zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 PAKETNO ZAVAROVANJE l_________________________ □ PAKET ZAVAROVANJ ZA OBRTNIKE IN PODJETJA □ PAKET ZA ZAVAROVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV PA GAT, d.o.o., trgovina in gostinstvo Slovenj Gradec, tel.: 41-276, 41-055 MOJ MARKET in MARKET LEGEN VELIKONOČNA KOŠARICA: prekajena šunka, orehova potica, jajca, hren, vino, pomaranče... Pečemo potice po naročilu. MARKET LEGEN: posebna ponudba uvoženih in domačih semen ter orodja za vrtičkarje. RESTAVRACIJA BELLEVUE: 26. MAREC - PLES OB MATERINSKEM DNEVU (igra ansambel Dan in noč) GiUS PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE »RIZMAL ZLATO, SREBRO, MENJALNICA Plačilni kartici Tel.: 0602 83 276 Fox: 0602 83 627 Dravograd Trg 4, julija 34 Poslovne enote: Prizma Dravograd, tel.: 0602 84 739 Prizma Slovenj Gradec tel.: 0602 42 861 «M&mfp t? rr t TrPT rr TI tr PRIZMA DRAVOGRAD ~~ GALERIJA PRIZMA IMmMHI SLOVENJ GRADEC Glavni trg 29 RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL: - Z^denha ^YYÌaricluxloua (PRAGA), slikarska dela - 2Xat(zo (DRAVOGRAD), nadrealistična kiparska dela od 21.02. do 31.03. '94 9.00-12.00; 15.00-18.00 v soboto 8.00 - 12.00 Karikirano Dober 9I0/ /eže y deveto vci/ zdaj je nnfiEDnnc Lokalna samouprava je tema, ki je v krajevnih skupnostih, strankah, predsedstvu skupščine in še kje temeljito zasenčila problem naraščajoče brezposelnosti in njene posledice v občini Ravne. Ni vprašanje, kako se počuti nekdo, ki je več kot trideset let pošteno opravljal svoj šiht, v zameno pa dobil certifikat in napotilo na zavod za zaposlovanje. Ni vprašanje, kako se na minulem delu starejše in srednje generacije vztrajno razmnožujejo novi psevdokapitalisti, kajti treba je lastniniti, če se le da čimhitreje in čimbolj brezobzirno. Brezimni, zanikani, z logiko ekonomije dokazano nepotrebni pa naj se znajdejo. Naj se privatizirajo, naj si iščejo delo na črno. Naj počno, kar jim je drago. Za božjo voljo, saj vendar ni stvar strank, niti skupščine in vlade, da bi se odzivala na splošno zamorjenost, ki je v tem okolju niti pust ni zmogel preslepiti s smehom. Z njimi naj se ukvarjajo javni zavodi. Bolj vznemirljivo in prestižno se je ta čas že videti v vlogi novih županov, tekati in mešetariti z imeni, da bo vse nared, ko pride odločilni trenutek. Pri opazovanju tega početja se zdi, da volilcev tako ali tako nihče ne bo potreboval, ko bodo kalkulacije opravljene, če bo v času pred volitvami le prevoženih zadosti kilometrov in izrečenih dovolj obljub. Ni pomembno, kako je ime stranki, ki že vodi svojo agitko, pač pa to, da je volilno telo neinformirano, brezvoljno in se bo bolj ali manj prepustilo tistemu, ki bo najbolj spretno klical njegov glas. Ob zadnjih občinskih volitvah so se volilci kljub nepreglednosti političnih ambicij strank odločali v želji po spremembi, četudi v zmoti, da bo poslej bolje. In ni mogoče pozabiti, da so nekateri le z izjemnim naprezanjem prišli na oblast. Potem pa so imeli dovolj časa, da so se naučili, kako je treba ravnati naslednjič. Zdaj je naslednjič. Volilci pa smo se medtem morda naučili kvečjemu remija. Čisto dovolj. Spričo svinjarij, ki se dogajajo ljudem v imenu hladne racionalnosti in ekonomičnosti, je popolnoma vseeno, kdo bo zdaj-naslednjič zasedel nove ali pa samo izpraznjene fotelje. -sz. • KJER SO LOPOVI, SO TUDI ŽRTVE. • INTERESI NE SPOŠTUJEJO POŠTENOSTI. • UBOGI TASIČ: V LJUBLJANI JE KRIV ZA CIVILNO INICIATIVO, NA RAVNAH ZA ASFALT, V RESNICI PA JE OBČINSKI POGREBNIK. NIKO IZ YfCMflC: O VELIKE LUMPARIJE V MALI DEŽELI KOROŠKI 4 □ NI RES, DA SMO APOLITIČNI 5 O ČIGAV JE RIMSKI VRELEC 6 □ OBČINA DRAVOGRAD NA DVOJE 8 n PRVE trojčice SVOBODNE SLOVENIJE 12 □ BIOHRANA s PRIOKUSOM PREVARE 23 □ ALEŠEVA druga OPERACIJA 26 □ BURNA noč na KOPAH 28 o KRIŽANKA in ZANIMIVOSTI 30 Na naslovnici: Denar - sveta vladar Foto: T. Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju YCIIKC lumpnmiE V fflAII DEŽEII KOROŠKI Koroški kriminalisti sicer ugotavlj«yo, da je bilo v lanskem letu nekoliko manj gospodarskega kriminala, saj se je število tovrstnih kaznivih dejanj od 118 zmanjšalo na 85, vendar to ne pomeni, da se je zmanjšal problem gospodarske kriminalitete, saj v letošnjem letu, ko bodo izvedene revizije lastninjenj, pričakujejo porast te problematike. Vendar tudi lanskoletni podatki kažejo zanimivo podobo. Po številu kaznivih dejanj najbolj izstopajo zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe (14 primerov), sledijo poneverbe (13), gozdne tatvine (11), ponarejanje ali . uničenje poslovnih listin (10), nevestno gospodarjenje (8), ponarejanje denarja (6), zatajitev davščin (4), kršitev temeljnih pravic delavcev (3), nezakoniti lov (3), zloraba uradnega položaja ali pravic uradne osebe (3), ponarejanje