IZHAJA OD LETA 1959
Zopet smo v mesecu decembru, ko vsako leto znova ugotavljamo kako hitro je minilo leto, ki je za nami. Znova in znova si zatrjujemo, da še nobeno leto ni minilo tako hitro, hitimo, da bi opravili še nekatere naloge in se temeljito pripravili na silvestrovanje, kot da je to naš edini cilj.
Res je, da leta hitro minevajo in, da naše vsakodnevne aktivnosti temeljito krajšajo čas, vendar pa je res tudi to, da so vsa leta enako dolga, niso pa enako uspešna.
Zaradi tega želim, da bi bilo leto 1983, v katerega bomo resnično kmalu vstopili, čimbolj u-spešno. Vsi vemo in se tega tudi zavedamo, da bo prav v tem letu gospodarjenje izredno težko, ker poznamo stanje v katerem se nahajamo. Vemo in moramo biti pripravljeni, da se bomo spoprijeli z raznovrstnimi težavami, pri čemer pa moramo imeti dovolj moči da jih bomo lahko odpravili in si tudi za ceno samo-odpovedovanja nekaterim navadam, zagotovili primerno življenje tudi v naslednjih letih. Samoupravno združeni in pod vodstvom ZKJ, enotni v akciji, bomo z boljšim delom zagotovili sebi in tistim, ki prihajajo za nami še boljše življenje in ugodnejše delovne pogoje. Prav zaradi tega moramo tudi v naši delovni organizaciji še bolj učinkovito kot doslej razvijati naš samoupravni socialistični sistem, ki nikakor ni kriv za slabo situacijo v katero smo zašli, ampak je posledica naše nedoslednosti, neodgovornosti in zanašanja na to, da se bo izhod iz težav našel sam od sebe. Vidimo, da to ni točno in vsi dobro vemo, da je rešitev le v našem boljšem delu. To je tudi naša osnovna naloga in dolžnost, ne le v letu 1983, temveč vsak delavnik v katerem koli letu. Prepričan sem, da se bomo tega navadili! Navadili se bomo tudi na spremenjen delovni čas, ki je povzročil toliko »hude krvi«, v bistvu pa želimo prav z njim prispevati k boljšemu koriščenju delovnih sredstev in k boljšemu in uspešnejšemu gospodarjenju, ki nam edino zagotavlja boljše življenjske pogoje in daje možnost za naš nadaljnji razvoj. Dobro gospodarjenje, ob razvitih samoupravnih odnosih je torej naša osnovna dolžnost pa tudi naš cilj.
Ce se ozremo nekoliko nazaj in pogledamo kako smo gospodarili v letu 1982, bo verjetno sprejeta enotna ocena, da smo bili dokaj uspešni in, da smo zastavljene planske cilje tudi v tem letu izpolnili skoraj v celoti.
Povečali smo fizični obseg proizvodnje, dosegli celotni prihodek v višini ca. 2 milijardi dinarjev, pri čemer je bila rast poslovnih stroškov precej nižja od rasti celotnega prihodka. To pa pomeni (Nadaljevanje na 2. strani)
Srečno 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
kvalitetni premik saj smo proizvedli tono stekla z manj energije, z manjšo uporabo rezervnih delov itd. To pomeni tudi, da smo se uspešno vključili v stabilizacijska prizadevanja, ker smo ustvarili precej večji ostanek dohodka in s tem tudi sredstev za razširjeno reprodukcijo. To nam je uspelo ob enakem številu zaposlenih kot leto prej in ob sorazmerno dobrih osebnih dohodkih.
Zastavljenih planskih ciljev nismo dosegli le na področju izvoza, računano v ZDA $, čeprav smo glede na izvožene količine in dosežen dinarski efekt tudi na tem področju lahko povsem zadovoljni. Osnovni vzroki, da nismo dosegli zastavljenega izvoza so v poslabšanih mednarodnih odnosih tako na političnem (vojne) kot na gospodarskem (carina) področju in v nenormalnem povišanju vrednosti $ glede na ostale valute.
Na področju delitve dohodka je pomembno, da smo v okvirih, ki jih določa družbeni dogovor in, da je naša poraba sredstev za osebne dohodke in za posebne izdatke v družbeno priznanih o-kvirih. S področja gospodarjenja pa je potrebno kritično oceniti kvaliteto naših izdelkov. Tu gre za dejstvo, da smo temu vprašanju posvečali premajhno pozornost. Kvaliteti bomo v prihodnjem letu posvetili več časa in naporov tako, da to ne bo ovira za prodajo doma pa tudi ne v izvozu.
Kot rečeno smo s poslovnimi rezultati lahko kljub vsemu zadovoljni, čeprav smo poslovali v nenormalnih okoliščinah. To nam je omogočilo, da smo nekoliko uspešneje reševali tudi stanovanjska vprašanja in druge proble-
me s področja družbenega standarda.
Posebej pa je pomembno, da smo zagotovili tudi sredstva za pokrivanje prevzetih obveznosti po sklenjenih dogovorih v občini.
V pogledu gospodarjenja smo torej leto 1982 zaključili uspešno, kljub temu pa je v našem delu še precej napak, ki jih bomo morali čimprej odpraviti. To nam bo pomagalo, da bodo rezultati našega dela še boljši in da bo naš prispevek k splošnim družbenim naporom k stabilizacijskim prizadevanjem še večji.
In kaj lahko pričakujemo v letu 1983?
Gotovo bo to leto v pogledu gospodarjenja še težje kot je bilo leto 1982. Poglobljena stabilizacijska prizadevanja naše družbe bodo zahtevala od nas vseh večjo angažiranost na delu, večjo učinkovitost v samoupravnem odločanju in boljši odnos do družbenih sredstev s katerimi upravljamo. Vse to pa bo zahtevalo določene spremembe v našem načinu življenja. Posebno skrb bomo posvetili kvaliteti naših izdelkov, izvozu in dohodkovnim odnosom z drugimi delovnimi sredinami. Skratka, naše delo bo moralo biti še uspešnejše in temeljitejše!
Ob koncu tega razmišljanja naj izkoristim priložnost tudi za to, da se zahvalim vsem delavcem, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom za delo in sodelovanje v letu 1982. Želim, da bi vsaj tako sodelovali in delali tudi v novem letu 1983. Hkrati pa želim resnično uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto vsem članom našega kolektiva in njihovim svojcem!
Branko Milinovič
	O ¿-iv Članom kolektiva, upokojencem, /’Cfp poslovnim sodelavcem želijo srečno in uspešno 1983. leto ' družbenopolitične organizacije, , samoupravni organi C* in uredništvo glasila Steklar
#3	
	
TEŽKO JE SLOVO
Pred 35 leti sem prekoračila prag naše tovarne, a sedaj je napočil čas, da se poslovim od vseh, prav tako kot moj oče, ki je tu preživel svoj delovni vek. V vseh teh letih sem v svojem kolektivu doživela mnogo lepih trenutkov, veliko toplih in prijateljskih srečanj, mnogo veselja, čeprav je delo bilo naporno. Ob slovesu se vedno spominjamo samo najlepših trenutkov. Zaradi vse te pozornosti in ljudskosti ne morem pozabiti svoja leta, preživeta v tovarni.
Želim vsem skupaj izreči zahvalne besede za vso radost in toplino, ki ste mi jo nudili.
Naj vas vse spremlja sreča, uspeh in blagostanje v vašem življenju in delu.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste prispevali sredstva za prelepo darilo, ki mi bo nadvse drag in trajen spomin na vas in na čas, ki smo ga preživeli ob delu.
Želim vam veliko zdravja, sreče in zadovoljstva, celotnemu kolektivu Steklarne pa veliko delovnih uspehov.
Silva Obermajer
Iz zadnje seje sindikata
Denarna pomoč delavcem, ki so 3 mesece ali več neprekinjeno v bolniškem staležu.
Na zadnji seji Izvršnega odbora konference OO ZS DO je tekla beseda tudi o izplačevanju nadomestila delavcem, ki so tri mesece neprekinjeno, ali več v bolniškem staležu. To nadomestilo je bilo namreč v letu 1981 ukinjeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Kasneje pa so v nekaterih temeljnih organizacijah ponovno pričeli izplačevati ta sredstva, vendar različno, glede na njihove finančne možnosti, nekatere od temeljnih organizacij oziroma delovna skupnost skupnih služb, pa omenjene denarne pomoči v zadnjem času sploh ni izplačevala.
Člani Izvršnega odbora konference OO ZS DO so bili mnenja, da naj bi to obliko pomoči ponovno pričeli izplačevati in sicer na nivoju delovne organizacije, za vse člane kolektiva enako. Tako je bil izoblikovan naslednji zaključek:
S 1. 1. 1983 se ponovno prične izplačevati za vse delavce zaposlene v delovni organizaciji Steklarni Hrastnik, ki so 3 mesece ali več, neprekinjeno v bolniškem staležu, denarno pomoč v višini 1.000 din.
Vsak, ki je upravičen na izplačilo tega nadomestila, kar dokaže z zdravstveno izkaznico, se zglasi pri blagajniku Izvršnega odbora konference OOZS DO (tov. Greben Krista — blagajna vlil. nadstropju upravne zgradbe).
Sprememba pravilnika o vzajemni pomoči
Glede na to, da je višina kredita, ki jo je možno najeti pri blagajni vzajemne pomoči, že vrsto let nespremenjena, na vseh področjih pa smo priča nenehnim podražitvam, je bila na seji izvršnega odbora konference predlagana sprememba določil pravilnika o dodeljevanju vzajemne pomoči.
Tako bomo lahko vsi delavci zaposleni v DO Steklarni Hrastnik, v kolikor smo seveda člani vzajemne pomoči, s 1. 1. 1983 najemali' kredit v višjih zneskih.
Da bomo seznanjeni z določili pravilnika vzajemne pomoči, o-menjenega v celoti objavljamo, vključno s spremembami sprejetimi na izvršnem odboru konference OO ZS DO.
PRAVILNIK VZAJEMNE POMOČI
1.	Vzajemna pomoč se organizira enotno za celotno delovno organizacijo' Steklarno Hrastnik in sicer pri izvršnem odboru konference OO ZS DO.
2.	Pri izvršnem odboru konference se ustanovi komisija za vzajemno pomoč.
Naloge te komisije:
—	vodi poslovanje blagajne vzajemne pomoči;
—	opravlja vsakomesečni obračun koristnikov sredstev vzajemne pomoči.
Komisija je 3 članska, sestavlja pa jo predsednik, blagajnik in član.
Komisija je za svoje delo odgovorna izvršnemu odboru konference OO ZS DO.
3.	Član vzajemne pomoči v DO je lahko vsak delavec-delavka, ki je v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas v temeljnih organizacijah, združeni v DO Steklarno Hrastnik oziroma v delovni skupnosti skupnih služb.
Član vzajemne pomoči podpiše izjavo o višini mesečne članarine, ki se odvede pri izplačilu mesečne akontacije osebnega dohodka na žiro račun oziroma hranilno knjižico vzajemne pomoči.
4.	Višina članarine oziroma koriščenje sredstev iz blagajne vzajemne pomoči:
—	članarina 20,00 din — kredit
2.000,00 din
—	članarina od 20,00 dod 50,00 din — kredit 4.000,00 din
—	članarina 50,00 din ali več — kredit 6.000,00 din
Član vzajemne pomoči koristi vzajemno pomoč po 3 mesecih članstva oziroma 3-kratne vplačane članarine. Kredit se vrača v 6 mesečnih obrokih za vse omenjene višine.
Član vzajemne pomoči lahko dvigne celotno višino članarine, razen višine, ki je pogoj za članstvo oziroma koriščenje kredita (3 mesece).
Ob prekinitvi delovnega razmerja lahko član vzajemne pomoči dvigne celotno višino vplačane članarine.
Vsi tisti, ki še niste člani vzajemne pomoči, pa bi to želeli, izpolnite izjavo, na kateri se opredelite za višino članarine. Izpolnjene izjave oddajte administratorki v vaši temeljni organizaciji ali blagajničarki vzajemne pomoči tov. Jazbinšek Veri v računski oddelek.
IZJAVA
Podpisani ........................... s to izjavo
potrjujem svoje članstvo v okviru vzajemne pomoči v DO Steklarni Hrastnik in se opredeljujem za plačilo članarine, v skladu s sprejetimi pravili blagajne vzajemne pomoči, v višini:
—	članarina v višini 20 din
—	članarina v višini 50 din
—	članarina v višini 100 din
USTREZNO OBKROŽI!
datum
podpis
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Odbor za poslovno politiko DO
Odbor za poslovno politiko DO je na 4. seji, dne 28. 10. 1982 obravnaval:
Ureditev zmesarne
V	zvezi z ukrepi na področju kadrov so sprejeli Sklep, s katerim so zadolžili kadrovsko službo, da iz kadrov, ki so že zaposleni v delovni organizaciji izberejo delavce s srednjo izobrazbo, ki bodo primerni za opravljanje del in nalog izmenovodij v zmesami. Ker večina med njimi še nima potrebnega znanja o steklu, je potrebno organizirati tečaj. V zmesarni mora zaposliti potrebno število delavcev ter za nje organizirati 'izobraževalni tečaj. Novi izmenovodje morajo pričeti z delom V zmesarni do konca leta.
Ker slabo kvaliteto stekla povzroča »tudi nečistoča v delovni organizaciji, ki na razne načine prihaja v steklo in bistveno poslabšuje njegovo kvaliteto, je odbor za poslovno politiko DO zadolžil tehnično konferenco, da pripravi načrt čiščenja. Za nadaljnje vzdrževanje čistoče pa zadolži posameznike, ki bodo odgovorni za čistočo na določenih delovnih mestih, kar naj bi vplivalo tudi na višino stimulacije le-teh. Čistočo v delovni organizaciji pa naj bi kontrolirala služba varstva pri delu.
Ugotovljeno je bilo, da je eden od vzrokov slabe kvalitete stekla tudi neustrezno vzdrževanje naprav v zmesarni. Zato je bil sprejet sklep, s katerim so zadolžili vodstvo TOZD energetika s ključavničarsko delavnico, da izdela načrt sanacije naprav v zmesarni.
V	času, ko to poročamo se sklepi že izvršujejo.
Zaradi težav, ki so se pojavile v oktobru v zvezi s kvaliteto stekla, je bilo nujno povečati kontrolo v zmesarni, zato sta bila tovariš Franc Vidovič in Anton Kobal razporejena na dela in naloge izmenovodje v zmesarni.' V zvezi s tem je odbor odobril za vsakega po 24 nadur.
Službena potovanja
Odobreno je bilo službeno potovanje za Valentina Potuška v Avstrijo in ZRN — Munehen, in sicer zaradi ugotovitve, če lahko prevzamemo naročila za firmo Popp iz njihovih orodij.
Odobrili so tudi službeno potovanje dipl. pravn. Branetu Milino viču, inž. Jožetu Tušarju in dipl. inž. Niku Kavšku v ZRN, in sicer zaradi obiska naših največjih kupcev v zvezi z razgovori o cenah naših izdelkov in sklenitvi pogodb prodaje v letu
1983.	Odobreno je bilo 14 dnevnic in 13 nočnin.
Člani odbora so odobrili tudi službeno potovanje v Bolgarijo — Sofijo za dipl. pravn. Braneta Milinoviča in ing. Jožeta Tušarja, zaradi sklepanja pogodb izvoza za leto 1983. Odobrili so 3 dnevnice in 2 nočnini.
Obravnavana so bila tudi poročila o opravljenih službenih potovanjih, in sicer:
—	službenega potovanja v Düsseldorf na sejem steklarske opreme GLAS 1982;
—	službenega potovanja v Italijo, k firmi Ivisch;
—	službenega potovaija na Madžarsko;
—	službenega potovanja v Nürenberg, na sejem Famela;
službenega potovanja v Leipzig na jesenski velesejem.
