deček« PrinCiC pa je v tem prvenstvu opravil krstni nastop.
Vrstni red po 8. kolu: Espego 14, 01ymia 12, Torriana 8, Gra-
do 4, Finvolley 2. (Espego s tekmo manj)
MLADINKE
Val - Torriana 3:0 (15:4,15:4, 15:8)
VAL: TomSiC 2+4, UrSiC 9+3, F. Cemic 11+6, KocjanCiC 2+0, Zavadlal 5+6, Zuccarino 1+0, Humar 3+0, Danielis 2+0, MikluS 0+0.
Izidi 7. kola: Val - Grado 3:2, Mercato di Selz - Azzurra 1:3.
Val je zlahka prišel do novih točk in mu do osvojitve naslova manjka le še nekaj setov. Torriana je našim igralkam nudila tokrat celo manjši odpor kot na prvi tekmi v Gradišču. Tudi v zadnjem setu so valovke že vodile z 10:0. Zelo dobro sta igrah podajaCica Manuela TomSiC in Federica Cemic.
Vrstni red: Val 14, Mercato di Selz 10, Azzurra 8, Comet Torriana 6, Grado 2, Staranzano 0.
DEČKI
Prvenstvo se bo zaCelo sredi
marca. Slo bo za serijo trobojev med 01ympio, Valom in Ron-chijem.
DEKLICE
Skupina A
Drevi bo v telovadnici Kulturnega doma (ob 19. uri) povratni derbi med našima ekipama.
Farra - Val 3:0 (15:7, 15:11, 15:5)
VAL: TomSiC 2+4, UrSiC 9+3, F. Cemic 11+6, KocjanCiC 2+0, Zavadlal 5+6, Zuccarino 1+0, Humar 3+0, Danielis 2+0, MikluS 0+0.
Valovke so v Fari izgubile prvič po vec kot dveh letih. Gostiteljice, ki so z zmago dohitele našo ekipo na vrhu lestvice, so zaigrale izredno motivirano, ker so se hotele oddolžiti valovkam za gladek poraz v prvem delu prvenstva. Po drugi strani je Val igral pod svojimi sposobnostmi in nekaterim igralkam se pozna, da so prenasiCene s tekmami, ker istočasno nastopajo v veC
prvenstvih. Kljub porazu so va-lovke vsekakor dosegle uvrstitev v play off.
»Nas cilj v tej kategoriji je bila uvrstitev v play off, a mislim, da se lahko izkažemo tudi v končnici,« meni trener valovk Zoran Jerončič.
Cormons - Adria Auto 01ympia 3:2 (15:7,1:15, 13:15, 15:11,15:9)
OLVMPIA: K. in V. Batistič, Hlede, Fabris, Bagon, Perše, Sfiligoj, Cetul, Domi.
01ympia je doživela poraz proti ekipi, ki jo je v prvem delu premagala. Goričanke so zaigrale podcenjevalno in so s svojim nastopom razočarale.
Ostah izidi: Morocco - Lih.
Gorizia 1:3. Vrstni red: Farra in Val 14, Lih. Gorizia 10, Morocco 8, Adria Auto 01ympia in VBL Cormons 2.
Skupina B
Vrstni red: Seltz in Torriana 16, Fincantieri in Pieris 10, Vil-lesse 6, Adi Rondii 4, Etsi 2.
NARASCAJNICE
Skupina A
Jutri bo v telovadnid v Kulturnem domu (pričetek ob 15.30) povratni derbi med Sočo in Valom Dom.
Izidi 12. kola: Capriva - Val Dom 0:3, SoCa - Villesse 0:3, Farra - Libertas Gorizia 3:0.
Vrstni red: Val Dom 34, Farra 32, Villesse 26, Pro Romans 15, Lih. Gorizia 11, Capriva 9,
Intrepida 8, SoCa 6.
Skupina B
Vrstni red: Staranzano 33, Grado 31, Torriana 25, Pieris 18, Ronchi 16, Volley club 11, Lih. Gorizia B 9, Fincantieri 1.
Pokal Goriškega grada
Azzurra B - Val Dom 0:3 (0:15,5:15,4:15)
VAL DOM: Cumin, SoSol, Gej, Bresciani, UrSiC, Figelj, Simdc.
Trinajstletnice Vala Dom so spet prišel do lahke zmage. Prvi set je bil monolog Paole UrSiC na servisu, v ostalih dveh je Azzurra nudila nekaj več odpora, a Se vedno preskromnega, da bi lahko kakorkoli ogrozila slovensko ekipo.
ROKOMET / MOŠKA C LIGA
Kras Trimac v prvi tekmi povratnega dela proti močnemu Cusu iz Vidma
Srečanje bo jutri ob 16. uri v Zgoniku
V minulem tednu nismo porocah o rezultatu mestnega derbija med Krasom in ekipo Team, ker se tekma, zaradi »slabih vremenskih razmer«, ni odigrala. Sodniki in nasprotniki so namreč smatrali, da zaradi mokrega igrigCa in megle kljub prižganim reflektorjem pogoji za normalen potek tekme niso regularni. Krasovim odbornikom in tudi deželnemu komisarju zveze se je zdela odločitev nerazumljiva, saj so ekipe že večkrat igrale v precej slabših pogojih. Zanimivo je, da se je ekipa Teama že pred srečanjem pismeno pritožila federaciji, da po njihovem mnenju zunanje igrišče pri zgoniski telovadnici ni primemo za prvenstvene tekme. Takemu mnanju sta pritrdila tudi tržaška-sodnika. Očitno je, da nasprotniki niso vedeh, da na tem igrišču igrajo prvenstvene tekme vseh lig že deset let ter da vsako leto federacija po pregledu igrišča izda novo uradno dovoljenje za igranje na njem.