volilnih rezultatov (2) itd. itd. Od skupno 93 obravnavanih osumljencev s področja gospodarske kriminalitete je bilo ovadenih največ direktorjev (19), sledijo pa administrativni delavci (10), komercialisti (3) itd. itd. S temi dejanji je bilo lani na Koroškem povzoročene za več kot 54 milijonov materialne škode. Rodelj/ki prevoz pred /tečajem In v tej luči lahko obravnavamo tudi radeljski Prevoz, kjer zaplet sodi v lansko leto, vrhunec pa je bil v javnosti prav te dni, ko so se delavci zbrali na zboru, razplet pa bomo morebiti dočakali letos. Gotovo pa bodo kmalu dočakali razplet delavci (nekaj manj kot 30 jih je še ostalo), saj jih čaka stečaj in borza dela, za vse skupaj pa krivijo direktorico Doro Najrajter. Direktorica sicer vrača udarec, češ da v Prevozu nočejo delati, vendar je zapisnik SDK kar zgovoren, v lanskem letu pa so tudi kriminalisti UNZ Slo- venj Gradec zoper mlado direktorico napisali ustrezno kazensko ovadbo. Zgodba v Prevozu pa je zanimiva. Inšpektorji SDK jasno in glasno ugotavlajo vrsto nepravilnosti, ki pa jih bivša direktorica zavarača ali dodaja svojo razlago. Tako je bilo ugotovljeno, da je direktorica prodala dve tovorni vozili Mercedes, dasiravno je nad njima visela hipoteka Hmezad banke d.d. in potemtakem prodaja ne bi bila mogoča. Direktorica razlaga, da se zaradi neurejene dokumentacije (le kdo je kriv za neurejeno dokumentacijo!?) ni vedelo, da sta nad vozili zastavni pravici upnika iz Žalca. Za ta denar naj bi kupili enega 24-tonca, ki pa so ga po pripovedovnaju delavcev res dobili na leasing in zanj plačujejo tudi sedaj, ko celotni vozni park rjavi na dvorišču. S knjiženjem so imeli v Prevozu velike težava, saj so imeli računovodski kader na čakanju ali v bolniški. Zato inšpektorji SDK odgovornost za nepravilno sestavljen periodični obračun do prve polovice lanskega leta nalagajao na ramena direktorice. Zunanja firma Stroka Radlje je sicer sestavila obrazce, vendar na osnovi netočnih podatkov iz podjetja, poleg tega pa s Stroko ni bila sklenjena pogodba o sestavi periodičnega obračuna in tako ta družba za nepravilnosti ni odgovorna. Tako v lanskem letu niso knjižili del realizacije za maj (več kot pol milijona tolarjev), za junij (skoraj 800 tisoč tolarjev) in oba zneska nista zajeta v bilanco uspeha za prvo polovico lanskega leta. Iz dokumentacije tudi ugotavljajo, da niso knjižene zavarovalne premije za materialne naložbe, tudi točnega zneska neknjižene porabe materala ni bilo mogoče ugotoviti. Sporne so tudi kompenzacije v Prevozu, ki jih je SDK priložil k zapisniku. Svoje je k temu dodala še disciplinska komisija, ki je v disciplinskemu postopku za Naj-rajterjevo spoznala, da je le-ta odgovorna za slabo poslovanje podjetja, nekorekten odnos do strank, nezakonito izdajanje odločb o trajnem tehnološkem višku za dva delavca, ponarejanja listin in na osnovi tega so ji prekinili delovno razmerje. Tudi kriminalisti so v dogodkih v Prevozu spoznali pet kaznivih dejanj, Dora Najrajter pa je v pismu Večem večino spoznanj SDK in disciplinske komisije zavrnila, krivdo pa skušala premakniti na stran računovodkinje. Prei/kavo zoper dr. Ta/iča Eden od primerov, o katerem je bilo tudi v Prepihu prelitega precej črnila, je primer ravenske občine in predsednika izvršnega sveta dr. Matica Tasiča. Gospod Tasič je vselej dejal, da zavrača obtožbe na svoj račun, po ko-luarjih pa se je govorilo, da so mu nenaklonjeni mediji, da mu mečejo polena pod noge nekatere stranke in posamezniki. Parlamentarna preiskovalna komisija Državnega zbora pa je dobila na mizo zanimiv seznam ovadenih občinskih funkcionarjev in tu najdemo tudi spis iz občine Ravne na Koroškem, kjer obstaja utemeljen sum, da so se namenska sredstva za odpravo posledic neurja v letu 1990 znašla v igriščih za tenis, s katerimi upravlja Tenis klub Ravne, katerega predsednik je dr. Matic Tasič. Koroška javna tožilka Jelka Štumberger - Mlakar je od preiskovalnega sodnika junija 1993 zahtevala preiskavo zoper dr. Matica Tasiča in direktorja ravenskega Gradisa Avgusta Škrinjarja. Oba sta utemeljeno osumljena, da sta storila kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine ali spisa, predsednik ravenske vlade pa še zlorabe uradnega položaja. Tasiča bremenijo, da naj bi 16. junija 1990 podpisal lažno poslovno listino, na podlagi katere naj bi prišlo do plačila 300.760 tolarjev za izvedbena dela na igriščih za tenis na Ravnah, dasiravno naj bi vedel, da bo šlo za plačilo nečesa, za kar kot predsednik nima pooblastila. To pa še ni vse: aprila leta 1991 naj bi iz občinskega proračuna dal izplačati več kot 8,3 milijonov takratnih dinarjev za dokončanje igrišč za tenis. 