Vprašanja in predlogi
V nadaljevanju so obravnavali tudi predlog programa prehoda na premakljivi delovni čas, na katerega člani odbora niso imeli pripomb in so ga v celoti potrdili.
Po zapisniku pripravila Jelka Urbajs
DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI
Disciplinska komisija je na seji 25. 10. 1982 obravnavala naslednje kršitelje delovnih obveznosti:
TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Amalija Bezgovšek je 3 krat neopravičeno izostala z dela. Ker je delavki že bil izrečen ukrep opomina, ji je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev in 900 din pavšalne odškodnine.
Mejra Ibralič je neopravičeno izostala z dela. Izrečen ji je bil javni opomin in 300 din pavšalne odškodnine.
Mirko Keber je 5 krat neopravičeno izostal z dela. Izrečen mu je bil ukrep prekinitve delovnega razmerja in 2.500 din pavšalne odškodnine.
Munib Murgič je neopravičeno izostal z dela. Ker mu je bil že izrečen -ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 12 mesecev, mu je komisija izrekla javni opomin in 300 din pavšalne odškodnine.
Adil Spahič je 2 krat neopravičeno izostal z dela. Ker mu je za podobno kršitev že bil izrečen ukrep javnega opomina mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev in 600 din pavšalne odškodnine.
Jože Strašek je 2 krat neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je izrekla javni opomin in
1.000	din pavšalne odškodnine.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Šemsudin Ekič je 2-krat neopravičeno izostal z dela. Izrečen mu je bil ukrep javnega opomina in 600 din pavšalne odškodnine.
Emir Radojčič je udaril sodelavko, ki je opravljala svoje delo. Komisija mu je izrekla prekinitev delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta.
TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico
. Vili Kostanjšek je iz delovne organizacije poskušal odnesti PVC folijo. Komisija mu je izrekla javni opomin.
TOZD energetika s ključavničarsko delavnico
Ivan Biderman je 2 krat prišel na delo vinjen in ni bil sposoben opravljati del in nalog, zato ima neopravičen izostanek. Komisija mu je izrekla javni o-pomin in 600 din pavšalne odškodnine.
Branko Dolinšek je neopravičeno izostal z dela. Ker mu je za enak prekršek že bil izrečen u-krep javnega opomina mu je komisija izrekla javni opomin in 300 din pavšalne odškodnine.
Zvonko Tovornik je neopravičeno izostal z dela. Ker mu je za enak prekršek bil izrečen opomin mu je komisija tokrat izrekla javni opomin in 300 din pavšalne odškodnine.
Delovna skupnost skupnih služb
Leonardo Hlastec je 5 krat neopravičeno izostal z dela, zato mu
PREGLED SISTEMOV ZDRAVLJENJA
Vse do druge polovice preteklega stoletja so imeli alkoholika za poosebljanje zla, ki moti družino in družbo. Ker ga niso znali zdraviti, so - ga poskušali poboljšati z različnimi represivnimi ukrepi. Torej ni šlo za pomoč alkoholikom, temveč so iskali pomoč za alkoholikovo okolico.
Po letu 1852 so temu vprašanju začeli posvečati večjo pozornost, vendar so zdravili le zaplete alkoholne bolezni, na alkoholika pa so skušali vplivati z nauki in kaznimi. Do prelomnice v pojmovanju alkoholizma je postopoma prihajalo po odločitvi svetovne zdravstvene organizacije, da je treba alkoholizem prištevati med bolezni. Pri tem pa je vseeno bistven pristop, saj so alkoholiku poskušali pomagati tako, da so ga streznili in mu s pomirili pomagali prebroditi abstinenčne težave. Z bolno alkoholikovo osebnostjo se sploh niso ukvarjali, še manj pa z njegovo družino.
Kakovostna sprememba pri zdravljenju alkoholikov se je postopoma začela javljati po letu 1935, ko so bili ustanovljeni prvi klubi anonimnih alkoholikov.
Do bistvenega premika pri zdravljenju alkoholikov pa je prišlo šele leta 1964, ko je prof. dr. Vladimir Hudolin organiziral sistem kompleksne socialno psihiatrične obravnave alkoholikov. Tega leta je bil ustanovljen Center za zdravljenje in proučevanje alkoholizma in začel zdraviti alkoholike v terapevtski skupnosti bolnišnice. Hudolinov sistem zdravljenja je danes v svetu priznan kot najprimernejši za zdravljenje množice alkoholikov.
Danes obstajajo različne oblike zdravljenja alkoholizma in sicer: tradicionalni sistemi zdravljenja v psihiatrični bolnišnici in psihiatrični ordinaciji. Poleg tradicionalnih metod pa so se v svetu in tudi pri nas uveljavile sodobne metode zdravljenja, med katerimi izstopata zlasti dve metodi, za kateri je značilno dolgoletno
je komisija izrekla prekinitev delovnega razmerja in 2.500 din pavšalne odškodnine.
KRŠITELJI, KI SO LAŽJE KRŠILI DELOVNE OBVEZNOSTI
TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Ferida Merdanovič
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Judita Brglez, Vlado Jularič, Dani Škorjanc
TOZD dekorirnica s satinirnico
Nada Slokan
TOZD energetika s ključavničarsko delavnico
Anton Žužman
Delovna skupnost skupnih služb
Vera Bukovšek
V času, ko to poročamo, so vsi sklepi postali pravnomočni.
Jelka Urbajs Predsednik komisije Edi Grenšek
trajanje in širok obseg. To sta: Hudolinov sistem in sistem dela prek klubov Anonimnih alkoholikov.
Sodobno zdravljenje alkoholizma temelji na naslednjih osnovnih ugotovitvah:
1.	Zdravljenje in preprečevanje sta dejavnosti, ki vsaka sama zase nista izvedljiva. Preventiva je nujna, sicer zdravljenci nimajo zadostnih možnosti za rehabilitacijo. Po drugi strani pa brez zdravljenja ni preventive, saj zapade iz družin nezdravljenih alkoholikov v alkoholizem 30 do 40 odstotkov otrok.
Glede odnosa do alkohola delimo ljudi v štiri kategorije:
a)	Abstinenti,
b)	Zmerni pivci,
c)	Alkoholiki,
d)	Alkoholiki z nepopravljivimi okvarami.
V preventivo je treba vključiti b) in z zdravljenjem c) kategorijo, zdraviti pa je treba pripadnike c) kategorije. Za d) kategorijo je primerna le socialna skrb, ker jih zdraviti ne moremo več.
2.	Alkoholik se sam od sebe ne pride zdraviti. V zdravljenje ga usmeri njegovo okolje. Usmeri pa ga tem prej, čim bolj »zdravo« je (odnos do pitja alkohola, opijanja, alkoholnega vedenja, reda itd.). Prisilnega zdravljenja ni. Obstaja le prisilna abstinenca, to pa ni isto.
3.	Alkoholizem je bolezen, ki se običajno počasi in neopazno razvija in ima za svoj razvoj v družbi vso »podporo« — dokler ne preseže določene meje. Dolgotrajen razvoj povzroči hude in težko odstranljive deformacije v človekovi osebnosti in hude motnje znotraj sistema, v katerem alkoholik živi. Te spremembe je možno zdraviti le, če je zdravljenje načrtovano za več let.
4.	Zdraviti odtujenega alkoholi-
ka pomeni vrniti ga v družbo oziroma naučiti ga živeti v družbi. To pa je, kot kažejo teoretične ugotovitve in praktične izkušnje, možno le v skupinskem zdravljenju.	(Se nadaljuje)
Človek in alkohol (9)
SREČANJE Z UPOKOJENCI
Leto se počasi izteka in prevesilo se bo v nov začetek. Pre-nekateri naš sodelavec je v tem letu, na katerega se oziramo, zaključil svojo delovno pot med nami.
Tako smo se konec novembra zbrali z vsemi tistimi, ki so se letos poslovili od nas in odšli v svoj zasluženi pokoj. Upokojenk in upokojencev je bilo letos sicer ntekoliko manj kot lansko leto, kljub temu pa je med nami z njihovim odhodom izpraznjenih precej — 40 mest. Na srečanje so prišh skoraj vsi, nekatere pa je na žalost zadržala bolezen ah kakšno nujno delo in obveznost.
Tovariškega srečanja so se u-deležili tudi predstavniki naše delovne organizacije:	samo-
upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, vodstva TOZD, DSSS in delovne organizacije. V uvodu je zbranim spregovoril direktor delovne organizacije Brane Milinovič, dipl. pravnik, ki se je upokojencem zahvalil za njihov dolgoletni trud, delo in vložene napore. Dotaknil se je tudi poti in težav naše delovne ogranizacije, s katerimi smo se srečevali v preteklosti, ter tudi tistih, ki jih premagujemo danes in jih pričakujemo tudi prihodnje leto. Vsem upokojencem je zaželel obilo zdravja in zaključil z željo, da ohranimo medsebojne stike.
Vsakemu od njih smo stisnili
tudi roko in mu izročili skromno darilo: naš izdelek — vazo z napisom v spomin in šopek rož.
Ogledali smo si tudi film o u-pokojencih — o lanskem srečanju ter videli letošnje upokojence pri njihovem delu, ki so ga do upokojitve opravljali v naši delovni sredini, kot je na filmski trak posnel naš prizadevni tovariš Zoran Klemen.
Drugi del srečanja je potekal v prisrčnem pogovoru, obujanju spominov na minule delovne dni. Pomodrovali so tudi o tem, kaj čaka našo tovarno v prihodnjem letu, ki prav gotovo tudi ne bo lahko. Upokojenci so razmišljali tudi o višini svojih pokojnin. Marsikdo med njimi je prejel odločbo o odmeri pokojnine z občutkom grenkobe. Težka so bila tista leta, ko so sami prestopili prag tovarne in si začeli služiti kruh. To so bili časi odrekanj, ko ni bilo pogojev in možnosti za to ah ono ugodnost delavca, ko so bih osebni dohodki nizki, tudi na račun rasti in napredka tovarne. Izračun pokojnine se ne ravna po teh odrekanjih in tistemu, kar bi lahko bilo, pa ni bilo. Je računski postopek, ki zajame prejete osebne dohodke, zato je končni rezultat marsikomu prinesel tudi razočaranje.
Pogovarjali smo se tudi o u-pokojitvi sami. Marsikdo, ki jih vidi takole odhajati, si misli, kako jim je dobro, kako so srečni.
Izmed 40 letos upokojenih je bilo 25 žensk.
Zapeli smo tudi nekaj lepih slovenskih pesmi.
Fotografova kamera žal ni mogla zabeležiti vseh letošnjih upokojencev. Nekatere je doma zadržala bolezen pa tudi drugi razlogi. Nekateri pa so kmalu pohiteli domov, saj so jih že čakale nove obveznosti.
Upokojitev je nedvomno velik mejnik, ki ga vsak sprejme in doživlja drugače. Lahko je olajšanje, zadrega, kriza, razočaranje. Trideset, petintrideset ah štirideset let je dolga doba, ki jo moraš prehoditi, zaključiti. V tej dobi moraš nekaj pokazati, doživljaš lepe, prijetne, pa tudi bridke in težke plati. Včasih si takole sam pri sebi misliš — še malo, pa bo konec. Potem pride konec v obliki upokojitve in večina ga prav gotovo sprejme z mešanimi občutki. Delo v tovarni, vsakodnevne obveznosti, ki so človeku prešle v navado, se za vedno končujejo. Ne bo več jutranje budilke, kave in pomenka s sodelavci ob prihodu na delo, šaljivih in prisrčnih prigod ter napornega dela, po katerem hitiš domov, da opraviš še druge obveznosti, preden se dan neusmiljeno prekmalu konča. Vse to bo minilo — s stiskom roke, zahvalo in prisrčnim slovesom.
Pred tabo je nov umik, drugačen dan. Svoje nekdanje sodelavce naenkrat srečuješ vendarle nekohko drugače. Vprašajo te, kako si, ti želijo zdravja, te pridejo tudi kaj obiskat. Oni imajo svojo pot, tvoja je drugačna od njihove.
Ne govorijo zaman, da je pomembno dati letom življenje. Kako zelo pomembno je, da ob svoji upokojitvi ujameš svoj lastni ritem, da izkoristiš dan, si vzameš čas za vse tisto, za kar si moral prej hiteti ah pa potiskati vstran. Pomembno je ostati aktiven.
Ob vsem tem, dragi upokojenci, kar lahko iž svojega življenja z dobro voljo in optimizmom naredite sami — vam vsi mi iskreno žehmo tisto najvažnejše — zdravje in srečo. Želimo vam, da bi zdravi in srečni uživali zaslužena leta svojega pokoja, v katerih se bomo z vami še kdaj srečah ob tej ali oni priliki in obudili spomin na skupne dni v naši delovni organizaciji.
Jasna
Koledar za upokojence:
Vsak drugi dan NEDELJA, vmes pa PRAZNIK!
^OPISUJTE^ V STEKLARJA
ČLANI DELOVNE ORGANIZACIJE upokojeni v letu 1982
BUČAR MARIJA, 35 let pri-steklarni Hrastnik na delovnih opravilih vodja nakladalne skupine v skladišču gotovih izdelkov v DS skupnih služb.
DRAME STANISLAV, 37 let pri steklarni Hrastnik kot brusilec grobega brušenja in vribovalec, sedaj izmenski vodja v TOZD I.
GODICELJ DORA, 32 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih natikalka stekla do leta 1972, potem pa kontrolor stekla v TOZD I.
HORJAK DOROTEJA, 35 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih konter v finančnem knjigovodstvu v DS skupnih služb.
HRSAK FRIDA, 29 let pri steklarni Hrastnik na opravilih grobo brušenje stekla, po invalidnosti pa merilka v žigosarni v TOZD
II.
HRUP MAJDA, 35 let pri steklarni Hrastnik kot pakirec.
JAMŠEK NADA, 26 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih blagajnik v bifeju v DS skupnih služb
JELENC MIHAEL, 31 let pri steklarni Hrastnik kot vodja skladišča pomožnega materiala -šj TOZD V.
JOVAN VALERIJA, 35 let pri steklarni Hrastnik kot vodja oddelka za obračun osebnih dohodkov v DS skupnih službah.
KELNER MARIJA, 29 let pri steklarni Hrastnik na del. opravilih in nalogah brusilca stekla, po invalidnosti pomožna delavka v TOZD I — brusilnica.
KORITNIK KARL, 40 let pri steklarni Hrastnik na delovnih o-pravilih kovinostrugar, po invalidnosti normirec v DS skupnih službah.
KRAŠOVEC IVAN, 33 let pri steklarni Hrastnik kot upravljalec komandne plošče v TOZD II.
LAZAR KRISTA, 20 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih pakirec stekla v TOZD III.
LAZNIK ZOFIJA, 23 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih pakirec stekla v TOZD I.
LENDERO EVA, 32 let pri steklarni Hrastnik, na delovnih opravilih do leta 1972 izpihalka stekla, potem pa kontrolor stekla v TOZD II.
LESKOVŠEK STANISLAV, 28 let pri steklarni Hrastnik kot varilec folij, (TOZD I, TOZD II, prej pa upravljalec hlajd. pefci TOZD I.
LIPOVŠEK FRANC, 35 let pri steklarni Hrastnik na delovnih o-pravilih ročni pihalec stekla, potem zidar šamoter v TOZD V.
LOGAR SLAVICA, 35 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih referent nabave pri DS skupnih služb.
MAJCEN FERDINAND, 40 let pri steklarni Hrastnik kot tvodja elektro delavnice v TOZD V.