Vsekakor je deželni komisar predal zadevo odgovornim prvenstva, ki bodo odločali o ponovitvi tekme (vsekakor se bo ta odigrala na istem igrišču) ah pa bo dosodila Krasu zmago brez boja.
Z začetkom povratnega dela prvenstva bo Krasova sedmerica jutri ob 16. uri ponovno igrala na domačih tleh v Zgoniku proti ekipi iz Vidma. V prvi tekmi so krasovci
nepričakovano premagali Vi-demcane z dvema zadetkoma razlike, saj so sobotni nasprotniki izkušena ekipa in med favoriti za napredovanje v B hgo. Zaradi tega je sobotna tekma po štirih zaporednih zmagah proti skromnim nasprotnikom resna preizkušnja za pridobitev novih točk in priložnost za približevanje vrhu lestvice, ki je zaradi nesrečno izgubljenih osmih točk zdaj kar precej oddaljen. (Iztok)
Obvestilo
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 11. t. m. smučarski izlet v PodkloSter (Arnoldstein). Prijave in informacije na tel. št. 327196 (Jordan) ali 200236 (Bruno).
JK CUPA
vabi elane na družabno večerjo ki bo jutri v gostilni Grilnac v Saležu.
Prijave se sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanu in na tel. štev. 229113 ali 637321.
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 11.t.m., ob 6.30 z Opčin.
_____ODBOJKA / 1. MOŠKA IN ZENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM_
Naš prapor v boju za napredovanje En dober in en slab nastop Olympie
1. MOŠKA DIVIZIJA
Corridoni - Naš prapor 1:3 (12:15,5:15,15:7,13:15)
NAS PRAPOR: Devetak, BevCar, Kovic, Sfiligoj, Juretic, Paulin, Černič, Legiša.
Nas prapor je premagal doslej vodilni Corridoni in ga ujel na lestvici, s to zmago pa so slovenski odbojkarji kolo pred koncem prvega dela tudi dah jasno vedeti, da se letos resno mislijo potegovati na napredovanje v D hgo. Zmaga je še toliko bolj dobrodošla, ker je Naš prapor nastopU brez standardnih igralcev Boškina in Cevdka ter brez Gu-lina in Mikluša.
Po oceni trenerja Legiše so fantje odigrah svojo letos najboljšo tekmo. Sprejem je bil resnično brezhiben, z dobrim servisom pa so onemogoci-li nasprotnikov napad. V prvem setu so gostje lepo nadoknadili Sest točk zaostanka, v ostalih setih, ki so ju osvojih, pa so bih stalno v vodstvo. Srečanje je bilo vsekakor zelo izenačeno, Naš prapor pa je znal, za razliko od Corridonija, uspešno premagati vse trenutke krize. Pri
tem je bil zelo pomemben doprinos Valentina Juretica, ki je res prijetno presenetil.
01ympia - Cormons 1:3 (15:13, 13:15,11:15,14:16)
OLVMPIA: A. Vogrič 3+3, E. Lutman 3+6, Frandoli, Makuc 3+6, Mucci 2+3, Špacapan 6+8, M. Komjanc 3+11, Seni, S. Hlede 0+2, Poletto, Squadrito 1+3.
Ni dosti manjkalo, da bi 01ym-pia presenetila kotirane KrminCa-ne. S pomočjo glasnih navijačev so Goričani z dobro igro dobili prvi set, v drugem pa povedli kar s 7:0. Tedaj si je eden od boljših tolkaCev Cormonsa zelo hudo poškodoval palec na roki (pospremili so ga v bolnicO, kjer so mu rano zaših s Šestimi šivi), kar pa je zaCudo predramilo goste in blokiralo domače igralce. Srečanje je bilo sicer še naprej izenačeno, vendar pa Goričani niso bili vec tako učinkoviti, Čeprav so si že proti koncu tretjega seta nekoliko opomogli (po 9:3 za Cormons), v Četrtem pa so spet odločno pritisnili in že vodili s 14:11, vendar pa kljub štirim zaključnim
žogami, žal, niso prišli do tie breaka. Posebno pohvalo si za dober nastop zasluži Paolo Špacapan.
Torriana - Oljrmpia 3:1 (8:15, 15:5,15:9,16:14)
OLVMPIA: A. Vogrič 3+2, E. Lutman 5+4, Frandoli 0+0, Makuc 2+3, Mucci 1+4, Špacapan 6+7, M. Komjanc 4+6, Hlede 0+2, Poletto.
V torek 01ympia ni ponovila dobre igre s tekme proti Cormonsu in zasluženo izgubila v Gradišču. Gostje so zlahka dobili prvi set, nato pa so bili v podrejenem položaju vse do Četrtega seta, v katerem so vodili z 10:6, 12:7, imeli dve zaključni žogi, a so na koncu ostah praznih rok.
Ostah izidi 8. kola: Cormons -Intrepida 3:0, Fossalon - Mossa 0:3, Intrepida - Torriana 2:3, Turriaco -Ronchi 3:0.
Vrstni red: Corridoni, Naš prapor in Cormons 14, Turriaco in Torriana 10, 01ympia 8, Intrepida 6, Fossalon 4, Mossa 2, Ach Ronchi 0. (Torriana in 01ympia s tekmo vec)
1. ZENSKA DIVIZIJA
Val - Pieris 3:1 (9:15,15:8,15:12, 15:12)
VAL: Uršič, Terpin, Branca, Brisco, Ambrosi, Kovic, Humar, Tomšič, Danielis.
V razmeroma izenačeni tekmi so valovke zaigrale taktično dobro in zasluženo premagale Pieris. Samo začetek tekme je bil nekoliko slabši, kar so gostje izkoristile, v nadaljevanju pa so bile domačinke boljše. Velja omeniti, da sta Manuela Tomšič v drugem in Barbara UrSiC v tretjem z ostrimi servisi spravili v velike težave igralke Pierisa (prva je servirala od 4. do 13. točke, druga pa od 4. do 9.). V zadnjem setu je bila tekma do 10:10 izenačena, nato pa je Val prevladal. Od posameznic velja omeniti še Lucio Danielis, ki je prvič odigrala celo srečanje in v celoti zadovoljila.