15. marca 1992 pa naj bi prišlo še do nakazila sredstev Komunalnemu podjetju Prevalje kot brezobrestni in likvidnosti kredit v višini poldrugega milijona tolarjev, dasiravno naj bi presednik IS Ravne dobro vedel, da je ta denar namenjen le pokritju plačila za izvedena dela na igriščih za tenis. Tudi znani in razvpiti asfalt Pod Gonjami, ki vodi do predsednikove hiše, se je znašel v policijski ovadbi, konec lanskega leta pa je bila zoper dr. Tasiča spet zahtevana preiskava zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Sumijo ga asfaltiranja ceste v naselju Pod Gonjami II, kjer za to ni bilo ustreznega sklepa občinskega izvršnega sveta in protipravno pridobljena premoženjska korist je ocenjena na 7,5 milijonov tolarjev. Parlametnarna preiskovalna komisija ima v predalih tudi dravograjski primer, kjer pa je Komentar v primerjavi z ravenskim šlo bolj za drobiž. milijon mark -koliko je že lo? Kar dvanajst strani pa je dolg spis zoper Vladimirja Z., začasno stanujočega na Prevaljah, stalno pa v Avstriji, lastnika ali solastnika več podjetij, ki ga kriminalisti utemeljeno sumijo storitve vrste kaznivih dejanj: kršitve temeljnih pravic delavcev, zatajitve davščin in več goljufij. Medtem ko smo oni dan lahko na radiu Velenje slišali, da so priprli nekega Hasota, ki je vlomil v ribiško kočo ob Šo-štanjskem jezeru in si postregel z nekaj pijače in jedače, pa je mariborski preiskovalni sodnik po nekajurnem razgovoru Vladimirja Z. izpustil. Podobno se je dogajalo že leta 1991, ko je bil kljub utemeljenim sumom za več kaznivih dejanj okrog gradnje TPC v Dravogradu po krajšem klepetu s preiskovalnim sodnikom prav tako izpuščen. Marsikdo bo zamahnil z ročo, češ, zakaj pa mu ljudje nasedejo, vendar odvetnik Danijel Starman te dni prodaja tezo, da imajo v naši državi pravico živeti tudi naivni ljudje in te mora država zaščititi. No, država pa ni le policija, je tudi sodstvo. Dvanajst strani dolgo poročilo o odvzemu prostosti in privedbi (po členu 195 ZKP) k preiskovalnemu sodniku, se bere kot kriminalka. Goljufij kot so neplačani rent a car podjetjema Alpetour in Kompas, kršenje pravic delavcev (nekaj jih je šlo zanj delati v Nemčijo tudi iz logističenga centra ravenske železarne) ne bomo omenjali. Začnimo pa z letom 1993, ko je Vladimir Z. kot lastnik in direktor zasebnega podjetja Alpid d.o.o. sklenil pogodbo za izvajanje del v Nemčiji z nemškim pod-jetejem Meier. Posle do podpisov o izvajanju del je vodilo podjetje GNN Ine. iz Celja, ki je zaradi suma kršitve nemških finančnih predpisov svojega koroškega partnerja že prijavilo na nemško policijo. Po tej pogodbi se je Vladimir Z. zavezal, da bo v Nemčiji opravil izgradnjo več stanovanjskih objektov in doma starostnikov, da bo za izvajanje del priskr- bel delovno silo iz Slovenije. V te namene je v Nemčiji ustanovil firmo S & Z, katere večinski lastnik je sam. Ker pa Alpid d.o.o ni uspel pravočasno urediti delovnih dovoljenj, je začetna dela pričelo izvajati podjetje Inocom Modriča, Alpid pa je zaradi omenjenih težav prisopil k projektu šele konec lanskega leta. Tako je od celotne investicije (samo delo) v vrednosti 1,8 milijona mark ostalo Alpidu samo še za 300 tisoč mark. Da bi si lahko pridobil za projekt v Nemčiji zagonski kapital, pa je Vladimir Z. že v letu 1992, ko še ni bilo sklenjenih pogodb za gradnjo, pridobival s pomočjo računovodkinje Dušanke Z. gotovinska kreditna sredstva od družbenih in zasebnih firm. Ugotovili so najmanj za milijon mark kreditov z devizno klavzulo, poleg tega pa je v tem času dobival še tolarske kredite preko svojih treh firm (Koroški biro, Alpid, Top grad). Del teh kreditov je zavaroval tudi s hipotekami na poslovne prostore, del na stanovanjsko hišo na Prevaljah. Ko so prvi upniki zahtevali vračilo dolga, je zaradi nezmožnosti vračanja ponujal tudi proste "kvadrate" v dravograjskem trgovsko - poslovnem centru, dasi je že junija 1992 te prostore prodal zasebnemu podjetju Mentis, ki je poravnalo njegove dolgove. Vladimir Z. je upniku Sabod d.o.o. iz Ljubljane na ta račun ponujal 420 kvadratnih metrov dravograjskega centra... Vladimir Z. je upnikom obljubljal vračilo kredita in obresti iz naslova dobička pri izgradnji objektov v Nemčiji. Policisti pa so pri zbiranju obvestil ugotovili, da dobička ni in zato je tudi vprašljivo vračanje najetih kreditov. Dalje je policija tudi ugotovila, da je bilo največ kreditov izplačanih v gotovini, ki jo je odnesel v Nemčijo, da bi tam poravnaval svoje dolgove. Del denarja, najmanj dva milijona šilingov, naj bi porabil za nakup avtomobila Lamborghini, pa za nakup hiše v Avstriji, poslovnih prostorov v Nemčiji, del denarja pa naj bi namenil za ustanovno vlogo podjetja S & Z v Nemčiji in podjetja Veri-tas na Dunaju. Miro Petek m REI, Dfl imo APOUTIČm Pi/e: Edi Pro/t Čeprav je do sedaj šlo šele za to, da smo rekli, kje hočemo nove občine, in so prave (v nove občinske svete) volitve