MARTINČIČ MARTINA, 21 let pri steklarni Hrastnik na del. o-pravilih in nalogah delavka v skladišču steklenih izdelkov.
MORA VIC ŠTEFANIJA, 19 let pri steklarni Hrastnik na del. opravilih in nalogah delavka v skladišču steklenih izdelkov.
OBERMAJER SILVA, 35 lett pri seklami Hrastnik na delovnih nalogah in opravilih kontrolor stekla v TOZD I.
PEVEC OLGA, 35 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih samostojni obračunovalec osebnih dohodkov v DS skupnih službah.
PLAZAR JERNEJ, 33 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih topilničar stekla v TOZD II.
PODMENIK FRANC, 37 let pri steklarni Hrastnik kot VK orodjar v TOZD IV.
PREDOVNIK PAVLA, 29 let pri steklarni Hrastnik ha 'delovnih opravilih ročno čiščenje modelov, pred tem pa izpihalka steklenih izdelkov v TOZD I.
RADAKOVIC MAGDA, 32 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih skladiščnih v skladišču stekla.
SALOBIR PAVLA, 23 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih izpihalka stekla v TOZD I.
ŠEBJAN JELENA, 20 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih grobo brušenje stekla v TOZD I.
ŠERER MATIJA, 32 let pri steklarni Hrastnik na del. opravilih in nalogah brigadir — nabiralec stekla v TOZD I.
ŠUNTA ALOJZ,1 34 let pri steklarni Hrastnik kot brigadir nabiralec stekla, po invalidnosti pa kontrolor v TOZD I.
ŠUNTA ANTON, 32 let pri steklarni Hrastnik kot brigadir nabiralec stekla v TOZD I.
TUTNER MARIJA, 34 let pri steklarni Hrastnik kot rezalka stekla, prej za grobo brušenje v TOZD I.
URBAJS LUDVIK, 24 let pri steklarni Hrastnik kot vratar v delovni skupnosti skupnih služb.
VIDENŠEK FRANČIŠKA, 35 let pri steklarni Hrastnik do leta 1971 kot izpihalka stekla, sedaj na del. opravilih in nalogah delavka v skladišču kartonov.
VINTAR ALOJZ, 34 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih strojni steklar, po invalidnosti dežurni v kopalnici v DS skupnih služb.
VOGRINEC ANA, 28 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih in nalogah izpihalec stekla do 1972, nadalje kontrolor v TOZD II.
ZALAR HILDA, 23 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih in nalogah kontrolor v TOZD II.
ZALAZNIK JERNEJ, 37 let pri steklarni Hrastnik kot nabiralec stekla kiko, po invalidnosti pa na delovnih opravilih upravljalec komandne plošče v TOZD II.
ŽABKAR HEDA, 30 let pri steklarni Hrastnik na delovnih opravilih in nalogah delavka v skladišču steklenih izdelkov.
Iz novega zakona o stanovanjskih razmerjih (2)
STANOVANJSKA PRAVICA
Imetnik stanovanjske pravice na istem stanovanju je lahko le ena oseba.
Če imetnik stanovanjske pravice umre ali trajno neha uporabljati stanovanje, pridobi njegov zakonec stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ga je so-uporabljal. Ta določila veljajo tudi za izvenzakonsko skupnost:
Za primere razveze je bilo v postopku priprave zakona zaslediti nekaj variant, med drugim tudi, da bi se moral drugi zakonec, ki mu ni bilo dodeljeno stanovanje, v določenem roku izseliti, brez pravice do najpotrebnejših prostorov.
Zakon pa sedaj opredeljuje milejše. V primeru razveze zakona se zakonca sporazumeta, kdo od njiju obdrži oziroma pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju. če se ne moreta sporazumeti, odloči o tem redno sodišče. Pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki z njima stanujejo, pa tudi druge okoliščine primera.
Zakoncu, ki se je dolžan izseliti, je treba priskrbeti najpotrebnejše prostore.
Določbe v zvezi z razvezo veljajo tudi, če razpade izvenzakon-ska skupnost.
Imetnik stanovanjske pravice lahko to pravico tudi izgubi, če trajno neha uporabljati stanova-nje, to pomeni, če ga ne uporablja več kot 6 mesecev.
Pri tem pa obstajajo tudi določene pravice uporabnikov stanovanja (zakonec, otroci, posvojenci itd.), ki obdržijo pravico u-porabljati stanovanje, če so najmanj dve leti živeli z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje. Rok dveh let se ne nanaša na mladoletne uporabnike stanovanja-	,
Prav tako pa te določbe o nadaljevanju pravice do uporabe stanovanja ne veljajo v primeru, če je bilo imetniku stanovanjske pravice, v skladu s samoupravnimi splošnimi akti stanodajalca dodeljeno drugo primemo stanovanje zanj in druge uporabnike, ali če je imetnik stanovanjske pravice zgradil ali kupil družinsko stanovanjsko hižo oziroma stanovanje in se vanj vselil, če je to stanovanje primemo zanj in za druge uporabnike stanovanja.
Zakon dopušča tudi možnost zamenjave stanovanj med imetniki stanovanjske pravice, razen v naslednjih primerih:
—	če je katero od stanovanj, ki naj se zamenja, v hiši, predvideni za mšenje,
—- če je tako stanovanje v hiši, za katero je vložena zahteva za razlastitev,
—	če je imetniku stanovanjske pravice odpovedano stanovanjsko razmerje — dokler ni odpoved umaknjena ali zavrnjena,
—	če gre za navidezno zamenjavo.
Za zamenjavo pa je poleg sklenitve ustrezne pogodbe seveda potrebno tudi soglasje obeh stanodajalcev.
PRENEHANJE
STANOVANJSKEGA
RAZMERJA
Stanodajalec lahko odpove imetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje v naslednjih primerih:
—	če uporablja stanovanje v nasprotju s samoupravnimi splošnimi akti stanodajalca in skupnosti stanovalcev, ali na tak način, da nastaja v stanovanju, v skupnih prostorih in napravah, po njegovi krivdi — škoda,
—	če ne plača stanarine in drugih obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu tri mesece zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih,
—	če sam ali drug stanovalec uporablja stanovanje na tak način, da stanovalca v drugem stanovanju ovira v mirni uporabi stanovanja.
Stanodajalec je dolžan odpovedati imetniku stanovanjske pravice razmerje iz navedenih razlogov, če to zahteva skupnost stanovalcev.
Stanovanjsko razmerje preneha tudi, če so imetnik stanovanjske pravice in uporabniki stanovanja nehali uporabljati stanovanje in brez presledka več kot 6 mesecev niso stanovali v njem, ne glede na to, ali so bili takrat v državi ali tujini, ali če je stanovanje v celoti oddano podstano-valcem oziroma je stanovanje u-porabljala druga oseba, ki po zakonu ni uporabnik stanovanja. V teh primerih ne pripadajo tiste-» mu, ki se mu nalaga izpraznitev stanovanja, niti najpotrebnejši prostori.
Stanodajalec lahko odpove stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice, ki ima v lastnini prazno družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanje kot posamezen del stavbe, če je to stanovanje primerno.
Zakon je določnejši tudi glede »prevelikih« stanovanj. Če se namreč število uporabnikov stanovanja zmanjša tako, da površina stanovanja 2-kratno presega površino, določeno s samoupravnim splošnim aktom, lahko stanodajalec odpove stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju, potem ko mu dodeli spremenjenim okoliščinam primemo stanovanje.
Če je dobil imetnik stanovanjske pravice stanovanje npr. od organizacije združenega dela, se mu lahko odpove stanovanjsko razmerje, kadar mu preneha delovno razmerje pri stanodajalcu, in sicer, po lastni izjavi (razen u-pokojitve) in po njegovi krivdi. Ta določba ne velja v primem, ko gre za imetnika stanovanjske pravice, ki je dopolnil 10 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let pri stanodajalcu.
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti Marti in Marjeti Grohar v gostišču Jelka za Savo.
Ludvik Urbajs
Varnost
EKOLOŠKI POGOJI DELA V DELOVNEM OKOLJU
Periodični zdravniški pregledi so bili dolgo časa skoraj edina metoda za ugotavljanje vpliva delovnega okolja na človeka. Odkrivali so prve simptome poklicnih bolezni in zdravstvenih okvar, vendar pa je jasno, da ne morejo služiti kot metoda za ocenjevanje delovnih razmer.
Zdravniški pregled lahko odkrije okvaro ali bolezen šele takrat, ko ta na človeškem organizmu že nastane, to pa je prepozno, saj je škoda že storjena in tudi človeka moramo takoj začasno ali trajno odstraniti z njegovega delovnega mesta.
Poklicne bolezni in zdravstvene okvare imajo seveda .svoje povzročitelje v delovnem okolju. Z merjenjem količine teh povzročiteljev in vrste parametrov v delavčevem organizmu se lahko postavijo meje časovnemu in količinskemu učinkovanju škodljivih faktorjev.
S tem merjenjem in raziskovanjem se ukvarjai ekologija dela, veda ekologija, veda o vplivu neživega okolja na živo bitje.
Škodljivi fizikalni in kemijski vplivi v delovnem okolju so glavni povzročitelji poklicnih in zdravstvenih okvar, poleg tega pa močno vplivajo tudi na produktivnost dela, zato jih je treba pri ocenjevanju delovnega okolja objektivno meriti. Seveda pa samo merjenja niso dovolj, če niso postavljeni tudi kriteriji, s katerimi lahko dobljene rezultate primerjamo. Ti kriteriji naj bi imeli take vrednosti, da delavčev organizem ne bo utrpel škod pri vsakodnevnem delu v takem okolju. Vse prostore lahko na splošno grupiramo v delovne prostore ali prostore za delo, administrativne prostore, skladiščne prostore in sanitarne prostore.
Delovni prostor mora ustrezati tehnologiji proizvodnje razen tega pa tehniki varnosti in varstva pri delu v odvisnosti zasnovane tehnologije.
Velikost delovnega prostora je odvisna tudi od tega ali v delov nem prostoru lahko zagotavljamo normalne klimatske prilike ali pa produkcijski procesi povzročajo v delovnem prostoru nemotene klimatske razmere.
V prostorih, kjer nastajajo velike toplote, škodljivi hlapi, plini, prah in še druge škodljivosti in vladajo nenormalne klimatske razmere, moramo velikost delovnega prostora temu primemo povečati upoštevajoč učinkovanja teh škodljivih povzročiteljev.
Vsak delovni prostor ali prostor za delo je potrebno obravnavati z ekološkega vidika glede na:
1.	Razsvetljavo prostora, ki mora biti:
—	naravna in
—	umetna
2.	Ogrevanje prostora, ki mora upoštevati zlasti:
—	temperaturo zraka in občutek toplote
—	vlažnost zraka in
—	gibanje zraka v prostoru
in delo
3.	Prezračevanje prostora, ki je lahko:
—	naravna in
—	umetna ali v kombinaciji z ogrevanjem
4.	Šume in ropote, ki nastajajo ali lahko prihajajo v prostor,
5.	Vibracije, ki nastajajo ali lahko prihajajo v prostor,
6.	Plini in pare, ki nastajajo v proštom in so prav tako ocena MDK,
7.	Aerosole, ki nastajajo v proštom in so prav tako ocena MDK,
8.	Eksplozije plinov in prahu, ki lahko nastanejo v proštom ah vplivajo na prostor,
9.	Požarna varnost prostora ali vpliva na prostor.
Našteti pogoji dela v delovnem proštom morajo ustrezati splošno priznanim pravilom, normativom varstva pri delu.
Nekatere normative in pogoje dela določajo naši varnostni predpisi.
Uvajanje novih tehnologij pa običajno zahteva upoštevanje zahtev tehnike varnosti in varstva pri delu, v pomanjkanju naših varnostnih predpisov, izkušnje, dosežke in predpise, ki | so bili uveljavljeni pri modemi industrijski proizvodnji v svetu.
Razsvetljava prostora
Svetloba je nepogrešljiv element delovnega ambienta, ki nam lahko pri ustrezni in dobri osvetljenosti zmanjša možnost nezgod in poškodb delavcev, na drugi strani pa pomembno zvišuje produktivnost in kvaliteto dela.
Slaba osvetljenost pa obratno povzroča nezgode in poškodbe pri delu, produktivnost je prav gotovo majhna, zelo slaba pa kvaliteta dela.
Študije pravilne, dobre in optimalno možne osvetljitve so pokazale naslednje prednosti:
—	natančnejše delo, ki ima za posledico boljšo kvaliteto dela,
—	povečanje produktivnosti dela in s tem znižanje stroškov proizvodnje in dela,
—	boljšo izkoriščenost delovnega prostora in naprav,
—	efikasnejše delo starejših delavcev, ki slabo vidijo,
—	boljše vzdrževanje reda in čistoče prostorov,
—	manjša utmjenost delavcev,
—	boljšo kontrolo in nadzorstvo nad delom in proizvodnjo,
—	boljše počutje delavcev pri njihovem delu in med delom,
—	večjo stopnjo varnosti pri delu.
Pri dobrih osvetljitvah delovnih prostorov delavci dobro vidijo svoje delo, zlasti kadar delajo s predmeti, ki se vrtijo, pri čemer so prav gotovo manjši izgle-di napačnih kretenj in posegov, ki bi lahko povzročili nezgodo. Slaba osvetljitev povzroča napačne prijeme in kretnje, spotikanje in podobno, kar vse so vzroki nezgod in poškodb pri delu.
Vsak delovni prostor mora imeti:
a)	naravno razsvetljavo in
b)	umetno razsvetljavo.
Naravna razsvetljava je predvsem in v prvi vrsti odvisna od pravilne in ustrezne zasnove, projektiranja in izvedbe prostorov. Umetna razsvetljava pa je predvsem odvisna od pravilne in u-strezne instalacije električne razsvetljave po zahtevah svetlobne tehnike, normativov in standardov.
Ogrevanje prostora
Ogrevanje prostora lahko dosežemo s pečmi ali pa s centralnimi kurjavami raznih sistemov: z zrakom, toplo vodo in paro. Posamično ogrevanje delovnega prostora je možno z zidanimi pečmi na trda kuriva, s tekočimi gorivi, na plin in z električnimi pečmi. Tako ogrevanje prihaja v poštev le za manjše delovne prostore.
Velike delovne prostore kot je DO Steklarna Hrastnik, pa moramo ogrevati z ustreznim sistemom centralne kurjave ali pa z kombinacijo takih kurjav.
Vsak delovni prostor, v katerem obstojajo osebe na delu stalno v tem prostoru ali pa brez presledka več kot dve uri, mora biti ogrevan in rezultati tega o-grevanja morajo doseči predpisane normative.
Normativi ogrevanja za delovne prostore določajo optimalne in dovoljene mere v zimski in prehodni ter topli dobi za:
—	temperaturo v 0 C,
—	relativno vlažnost v odstotkih,
—	hitrost kroženja zraka v m/s.
Normativi zahtevajo ogrevanja po fizičnih naporih oseb na delu in zato razvrščajo delo na:
—	lahka dela,
—	srednja dela in
—	težka dela.
Po vrstah dela so določeni kriteriji za temperature, relativne vlažnosti in hitrost zraka, ki morajo biti dosežene v delovnih prostorih v posameznih toplotnih obdobjih.
Prezračevanje prostora
Prezračevanje delovnega prostora je lahko naravno in umetno prezračevanje.
Naravno prezračevanje lahko dosežemo z ustreznimi ureditvami ali z gradbeno izvedbo objekta.
Delovni prostor lahko naravno prezračujemo z ureditvijo prostora z normalnimi okni, tuljavami in jaški.