Ostah izidi 8. kola: Ronchi - Torriana 3:0, Cormons - Azzurra 3:0, Starazano - Intrepida 3:0.
Vrstni red: Staranzano 14, Cormons in Mondo Computer 12, Pieris, Azzurra in Val 8, Ronchi in Villesse 6, Intrepida 4, Torriana 0.
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
I Danes igra za vas Totocalcio
Na dveh galopih v Rimu sta glavna favorita Balkan Sobranje in Berry Bird
1.	dirka (Padova): Sec Mo (2) ne bi smel imeti konkurentov. Pozornost pa zaslužita tudi Segusino Dra (X) in Sofocle Egral (1);
2.	dirka (Milan): Ober-mayer (1) se je izkazal že prejšnji teden in je tudi tokrat med favoriti za zmago. Med protagonisti bosta tudi Milkland (X) in Roxey (2);
3.	dirka (Firence): Marat Ks (X) je zelo hiter in zato obvezen favorit. Opozarjamo pa še na Per la Gioia (l)inPrisca (2);
4.	dirka (Turin): zaradi ugodnega štartnega položaja je Oppio d’Asolo logičen favorit. Paziti pa bo moral na Negritta (2) in na Rullo Jeta (19);
5.	dirka (Rim): Balkan Sobranie (1) ima vse kvalitete za glavno vlogo, toda tudi VVerne (X) in Johhny Style (2) bosta prav gotovo med prvimi;
6.	dirka (Rim): Berry Bird (1) je imel smolo na zadnji dirki in bo skušal po vsej sih zmagati. Pozornost pa zaslužita tudi Secral (X) in Golden Mistral (2).
Dirka tris
(Rim, 17.45,20 konj)
NASI FAVORITI: 20. Return Yankee, 17. Lem-mon Park, 2. Nico Jet;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 16. Player Kronos, 14. Olimpo Dei, 4. Parbleu Bi.
	
1. — prvi	2
drugi	XI
2. — prvi	1
drugi	X2
3. — prvi	X
drugi	12
4.— prvi	X
drugi	12
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	1
drugi	X2
Elena
Maver
Atalanta - Milan	1 X
Bari - Piacenza	1
Fiorentina - Parma	X 2
Inter - Napali	1 X
Juvenfus - Cagliari	1 2
Padova - Vicenza	X
Roma - Cremonese	1
Sampdoria - Torino	1
Udinese - Lazio	1 X 2
Livorno - Ternana	1
Benevento - Castrovi!.	IX 2
Matera - Giulianova	X
Taranto - Frosinone	X
Elena Maver (letnik 1964) je gotovo eno naših najbolj znanih odbojkarskih imen. Pri Boru je začela v mladinskih kategorijah pri 13. letih in se z Borovo mladinsko ekipo leta 1980 uvrstila tudi na meddeželni finale v Cremoni. Takrat se je tudi znašla na širšem spisku za sestavo državne reprezentance. V članski konkurenci je vsa leta igrala za Bor in Meblo vBinCl ligi, z Borovo vrsto pa je tudi napredovala v B ligo. Po sezoni 1992/93 je prenehala z aktivnim igranjem, pred kratkim pa je zaradi poškodb v ekipi spet priskočila na pomoč borovkam v prvenstvu C1 lige. Prejšnji teden je Pepi Starc pravilno napovedal 11 izidov.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Petek, 9. februarja 1996
I Horoskop
zapisal B. R. K.
A
OVEN 21. 3. - 20. 4: Nekoga boste s prefinjeno zvijačo pripravili do tega, da bo postoril pol vaših opravkov. Ne boste se obremenjevali z občutkom krivde, kajti jasno vam bo, da vam pomaga iz ljubezni.
BIK 21.4.-20.5.: Vaša zdravstvena kondicija bo na negotovi ravni, zato se ne izpostavljajte zraku, v katerem mrgoli pritlikavcev, ki položijo se takega bika. Zavarujte se stoje, pa vam ne bo treba led.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekdo, ki ste ga dvigali v oblake, bo končno pokazal svoj pravi obraz. Ne boste preveč presenečeni, kajti že predolgo ga opazujete skozi svojo masko, da bi mogli nasesti igri njegove.
RAK 22.6. - 22. 7.: Po mukotrpnem premišljevanju se boste naposled dokopali do spoznanja, da nima smisla Se naprej riniti v smer, ki poleg denarja obeta samo minljivosti, dobljene v zameno.
UV 23.7. - 23.8.: Z vsem ognjem se boste posvetili svoji ljubljeni osebi, zato bo zapredla kot mladi muc. Z ljubeznijo vas bo pobožala po gosti grivi, da boste glasno zapredb še vi. Tudi napredita kaj.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Bližnjemu boste pojasnili ozadje vase zamere, zato se bodo zidovi med vama sesuti. Skozi prah se sicer ne bosta videla najbolje, bosta pa zagotovo spoznala, da si ga zgolj umišljata.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zanemariti boste delovne obveznosti in se posvetili srčnim zapletom, tir medtem ko bo srce pelo, bo delo trpelo. Tudi delo in ljubezen sta združljiva, če ljubljeni gara nekje blizu.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Oklenili se boste priložnosti kot škorpijon svoje žrtve. Ne bodite preveč radodarni s kapljicami svojega strupenega orožja, kajti za boj s seboj ga boste potrebovati deročo reko.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Spomnili se boste obljube v obliki dogovora za obisk, pogledali skozi okno, ugotoviti, da je sonCno, sedli v jeHenega konjička in prijahali na cilj. Odjahati boste z željo po vrnitvi
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Bližnjega brste zaceli gledati z očmi enakovrednega tekmeca na varljivi poti, dakovani s košdd iluzij zmagoslavnega veselja. Zmaga na račun tujega poraza je vseskozi na preizkušnji
VODNAR 21.1.-19.2.: Zaceli boste raziskovati, kako bi lahko med delom lenariti, med lenarjenjem pa postoriti vsaj kaj modrega. Enostavno: ko delate, ne delajte, ko bo prišel Cas za počitek, pa v posteljo.