napovedane šele za november (takrat naj bi se vključila politika) je že povsem jasno, da smo tudi Korošci takoj kapirali, da brez politike ni več mogoče opraviti nobene zadeve, pa naj stroka še tako pretirava s svojo "vsiljivostjo". Prisotnost politike je bila očitna povsod, kjer je lahko kdo kaj pametnega ali "pametnega" povedal na zborih občanov ali pa kjerkoli drugje, da sc je le dalo povedati, da so tam naši in "naši". Vsa sreča je, da tudi na volitvah ne bo drugače, predvsem pa ne bo mogoče, da bi nam kdo od zunaj prodajal mehke hruške. Se večja sreča seveda je, da bodo končno prišle stranke na svoj račun tudi v sedanjih krajevnih skupnostih oziroma bodočih občinah in sc bo tako politični prostor razkril do konca. Skoraj vse občine bodo tudi dovolj velike, da bodo volitve proporcionalne, kar pomeni, da bomo volili liste strank in samo še za župane je mogoče reči, da bodo izvoljeni res neposredno. Pa še zanje bo zelo pomembno, v kakšnih odnosih so s strankami. Politika je torej, pa saj to je demokracija, vstopila dobesedno v vsako slovensko vas. Se nekaj je bilo opaziti. Nekateri niso opazili, da je čas političnih koordinacij minil in so pod različnimi imeni skušali tako ali drugače vplivati na razparceliranost svojih sedanjih občin. Nekateri občinski funkcionarji so celo izkoristili svoje položaje za agitacijo svojih idej na zborih krajanov, češ da gre za takoimenovanc "skupne cilje"... Koordiniranja se pač še niso odvadili, ali pa morda ne vedo, da gre zdaj lahko samo še za koalicije. Ni res, da smo apolitični! Gre le za to, da do sedaj politike, razen tiste daljne v Ljubljani ali še bolj daljne v lastni občinski skupščini, nismo čutili na svoji koži. Zdaj se je spravila med nas tako kot je treba. Ko bomo doumeli, da gre zares, bo konec tudi najbolj trdovratnih političnih koordinacij. Aktualno ČIGflV JE RimfKI YREIEC? Ali Slovenske železarne prodajajo tujo lastnino? Izgleda, da prodajajo premoženje, ki je pod prepovedjo razpolaganja zaradi postopka po Zakonu o denacionalizaciji. Javni razpis za odprodajo podjetja De Profundis je dodobra razburil koroško javnost. V oči je bodla predvsem višina (nižina) vsote, ki naj bi jo Slovenske železarne iztržile za premoženje, ki obsega poleg doma v Portorožu še vse objekte na Ravnah ter kompleks Rimski vrelec - Ivarčko jezero. V Prepihu smo že zapisali, da je vrednost premoženja vsaj petkrat do šestkrat višja kot je znašala izlicitirana cena in smo hkrati tudi povedali, kaj si mislimo o takšnih razprodajah. Prave burleske so se dogajale za plotom bivše železarne, ko je funkcionar enega od sindikatov javno razobesil seznam kandidatov za odkup De Profundisa ali njegovih posameznih delov, vključno z vsotami, ki so jih za odkup ponujali. Zmagal je kandidat, ki je ponudil 100 tisoč DEM več od drugih... Potem se je spet vse zavilo v tišino, razen govoric, da je portoroški dom odprodan posebej in predvsem razen hude krvi med delavci na Ravnah, ki ne morejo razumeti, da se za relativno male denarje prodajajo objekti, v katere so leta in leta pridno vlagali. PRIMER RIMSKI Posebna zgodba pa se v ozadju vseh teh dogajanj odvija okrog upravičenosti prodaje kompleksa Rimski vrelec. V zakonitem roku je bila namreč podana zahteva po denaci- onalizaciji tega premoženja (po grobih ocenah vrednega okrog pet milijonov DEM), ki je bilo lastnikom odvzeto (podržavljeno) z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo na Prevaljah leta 1947 in odločbo Ministrstva za kmetijstvo leta 1949. Pooblaščenec upravičenke v postopku denacionalizacije Ane Nesič (roj. Marchiotti) Vinko Merkač je v zakonitem roku vložil zahtevo po denacionalizaciji kompleksa Rimski vre- lec, z zahtevo, da se podržavljene neprimičnine, ki se v skladu z zakonom lahko vrnejo v naravi, vrnejo v last in posest upravičenki. Enako zahtevo so postavili tudi pravni nasledniki gospe Nesič. Hkrati je bila podana tudi zahteva za zavarovanjem premoženja pred lastninskim preoblikovanjem oziroma za prepoved razpolaganja s stvarmi, ki so predmet tega postopka o denacionalizaciji. Občinski sekretariat za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj Ravne je septembra 1993 tudi izdal odločbo, s katero zavezancu v postopku denacionalizacije - TCP De Profundis, d.d., Ravne na Koroškem kot pravnemu nasledniku ŽR - Družbeni standard prepoveduje razpolagati z nepremičninami na Rimskem vrelcu. De Profundis bi bil po tej odločbi dolžan stvari - nepremičnine popisati in jih v roku 10 dni izločiti iz lastninskega preoblikovanja podjetja ter jih do zaključka postopka o denacionalizaciji uporabljati kot dober gospodar. Z drugimi besedami to pomeni, da kompleks Rimski vrelec ne sme in ne more biti predmet prodaje, dokler ni v celoti zaključen postopek o denaci- onalizaciji. O izreku odločbe je