Umetno prezračevanje pa lahko dosežemo z:
—	ventilacijskimi napravami,
—	klima napravami nizkega pritiska.
Prezračevanje je poleg razsvetljave najpomembnejša zahteva za ureditev delovnega prostora in se mora ravnati po stopnji in vrsti okvar in onečiščenje zraka na delovnem prostoru.
Prezračevanje: s klima napravami omogoča istočasno ogrevanje in prezračevanje delovnih prostorov.
Šum In ropot v prostorih
Šum in ropot lahko nastaja v proizvodnji v samem prostoru ali prihaja v prostor iz sosednjih prostorov.
Šum in ropot, ki nastaja v delovnem prostoru, lahko omejimo na ustrezno mejo s primerno ureditvijo naprav, ki ropot po-
vzročajo, s primerno lokalizacijo ropota na napravi, ki ga povzroča in z oblogami ploskev prostora, ki šume in ropot upijajo.
Dostop šuma in ropota v delovni prostor pa lahko preprečimo samo z gradbeno izvedbo zvočne izolacije tal, sten in stropa, ter oken, vrat in drugih odprtin prostora.
Vibracije v proštom
Tudi vibracije lahko nastanejo v prostoru lai pa v prostor prihajajo preko gradbenih elementov.
Vibracije moramo preprečevati in zniževati na dopustno mejo z ustrezno izvedbo elementov delovnega prostora.
Škodljivosti in nevarnosti v prostoru
V	delovnem prostoru se lahko razvijajo ali se uporabljajo snovi, ki povzročajo nevarnosti za zdravje in življenje delavcev, ki delajo v takih delovnih prostorih.
Škodljivi plini, pare, aerosoli ter nevarnosti eksplozije plinov in prahu, ki ne smejo prekoračiti dovoljenih maksimalnih koncentracij po standardu MDK, lahko zahtevajo temu primerno oblikovanje izvedbo delovnega prostora in instalacij prostora.
Požarna varnost prostora
Vsak delovni prostor mora biti tako zasnovan in izveden, da je požarno varen odnosno, da ni nevarnosti, da bi se nastali požar prenesel na sosednje prostore ali pa povzročil požar celotne zgradbe.
Tehnika požarne varnosti mora analizirati in preučiti tehnologijo in v tej tehnologiji uporabljene snovi in materiale, ki bi lahko povzročili nevarnosti požarov in eksplozij.
Delovni prostor moramo na o-snovi zahtev požarne varnosti temu primemo zasnovati in izvesti z ustreznimi gradbenimi elementi.
V	analizi ekoloških pogojev oz. mikroklimatskih razmer v delovnem proštom sem poskušal na kratko orisati pomembnost ekoloških razmer na delovno okolico v delovni organizaciji, v kateri se pri delu z delovnimi pripravami in napravami pojavljajo v tehnološkem procesu škodljivi plini, hlapi, dim, prah, ropot in vibracije ali so temperatura, vlaga, čistost in gibanje zraka v mejah, ki jih določajo veljavni predpisi in normativi.
Milan Vrabič, inž.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v brusilnici in žigosarni, ki so mi poklonili tako lepa darila, ki mi bodo nadvse dragocen spomin na vas.
Vnaprej pa vam želim še mnogo uspehov in medsebojnega razumevanja.
Hvaležna Jelena Šebjan
Novo v knjižnici Hrastnik
Spet je pred nami zbirka »Ljudje in vojna«, ki jo izdaja založba Obzorja iz Maribora in je med bralci vedno deležna veliko pozornosti. V pričujočem ietniku so izšli naslednji romani:
James Jones: ŽVIŽG
James Jones je zaslovel s svojim romanom »Od tod do večnosti«, klasičnim delom ameriške književnosti po drugi vojni. Knjiga sodi med tiste dobre stvaritve, ki so v ZDA nastale v prvem desetletju po letu 1945 in ki brez olepševanja pišejo o veliki moritvi in boju proti nasilju (»Goli in mrtvi«, »Mladi levi« itd.). Poleg omenjenega romana je James napisal še eno knjigo o drugi svetovni vojni — njen naslov je »Tanka rdeča črta« & zdaj pa to nevezano trilogijo sklepa z romanom ŽVIŽG.
Pripoveduje o vrnitvi ranjenih vojakov v domovino, v ZDA. Trije so poklicni vojaki, četrti pa je mlad razumnik, ki se jim je pridružil šele na pacifiškem bojišču. V bolnišnici doživljajo vsak svojo usodo, vendar so vsi tesno povezani in drug drugemu nadomeščajo družino. Nihče od njih pa se ne more prav znajti v spremenjeni domovini, kajti srečanje s smrtjo jih je prehudo pretres-
lo.	Prihranke zapravljajo za ženske, pijačo...
Eden od naših junakov dobi ugleden položaj in visok čin, vendar še vedno skrbi za prijatelje. Drugega zapusti žena, vendar si kmalu najde dekle. Tretji je invalid in se preživlja z govori na prireditvah, kjer prodaja vojne obveznice. Četrti tragično konča. Spet so ga vpoklicali, pa je dezertiral, prišel v bolnišnico za duševno bolne.
Usode vseh štirih junakov so plastično orisane. Knjiga je polna dogajanja in čeprav je v njej dosti tragike, ne pogrešamo tudi Jonesovega značilnega ameriškega humorja. Pisatelj je znal vliti v knjigo tudi vzdušje medvojne Amerike in njenih ljudi. Njeni junaki pa so ljudje, ki so našli ravnovesje le v vojaškem življenju. In prav to življenje je vojna spremenila v krvav pekel.
Ludovic Kennedy:
POTOPITE BISMARCKA!
Avtor te knjige je '0 lahko bi rekli — dedno obremenjen s pomorstvom in mornariško zgodovino. Njegov oče je bil kapitan britanske ladje Rawalpindi in je padel v bitki z nemškima ladjama Scharnhorst in Gneisenau. In sam pisec je bil častnik na enem od rušilcev, ki so zasledovali Bismarck, ladjo, o kateri govori ta knjiga.
Po koncu vojne se je posvetil pisanju, delal pri časnikih in napisal več knjig. Po delu, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu, so posneli televizijski film.
Leta 1941 je bila Velika Britanija dokaj osamljena v boju proti prodirajoči nacistični pošasti. Francija je padla leto poprej, ZDA še niso bile v vojni, in malo prej so Nemci z zavezniki pogoltnih Jugoslavijo in Grčijo.
Res je kmalu zatem sledil napad na SZ, toda Angleži so bili na velikih morjih — predvsem na Atlantiku -f§ sredi obupnega boje za ohranitev vodnih poti, po katerih so vzdrževali stike z bojišči na drugem koncu Sredozemlja in oporiščih v svojih posestih. Predvsem pa je šlo za bogato oskrbo, ki je pritekala iz ZDA pa še od drugod. Nemci so poskušali otok odrezati s podmornicami in tudi z ostalim ladjevjem. Med obema vojnama je tudi pri nemški mornarici rasel kompleks zaradi mornariške inferiornosti. Po Hitlerjevem prihodu na oblast so začeli graditi sodobno vojno ladjevje in med takšne novosti je sodila bojna ladja Bismarck. O njej govori ta knjiga.
Tako kot nekatere druge nemške ladje je tudi ladja Bismarck pomenila nevarnost za britanske vodne poti in predvsem za konvoje in posamezne ladje. Britanska admiraliteta je torej budno pazila in hotela onemogočiti pomorske pohode modernih nemških bojnih ladij in križark. Bojna ladja Bismarck je spretno križarila po Atlantiku in delala hude preglavice britanski admi-raliteti. V spopadu je na morsko dno odšla velika britanska vojna ladja Hood. Začel se je velik lov na Bismarck in o tem predvsem piše naša knjiga.
Kennedy je zbral nadvse odlične podatke — z obeh strani. Delo je bogato dokumentirano tudi s slikovnim gradivom. Knjiga bo pritegnila vsakogar, ki se zanima za zgodovino druge svetovne vojne in posebej za pomorstvo in vojne ladje.
Ken Follet:
IGLA
Pričujoče delo je prvi roman angleškega pisatelja Kena Folle-ta, ki je do leta 1977 delal kot poročevalec pri londonskem časniku Evening News. Odtlej je napisal še dva romana in tako kot »Igla« sta bila deležna številnih prevodov v tuje jezike. »Iglo« so tudi posneli kot film.
Aprila leta 1944 je bila invazija v Normandiji pred durmi. Britanci sp želeli prepričati Nemce, da se bodo zavezniki izkrcali nekje pri Calaisu in zaradi tega so uprizorili velikanski slepilni manever z gumijastimi tanki, le-penkastimi letali, Potemkinovimi kasarnami v jugovzhodni Angliji in podobnimi ukanami. Ta armada je bila spretno vključena v obveščevalni sistem zavezniških sil. Tudi Canarisova protiobveščevalna služba je sodila, da res obstaja. Canaris pa seveda ni vedel, da so bili vsi njegovi vohuni v Angliji takrat že za rešetkami. Delal je' le še eden — Henry Faber, imenovan Igla.
»Igla« je tudi naslov romana, pač po tem izmišljenem agentu. Faber je prišel v Ajiglijo že pred vojno. Spretno je prikril svojo identiteto, kajti v resnici je bil pruski častnik. Bil je zelo vešč agent, ki je prišel na sled angleškemu zaslepi j evalnemu manevru pred invazijo v Franciji. Razkrinkal je »akcijo Fortitude«. Toda najtežje ga je še čakalo.
Svoje vohunsko gradivo bi moral namreč spraviti do nemškega vrhovnega poveljstva.
Follet nam v romanu z izmišljeno vsebino opisuje, kako poskuša Faber to doseči. S fotografijami mora dokazati, da je njegova trditev o zavezniški ukani resnična. Toda beg prek Velike Britanije do sestajališča z nemško podmornico je zaznamovan s krvavimi sledovi. In za petami mu je britanska obveščevalna služba. Mr. Godliman, nekdanji profesor zgodovine, z intuitivno logiko vse bolj spleta mrežo o-krog Igle. Faber mu vedno znova uide in zgodba se odvija z vrtoglavo hitrostjo ter se sprosti v silovitem finalu.
James Clavell:
PODGANJI KRALJ
Delo je doživelo doslej prevode v nekaj deset jezikov. Clavell je sicer avtor zelo znanih uspešnic, od katerih imamo v slovenskem prevodu tudi roman »Šo-gun«.
Clavell je bil med drugo svetovno vojno v japonskem ujetni-škem taborišču in v takšnem o-kolju se naš roman tudi odvija. Leta 1945, torej v času, ko konec vojne ni več tako daleč. V takšnem taborišču se deset tisoč za-
vezniških vojakov bojuje za goli obstanek. Brez zdravil in hrane umirajo, le King, ameriški narednik, si s spretnim prekupčevanjem in črno borzo ustvari majhno kraljestvo, v katerem je življenje glede na okoliščine še kar prijetno. Podjeten je in kmalu postane središče taboriščnega življenja. Ljudje se ga seveda bojijo in ga sovražijo, po drugi strani pa se mu tudi prilizujejo.
King z odločnostjo in možatostjo očara Petra Marlowa, pripadnika ugledne aristokratske družine. Pravzaprav je njegov edini prijatelj, čeprav je pravo Kingovo nasprotje. Peter tudi kmalu spozna, kako težko je potegniti črto med pravico in krivico, kadar je na kocki življenje.
Nenavadna prijatelja sta trn v peti vodju taboriščne policije, ki ju želi naučiti kozjih molitvic. Vname se nevaren boj. In King v tem času poskuša pretihotapiti iz taborišča dragocen diamant.
Napeta, a verodostojna zgodba, ki dobro riše vzdušje v ujet-niškem taborišču. Spoznamo ljudi v stiski, vidimo, kaj počno v poslednjem obupu. Delo je polno eksplozivne napetosti, izdaje brutalnosti in podkupovanja, po drugi strani pa tudi tovarištva in človečnosti. Knjigo preberemo na dušek.
Marija Vučetič
PRIJAVA NESREČE PRI DELU
Potrdilo za nesrečo pri delu, ki ga mora dosledno izpolniti vsak neposredni vodja, je potrdilo oziroma dokazilo, da se je nesreča zgodila -pri delu oziroma v zvezi z delom. Dolžnost vsakega delavca je, da VSAKO poškodbo prijavi neposrednemu vodji, čeprav ni bila potrebna zdravniška pomoč in s tem odsotnost z dela. Vsako prijavljeno poškodbo mora neposredni vodja vpisati v knjigo nesreč pri delu. V kolikor je poškodovani iskal zdravniško pomoč, pa je potrebno nesrečo prijaviti službi varstva pri delu s potrdilom o nesreči pri delu v roku 24 ur, ali najkasneje do ponedeljka zjutraj, če je do nesreče prišlo od petka popoldan do ponedeljka.
Neposredni vodja je dolžan, da vsako nesrečo vpiše v knjigo, če je le-ta bila prijavljena takoj po nastalem dogodku. V nasprotnem primeru, se pravi, če nesreča ne bo prijavljena takoj, oziroma če neposredni vodja ne bo prijavil nesreče službi varstva pri delu v kolikor je bila potrebna zdravniška pomoč, se poškodba ne bo obravnavala kot nesreča pri delu, poškodovani pa ne bo imel pravice do 100 % nadomestila za osebni dohodek.
V pravilniku o varstvu pri delu smo zapisali, da se alkotest uporablja tudi v primeru nesreče pri delu, če neposredni vodja meni, da je poškodovani pod vplivom alkohola. Če pa je poškodovancu potrebna takojšnja zdravniška pomoč, je dolžnost neposrednega vodje, da na možnost prisotnosti alkohola opozori zdravnika.
Služba varstva pri delu
REKREACIJA NA KEGLJIŠČU
Vse ljubitelje priljubljene športne panoge »kegljanje«, vabimo na kegljišče za Savo, ki je odprto vsak dan od 16. do 21. ure, ob sobotah od 15. do 21. ure in ob nedeljah za organizirana tekmovanja od 9. do 12. ure.
Urnik rekreacije na kegljišču je naslednji: ponedeljek — TOZD 2 torek — KK Bratstvo
sreda -— stanovalci samskih domov, TOZD 3 četrtek — TOZD 1, DSSS petek — TOZD 4, TOZD 5 sobota — prosto za vse občane
Naj vam ne bo žal časa, ki ga boste namenili svoji sprostitvi ob kegljanju, zato se udeležite rekreacije v čim večjem številu.
Vabljeni!
Novoletni razgovori
le še nekaj dni in obrnili bomo poslednji list koledarja leta, v katerem smo se bolj kot kdajkoli doslej spoprijemali z gospodarskimi težavami, spoznavali pravo vsebino besede stabilizacije. Toda leto se izteka in na pragu novega kujemo nove načrte, postavljamo cilje. Pri delu v tovarni ali v zasebnem življenju.
Le eno samo vprašanje: želje in pričakovanja v letu 1983, smo zastavili posameznim članom kolektiva. Takole so menili.
JAKA JERKOVIČ, steklar, TOZD 1
Svetovna gospodarska kriza povzroča težave tudi pri nas. Predvsem si želim, da bi v prihodnjem — novem letu uspeli poslovati in proizvajati vsaj na letošnjem nivoju. Zato pa bo potrebno vlažiti dodatna prizadevanja in napore, če hočemo biti uspešni. Želim tudi, da bi vsak posameznik občutil, da gre za skupne cilje in tudi obveznosti, da bi se zavest temu primerno okrepila. Tako bo tudi boj za stabilizacijo dosti lažji.