RIBI 20.2. - 20,3.: Na osebo, ki se vam ponuja v pomoč, se lahko zanesete vsaj v tolikšni meri kot se zanesete nase. In ker se nase zanesete, lahko mirne volje opustite idejo, da bi se obešali še nanjo.
KRIŽANKA
Vodoravno: l.del zimske garderobe, 4.pesniški polni stik, 8.pristaniško mesto v Turčiji ob Črnem morju (Trabzon), 11.prostorska tvorba, ki jo določa več poltrakov iz skupnega izhodišča, 12.vnetni mehurček na jeziku, ustnici ali ustni sluznici, 13.dalmatinski šaljivec, 14.podzemni del zgradbe, 15.kronična bolezen dihal, naduha, IZ.množinski osebni zaimek, 18.oseba, ki rahlja zemljo z brano, 20.sol tetraborove kisline, 23.stari oče, 24.človek v prvih letih življenja, 28.vzhodni podaljšek Slavonije med Savo in Donavo, 30.zvitek, navitek, 31.prodajno blago, 32.špansko žensko ime, 33.uč-benik za začetno učenje branja, 35.republika v jugozahodni Aziji, 36.angleški glasbenik (Brian).
Navpično: 1.obredni o vratni trak, 2.levi pritok Donave v Romuniji (orig.), 3.Odisejev oče v grški mitologiji, 4.kemijski simbol za renij, 5.Abrahamov in Sarin sin, 6.divja ovca z navzdol zavitimi rogovi, 7.tipalka pri žuželkah, 9.zobna zalivka, 10.majhen tat, 16.slovenski pisatelj in prevajalec (Andrej), 19.ime Švedske mladinske pisateljice Lind-grenove, 20.pristaniško mesto v Iraku, 21.žitne luskine, 22.švicarski alpski smučar (Urs), 25.Glavno mesto danskega otoka Bornholm, 26.glavna sestavina živalskih in rastlinskih maščob, 27.vrsta zavarovanja prevoznih sredstev, 29.ime radijske novinarke Svabičeve, 34.začetnici slovenskega pesnika in prevajalca Kocbeka. (M.D.)
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
•oug ‘}{nipaD8qE ‘sanj ‘eq -or ‘upi ‘uraig ‘qo!)o ‘bju ‘sqejoq ‘geirep ‘mo ‘euqse ‘ppf ‘oiaj ‘egu ‘p8o ‘rimzadmp ‘emu ‘pg :ouAeaopoy\
A3JIS3H
NA MEJI RAZUMA
Mumificirana roka egipčanske princese
Hammondu je šejk podaril nenavadno darilo
Grof Louis Hammond je bil znan zdravnik, okultist in psihoterapevt. Od hvaležnih pacientov je pogosto prejemal nevsakdanja darila. Najnenavadnejše darilo pa mu je prineslo tudi največ težav.
Med obiskom Luksorja leta 1890 je tamkajšnjega šejka ozdravil malarije. V zahvalo mu je šejk podaril izjemno darilo - mumificirano roko davno preminule egiptovske princese. Hammondovi ženi roka že od začetka ni bila všeč; ko je izvedela za legendo o tej princesi, pa je njen odpor prerasel v pravo grozo.
Legenda pravi, da se je egiptovski kralj Ehnaton -heretični Tutankamonov tast - zapletel v spor s svojo hčerko v zvezi z verskimi vprašanji. Kraljeva kazen je bila strašna. Leta 1357 pred našim štetjem je svojim duhovnikom ukazal, naj princeso najprej posilijo, nato pa ubijejo. Odsekali so ji desno roko in jo skrivaj zakopali v Dolini kraljev. Tiste čase so bili namreč prepričani, da pokojnik, pokopan z okrnjenim telesom, nima vstopa v rajske svetove.
Hammcnd ni in ni mogel najti muzeja, ki bi hotel sprejeti ta srhljivi eksponat, zato je princesino roko shranil v prazen sef v svoji hiši. Ko sta oktobra leta 1922 z ženo odprla sef, sta okamenela od groze. 3200 let stara roka je bila povsem sveža! Grofica je možu velela, naj roko takoj uniči; Hammond, ki do takrat nikdar ni občutil strahu pred neznanim, je brez oklevanja pristal. Postavil je le en pogoj: princesina roka mora biti pokopana dostojno.
Za pokop je izbral 31. oktober, predvečer dneva mrtvih.
V pismu, ki ga je Hammond poslal arheologu lordu Carnarvonu, svojemu dolgoletnemu prijatelju, je podrobno opisal pogrebni ceremonial. »Ob glasnem branju egiptovske Knjige mrtvih smo roko pazljivo položili v kamin. Nenadoma je glasno zagrmelo in hišo je zajela tema. Močan sunek vetra je polomil vhodna vrata. Udar vetra naju je z ženo podrl na tla. Začutila sva navzočnost hladu, ki je napolnil hišo. Zagledala sva pokončno postavo neke ženske. Bila je odeta v egipčansko kraljevsko oblačilo, z zvito kačo okoli glave - znamenjem faraonov. Na mestu, kjer bi morala biti desna roka, je bil štrcelj. Prikazen se je za trenutek dvignila nad plamen v kaminu in v naslednjem trenutku izginila brez sledu. Skupaj z njo je izginila tudi roka in od takrat je
nihče ni več videl.«
Štiri dni zatem je Hammond zasledil časopisno novičko, ki je trdila, da je odprava lorda Camarvona tik pred senzacionalnim odkritjem Tutankamonove grobnice in da bodo grobnico tudi odprli -kljub opozorilu, vklesanemu na zunanjih stenah.