bila obveščena tudi Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Kot je znano, se pri Slovenskih železarnah (in De Pro-fundisu) niso držali odločbe in so premoženje ponudili na javni dražbi. Občinskemu organu niso odgovorili, zoper njegovo odločbo pa so vložili pritožbo na republiki. Trdijo, da v tem primeru ne gre več za družbeni kapital, ker je bilo premoženje prenešeno na Republiko Slovenijo, državno premoženje pa se po zakonu ne vrača v naravi. Slovenske železarne in njihovi pravniki imajo prav gotovo pravico pritožbe na odločbo občinskega organa. Postavlja pa se vprašanje, ali niso hkrati dolžni to odločbo tudi spoštovati, dokler ni izdana ustrezna rešitev njihove pritožbe na drugi (republiški) stopnji. In postavlja se vprašanje, ali ne gre za nesramno ignoriranje veljavnega predpisa in aroganten odnos do upravnega organa. Postavlja pa se tudi vprašanje, v čigavem interesu se vodijo postopki prodaje Rimskega vrelca, preden so izčrpane vse poti za rešitev spora. V interesu upravičencev do vrnitve premoženja prav gotovo ne. Tudi če se ne gremo napovedovanja, kakšno odločitev bo sprejelo Ministrstvo za okolje in prostor RS, ostaja nesporno dejstvo, da odločba sekretariata do takrat velja. V izobilju ugibanj o zakulisjih iger pri prodajanju De Profundisa je primer Rimskega vrelca najbolj uočljiv. Obstajajo namreč vsi dokumenti, ki potrjujejo tu zapisana dejstva. Na občinskem sekretariatu so tudi potrdili, da je kompleks Rimski vrelec v postopku cenitve in da do takrat zadeve ne morejo voditi naprej. Prav tako so potrdili, da so zemljišča in nepremičnine zavarovane v zemljiški knjigi pred kakršnimikoli lastninskimi posegi, dokler postopek denacionalizacije ne bo v celoti končan. Morebitni kupec svoje naložbe tako zemljiškoknjižno ne bo mogel izvesti. In prav potencialni kupci so tisti, ki bi se morali zamisliti, ali jim Slovenske Železarne z Rimskim vrelcem morda ne ponujajo mačka v žakju. V. Močnik REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Sekretai'iat za gospodarstvo in družbenoekonomski l'azvoj Štev.: L 363-10/93-3/2 N » , Datum: 17/9-1993 - vUc y H ■ ,7 ^ Občinski sekretariat za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj občine Ravne na Koroflkem izdaja na podlogi 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.list RS, 3t. 55/92, 31/93) ter 202. člena Zakona o sploSnem upravnem postopku (Ur.list SFRJ, čt. 47/86) na podlagi Marchiotti Ivana iz Poljan^ 2, Prevalje ter čurčič Dubravke iz Zagreba. MedveSčak 12, naslednjo ODLOČBO 1. Zavezancu v postopku denacionalizacije - TCP DE PROFUNDIS, d.d.. Ravne na KoroSkem. Prežihova 7, Ravne na Korofikem, kot pravnemu nasledniku Slovenskih Železarn, Železarna Ravne, n.sol.o. Družbeni strandard Ravne, Ravne na Koroškem, se v korist NESIC Ane, roj. Marchiotti oziroma njenih pravnih naslednikov prepove razpolagati z nepremičninami pare.St. 375 - gospodarsko poslopje v i-^ex'i 63 m2, travnik v izmeri 537 m2, parc.èt. 420 - stavba v izmeri 357lm2* dvorifiče v izmeri 667 m2. pare.St. 419 - poslovna stavba v izmeri 78 m2, poslovna stavba v izmeri 464 m2, dvoriSČe v izmeri 2312 m2, pare.St. 407 - gozd v izmeri 940 m2, pare.St. 378 - gozd v izmeri 166 m2, pare.St. 379 - vodotok v izmeri 46 m2. pare.St. 377 - pot v izmeri 342 m2, parac.St. 376 - travnik v izmeri 939 m2, pare. St. 374 - neplodno v izmeri 15 m2. gozd v izmeri 157 m2, travnik v izmeri 897 m2, pare.St. 421 - vodotok v izmeri 490 m2, pare. St. 425 - vodotok v izmeri 21 m2, pare. St. 434 travnik v izmeri 996 m2, pare.St. 435 - njiva v izmeri 1262 m2 pare.St. 436 - njiva v izmeri 915 m2, pare.St. 437 - sadovnjak v izmeri 1068 m2, pare.St. 438/2 - travnik v izmeri 1963 m2, pare.St. 439/2 - funkc.obj, v izmeri 65 m2, paro.St. 430/2 pot v izmeri 364 in2, paro.St. 442 m2 - travnik v izmeri 1233 m2, pare.St. 433/2 - pot v izmeri 157 m2, pare.St. 431/2 -sadovnjak v izmeri 119 m2, vse pripisano k vi.St. 244 k.o. Kotlje. Zavezanec je dolžan stvori iz 1. točke izreka popisati in v roku 10 dni izločiti iz lastninskega peoblikovanja podjetja ir. Jih uporabljati kot dober gospodar. Aktualno Klflfl YODfì JE fE ZmERfll DOBRA Konec prejšnjega stoletja so na kolodvorih in vlakih srednje Evrope vabile reklame z blagovno znamko Fonte Romana della Carinzia ali Karntner Romer - Quelle v kotuljsko letoviško zdravilišče. Različni lastniki in vojne so opravili svoje, kisla voda pa še zmeraj teče. V petdesetih letih je Avgust Kuhar zapisal: Naša koroška slatina bo pomagala prvenstveno oživiti tujski promet v našem kraju, kar bo dobro za tiste, ki bodo prišli k nam in tudi za nas. Kako je bilo s tem v resnici in je še, domačinom pač ni treba razlagati. Od vsega je prepričanje, da je kisla voda zdravilna, še najbolj trdno. Domačini namreč prihajajo k zanemarjenemu