Ker opravljam dela steklarja, si želim, da bi se nam v prihodnjem letu izboljšati delovni pogoji. Revolucionarnih izboljšanj se res ne da doseči glede na samo naravo dela, odprte možnosti pa so še. Vročina poleti je neznosna, pozimi pa prepih, sploh se to odraža zaradi potreb po vgrajevanju novih strojev za povečanje proizvodnje, da bi bilo doseženo boljše in lepše od prejšnjega. Tudi dosti slabih in skromnih smo preživeli, zato je prav, da z zaupanjem in dobro voljo stopimo tudi v tega novega, ki je pred nami, še posebno, če bomo polni delovne vneme, zavzetosti in pripravljenosti, da skupno premagamo težave.
VINKO GODICELJ, steklar TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Ne bi našteval velikih načrtov in želja za leto, ki je pred nami. Kot dolgoletni član kolektiva si želim, da bi se kar najbolje znašli v gospodarski stiski, ki tare našo družbo. Veliko besed je bilo že izrečenih o nagrajevanju po delu. Pričakujem, da bomo v letu 1983 le storili korak dalje ali kot radi rečemo, prešli od besed k dejanjem.
Veliko lepih besed je izrečenih in cvetja podarjenega ob dnevu žena. A kaj ko se na vse to kmalu pozabi. Ena izmed mojih želja je torej ta, da bi te »velike« pozornosti enakomerneje porazdelili skozi vse leto. Ne mislim le v besedah, cvetju, temveč v dejanjih, pa naj b6 to doma ali na delovnem mestu.
In če se še z mislimi povrnem na težave, ki nas v Jugoslaviji ta čas najbolj tarejo, si želim, da bi si breme stabilizacije porazdelili enakomerno med vse, potem bo to breme za vsakogar izmed nas lažje.
MARTIN KREŽE, referent za rezervne dele v TOZD energetika
Osebno v novem letu ne pričakujem kaj posebnega, riovega, kar bo pač prineslo, bomo sprejeli. Verjetno lahko računamo, da bo tudi v prihodnjem letu dala svoj ton stabilizacija, varčevanje, skratka odpovedovanje zaradi dosedanjega obnašanja in življenja preko naših zmožnosti. To pa pravzaprav vsi več ali manj razumemo, zlasti če se bodo sprejete naloge in ukrepi spoštovali, se pravi da bodo enaki za vse, ne pa da bodo taki, ki iščejo luknje, izhode in izgovore, da nadaljujemo po starem.
Sem pa eden izmed tistih, ki si ob vsem tem in ob zaključku leta, ko postajamo starejši — želim predvsem zdravja in da bi še naprej živeli v miru in slogi.
MARTIN PLAZAR, topilničar TOZD avtomatska predelava steklene mase
V pričakovanju leta 1983 bi si kot prvo želel, da bi v delovni organizaciji poslovali vsaj s takimi repultati, kot smo jih dosegli letos, čeprav vemo, da bo gospodarski položaj v prihodnjem letu še težji od letošnjega.
K povedanemu bi dodal še željo, da bi ljudje posvečali več časa kulturnemu življenju, kajti prav tu bi našli veliko zadovoljstva. Kultura je tista, ki ti mnogokrat prežene turobne misli, kultura zbližuje ljudi, ti bogati življenje. Kultura ti prinaša' dobro voljo. Z dobro voljo pa se marsikaj lažje doseže.
Želel bi, da bi si kot ljudje bili blizu in enotni, pa tudi lažje nam bi bilo v težkih trenutkih.
JOŽE ČRNKOVIČ, strugar TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico
Človek ima lahko veliko želja. Mnoge izmed njih lahko uresniči sam, največkrat z voljo in delom. Zato je moja velika želja prihodnjega leta, da bi v DO imeli dovolj energije in surovin ter da bi dosegli rezultate, takšne, kot jih v planih načrtujemo.
Veliko je stvari, vprašanj o katerih danes sprejemamo odločitve in ustvarjamo nove, samoupravne odnose. Prav tu pa bi želel, da bi pri uresničevanju sprejetega dogovorjenega bilo manj samovolje in slednjič: vsakdo naj izvaja tiste obveznosti in dolžnosti za katere je zadolžen in pristojen.
SLAVI OJSTERŠEK, stekloslikar, TOZD de-korirnica s satinimico
Ljudje smo različni, z velikimi in majhnimi željami. Moja osebna in skoraj vsakoletna novoletna želja je, da bi bili zdravi, otroci pa pridni kot doslej.
Gradnja hiše je v preteklosti terjala od nas veliko dela pa tudi odrekanj, zato v tem trenutku skorajda nimam kakih velikih osebnih želja. Si pa želim, da bi na delovnem mestu bilo dovolj dela. Mislim, da je zdravje in delo temelj za vse tisto, kar si človek lahko želi in ustvari.
Novoletni razgovori
ŠTEFKA DEBELAK, vodja nakladalne skupine v skladišču gotovih izdelkov
Večkrat slišimo, da bo v prihodnjem letu gospodarski položaj" še slabši, če je to res, potem si želim, da bi te zaostritve v naši delovni organizaciji čim manj občutili. Ker vsak dan znova in znova govorimo o nujnosti povečanja izvoza, želim, da bi tudi v naši delovni organizaciji lahko na tem področju dosegli še kaj več.
In če naštevam želje, potem naj dodam še to, da bi si bili kot ljudje in kot delavci bolj složni.
Vsem tistim, ki pa pripravljate ih skrbite za Steklarja pa želim da bi tudi v prihodnje bil tak kot doslej. Rada . ga prebiram. Sedaj pa, ko odhajam v ¡pokoj, bom še vedno na tekočem kaj je novega v Steklarni.
KRNETA MILENA, satiner TOZD dekorirni-ca s satinirnico
Ta čas še ne vemo, kaj nam bo čas prihodnjega leta prinesel. Osebno si želim, da bi v letu 1983 poslovali vsaj tako kot smo letos, če boljših rezultatov ne bi mogli doseči. Takšna je moja želja za temeljno organizacijo kot tudi DO. Med nami naj bi vladali tovariški odnosi. Če se bomo razumeli, bomo tudi lažje in bolje delali. Tu na delovnem mestu pa, da bi imeli ustrezne delovne pogoje, kajti kadar mraz pošteno pritisne pri nas ni lahko delati.
JANKO KREŽE, strugar, TOZD orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico
Morda ni le moja, temveč še želja marsikoga, da bi se v prihodnjem letu ustavilo nenehno naraščanje cen, s tem pa tudi padanje življenjskega standarda. Kot član kolektiva si želim, da bi med nami vladali tovariški odnosi, zlasti, da bi se izogibali konfliktnim situacijam, med temeljnimi organizacijami
pa, da bi bilo čim več sodelovanja, saj smo delovna organizacija, v kateri ima vsaka temeljna organizacija svoje naloge in obveznosti, ki vodijo k istim, skupnim ciljem nas vseh. Predvsem pa si želim, da bi odgovorni delavci v DO lahko priskrbeli dovolj surovin in potrebnih materialov. Tako bi tudi naše delo lahko potekalo nemoteno, to pa je že del zagotovila za naše delovne uspehe, boljše osebne dohodke in splošno zadovoljstvo.
MILAN KOŽAR, vodja nabave
Leto 1983 bo, kot se napoveduje še bolj stabilizacijsko naravnano, zato bi bila pričakovanja česa boljšega le iluzija. To še posebej velja za nabavno službo.
V delovni orgnizaciji smo v letošnjem letu, kljub marsikdaj kritičnem položaju, uspevali, da ni prihajalo do zastojev. Če pa je prišlo do krčenja proizvodnje, potem to ni bilo po krivdi nabavne službe temveč višjih faktorjev.
Če ¡bodo pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu res taki, kot slišimo po radiu, TV, beremo v časopisih, potem nam ne ostaja drugega, kot da se vsi še bolj angažiramo.
Čez leto dni bom tudi jaz med odhajajočimi v pokoj. Želel bi si, da bi v tem letu (in seveda tudi v naslednjih) kar najbolj uspešno poslovali in da bi k uspehom svoj delež doprinesli tudi v nabavni službi.
VLASTA MUSTAČ, pregledalka v TOZD 1
Marsikdaj naše želje ostanejo le želje, kajti prepreči nam to ali ono, da bi jih uresničili.
V času, ko bijemo bitko, da bi popravili napake iz preteklosti, so tudi naše želje in načrti za prihodnost bolj pesimistični, skromnejši.
In če izražam svoje želje za leto 1983, zg katero se napoveduje, da niti malo ne bo lahko, potem želim, ne le sebi, temveč vsem nam, da bi težave čim lažje prebrodili, doma in v delovni organizaciji.
Človekovo srečo lahko sestavljajo velike ali majhne stvari. Zdravje je zagotovo velika stvar in temelj sreče vsakogar: danes, jutri, pojutrišnjem. Zato naj ob koncu povzamemo misli in želje vseh, v novoletnem razgovoru sodelujočim. Zdravja in sreče svojim sodelavcem in vsem članom kolektiva so zaželeli prav vsi. Tem željam pa se pridružujeva tudi midve — Jasna in Mili, ki sva vodili tale razgovor.
Sport in rekreacija - iz meseca y mesec
Športna društva in klubi naše občine so končno dobili svoje zvezo. Konec prejšnjega meseca je bila namreč ustanovljena Zveza telesnokulturnih organi-
' zacij Hrastnika. Delegati so na ustanovni skupščini sprejeli samoupravne akte in izvolili Predsedstvo zveze. Za predsednika je bil izvoljen tov. Mirko Kovač, za namestnika pa Anton Kolšek. Namen zveze je predvsem povezati izvajalce telesnokulturnih programov in izboljšati ponudbo. Sekretar republiške 'ZTKO tov. Ziemioki je še povedal, da je v Sloveniji trenutno le še 6 občin, kjer nimajo osrednjih ZTKO.
Prvič se odvija tudi tekmovanje ženskih ekip Zasavsko-posav-ske kegljaške regije. Nastopa pet ekip, ki so že opravile dva nastopa. V drugem krogu na kegljišču v športnem parku na Logu so bile najboljše Trbovelj-čanke, ki so samo še potrdile kandidaturo za končno zmago. Drugo mesto so osvojile Krčan-ke in tretje domačinke, ki so nekoliko razočarale. Vrstni red hrastniškega turnirja: 1. Rudar (Trb.) 2327, 2. Krško 2317, 3. Hrastnik 2311, 4. Brežice 2158 in 5. Zagorje 2038. Med posameznicami pa so bile najuspešnejše: Vlasta Mustač in Jelka Duh obe Hrastnik z 433 podrtimi pred Zofijo Arh (Krško), ki je zrušila 429 kegljev. Kot zanimivost naj dodamo, da takšne rezultate dosegajo najboljše igralke republiške lige. Le tako naprej.
Občinska TRIM liga v malem nogometu ni tekla tako kot je bilo pričakovati. Slabo vreme in še nekatere druge okolnosti so bile vzrok, da še danes niso odigrana vsa srečanja (op. danes — konec novembra). Kljub temu pa o zmagovalnem ni nobenega dvoma. To so nogometaši Orodjarne, ki so v dvajsetih srečanjih 18 krat zmagali, eno srečanje igrali neodločeno in le enkrat izgubili. Prav njihova zaostala (neodigrana) tekma z e-kipo Krunjskega pa bo odločila kakšen bo vrstni red od drugega do četrtega mesta.
Resničen val navdušenja je sprožila med rekordnim številom gledalcev zmaga igralk Kemi-čarja nad vrstnicami ljubljanske Olimpije. V nadaljevanju tekem zvezne ženske namiznoteniške lige so Hrastničanke v nabito polni dvorani telovadnice OŠ Heroja Rajka na Logu premagale Olimpijo po zaslugi sester Ojsteršek s 5:4. Zmago je še bolj dragocena, če vemo, da so proti vsem napovedim Ljubljančanke nastopile v popolni postavi s Tatjano »Piko« Krsnik na čelu. Kljub tej taktični potezi, ki ni bila ravno v duhu dobrih medsebojnih odnosov, pa so bolj Ljubljančani kot Ljubljančanke takrat le morali primati zasluženo zmago domačink. Junakinja večera je bila Andreja, ki je premagala vse tri nasprotnice, dve zmagi pa je prispevala njena mlajša sestra Vesna.
Tradicionalno, letos že 25. mednarodno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije je privabilo v Split prek 150 igralcev in igralk iz 16 držav Evrope in Azije. V dvorani na Gripah so od najboljših manjkali le Japonci, i-gralke DR Koreje in nekateri evropski mojstri kot so denimo: Šveda Waldner in Lind, Čeh Orlovsky pa Madžar Kla-par in še nekateri. Največ u-speha so imeli po pričakovanju kitajski predstavniki, ki so o-svojili kar štiri od sedem naslovov. Jugoslovani smo slavili le v igrah moških dvojic po zaslugi Šurbeka in Kaliniča. Nastopili so tudi trije Hrastničani: sestre Andreja in Vesna Ojsteršek in Jože Urh. V izredno močni konkurenci so zapustili dober vtis in si pridobili nekaj novih prepotrebnih izkušenj.
Igralci kemičarja, aktualni republiški prvaki so dokaj uspešno štartali v novi namiznoteniški sezoni 1982-83. Na prvem turnirju »A« skupine moške republiške lige so si v Kranju priigrali 4. mesto in se skupaj z Ilirijo, Fužinarjem in Soboto uvrstili med tiste ekipe, ki bodo na štirih naslednjih turnirjih odločale v medsebojnih srečanjih katera bo novi (morda tudi stari) republiški prvak. Hrastničani so štartali sicer skromno, saj so izgubili vsa tri srečanja, tako, da v prvi krog četverice prihajajo brez točk. Velja pa omeniti, da so z vsemi preostalimi nasprotniki o-pravili razmeroma zlahka. S tremi prvouvrščenimi pa so izgubili: z Ilirijo 1 :5, Fužinarjem 4:5 in Soboto prav tako 4:5. Prav slednja izida pa dajeta upanja na popravek v naslednjih nastopih.
Nogometaši (kadeti) Hrastnika so zamudili lepo priložnost, da bi si po prvem delu prvenstva v področni republiški mladinski ligi »B« skupine zagotovili visoko tretje mesto. Za takšno u-vrstitev jim je bila v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva potrebna zmaga proti vrstnikom Save iz Tacna. Žal so mladi Hrastničani proti vsem pričakovanjem izgubili to srečanje z visokim izidom 4:1 in tako praktično zamudili vse priložnosti za visoko uvrstitev tudi na koncu drugega dela prvenstva. Najbrž se solidarnostno držijo reprezentančnih vzornikov. Tudi oni odpovedo takrat, ko je to najmanj pričakovati — spomin na Oslo ...
Rokometaši Rudnika so osvojili prvo mesto v TRIM ligi za leto 1982. V šestih srečanjih so osvojili 9 točk in kar za tri točke prehiteli presenetljivo drugo uvrščeno ekipo veteranov. Tretji so bili igralci Dola in četrti ekipa Sijaja. Med strelci je bil najboljši Kladnik (Sijaj) s 34 zadetki, 24 zadetkov je dosegel Vidmar (Dol), po 23 pa Gošler (Dol) in Kotnik (Veterani), K tekmovanju sta se prijavili tudi ekipi Steklarne in TKI, ki pa zadevo nista vzeli resno, tako
da so jih organizatorji (Rk Dol in občinska TKS) morali črtati iz nadaljnjega tekmovanja.