Iz bolniške sobe, kjer je Hammond še vedno okreval po prestanem šoku, je poslal pismo staremu prijatelju. Rotil ga je, naj še enkrat razmisli o svoji odločitvi glede odpiranja grobnice. Napisal je: »Zdaj vem, da so imeli stari Egipčani znanje in moč, ki ju naš razum še ni sposoben dojeti. V imenu boga, rotim te, bodi karseda obziren!«
Vendar pa je lorda Car-narvona premagala skušnjava. Prijateljevega opozorila ni jemal resno. Grobnico je odprl. Kmalu zatem je umrl za posledicami pika malaričnega komarja, drug za drugim pa so pomrli tudi ostali člani odprave. Legenda, znana po imenu Prekletstvo faraonov, se je potrdila še enkrat.
B. K.
Bi poskusili 3500 let staro pivo?
LONDON - Egiptolog, dva znanstvenika in britanski pivovarji bodo zvarili pivo po 3500 let starem egipčanskem receptu. Svetlo pivo Tutankamon bo zvarjeno na osnovi usedlin v starih vrčih, ki so jih našli v sončnem templju Nefretete. Egiptolog Barry Kemp, ki je prvi naletel na vrče z usedlinami, je skupaj z znanstveniki in pivovarji v štirih letih preučil egipčanski recept za pivo. V bližnji prihodnosti nameravajo zvariti približno sto steklenic piva, ki pa bo zaradi omejenih količin povečini namenjeno le strokovnjakom.
																						
																						VOVNHS Mav ‘31 ‘VTONtrV ‘IINOM1S31 ‘ONOCHZOVM 'JLSIMNV ISONINVIVTta "vonvAHorazi ‘IN 'VT1 ‘nos ‘NOS ‘VNOL ‘1VN ‘ISOAVlSVtd ‘KM31V ‘W 'min ‘NV1H ‘av ‘3Z ‘1S3 ‘HVSV3 'VSOH ‘0TV3I ‘snmw ‘OlNSTMIOHOSra ‘VNINS3M ‘sms snsiara :ouABJOpoy\ • A F-r T Tr»rTM
	X	CVETICA ZA NA GROBOVE	PRAZIVAl, KI SE GIBLJE Z MIGETALKAMI	GRŠKA BOGINJA USODE	NASA DENARNA ENOTA	RASTLINA S PLAZEČIM SE STEBLOM	KILOGRAM	URADNO IME IRSKE	CIGARA (STAR.)	LESARSKI DELAVEC	SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI	KLAVDIJ TUTTA	GRŠKI BOG VETROV	AVTOR: SIMON BIZJAK	VEČJA SKLENJENA SKUPINA mn	UH. MUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA	POSLEDICA HUDEGA PSIHIČNEGA PRITISKA	NIKALNICA	NAZIV	MEJNA PEKA MED NEMCUO IN POLJSKO	DANSKA IGRALKA NIELSEN	
	ZBIRKA NOVEL JANKA KERSNIKA													IZDELKI MESA								
	GIBANJE ZA ZEDINJENJE ITALIJE													GR. BOG. LOVA								
														ST. IRANSKO PLEME								
	ČRNOGORSKO ZDRAVILIŠČE						NOČNA PADAVINA					NEKDANJI PREKUPČEVALEC Z LASMI						ESTONEC				
																		SKRAJNI KONEC POLOTOKA				
	ZATOPEK EMIL			ALEŠ BERGER			C2H6					SESTI TON V TONOVSKI LESTVICI	1DM3						ANTON AZBE	*		
							DUHOVNO POČELO PRI LEIBNIZU						PRIPADNIK ST MEHIŠKEGA LJUDSTVA									
				VZOREC MERE																		
	LOJNA BULA							POKRITOST S KRASTAMI											IZLOČEK UST	SPOJINA KAKEGA ELEMENTA S KISIKOM	SL. ALPSKA SMUČARKA KOREN	
								ST. PEVEC ROBIČ														
	PERJE PRI REPI				1000 KG					HRVAŠKA IGRALKA ILIN	VEČNOST				MAJHNA ŠPORTNA JADRNICA	MUSLIMANSKO M. IME (IZCRKSINE)	MLEČNA ZLEZA KRAV	BREZALKOH. PUACA				
											ZALOZBA OBZORJA											
																		EGIPC.BOG SONCA				
	SPODNJA PLOSKEV PROSTORA, POD				NORDIJSKO BOŽANSTVO	NIKELJ			ZENSKA, KI VODI DRAŽBO													
						SLAST, APETIT			TRINITROTO- LUEN													
	OČITNOST, JASNOST, PREPRICUI- VOST													KDOR VERUJE V DUHOVE								
														SPLIT								
	NEKDANJI KITAJSKI VODITEU										PRIČEVANJE, DOKAZ, SPRIČEVALO											
	STARA ZDRAVILNA RASTLINA							TELUR			URADNI SPIS				MUSLIMANSKO ZENSKO IME							
1																						
TV SPORED
Petek, 2. februarja 1996
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
® RAI 1
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Cerasella (kom., It. ’59, i. C. Mori, A. Panaro) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in rubrika Style Tenis:	Italija-Rusija
(Pokal Davis)
Aktualna odd. o gorah: Linea bianca - Bela Crta Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera, vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Dok. oddaja: SuperKvark - Potovanja v naravo, znanost in tehnologijo (vodi Piero Angela) Dnevnik
Aktualna odd.: Clichš (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno. Kultura News Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma jH Film: Che ora e (kom., It. ’89, r. E. Scola, i. M. Ma-stroianni, M. Troisi) Glasbena odd.: Mi ritorni inmente
1 RAI 2
7.00
9.30
9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.05 14.10
14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15
18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
23.00
23.45 0.10 0.20 0.35