izviru vsak dan s celimi karnistri. Anica Marchiotti, ki je bila poročena z bratom nekdanje razlaščene lastnice, je povedala, da voda gotovo ni več taka, kot je bila nekoč, da pa je še zmeraj dobra in ne smrdi po gnilih jajcih, kot nekateri pravijo. Spominja se, kako so le- toviščarji hvalili njeno zdravilno moč, sicer pa o tem obstajajo tudi številna pisna poročila tujcev, ki so natisnjena na sto let starem prospektu. Letoviščarji pa niso bili edini deležni tega zdravilnega vrelca, pač pa je kisla voda potovala tudi v svet. V dunajskih in graških restavracijah je bila kotuljska voda bolj znana kot katerakoli druga, pred prvo svetovno vojno pa je šel vagon "te prečudovite hotuljske vode" celo v Južno Ameriko. Po vojni je bila dobra tudi za delavce v Železarni, saj so jo zanje tja vozili kar v sodih, domačini iz okolice pa so prihajali ponjo s samotežnimi vozički. Koroški fužinar iz leta 1954 prinaša zapis znanega brivca M. Tassotte, ki pravi: "Skoro osem let sem bolehal na jetrih in črevesju. Iskal sem zdravniške pomoči in hodil po raz- nih zdraviliščih. Tako sem prišel v roke primariju dr. Leskovarju v Mariboru, ki me je takoj napotil na pitje naše kisle vode. Predpis je bil kratek: trikrat na dan po 3 del ko-tuljske slatine, počasi po požirkih, in to skozi šest tednov. Za prehlajena črevesa pa močno toplo. Ubogal sem in, evo, primarijeva napoved se je uresničila. Bolečine so poustile in počutim se zdravega. Nikoli nisem misli, da bom prišel tako hitro in poceni do zdravja." Pol litra te "najboljše namizne vode izrednega okusa" je veljalo nekoč 18 krajcerjev, danes jo lahko vsakdo natoči zastonj. Tisti, ki hodijo redno ponjo, pravijo, da pomaga za prebavo in ženske bolezni in priporočajo, da je pred pitjem stara vsaj kak dan. Poskus pa najprej pokaže to, da v resnici ne smrdi in da je blagega okusa. Z. S. Okrožno /odi/če v Slovenj grodcu ČRKA ŠE EAA RUADA Med drugo obravnavo zakona o sodiščih je Državni zbor sprejel amandma, ki je okrožno sodišče postavil tudi v Slovenj Gradec. Tako so poslanci z našega konca, vsaj v tej rundi, dokazali, da so v zastopanju interesov Koroške lahko uspešni. Zdaj jih seveda čaka še zadnja runda, ko bo zakon o sodiščih sprejet v končni verziji. Kot je že bilo slišati, borba za okrožno sodišče v Slovenj Gradcu še ni končana. Seveda vsi upamo, da bo minister Kozinc le prišel prerezat trak ob otvoritvi, kot je obljubil ob zadnjem obisku. Takrat je bilo njegovo stališče proti temu kar pravi amandma. 'upina poslancev ■ lapi/rjjiiR, vh-----------' Aitandola ji k predlogu zakona o sodiščih (druga obravnava) Spodaj podpisana skupina desetih poslanot Državnega zbora v hepublike /l^eniV/predVigOržavnega zbora SgAD^Bia _K 114 .—gj ._lakona o sodiščih (ringa obravnava): V prves. odstavku 114. čl. lakona o sodiščih sc na kendh doda: 10. Okroino sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu za obaočje sodnega okrožja Slovenj Gradec.' V tretjem odstavku 114. čl. t.kona o sodiščih so na koncu stavka aoda: 'in oboočja občin Slcvenj Gradec, Ravne ra Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi, ki se šteje -, območje sodnega okrožja Slovenj Gradec.- 1 sodiščih (druga obravnava): Na koncu drugega ooctavfca 115. čl. lakona o sodiščih, namesto pike postavi vejica in doda: 'ter Ptuju in Sk<59. Gradcu.' OBRAZLOŽITEV: Že v prvi obravnavi so.bile podane številne pripombe v zvezi s predvideno organizacijo okrožnih sodišč, ki pa jih predlagatelj zakona razen glede ustanovitve okrožnega sodišča na Ptuju, ni upošteval. Pri tea je svojo odločitev uteaeljcval predvsem s koncentracijo določenih zadev na okrožna sodriča in z dosedanjim obsegom dela sodišč, ki je bil tudi glavni kriterij za določitev potrebnega Števila sodnikov in osebja. Zaradi premajhnega števila sodnikov le-ti i.r.cn ju predlagatelj* zrradi r-čina dela oziro-i« pristojnosti okrožnih sodišč, ponekod ne bi -j sodne funkcije. Kriterij oddaljenosti je bil upoštevan šele kot dodatni, prav tako pa bi večji organizacijski posegi v sistem krajevne organizacije sodstva povzročili po mnenju predlagatelja predvsen zaostanke v dele sodstva. S tem se podpisani poslanci kot predlagatelji gornji1 amandmajev ne strinjamo, saj menic», dc bo prib) iŽevs.;, jv sodstva Htrai.h (npr. v Slover.j Cradcu) povzročilo, da bodo zodvvo ut.navale birre je ir. r. ran j 5 ir. i •Lrciki. C!»r<-na obseg zadev, 1:1 bi «o teritorialne» območju itit. : koroških občin in glede na stvarno pristojnost okrožnena sodišč« |»r ; j- ft’ r le-ten:. naj bi zadev« sodilo okoli f. sodni kov jr n» bi bilo problemov s sestavo senatov • »‘peci.vlizacijo rednikov. upoštevanje Jsjstva, da je koroSka regija tva, da ^e koroška regija geografsko n, o ( icedaj predvider.eca okrožnega sodišča preveč oadaljcna in tudi pzipad zadev zadovolji: kri'«: je za vzpostavitev okrožnega sodišči epiejoz. navednr.ih arandraicv. Sprejem amandmajev zaokrožena, Kariboru strokovne V Ljubljani, dne 16/2-199«. po"1*"cl! dr. Vladimir Toplc^y- /r^£f Ci'iS/t Up Sdento/ -fžcuu- sWoz««. A -r- ■ ^ it —■ [Mrclti t lw VS-vw, J J,<-hEX ^trr/VNCtr' —, t r-1 m o c c- pVAl OUC. Ir7 1 iA- . .. Koroški OBČIMI DRAVOGRAD AA DVOJE Zbori krajanov so potrdili željo o delitvi dravograjske občine na dvoje. Med tem so v Čmečah in Libeličah pristali na Dravograd, čeprav se zlasti Libeličani bojijo, da ostanejo brez poslanskega sedeža v bodočem občinskem svetu, ker zakonodaja za to ne daje nobene garancije. Šentjančani pa se vidijo v svoji občini. Na zboru se je 68 krajanov - zadosatno število za sklepčnost - odločilo, da na referendumu glasujejo za občino Šentjanž. V Otiškem vrhu se je od devetnajst prisotnih tako odločilo osemnajst krajanov. Krajevna skupnost Šentjanž je že v svojem predlogu, da postane občina, dokaj natančno določila funkcije, organiziranost in razvojne možnosti občine, v kateri bi se znašli Šentjanž, Otiški vrh, Bukovska vas. Sv. Jedrt in Selovec z okoli 2030 prebivalci. Njihovo namero je tedaj podpredsednik skupščine občine Dravograd Dušan Kudr-novsky zavrnil, češ, da območje KS Šentjanž ne izpolnjuje zahtev, ki so postavljene v zakonu o lokalni samoupravi. Toda, ravno zbor krajanov je znova potrdil, da Šentjančani v stari občini ne marajo več biti. Na zboru so predstavnikom oblasti znova očitali vse nerealizirane obljube, mačehovski odnos do obrobja, ki se je po njihovem mnenju vlekel iz leta v leto, ekološko uničeno okolje, kamor se ni vlagalo nič. Prepričani so, da tudi v novi lastni občini ne more biti slabše. Sedanji občini zamerijo več stvari: od tega, da je ta denimo lani namenila v proračunu za financiranje političnih strank več denarja kot za funkcioniranje petih krajevnih skupnosti, da je njihova šola že petnajst let brez obljubljne telovadnice, da so zanemarjene lokalne ceste, da se zaradi komunalne neurejenosti fekalije ponekod iztekajo kar v potoke. Približni izračuni kažejo, da bi kot občina vsekakor imeli več denarja, kot ga dobijo od zdajšnje občine. Šentjančani računajo tako na prednosti kot slabosti. Predsednik te krajevne skupnosti Vlado Hrnčič pa meni, da jih sedanja oblika organiziranosti lahko potisne še med revnejše, med tem ko bi v lastni občini lahko z intenzivnim razvojem v razmeroma kratkem času dosegli uvrstitev med razvitejše v Sloveniji. Najbrž upajo tako tudi drugod. Potrditev pač pride zmeraj šele po odločitvi. Z.S. na/o anketa "IlOČEmO IYOJO OBčlAO" Kaj pa o bodoči sami: Jože Temnikar, mesarski delovodja, Šentjanž: “Kraj Šentjanž z svojimi zaselki skupno šteje okoli 2050 krajanov. Mislim, da si zasluži, da bi imel svojo občino, saj izpolnjuje pogoje oz. zahteve. Čeprav Šentjanž nima bencinske črpalke, pa se bo ta v našem krjaju menda že letos gradila. Dosedaj smo bili Šentjančani in okoličani bolj odrinjeni od dravograjske občine in nihče se za naše potrebe ni brigal.” občini v Šentjanžu Franček Rek, namestnik poslovodje, Dravograd:" Če se v Šentjanžu odločajo o svoji lastni občini, naj jo tudi imajo. Predel Šentjanža je industrijsko dobro razvit in če bodo imeli svojo občino, bo zagotovo od industrije za njihovo občino ostalo mnogo več denarja, kot ga dobijo zdaj za svoje potrebe. Zagotovo pa bodo zmagali interesi tistih, ki so za svojo občino.” menijo krajani Pavla Krpač, ekonomski tehnik, Dravograd: “Jaz mislim, da imajo krajani sosednjega Šentjanža vso pravico do svoje občine, saj od občine Dravograd niso imeli nič, pa tudi denarja iz proračunske vreče niso dobili veliko, da bi se lahko razvijali. Za mejo sedanje krajevne skupnosti Šentjanž se ve, kje poteka, pa tudi to se ve, kje se industrijska cona nahaja. Če želijo občino, jo naj kar imajo." Vinko Šibilja, ključavničar, Šentjanž: "Občina Dravograd se je do nas mačehovsko obnašala in smo pri delitvi denarja za naše potrebe bili bolj na repu. Zato odločno zahtevamo svojo občino, kako bomo v njej gospodarili, pa bo skrb nas vseh. Mislim tudi, da bo v kraju ostalo več denarja, pa tudi drugih pravic bomo imeli več kot doslej. Najbolje pa bo zagotovo o bodoči občini pokazal sam referendum.” Hedvika Grilc, gospodinja, Selovec: "Jaz sem absolutno za to, da bi imeli v Šentjanžu svojo občino. Industrijsko smo močno razviti, zato naj vse to ostane nam. Za naše težave se nihče ne briga. Ceste so skoraj neprevozne in nihče noče pomagati, da bi jih uredili. Dovolj je tega. Dosedaj smo tudi mi dajali veliko drugim, zdaj pa naj vse to ostane v naši občini." Anton Rek, upokojenec, Dravograd: "Kot Dravograjčan mislim, da naj Šentjanž dobi svojo občino. Dobre štiri kilometre je oddaljen od Dravograda in zakaj bi morali ti ljudje iskati vse v občini Dravograd, če