Ekipa kegljačey Bratstva je v predzadnjem kolu Zasavsko-po-savske lige premagala vrstnike iz Sevnice z rekordnim dosežkom 5308 : 5018 podrtimi keglji. Žal pa jim ta zmaga ni kaj dosti pomenila za solidne j šo u-vrstitev na prvenstveni lestvici. Za slabšo uvrstitev od realne so krivi predvsem spodrsljaji na domačem kegljišču, kjer so kegljači Bratstva imeli pravo razprodajo prvenstvenih točk. Škoda! V srečanju z ekipo Sevnice so rekordno zmago dosegli: Cakič 924, Laznik 914, Ran-cinger 911, Kolšek 867, Pokra-jac 846 in Drame (Koritnik) 846 podrtih kegljev.
Kegljači Hrastnika so pripravili tradicionalni turnir v spomin na svoje prezgodaj preminule člane. V konkurenci devetih hrast-niških ekip so zasluženo zmagali kegljači Bratstva, ki so v borbenem načinu tekmovanja u-speli podreti 583 kegljev. Nadaljnji vrstni red pa je bil naslednji: 2. Hrastnik I. ekipa 559,
3.	Rudnik Hrastnik- 547, 4. ŠD Invalid 508, 5. Sijaj 435, 6. TKI 417, Merkator STP 381, 8. Jutranjka 372 in 9. mesto Hrastnik II 358 podrtih kegljev. Tekmovanje je ob dobri organizaciji lepo uspelo, kar samo še potrjuje prepričanje, da so takšna in podobna tekmovanja še kako potrebna in da jih velja prirejati pogosteje.
Reprezentant Peter Kauzer je o-pravil svojo državljansko dolžnost. Prejšnji mesec je slekel sivozeleno uniformo in se takoj priključil klubskim tovarišem v pripravah na novo sezono tekmovanja s kajaki in kanuji na divjih vodah. Kaže pa, da nanj ni pozabil tudi zvezni kapetan Rade Kovačevič, ki je nekoč nezamenljivega reprezentanta takoj poklical na bazične reprezentančne priprave v Rovinj. Kajti z Petrovo vrnitvijo bo precej pridobila tudi reprezentanca vrsta, zlasti še, ker se te dni vrača od vojakov tudi Novogoričan — Silvan Poberaj.
»Ernest Draksler«, strelska družina je tudi za letošnji praznik Dneva republike pripravila množično tekmovanje krajanov Dola v streljanju z vojaško puško. Na strelišču »Pekel« v Čerdencu se je zbralo' 64 tekmovalcev od tega dve iz vrst nežnejšega spola, ki so dosegli v povprečju zelo dobre rezultate. Med moškimi je bil najboljši Vili Vidmar, ki je na-streljal 45 krogov od 50 možnih. Drugo mesto je s krogom manj dosegel Boris Rižnar, tretji pa je bil s 43 krogi Samo Klemen. Od dveh deklet z istim priimkom — Blaž, je bila boljša Jožica s 24 krogi, Sonja pa je dosegla 23 krogov.
Andreja Ojsteršek si je že zagotovila nastop na turnirju najboljših jugoslovanskih igralk
YU — TOP : 12, ki bo naslednji mesec (22. in 23.) v Hrastniku. Kje bo igrala njena mlajša sestra Vesna, ali v prvi ali drugi dvanajsterici pa bo odločil novi zvezni ženski selektor, Bela Sel. Na kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani je bila Vesna zaradi bolezni in slabšega količnika medsebojnih srečanj šele sedma za peto Reflakovo in šesto Mišo čade-ževo, vse pa so imele enake »score« 7:4. Na kar se je iz dveh turnirjev neposredno v prvo skupino uvrstilo po pet igralk, je realno pričakovati, da bo Vesna ob Krsnikovi morda enajsta in dvanajsta igralka »JU — TOP : 12«!
Cilj novoustanovljene Zveze telesnokulturnih organizacij občine je med drugim poživiti, ali bolje rečeno ponovno oživiti delovanje nekaterih društev, ki se v preteklih letih s svojo aktivnostjo niso ravno izkazala. Eno teh je prav gotovo TVD Partizan, ki je praktično prenehalo z vsako aktivnostjo. Potem ko so ostali brez doma je bilo izogovorov za nedelo še več. No kot vse kaže bo v naslednjem letu dom spet služil svojemu namenu in takrat najbrž ne bo več izgovorov na račun pomanjkanja prostorov. Do takrat pa je treba izbrati novo vodstvo in vanj vključiti predvsem takšne ljudi, ki bodo voljni delati in povrniti društvu nekoč s težavo pridobljen ugled.
Igralci in igralke Kitajske so po nastopu na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Splitu ostali še nekaj dni pri nas kot gostje NTZ Jugoslavije. Z našimi najboljšimi igralci in igralkami so imeli nekaj propagandnih nastopov, v katerih je bil zmagovalec znan že v naprej. Kljub temu pa lahko rečemo, da so takšni nastopi potrebni predvsem mlajšim tekmovalcem, ki se ob takšnih priložnostih lahko marsikaj nauče od kitajskih velemojstrov. Od naših igralcev sta v Šibeniku nastopila Jože Urh in Andreja Ojsteršek. Na drugem nastopu v Novem Vinodolskem pa je v naših vrstah zaigrala še Vesna Ojsteršek.
Je že tako, da je vsega enkrat konec. Naši žogobrci, ki so nas spravljali v slabo voljo domala skozi vse leto, so odšli na (ne)zasluženi odmor. Umaknili so se z malih zaslonov in prepustili mesto tistim, ki manj govore, pa precej več store. Tu mislim predvsem na naše smučarje in smučarke, ki bodo vse tja do konca marca polnili male zaslone in nam pripravili tudi — upam, več športnega zadovoljstva kot nogometaši v zadnjih nekaj mesecih. Pa srečno »Vogrinec and Company«!
Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec.
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
Filmski spored za obdobje od 15. 12. 1982 do 15. 1. 1983
Kino »Delavski dom« Hrastnik
BEGUNKE, nem. erot., predstave v sredo 15. 12. ob 17. in 19. uri, v četrtek 16. 12. ob 19. uri.
DAN VELIKIH VALOV, amer. pust., predstave v soboto 18. 12. ob 17. in 19. uri.
TOM HORN, amer. vestem, predstave v nedeljo 19. 12. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek 20. 12. ob 19. uri.
ZLATI FANTJE IN SLADKO DEKLE, nem. erot. kom., predstave v sredo 22. 12. ob 17. in 19. uri, v četrtek 23. 12. ob 19. uri.
UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY, amer. komed., matinejski predstavi v soboto 25. 12. ob 10. uri, v nedeljo 26. 12. ob 10. uri.
ČAROVNIK, amer. glasb., predstave v soboto 25. 12. ob 17. in 19. uri.
DR. ZlVAGO, amer. drama, predstave v nedeljo 26. 12. ob 18. uri, v ponedeljek 27. 12. ob 18. uri.
PRIHAJA JEZDEC, amer. vestetm, predstave v sredo 29. 12. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek 30. 12. ob 19. uri.
DIRKA CANNONBALL, amer. pust., predstave v soboto 1. 1. 1983 ob 17. in 19. uri, v nedeljo 2. 1. ob 17. in 19. uri, v ponedeljek 3. 1. ob 19. uri.
ZANESENJAK — LOUIS DE FUNES, fran. kom., predstave v ponedeljek 3. 1. ob 17. uri.
VARNOST ZAGOTOVLJENA, hong. kong. kom., predstave v sreddo 5. 1. ob 17. in 19. uri, v četrtek 6. 1. ob 17. uri.
MORNARJI V POSTELJI, dan. erot. kom., predstave v četrtek 6. 1. ob 19. uri, v soboto 8. 1. ob 19. uri, v nedeljo 9. 1. ob 19. uri, vponedeljek 10. 1. ob 19. uri. Mladini do 15. let vstop prepovedan.
GODZILA PROTI MEGALONU, jap. ZNF., predstave v soboto 8. 1. ob 17. uri, v nedeljo 9. 1. ob 17. uri.
JACK LONDON ZLATOKOP, kanad. vestern, predstave v sredo 12. 1. ob 17. in 19. uri, v četrtek 13. 1. ob 19. uri.
PROTI VSEM ZASTAVAM, amer. pust., predstava — matinejska v soboto 15. 1. ob 10. uri.
GADJE MATURIRAJO, fran. komed., predstave v soboto 15. 1. ob 17. in 19. uri.
Kino »Dol« pri Hrastniku
TOM HORN, amer. vestern, predstave v soboto 18. 12. ob
18.	uri.
DAN VELIKH VALOV, amer. pust., predstava v nedeljo
19.	12. ob 17. uri.
NOČ GENERALOV, amer. vojni, predstava v soboto 25. 12. ob 18. uri.
UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY, amer. komed., mladinska predstava v nedeljo 26. 12. ob 15. uri.
ČAROVNIK, amer. glasb., predstava v nedeljo 26. 12. ob 17. uri.
ZANESENJAK — LOUIS DE FUNES, fran. komed., predstava v soboto 1. 1. 1983 ob 18. uri, v nedeljo 2. 1. ob 17. uri.
DIRKA CANNONBALL, amer. pust., predstave v ponedeljek 3. 1. ob 17. uri.
MORNARJI V POSTELJI, dan. erot. komedija, predstava v petek 7. 1. ob 18. uri. Mladini do 15. let ni dovoljeno!
IZOBČENEC JOSEY WALES, amer. western, predstave v soboto 8. 1. ob 18. uri, v nedeljo 9. 1. ob 17. uri.
LOVEC NA JELENE, amer. vojna drama, predstava v soboto 15. 1. ob 17. uri.
Pozdravljeni!
V začetku mojega pisma naj povem, da mi je kar dobro, da sem zdrav, kar seveda tudi vam želim. Kar pa se tiče novic, naj povem, da sem se po prihodu v mesto Bi-jeljinu takoj oglasil in poslal pozdrave. Do sedaj sem trikrat dobil Steklarja, poslali so mi ga iz Zrenj anina.
Do konca služenja mi je ostalo še 79 dni. Nagradnega dopusta pa ne štejem. Tukaj sem bil predlagan za PRIMERNOG VOJNIKA. Ker pa nimam samih petič, sem pa dobil 10 dni nagradnega gopusta. Tako mi je ostalo le še 69 dni. Tudi v Zvezo komunistov sem bil sprejet. Sicer pa delam v stomatološki ambulanti kot asistent. Drugače povedano super ni. Po pravici povedano najbolje bi se počutil, če bi se spet lahko vrnil v tisti stari samski dom v Podkraju. Če še enkrat rečem, celo leto mislim na ta samski dom.
Na koncu mojega pisma pa vse lep opozdravljam. Želim vam zdravja in sreče, pri delu pa veliko delovnih uspehov.
Vojak Dragan Andric Garnizonska ambulanta 76000 Bijeljina
Pozdravljen Dragan!
Moram ti povedati, da si ti edini, ki se je v tem letu večkrat oglasil iz JLA. Žal pa ti moram povedati, da kartico za katero pišeš, da si jo poslal iz Bijeljine nismo prejeli, tako tudi odgovora ni bilo.
Veseli smo tvojih prizadevanj in uspehov, ki si jih kot vojak dosegel, in ti zanje tudi čestitam. Ko boš prejel Steklarja, ti bo do konca služenja vojske ostalo le še mesec dni. Torej, boš kmalu spet med nami. Kar pa se tiče tvoje želje, upam da se ti bo po vrnitvi v kolektiv uresničila.
Lep pozdrav!
Urednik
VSEM VOJAKOM OB DNEVU JLA,
22. DECEMBRU, ISKRENO ČESTITAMO!
Delavci Steklarne Hrastnik
Za nagradni KVIZ ZNANJA iz novembrske številke »Steklarja« smo prejeli rešitev. Pravilni odgovori so:
1.	Andrej BRVAR
2.	445
3.	25,5 let
4.	klasje, petokraka zvezda, knjiga, kladivo
5.	iz Ljubljanske regije
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni:
1.	nagrada 70 din: Marija Kolman, upokojenka;
.2. nagrada 50 din: Zvonka Dremelj
3. nagrada 40 din: Vikica Oplotnik.
NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v novembrski številki »STEKLARJA«, smo prejeli rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada 150 din: Milica Cvetko;
2.	nagrada 100 din: Ivan Re-star, upokojenec;
3.	do 7. nagrada 70 din: Marjana Bregar, Anton Kobal, Marija Duh, Ervin Oplotnik, Karli Grčar, upokojenec.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Drugo zasedanje AVNOJ, republika, Baum, dama, Z. V., biolog, Bra, Olaj, A. O., Art, blago, j ar, M. C., Vlo-
ra, Reader, L. T., Mae, Nut, Loa, ole, Irka, Ico, krater, Karinger, pik, Al, rana, fajansa, rja, Yma, Olten, past, Aarau, Ava, volja, tek, Z, Kronos, Ariel, Na, Nola, kilt, rej, bas, Iran, loto, Er, milost, krst, Akan, ZO, znamka.
(D. K.) * 1
Za nagradni KVIZ ZNANJA iz oktoberske številke »STEKLARJA« smo prejeli 23 rešitev.
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni:
1.	nagrada 70 din: Greta Jager
2.	nagrada 50 din: Metka Pod-menik
3.	nagrada 40 din: Karli Dremel
ZAHVALA
Drage sodelavke in sodelavci!
Iskrena vam hvala za izkazano pozornost in prelepo darilo, ki ste mi ga poklonili, ko sem se poslovila od vas in kolektiva ter odšla v pokoj.
Želim vam, da bi v prihodnje dosegli veliko delovnih uspehov.
Hilda Zalar
Prizadevanja za lepše in čistejše okolje
Občina Hrastnik je že zaradi izrazite reliefne razgibanosti in industrije v dolinskem delu močno izpostavljena onesnaževanju okolja — predvsem zraka. Onesnaževanje povečuje tudi vpliv večjih onesnaževalcev iz občine Trbovlje.
Z izidom Zakona o varstvu zraka v letu 1976 ter predpisov s področja varstva voda in okolja se je skrb za varstvo okolja tudi pravno formalno opredelila. Vsi prebivalci, predvsem pa večji onesnaževalci so se začeli zavedati, da je zdravo okolje ena od temeljnih dobrin posameznega družbenega pomena. Večje delovne organizacije (predvsem Steklarna in TKI) so že začele izdelovati svoje sanacijske programe, Sijaj pa je v letu 1979 zgradil čistilno napravo, ki je prva industrijska čistilna naprava v občini. V letih 1981 in 1982 se je aktivnost v zvezi z izboljšanjem in varstvom okolja še povečala.
Upravni organ je v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi skupnostmi svoje delo na tem področju preusmeril predvsem na izboljšanje razmer v bližini deponij na območju celotne občine.
Tako je bila na podlagi projekta IBT Trbovlje delno sanirana deponija gospodinjskih odpadkov na Marnem, ki je v preteklih le-
OKTOBER 1982
SKLENILI SO DELOVNO RAZMERJE
TOZD 1 — Ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Jotanovič Radomir, odnašalec stekla; Mišič Dragan, odnašalec stekla; Vasiljevič Dragica, odna-šalka stekla; Smajlagič Mirsada, odnašalka stekla; Deleut Zijad od-našalka stekla; Hrstič Zineta, odnašalka stekla; Kladnjakovič Mirsada, odnašalka stekla; Hodžič Hasim, odnašalec stekla; Bo-janovič Niko, odnašalec stekla; Ademovič Mišim, odnašalec stekla; Jovanovič Severinka, odnašalka stekla.
TOZD 2 — Avtomatska predela-lava steklene mase
Gajič Nijaz, pomočnik strojnika; Pjanič Hamzalija, delavec na kanalu; Hasikič Sabir, delavec na kanalu; Ibralič Mevludin, delavec na kanalu; Rižner Stanislav, odnašalec paketov.
TOZD 4 — Orodjarna s strugar-sko cizelersko delavnico Klemen Bojan, rezkalec.