Oddaja za najmlajše, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart VeCerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija TG2 Dosje Dnevnik, vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Dok.: Zgodbe
^ RAI 3
Dnevnik
Videosapere: Robinson in Petek, Zdravje, Me-dia/Mente, Potovanje po Italiji
Tenis: Italija-Rusija Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.30 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Vita da strega Tenis:	Italija-Rusija
(pokal Davis)
Aktualno: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Soup. Blob Film: Turbine di sangue (dram., ZDA ’95, r. A. Metzger, i. L. Hartman, P. Casnoff, C. McDonald) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Amore & Sesso Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura in vreme Fuori orario mj Sport: Sinhr. plavanje
gg RETE 4
ITALIA 1
ST SLOVENIJA 1 H Koper
	Nad.: Valeria in Massimi-		Otroški variete
	liano, 8.40 Un volto, due		Nan.: Super Vicky, 10.00
	donne, 9.30 Zingara,		genitori in blue jeans,
	10.15 Renzo in Lucia,		10.30 MacGyver
	11.15 La forza deli’ amo-		Aktualno: Village
	re, vmes (11.30) dnevnik		Nan.: T.J. Hooker
	Nan.: Chicago Hop e	[Tjjj	Odprti studio
	Dnevnik		Sport studio
	Rubrika o lepoti		Otroški variete, 13.20
	Nad.: Sentieri		Ciao Ciao news
	Film: Baciala per me	fffjl	Varieteja: Colpo di fulmi-
	(kom., ZDA ’57)		ne, 15.00 Generazione X
	Aktualno: Perdonami		Aktualno: Village
	Aktualne teme Giorno		Kolesarstvo: 6 dni v Mi-
	per giorno - Dan za dnem		lanu
	Dnevnik Tg4, vreme		Dok.: Nati liberi
	Variete: Game Boat		Nan.:	Primi baci -
	TV film: Una famiglia da		Zlomljena roka
	proteggere (dram., ZDA		Odprti studio, vreme
	’90, i. Ed O’Neill, D. Fa-		Sport studio
	rentino, E. Gordon)		Nan.: Baywatch, 20.00 11
	Film: profezia (dram.,		principe di Bel Air (i.
	ZDA 79, i. T. Shire, R.		Will Smith)
	Foxworth), vmes (23.30)		Film: Giorni di fuoco
	dnevnik TG 4		(dram., ZDA ’95, i. Gary
	Pregled tiska		Daniels, Ken Tigar, F.
			Hutchinson)
			Nan.: Pericolo estremo -
@ CANALE5			Snežni plaz (i. J. Brolin) Kolesarstvo: 6 dni v Mi-
			lanu
			Aktualno: Fatti e misfatti
	Na prvi strani		Italija 1 šport
	Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.)		Nan.: L’ ombra della notte, 3.00 MacGjrver
	Televizijsko sodiSCe: Forum (vodita Rita Dalla		
			
	Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5	# TELE 4	
	Sgarbi quotidiani		
	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery)	H	19.30, 22.20, 0.25 Do-
	Nan.: Robinsonovi - Sta-		godki in odmevi
	ro in novo (i. Bill Cosby,		Nad.: Fiori d’ arancio
	Lisa Bonet, S. Lebeauf)		Nan.: 11 mio amico fanta-
	Variete: Časa Castagna	»lili	sina (i. Mike Pratt)
n	Otroški variete Bim Bum		pilm: Una fabbrica di
	Bam in risanke		matti (kom., ’87)
IH	TG 5 Flash - Kratke vesti		Gospodarstvo
gfjfS	Kviza: Ok, il prezzo e		Buio in sala
	giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota del-		
	la fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia)	® MONTECARLO	
	Dnevnik TG 5		
	Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio,	■	20.00, 22.30, 1.05 Dnev-
	Enzo lacchetti)		nik, 13.30,19.50 Sport
vm	Variete: La febbre del ve-		Film:	Elettroshock
m	nerdi sera (vodi Fiorello)		(dram., ZDA ’64)
	Večerni dnevnik TG 5	yw|	Varieteja: Tappeto volan-
RIB	Variete: Maurizio Costan-		te, 18.00 Zap Zap
	zo Shovv, vmes (0.00)		Film: Robin in Marian
	noCni dnevnik Tg5		(dram., ZDA '76, i. S.
	Sgarbi quotidiani		Connery, A. Hepburn)
	Striscia la notizia		Film: Valentino (biog.,
	Pregled tiska		ZDA 77, i. R. Nurejev)
	Nan.: Cin Cin - Samov		Nan.: Charlie’s Angels
	življenjepis		CNN News
Videostrani Otroški program:
Zima v dolini ribnikov Otroci Sirnega sveta, 18. del ameriške dokumentarne nanizanke Policaj v vrtcu, pon. am. filma Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Svet narave, pon. 5. dela francoske dok. serije Slovenska klavirska glasba, 6. del
Zvoki godal, 6. del Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria
TV dnevnik 1 Lahkih nog naokrog,
3. oddaja Izzivalci,
1. del francoske nanizanke
Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Grace na udaru, 23. del ameriške nanizanke Podarim dobim Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme Udari po spaki na prvi strani,
italijanski film Poročila
Tv jutri, videostrani
IT SLOVENIJA 2
	Euronevvs
	Svetovni poslovni utrip
	Znanost od blizu, 2. del
	Podoba podobe
	Umetniški večer, pon.
	Dnevi filma,islan. film
	SP v biatlonu, 10 km (M) sprint, posn.
	Moški, ženske
	Grace na udaru, 22. del
	Shingalana, pon. serije
	Znanje za znanje
	Po Sloveniji
	Poglej me!
	Pasje mesto, 7. del serije
	V žarišču
	Forum
	In morje bo povedalo
	Studio City
	Novice iz sveta razvedrila
	Nor na reklame, 6. del
	Euronevvs
16.00
16.30
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.00 22.15
22.45
Euronevvs
SP v biatlonu, 10 km (M), posnetek Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Peter Pan Club, otroška oddaja Euronevvs
Smrt Jugoslavije, 4. del dokumentarne oddaje Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik NBA Action, košarka USA Ko pride sodnik, tv serija
OtO HRVAŠKA 1
7.15 7.25 7.30
8.15 .10.00 10.05 10.05
11.00
11.30
11.40
12.00
12.20
12.45
14.35
15.05
15.10 15.40
16.30
16.45
17.45
18.15 18.50
19.30
20.10
20.45
21.45
22.15 22.35
23.05 23.55
TV koledar Poročila
Santa Barbara, 1190. del
Dobro jutro
Poročila
Izobraževalni program: Ves svet je oder,
8. del angleške dokumentarne serije Nemščina Otroški program Bon ton ton Dnevnik
Ljubezen, 177. del Tulsa, pon. am.filma Otroški program:
Allis spelt Allis,"
1. del serije Poročila
Kako gledati sliko?
Risanke
Ciribiribu
Hrvaška danes
Kristalno cesarstvo, 54.
del am. nadaljevanke
Kolo sreče
Pol ure kulture
Poročila
Javna stvar, dok. oddaja
Zabavna oddaja
Beli golob, dok. oddaja
Dnevnik
Slika na sliko
Terra X, dok. oddaja
Poročila
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00, 14.00, 18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.00	Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11,15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz na 2. pr.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo;
\^13.05 Vokalna glasba; 13.40 Glasb, tradi-
cija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Divji maček; 19.30 Simfonični koncert; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8,30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtice, osmrtnice; 18.00 Glasb, odd: Mu-zak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti;
12.00	Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 16.00 Modri val; 18.45 Polk studio; 20.00 Prenos RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 40. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba in F. Prešeren; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice za risarje; 14,30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: kitarist E. Guerrato.pianist A. Rojc v studiu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovF tem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Priimki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2 Q	Petek, 9. februarja 1996					l'Hti’iHliH.lilli'ill 1 11											
f	SREDIŠČE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
	Ki	h>	6	O o	Ć>6Ć>	n	nss	JI	8		=	A		X	c	A
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.15 in zašlo ob 17.18. Dan bo dolg 10 ur in 3 minute. Luna bo vzšla ob 22.33 in zašla ob 9.10.
Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Topolšica Celje
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska v 1
8. 2.
povprečna 6.00-7.00 72 50 53
7. 2.
24-uma maks. uma
88
116
135
181
137
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 130 Rogla	130
Kope	60
Vogel	115
Krvavec	70
Kranjska Gora do 30 Kanin	290
Cerkno	95
350 mikrogramov/m1 700 mikrogramov/m3
J
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obremenilen, kar se bo pri vremensko občutljivih ljudeh kazalo predvsem kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost.
Na Kaninu zaradi močnega vetra naprave trenutno ne obratujejo. Nočna smuka je do 20. ure mogoča na smučiščih Rimski vrelec in Straža na Bledu, v Libojah pa do 18. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Po-norju, Rogli, Kopah, Pokljuki, med Kranjsko Goro in Tamarjem, na Kobli, v Logarski dolini, na Kalicu, Ulovki, v Cerknem, na Pokljuki, delno na Voglu in Bovcu. Sankališče je urejeno na Krvavcu, v Kranjski Gori, na Zatrniku, Libojah, f Dostop do Mariborskega in Ribniškega Pohorja, Pokljuke in Ulovke je mogoč z zimsko opremo.

TEMPERATURE IN T	J . . .
VISINE SNEGA V GORAH
kjer je manj snega, pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz suhega, kložastega snega ob dodatni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Še naprej je velika možnost zdrsov na poledeneti in trdi skorji.
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
-3
-7
-10
-11
-12
-13
60 cm 120 cm
180-290 cm
DANES
TRBIŽ
CELOVEC O -S/-3
GRADEC
-6/-3

ČEDAD*—
O
KRANJSKA GORA -9/-3

O
TRŽIČ -6/-2
O
KRANJ

O
S. GRADEC -8/-3
MARIBOR
0-6/-3
M. SOBOTA O -6/-4

o PTUJ
3^
CEUE O -6/-3
©VIDEM
—»N. GORICA GORICA o "Z/2
O °
KRANJ	ir"'"?
OuiUBUANA ^
^---xy-> -51-2
uMAGdC^
^ ^
TRST
-1/3^ ^	"
PORTOROŽ
O
POSTOJNA O “6/'3
-N
KOČEVJE O
POREČ
6
OPATIJA PAZIN	q
O
REKA
-1/2
N. MESTO
O ^'-4^
ČRNOMELJ
O
ZAGREB
-61-4
O
Slovenija: Od zahoda se bo posto pno demo razjasnilo, le na Dolenj skem in Štajerskem bo se pretežne oblačno. Nainizie iutranie temoera

ture bodo od -9 do -4, najvisj vne od -6 do -2, na Primorskem u 3 stopinje Celzija.
Sosednje pokrajine: V sosednji! pokrajinah Italije in ob Jadran bo precej jasno, cez dan pa se b tudi drugod delno zjasnilo.
JUTRI


ČEDAD.
OVIDEM
-3/3
CELOVEC O -13/-3
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -11 /-3
O
KRANJ
-14/-4

GRADEC -11 /-3
9 GRADEC -13/-3

M. SOBOTA O -13/-4
MARIBOR O -n/-4
e


CEUE ° -11 /-3
—«^N. GORICA GORICA 0 -3/3
O
ZAGREB .i! /.3 O
m
V Sloveniji: V soboto bo zmerno do pretežno oblačno, a večinoma brez padavin. Burja na Primorskem bo ponehala.