TOZD 5 — Energetika in ostale delavnice
Glinšek Ernest, lesostrugar.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Požaršek Dijana, čistilka za določen čas.
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
Sporazumno prekinil delovno razmerje
tih povzročila negodovanje občanov predvsem zaradi zasmrajeva-nja in samovžigov. S sprotnim zasipavanjem gospodinjskih odpadkov z zemljino se je onesnaževanje precej zmanjšalo, s poostrenim nadzorom in boljšo organizacijo na deponiji pa bodo dosegli zmanjšanje na minimum. Prav tako smo v letu 1982 uspeli pridobiti zemljišča za deponijo gradbenega materiala, na kateri material že odlaga, urejeno pa je tudi odvodnjavanje. V letu 1982 bomo vztrajali, da se obe deponiji dokončno uredita po projektu in sicer, da se izdela ograja, uredi osvetljitev, način odlaganj pa uredi tako, da bo vpliv na o-kolje čim manjši. Poleg tega bodo vse že zasute površine morale biti zasejane z ustrezno kulturo.
Manjši problemi se pojavljajo pri deponiji gradbenega materiala, predvsem v deževnem vremenu, saj se zaradi transportov prekomerno onesnažuje cesta Dol—Šmarjeta, zato bomo morali skupno z inšpekcijskimi službami ta problem odpraviti.
Največji vir onesnaževanja v preteklih letih je predstavljala deponija elektrofilterskega pepela v Praprotnem, ki je onesnaževala celotno območje krajevne skupnosti Praprotno, vplivi pa so
TOZD 2 — Avtomatska predelava steklene mase Volaj Boris
Samovoljno prekinili delovno razmerje
TOZD 1 — Ročna in polavtomatska predelava steklene mase Mehmedagič Safet, odnašalec stekla; Perkovič Mij at, odnašalec stekla.
TOZD 2 — Avtomatska predelava steklene mase Cvetkovič Zorka, kontrolor stekla, Pirš Marino, delavec na kanalu.
ODŠEL v JLA
TOZD 1 — Ročna in polavtomatska predelava steklene mase Karič Abdulah, odnašalec stekla.
IZKLJUČEN
TOZD 3 — Dekorirnica s satinir-nico
Radočaj Dejan, pomožni delavec.
UPOKOJENA
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Horjak Doroteja, konter v finančnem knjigovodstvu; Koritnik Karl, normirec.
UMRLI
TOZD dekorirnica s satinirnico
Odpresnik Breda, pomožna delavka in Ramšak Majda, pomožna delavka.
segali tudi na območje Loga, Novega Loga in Novega doma.
Upravni organ je v zadnjem času precej povečal aktivnost za izboljšanje razmer, saj je bilo stanje že tako kritično, da so bile življenjske razmere v krajevni skupnosti Praprotno neznosne. Rezultati aktivnosti so danes že vidni, saj je Termoelektrarna v mesecu septembru 1982 pričela s humuziranjem in zasaditvijo deponije, dokončna sanacija pa bo izvedena v letu 1983. Prvi rezultati kažejo, da bo sanacija dosegla svoj namen.
Velik problem onesnaževanja ozračja, predvsem v večjih naseljih predstavljajo individualna kurišča.-Vsa družbena gradnja zgrajena v zadnjem petletnem obdobju se sicer priključuje na obstoječo rudniško kotlarno, še vedno pa ostaja odprto vprašanje starejših objektov, saj je znano, da ta kotlarna deluje na meji zmogljivosti.
V okviru revirjev smo se sicer dogovorili za daljinsko ogrevanje vseh treh zasavskih občin iz kotlarne v TE III, vendar je ta investicija zaradi znanih omejitev verjetno dolgoročnega značaja. Zato bomo aktivnost v letu 1982 preusmerili v povečanje kapacitet v obstoječi rudniški kotlarni, s čemer bo zmanjšana o-nesnaženost v najgosteje naseljenem delu občine, skupno s SKIS pa bomo proučili možnosti izgradnje skupne kotlarne na Dolu. V ožjem smislu pa predstavlja največji problem onesnaževanje zraka in okolja iz hrastniške industrije, predvsem iz TKI in Sijaja. Vse delovne organizacije imajo sicer izdelane sanacijske in investicijske programe za izgradnjo objektov in naprav, ki bi takšno stanje omilile, vendar je realizacija teh programov zaradi znanega pomanjkanja finančnih sredstev neizvedljiva v kratkem časovnem obdobju. Delno se je problem onesnaževanja že omilil tudi z uvedbo zemeljskega plina v Steklarni in TKI.
TKI je že zaradi narave svojega dela največji onesnaževalec okolja v občini, kar pa še pospešujejo zastarele in iztrošene proizvodne naprave.
Kolektiv vlaga velike napore za izboljšanje stanja —, saj bo investicija, ki je v teku, omogočila poleg povečanja proizvodnih kapacitet tudi tehnologijo, ki bo manj kvarno vplivala na okolje.
Med opremo iz uvoza so predvideni tudi instrumenti za ugotavljanje kvalitete zraka in merjenje emisije škodljivih snovi v ozračju, predvsem fluoritov. Lokacije instrumentov so določene in bodo nameščeni v neposredni bližini tovarne in pri Taborniškem domu. V letu 1983 bo TKI organizirala v Hrastniku strokovno posvetovanje vseh jugoslovanskih proizvajalcev klora o tem, kako preprečevati in kako ukrepati v primeru večje sprostitve klora.
Ob onesnaževanju, ki je posledica tehnologije dela, pa se občasno sproščajo določene količine zdravju škodljivih snovi tudi zaradi subjektivnih napak in nedoslednosti. V zadnjem času si v tovarni močno prizadevajo z in-
ternim izobraževanjem in povečanjem delovne discipline zmanjšati ta rizik na minimum.
Precejšnje probleme v občini povzroča neurejeno čiščenje in odvodnjavanje odpadnih voda, tako iz industrije kot iz gospodinjstva. V srednjeročnem programu sta si SKIS in SSS zastavili precej obsežno nalogo, da bi uredili odvod fekalnih in meteornih voda iz Loga, Novega Loga in Novega doma v skupnem kolektorju ob Cesti 1. maja do čistilne naprave pod dijaškim domom. Idejni projekt za to investicijo je bil izdelan v letu 1982, kakor tudi projekt ureditve kanalizacije Dola. Z realizacijo bomo pričeli v letu 1983, ko bo usposobljen kolektor od Birtiča do Benetka, ostali del pa bo dograjen v okviru finančnih možnosti.
Zavedamo se, da na onesnaževanje vodotokov vplivajo tudi drugi faktorji, zato je v pripravi odlok o varstvu pribrežnih zemljišč. Osnutek odloka bo poslan v javno razpravo, ko bodo v o-kviru Zveze vodnih skupnosti razčiščena nekatera vprašanja, ki še niso urejena na območju celotne republike.
Pomemben prispevek k boljšemu počutju občanov je tudi urejena okolica ob stanovanjskih objektih in urejanje komunikacije. Tudi na tem področju se skupno s SKIS in SSS trudimo, da se stanje izboljšuje, saj se ob vsakem novozgrajenem družbenem stanovanjskem objektu sistematično urejujejo tudi zelenice, parkirišča, javna razsvetljava in prostor za odlaganje odpadkov. Praviloma ne more biti noben novozgrajeni objekt dan v uporabo dokler niso urejene tudi te zadeve, ki v celoti vzeto pomenijo boljši izgled samega naselja.
Žal pa večkrat ugotavljamo, da so že po preteku enega leta razmere bistveno slabše, ker ni nikogar, ki bi se čutil dolžnega za načrtno in stalno negovanje in vzdrževanje zelenic, nasadov ter drugih javnih naprav. Zato menimo, da bi bilo umestno, da strokovne službe SSS občine Hrastnik pripravijo ustrezen dogovor med hišnimi sveti ® stanovalci, komunalno delovno organizacijo in SKIS, ki bo določal pravice in obveznosti do vzdrževanja in obnavljanja zelenic in drugih javnih naprav v neposredni bližini stanovanjskih hiš.
Omeniti velja tudi, da se že najmlajši čutijo soodgovorne za boljši izgled kraja, zato je vsako leto vsaj enkrat v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa organizirana širša očiščevalna akcija, v kateri sodeluje v glavnem šolska mladina.
Iz poročila izhaja, da je bilo v občini precej storjenega za izboljšanje okolja, vendar ne smemo prezreti, da smo zaradi narave dela v nekaterih naših delovnih organizacijah, ki občutno posegajo v okolje, zelo ogroženi, zato mora biti tudi v prihodnje naša prva naloga in skrb odpravljanje glavnih vzrokov onesnaževanja in skrb za boljši izgled kraja kot celote.
Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik
ZANIMALO VAS BO
Novoletna nagradna križanka
■'*" 'V!				 j,11,1111 se 11 - --HSI ill ü			UPTON SINCLAIR	KONEC POLOTOKA	ERNEST EVPPER	DUŠAN KVEDER	NIKI LAUDA	KRAJ V GRŠKEM DELU tracije	HUMORIST VINKO ŠIMEK	TRDNJAVA	NAJBOLJ RA? ŠIRJENA TEKOČINA	SREDIŠČE VRTENJA	RAZPOREK V GRLU>	SOVJETSKI ASTRONAVT, REKORDER BIVANJA V VESOLJU	GRŠKI BOG SONCA	SILICIJ	REDKA KOVINA (ZNAK Y)	GRŠKI FILOZOF IZ MILETA	NEUMNICA, TRAPA
			1										Z						
			►							IZGUBA VIDA									
										UROŠ KREK									
			SESTAVIL: KARLI DREMEL	MEHKO PLEJENA KOŠARA	PRITOK DONAVE PRI ULMU	12	ARABSKA KRALJEVSKA DINASTIJA					FINSKO MESTO (TURKU)				NIZKI BOROVEC, PRI* TUKAVJE			
ÜBMH1 :							MIREN.RAV* NODUSEN ČLOVEK												
		Ž	CHARLES BOYCOTT			ZIMSKI ŠPORT						KURIR				KRAJ PRI OPATIJI			
			AMERIŠKA OKRASNA TRAJNICA																
STARO8A • BILONSKA UTEŽ IN DENARNA ENOTA						SLOVENSKI HUMORIST				MESTO V ŠPANIJI	ZGODNJE VINO	mednarod* N| JEZIK				JOSIP IPAVEC			NEKDANJI TURSKI VELEPO * SESTNIK
																GOROVJE V SAHARI			
PODLOŽNO DELO						AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA (ORIG.)						REKA V VZH. SIBIRIJI					PETER, AMBROŽ		
																	IZDELO« VALEČ LECTA		
												REKA NA TAJSKEM							
						DAROVALEC													
ITALIJAN* S KI POLITIK CLUIGI)								RUSKI PISATELJ (VSEV0L0D)							STIL				
															SAMEC DOMAČE ŽIVALI				
OKVARA		n§			OLGA KORBUT			IT. FILMSKA IGRALKA 10L* L08RIGIDA					GLASBILO IZ UGLAŠENIH LESENIH PLOŠČIC	AVTOMOB.DEL ZA PRITRDI* TEV KOLES					
					ARABSKI ŽREBEC														
								PAVŠER FRANCI						ANGL.FIIMSKI IGRALEC					
LOJZE SLAK			VULKANSKI IZMEČEK	ANDREJ NOVAK			GRENKA ALKOHOLNA PIJAČA											ANGL. IGRA* LEC IN DRA» MATI K (PRIIMEK IN IME)	NEMŠKI PISATELJ (WILHELM)
				STAROIND1* JANŠKI KRALJ BOGOV															
ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA							ERJAVEC					GRŠKI GLASNIK PRED TROJO			*				
							. DRAMA IVANA PREGLJA												
												VISLICE							
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA					TINA AUMONT			VETRNI JOPIČ S KAPUCO	FILMSKI IGRALEC VALLONE	LETALO						STAROŽIDOV-SKI KRALJ			
										ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI									
																PRITOK ORANJA			
NARODNI KOM MISSARIAT VNUTREN* N1H DEL		8			PLANOTA V AMERIŠKI ZV. DRŽAVI MISSOURI						GRAFIK JUSTIN				PREŠERNOV ROJSTNI KRAJ				
															ZAKOLIČENA SMER PROGE				
DRŽAVNA BLAGAJNA					RANO* CELNIK						OTOK V JADRANU						SIBIRSKI VELETOK		
					SLOVENSKI HUMORIST C VINKO)														
HENRIK IBSEN	s* p		AUGUST SENOA			BLA7INJAK					NEČEDNA ZADEVA						IZRAZ PRI KARTANJU		
						OČESNA VAROVALNA KOZICA													
																	VRSTA PREPROG		
„VRSTA ŽITARICE			MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB	TRŠČICA					DEL TENI* ŠKE IGRE	NAD/W, NAPLACILO	LIDIJA OSTERC			PRELAZ NA VELEBITU					SLOVENSKI SLIKAR l IVAN )
														LEVI PRI* TOK RENA					
OREL V GERMAN* SKI MITO* LOGI JI				RJAV SIRUP							INDIJSKI DROBIŽ					STVAR, PREDMET			
											DUŠEVNI POJAV DO* ZIVLJANJA								
				METKA LESKOVŠEK															
POSNETEK, FAKSIMILE							SOVJETSKA LUKA NA KRIMU					GRŠKA ČRKA	MEDMET SMEHA			VZDEVEK GOETHEJE* VE MATERE			
													MU7A LJUBE* ZENSKEGA PESNIŠTVA						
																ZBOR OSMIH PEVCEV			
TEKSTILNA DELAVKA							PREDEL ZAGREBA	SLOVENSKI PESNIK (VENO)							MESTO NA CRESU				
															BAJESLOV« NA REKA V PODZEMLJU				
								TUJE MO* SKO IME'											
KRALJEVIČ IZ INDIJSKE* GA EPA »MA-HABHARATA«				DANSKI OTOK	RIMSKI NARAVO« SLOVEČ	GLAVNI ODBOR			ČEŠKA PRITRDIL* NICA	MLEČNI IZDELEK				LOJZ KRAIGHER			ŽIVO SREBRO		
						KRATICA DRŽAVE ORE* GON V ZDA													
										FRANCOSKA NIKALNICA				HLOD			BERAČ IZ »ODISEJE««		
IVAN RIBAR			ČLOVEK, KI ODDAJA DELO NA AKORD									IT. PESNIK, SATIRIK ( PIETRO)							
KARL JASPERS			RUSKI SLIKAR, REJONIST (MIHAIL									ČISTINA ZLATIH ALI SREBRNIH KOVANCEV							
			METER									VZHOD							
12	NADALJE» VANJE GESLA			9						10				11				1983	
steklar
ULASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — odgovorni urednik, člani: Jasna Rižner-Kosm, Aleksej Us, dipl. ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Ernest Sihur, ing., Karli Dremel in Franc Vidovič ter Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godlcelj II., Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 55. Tisk In klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	180	din
2.	nagrada	120	din
3.	—7. nagrada	85	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA
HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka
4.	januarja 1983. Vse reševalce prosimo, naj pošljejo le po eno rešitev.
Nagrajeni reševalci in rešitev križanke objavljene v novembrski številki so navedeni na strani 13. .
Ob knjigi se bodo bralci s toplino spomnili mladih let.
— Stavil je, da se ne obrije, dokler ne bodo vidni sadovi stabilizacije.
SOCIALNA ENAKOST
te je prizadela omejitev porabe bencina? zelo: moral sem kupiti še tretji avto.
OSKRBA PO NAŠE
— spet hiti nakupovat, saj je nezaupljiv, odkar ga vlečejo za nos.