Obeti: Tudi v nedeljo ne bo večje spremembe.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI... P A SE RES JE
Žrtve in gmotna škoda zaradi orkanskega neurja v Evropi
PARIZ - Zahodno Evropo je v sredo zajelo orkansko neurje, ki se je včeraj še stopnjevalo, tako da je več oseb izgubilo življenje. Najhuje je bilo v zahodni Franciji, kjer je orkanski veter s sunki nad 170 kilometrov na uro, terjal življenje treh oseb, ranil na desetine ljudi in povzročil ogromno gmotno škodo. V Bretaniji, v Medo-cu in na pirenejskem območju je brez električne energije več kot 230.000 gospodinjstev, ker je veter ruval električne drogove in celo daljnovode ter odkrival strehe. Snežni meteži, žled in podrta drevesa so prekinila promet na številnih cestah. Pri Aveyronu so bili tudi do šest metrov visoki snežni zameti, ki jim plugi in reskači niso bili kos, saj je veter po vsakem preboju ponovno nanašal sneg. Po več kot desetih letih je sneg prekril vzhodna in severna območja Dordogne. Kjer ni snežilo, so bili močni nalivi na robu ledišča, tako da je nekje žled okoval pokrajino, drugje pa je prišlo do poplav, tako da so morali v Cavernesu (Dordogne) izseliti 30 ljudi. Iz previdnosti so zaprli za ves promet številne mostove, povsem pa je ohromela priobalna plovba. Na širšem pariškem območju se ubadajo s poledico, tako da je včeraj marsikdo prišel z zamudo na delu.
V Španiji so bili ob orkanskem vetru (do 130 kilometrov na uro) močni nalivi. Življenje so izgubile tri osebe, med njimi neki gasilec, ki ga je sunek vetra vrgel z neke strehe v baskovskem Irunu. Od božiča, ko Španijo skoraj brez presledkov pesti neobičajno neurje, je življenje izgubilo 22 oseb. Lanski suši so torej sledile izredne padavine. Civilna zaščita je navedla zgovorna primera Huelve in Andaluzije, kjer je v dveh mesecih padlo 600 litrov vode na kvadratni meter, medtem ko povprečje znaša le 150 litrov. O zimskih težavah poročajo tudi iz Švice, kjer sta na zasneženih in poledenelih cestah včeraj življenje izgubili dve osebi. Neurje nad Francijo in Španijo bi se moralo danes preseliti na Apeninski polotok. Kot kaže, pa bo nekaj zapletov povzročilo le v severozahodni, srednji in južni Italiji.
O izrednih snežnih padavinah in sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, Romunije in Ukrajine. Skandinavijo in pribaltska območja pa je zajel pravi arktični mraz, ki je prvič po desetih letih vkoval v let Baltsko morje in vse nemške reke.
Na sliki (telefoto AP): po več letih so se v naravna drsališča spremenili tudi vsi vodni tokovi na Nizozemskem.
Britanci bodo zvarili pivo po 3500 let starem receptu
LONDON - Egiptolog, dva znanstvenika in britanski pivovarji bodo zvarili pivo po 3500 let starem egipčanskem receptu. Svetlo pivo Tutankamon bo zvarjeno na osnovi usedlin v starih vrčih, ki so jih našli v sončnem templju Nefertete, Egiptolog Barry Kemp, ki je prvi naletel na vrče z usedlinami, je skupaj z znanstveniki in pivovarji v štirih letih preučil egipčanski recept za pivo, ki bo sedaj ponovno zagledalo luč sveta.
Trajekt se je vrnil
STOCKHOLM - Včeraj ob 6.30 se je švedski trajekt Silja Simphony, ki je predsinočnjim poldrugo uro po izplutju nasedel v ožini pri otoku Vaxholm, s svojimi sredstvi vrnil v Stockholm. Trajekt je nasedel na plitvini (na sliki AP), ko se je prebijal skozi sklade ledu. Na krovu orjaškega trajekta, ki je bil namenjen v Helsinki, je bilo 1.112 potnikov in 192 članov posadke. Kapitan je takoj izključil možnost da bi potnike evakuirali, ker bi bila nočna hoja po ledu do 60 metrov oddaljene obale nevarna.
Koncert
naEverestu
SOFIJA - Skupina bolgarskih glasbenikov in igralcev, ki bi rada prišla v Guinessovo knjigo rekordov, načrtuje koncert na Mount Everstu, je poročal bolgarski časnik. Aprila ali maja se bodo podali v Katmandu, od tam pa proti osemtisoča-ku, kjer nameravajo na višini 5500 metrov uprizoriti svojo predstavo. »Ekspedicijo smo zastavili v čast Bolgarije,« je izjavil eden od članov odprave. Največji problem, s katerim se soočajo nadobudni umetniki, je denar, saj so stroške potovanja ocenili na 62 tisoč dolarjev.
Bo Pele kandidiral?
RIO DE JANEIRO - Brazilski nogometni zvezdnik Pele se bo poskusU tudi na svetovnem političnem prizorišču. Organizacije za enakopravnost temnopoltih državljanov ga bodo za brazilskega predsedniškega kandidata predlagale na volitvah leta 1998. Petin-petdesetletni Pele je pred dvema letoma postal minister za šport, zdaj pa je sprejel novi izziv. Obljubil je, da se bo v primem, če bo zmagal na volitvah, prizadeval za izkoreninjenje kom-pdje v Braziliji. Pele ima zagotovo veliko možnosti za uspeh, saj Brazilci obožujejo nogomet Njegovo glavno geslo ne bo povezano z nogometom, marveč poudarja pomen barve polti: »Ce ste črni, volite črnca!«