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
DECEMBER 1982
Sekretar OK ZSMS
Jože Gole je bil že drugič izbran za sekretarja OK ZSMS Hrastnik. Interes za delo v mladinski organizaciji pa je vedno manjši. Odnos, ki ni čisto razumljiv. Ali gre za pasivnost ali zmoto? Razgovor z njim nam bo pojasnil in razjasnil, kaj kdo hoče.
Zakaj je delo mladine v Hrastniku v zadnjih dveh 'letih tako nazadovalo?
To ne drži povsem. Interes mladih za delo res pada. Vendar se ne smemo omejevati samo na družabno življenje, mladega človeka mora zanimati dogajanje v širši družbeni skupnosti. V zadnjih dveh letih smo uspeli vključiti svoje delegate v vse organe in odbore organizacij v občini. Delegati so vez med našo organizacijo in drugimi. Tako usklajujem načrte, interese in želje.
Ali ni posedanje na sestankih za mladega človeka odbijajoče, verjetno pa tudi ni znak njegove aktivnosti, posebej še, če nima in teresa za delo?
Tako imamo teoretične možnosti, da stvari začnemo spreminjati. Gre za splošno krizo, ki ni prisotna samo v mladinski organizaciji. Na primer na področju MDA smo vseskozi zelo aktivni. Če gre za organiziranje zveznih ali republiških delovnih akcij na DO materialno podprejo, če pa organiziramo lokalne delovne akcije, pa ostanemo sami. Tudi na tem področju interes pada. Zato smo organizirali širšo družbeno akcijo, povezali smo se z DO, ki nam morajo zagotoviti določen odstotek udeležencev na akcijah, naj si bo štipendistov ali mladih, ki so že zaposleni. Vendar akcija ne uspeva najbolje.
Tradicionalne proslave, srečanja brigadirjev, sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, so ustaljene oblike delovanja mladih, zakaj se ne smemo izražati na svoj način, saj smo vendar mladi in revolucionarni?
Res je, da je mladina včasih nekakšen servis, ki naj raznaša plakate, vendar ne vedno. Krivi smo tudi sami. V SZDL smo vključeni v številne koordinacijske odbore, v katerih pa ne delujemo. Zato ni čudno, če pri organiziranju česarkoli ostajamo sami. Omejuje pa nas tudi konflikt generacij, ki ga ne moremo odpraviti čez noč.
Koliko mladih je članov ZK?
Okrog 20 odstotkov.
Zakaj je torej od 14 članov novega predsedstva OK ZSMS 13 članov ZK?
Pričakoval sem takšno vprašanje. To je bil zgolj slučaj. Pri izbiranju kandidatov na novo vodstvo sploh nismo bili pozorni na to, ali je nekdo član ZK ali ne, čeprav je jasno, da moramo prav mladi komunisti opravljati najodgovornejše funkcije.
Ali so torej napredni in revolucionarni le mladi komunisti? ZSMS je organizacija vseh mladih, članov ZK in ostalih. Ali je tvegano zaupati neko odgovorno nalogo nekomu, ki formalno ni član ZK?
Rekel sem že, da je bil to le slučaj.
Kako ocenjuješ XI. kongres ZSMS v Novem mestu?
Kongres ni trajal samo 2 dni. Kongres se je začel z evidentiranjem, razpravami, kritičnimi pripombami. Slednjih je bilo precej. Dogovorili smo se tudi, da je treba spremeniti metode dela, naloge pa so iste kot prej. Posvečati se bomo morali predvsem mladim, ki so aktivni v organizacijah in društvih.
Kako naj bi nam to uspelo, če vemo, da delo mladih prav na tem področju nazaduje?
Mlade moramo najprej vključiti v društva, kjer bi radi delali, te mlade naj bi tudi vključili v vodstvene strukture društev. Ko pa bo led prebit, pa ne bo težko delati tako, kot mladi želimo in hočemo.
Poskrbeli bomo tudi, da bodo mladi strokovno usposobljeni za delo.
Na volilnoprogramski konferenci smo tudi poudarili, da je treba poglobiti stik z bazo. Kako?
Najprej moramo ugotoviti, kaj mlade tare, kakšne probleme imajo. V društvih bomo rešili problem z mlajšimi kadri, ki bodo poskrbeli, da bo udeležba v društvih in drugih oblikah prostovoljnih dejavnosti, večja, pa tudi da bodo programi dela drugačni. V osnovnih organizacijah pa moramo rešiti problem prostorov. Večina osnovnih organizacij nima niti sobe ali prostora, kjer bi se lahko shajali. Nekaj smo tudi že naredili na tem pod-
ročju, v dveh osnovnih organizacijah smo ta problem rešili. Malo večji prostor, kjer naj bi občinska konferenca prirejala plese in družabne ter študijske večere, pa naj bi uredili s prostovoljnim delom.
Kaj meniš o usmerjenem izobraževanju?
To je bil edini izhod v težavni situaciji. Rezultati se bodo pokazali šele čez nekaj časa. Pri nas v Zasavju je situacija nekoliko težja, ker imamo slabo organizirano mrežo šol.
Kaj uvrščaš med mladinsko prestopništvo in kako gledaš na te pojave?
Težko je reči, kdaj je mlad človek prestopnik. Vendar me-
nim, da pisanje po zidu ne more biti znak njegove revolucionarnosti, še manj pa da ta človek lahko kdaj družbi koristi. Seveda pa je bila naša organizacija zelo angažirana, kadar je šlo za takšne pojave. Ko so se recimo v Hrastniku pojavili narkomani, smo se s temi ljudmi pogovarjali, jih obiskali na domu ni jih vključili v naše delo. Nekoliko teže se je bilo pogovarjati z brezposelnimi, ki so nas že na začetku odklonili. Vendar se nismo vdali in smo poskušali ugotoviti vzroke njihovega ravnanja in obnašanja. Mladega človeka se vsekakor da spremeniti, če je zainteresiran sam in če mu drugi pomagajo.
S tov. Jožetom Goletom se
je pogovarjala Boža Golouh
Vsem članom mladinske organizacije in članom kolektiva želimo v novem letu veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Predsedstvo KS ZSMS Steklarna Hrastnik
OBVESTILO
Obveščamo vse člane mladinske organizacije, da bomo s 1. 1. 1983 povečali članarino mladinske organizacije na 20 din. Kdor članarine zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov ne more ali ne želi plačati, naj o tem obvesti predsednika svoje 00 ZSMS.
Predsedstvo KS ZSMS Steklarna Hrastnik
NA GRABNI KVIZ ZNANJA
1 Kje se nahaja največje vulkansko žrelo na svetu, imenovano Ngorongoro. Žrelo je odkrila marca 1892 ekspedicija pod vodstvom 25-letnega dr. Oskarja Baumana. Rob žrela leži 2.400 m visoko, skoraj 700 metrov pod njim pa je ravnina, velika 263 km2. Danes je Ngorongo zaščiteno področje, ki skupaj meri 8.285 km2, ki je nekakšen živalski raj. Tako je tudi zapisal afriški popotnik dr. Max Mohl in dejal: »Zdi se, kot da je tu zbrana vsa sreča te zemlje.« Lov na živali je tu dovoljen le s kamero.
V kateri državi leži Ngorongoro?
2. Kako se imenuje reka, ki izvira izpod ledenika na 5.700 m visoki gori »CORDILLERA RAURA« v perujskih Andih. Z vsemi pritoki tvori najbogatejši veletok na svetu in se po 6.400 km dolgi poti izliva v Atlantik. Teče skozi šest dežel: Brazilijo, Bolivijo, Peru, Ekvador, Kolumbijo, Venezuelo. Polovico njene struge je plovne, po njenih vodah pa lahko plujejo ladje znosilnostjo tudi do 3.000 ton.
3. Leta 1922 se je rodila legenda o »Faraonovem prekletstvu«. Tega leta, ko se je Howard Carter, ki je odkril grob, dotaknil vrat v grobnici Dolini kraljev, je umrlo že več kot 20 ljudi, ki so imeli opravka z izkopavanjem.
Ko so našli z malto pokrito zapolnjena vrata, so odkopali hodnik in prišli do drugih vrat, skozi katera so zvrtali luknjo in skoznjo porinili prižgano svečo. S pogledom v prostor jim je zastal dih, kajti prostor je bil napolnjen z zlatom. Kako se imenuje ta zaklad?
4. Pri katerih otokih je najgloblji podmorski jarek, ki je globok 11.520 metrov. Jarek so leta 1960 raziskali z batiskafom, ki se je spustil skoraj 11.000 m globoko in obenem potolkel prejšnji svetovni rekord. Splošna ugotovitev velja, da je naj večja globina morja v bližini celin in ne sredi oceana.
5. Kako se imenuje najbolj cenjeno tekmovanje v tenisu, ki se je pričelo leta 1900? To je vsakoletno mednarodno tekmovanje med državami teniških ekip. Zmagovalec dobi srebrni pokal, kateremu igralci tudi po domače rečejo »Solatnica gospoda...«
Neizrečene besede
Veliko razburjanja je bilo ob branju članka v prejšnji številki Glasa mladih, ki je bila v bistvu zahvala za opravljeno delo mladega človeka. Nisem pričakovala takšne reakcije mnogih iz naše sredine, saj je bila zahvala tov. Volaju namenjena s strani mladinske organizacije, v kateri je sodeloval vrsto let uspešno. Veseli me to, da po takšni poti lahko saj vem, da naše glasilo berete in nanj dajete pripombe. Ni mi pa vseeno, da nekateri zahrbtno kritizirajo delo mladih, v družbenopolitičnih organizacijah, kakršna je mladinska organizacije v Steklarni Hrastnik. S tem sem prizadeta tudi sama, ki mi je bilo naročeno, da urejam Glas mladih, pri čemer pa mi nihče noče pomagati. Nekateri se bodo pač morali sprijazniti s takšnimi prispevki, vse dotlej,
dokler ne bodo sami kaj napisali in za to dobili tudi honorar. Še vedno pa trdim, 'da je članek, naj je takšen ali drugačen, naj so nekaterim prišle »solze v oči« zaradi posmeha ali ne, ena izmed dolžnosti predsedstva mladinske organizacije, ki naj bi jo vsakemu predsedniku mladine izrazila ob njegovem končanem delu. Veliko bi lahko še pisala o tem, o dolžnostih in pravicah, vendar škoda papirja, s katerim bi morala nekatere poučiti o marsičem. Želim pa, če komu ne odgovarja moje delo ali delo nekaterih mladih, naj napišejo, radi bomo objavili njihove prispevke, ki bodo popestrili Glas mladih. Za tiste, ki mogoče še ne poznajo naslova: Uredništvo Steklarja — za Glas mladih.
Čakam na prispevke...
Anita
O onesnaževanju
V Hrastniku in v drugih mestih se je položaj onesnaževanja čistih voda zelo poslabšal. Oglejmo si naš potok Boben, ki si ga lahko vzamemo za primer. Včasih je bil ta naš potok piten, kmetje so v njem lahko napajali živino. Danes se to dogaja le izpod samega izvira. Že v vasi Čeče dobr razne odpadke: plastične steklenice, štedilnike, kanalizacijo in drugo. V osrednjem delu Hrastnika opravijo svoje delo tudi odtočni kanali, Rudnik in Sijaj. V spodnjem delu našega mesta pa potoku Bobnu ne smemo več reči potok, ker bi se u-griznili v jezik, čim bi videli njegovo barvo. Glavna krivca za to sta Tovarna kemičnih izdelkov in Steklarna. Od Tovarne kemičnih izdelkov dalje v Bobnu ni več življenja. Boben se izliva v
reko Savo in pri izlivu večkrat spreminja barvo. Najlepša do zdaj je bila svetlo zelena. Kako pa je z reko, raje ne bom pisala. Pa saj niso reke tako kritične. Zrak je šp malo pred vodami. Spričo toliko kadilcev in tovarn s črnim gostim dimom je sploh čudno, da se ne zadušimo. In kaj smo proti temu storili? Nič! Res, da gradimo visoke dimnike in tovarne filtrirajo vodo, a kaj ko se ne moremo kosati z rastočo industrijo. Treba se je boriti za čiste vode in zrak. Seveda mi pionirji pri tem ne moremo veliko pomagati, če pa že, kot o-troci skrbimo za lepo okolje, bomo kot odrasli lahko branili naše vode, zrak in okolje.
Simona Bočko,
OŠ NH Rajka Hrastnik
NA KRATKO
Še malo, pa bo 12 mesecev o-koli in pred nami bo novo, čisto in brez prahu leto, v katerem si vsak izmed nas želi vse najboljše, vse najlepše. Zadovoljna sama s seboj, da mi je uspelo s trdno voljo v letošnjem letu izpeljati vsak mesec izid našega Glasa mladih, si želim, da bi bilo tako, če že ne boljše tudi v bližajočem se novem letu. Preperite torej še zadnjič v tem letu zanimivosti iz naše sredine.
—	Po zadnjih obvestilih oziroma poročilih je razvidno, da OO ZSMS v naši delovni organizaciji uresničujejo še zadnje naloge programov, ki so si jih zastavili v začetku letošnjega leta. Tako v OO ZSMS TOZD I in TOZD II, tudi v drugih OO ZSMS potekajo delovne akcije.
—	Mladinska organizacija Steklarne Hrastnik si je končno priborila svoje prostore v gradu, kjer bo lahko spravila vse do sedaj dobljene pokale in priznanja, ki jih ni malo. Predsedstvo KS ZSMS pripravlja še pred novim letom lokalno delovno akcijo, v kateri je glavni namen urejanje prostora za mladinsko delovanje.
—	Zadnja naloga v akcijskem programu KS ZSMS naše delovne organizacije je izpeljava vo-lilno-programske konference, ki bo 24. 12. 1982. Priprave so v polnem zamahu in mladi bodo tokrat po že predhodnem evidentiranju izvolili novo vodstvo. O rezultatih in sprejetih sklepov na vas bomo obširneje obvestili v prvi številki naslednjega leta.
—	Mogoče bo koga zanimalo, koliko mladih je ob koncu leta vključenih v našo mladinsko organizacijo. Po zadnjih izračunih nas je 513. To je pa že lepo število. Kljub temu pa še vedno ni čutiti prisotnosti vseh mladih v delu mladinske organizacije. Mogoče pa bo v novem letu bolje... Nikoli se ne ve...
—	Iz OK ZSMS Hrastnik smo tik pred oddajo gradiva za tovarniško glasilo izvedeli, da je bil y novembru sestanek z vsemi predstavniki DPO iz KS gornji del, kjer so se pogovarjali o aktivnosti mladine, dogovorili so se o novi obliki organiziranosti mladih v KS zgornji del, kjer je približno 1000 mladih.
—	Rezultati predtekmovanja za občinsko prvenstvo »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« so naslednji. Za občinskega zmagovalca se bodo borile ekipe iz STP, OŠ ter OO ZSMS Podkraj, skupaj z vojaki iz kasarne narodnega heroja Rajka v Celju. Tekmovanje bo 3. 12. v Delavskem domu Hrastnik, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Veter. O rezultatih pa v naslednji številki.
9§g|f Mogoče še nekaj o zabavi mladih v naši občini. OK ZSMS skoraj vsakih 14 dni prireja v Poslovni zgradbi mladinski ples, na katerem sodeluje ansambel Veter. Če morda ne veste, kam bi se odpravili, se poskušajte priključiti mladim, ki se zabavajo ob dobri glasbi tega ansambla.
Toliko sem imela za napisati. Čisto na koncu mogoče le še tole, da vam želim v novem letu vse najboljše, da bi se krog dopisnikov mogoče le povečal... Skratka, praznujte dobro ...
Zdravo!
Anita

Dopisujte v Glas mladih