pa lahko vse to uredijo v svoji občini. Zagotovo pa bo njihov kraj z novo občino pridobil veliko, saj menim, da če bodo dobro gospodarili, bodo tudi njihovi gospodarski uspehi veliki." F. Jurač Po Koroški flove občine Namesto, da bi vso razpravo usmerili v smotrnost oblikovanja novih občin, se je pač tudi tokrat izrodila v navadno politično agitiranje, ki se je še najbolj zaostrovalo ob občinskih mejah. Seveda ne povsod, tam kjer ni bilo političnih interesov, je bilo tudi jasno, da gre za nekaj tako novega, da je treba vec prostora pustiti zdravi kmečki pameti in tam so tisti, ki so po službenih ali drugačnih dolžnostih nastopali kot razlagalci, ljudem jasno povedali, da nove občine predvsem ne bodo več to, kar so bile in da so vprašanja o tem, kje bodo pa zdaj dobili oseono izkaznico, povsem brezzvezna. To bo namreč poslej urejala državna uprava ločeno od lokalne samouprave, ki ji bo ostalo seveda vse, kar ni vezano na državo, če se seveda z državo ne bo pogodila in tudi zanjo opravila kakšne usluge. Ko to pišemo, še ni jasno, ali bodo v ravenski občini (sedanji) tri ali štiri občine: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne ali namesto zadnjih dveh ena - prevaljsko ravenska. V Dravogradu so se kljub drugačnemu stališču sedanje občinske oblasti v Šentjanžu in Otiškemu vrhu odločili, da bodo glasovali na referendumu za svojo občino. V sedanji radeljski občini bodo zagotovo nove občine: Vuzenica, Muta, Radlje, Ribnica, svojo občino hočejo imeti v Vuhredu, kaj bo s Podvelko, Remšnikom, Kaplo, Ožbaltom, Vurmatom, pa še ni jasno. Krajani so glasovali pogojno, zanimivo pa je, da nihče iz obrobnih krajevnih skupnosti noče biti v občini Podvelka. V Slovenj Gradcu bodo nove občine: Mislinja, Šmartno, Slovenj Gradec, Podgoije pa je razdeljeno med zamislijo o samostojni občini in o tem, da se priključijo Slo-venjgradčanoni. V Velunju pa so celo za priključitev k Šoštanju. Vsekakor je odločitve na zborih težko "pokriti" s strokovnimi predlogi, ki so jih naredili v Ljubljani. Res je tudi, da se je lahko vsak zbor odločil po svoje, vprašanje je le, kako bodo uspešni jpri usklajevanju predsedniki sedanjih občinskih skupščin, ki so v prvi rundi za to zadolženi. V drugi runai bo to v vsakem primem naredil Državni zbor. -ep PROBAdKfl tt znmmn zn CERTIFIKATE KOROICEY Prav redko se tako skupaj zberejo štiije predsedniki izvršnih svetov občin koroške regije kot se je to zgodilo pretekli teden v hotelu Rimski vrelec v Kotljah. Vsi štiije predsedniki izvršnih svetov koroških občin in predstavniki mariborske ustvarila že več kot 40 milijonov mark lastnega kapitala in bo po novi zakonoda-jali lahko povsem samostojna banka. Zametek sodelovanja na Koroškem koncu pa naj bi pomenilo ustanavljanje investicijske družbe. Po podpisu pisma o namerah so predstavniki Probanke in štirje predsedniki občinskih vlad koroške regije skupno nazdravili (Posnetek-Franc Jurač) Probanke so namreč podpisali pismo o nameri ustanovitve pooblaščene investicijske družbe za Koroško. Romana Pajenk, direktorica Probanke, je ob tej priložnosti dejala, da si z ustanavljanjem investicijske družbe Probanka utira pot v koroško regijo. Kot je znano, je Probanka že ustanovila družbo za upravljanje in poleg investicijske družbe za področje Maribora, Ptuja in Ormoža želi ustanoviti tudi tretjo investicijsko družbo za štiri koroške občine. Pajenkova je tudi dejala, da ima njihova banka željo poseči v širši slovenski prostor, od tod tudi njihovi novi enoti v Ljubljani in Kopni. Probanka je mlada banka, brez hipotek preteklosti, v zadnjih treh letih si je Probanka naj bi s to pooblaščeno investicijsko dmžbo zbirala certifikate Korošcev in se z njimi aktivno vključila v lastninske procese. Zato tudi na Koroškem iščejo ustrezen kader, ki dobro pozna regijo, stanje v podjetjih in okolju, da bi dosegli kar najboljše rezultate poslovanje. Probanka s svojo pooblaščeno investicijsko družbo želi na Koroškem realizirati tudi interese občin, zato so tudi poiskali stike z izvršnimi sveti štirih koroških občin. Sicer pa morajo podpis predsednikov verificirati še izvišni sveti, vlagateljem certifikatov pa obetajo kar največje dividende. mp Kum sredstvu PRORAčlIfM KOROŠKI UTRIP BCUCCVANJE 94 Klub koroških študentov iz Ljubljane je v petek, 18. marca uprizoril brucovanje s popolnim glasbenim dodatkom. Zabava se je potekala v dvorani osnovne šole v Mežici. Na nogah sta jo držala Lačni Franc in California, še prej pa je občinstvo ogrela skupina Herlad IV. Po končanem žuru je do Slovenj Gradca brezplačno popeljal avtobus Pilot toura. Vstopnina? Zanemarljiva. Torej brucovanje kot ga še ni bilo. Pokrovitelji: Mladinski servis Velenje, Študentski servis Maribor, Pilot tour Prevalje, Mesnina Dravograd in Koroške pekarne Dravograd. POTRDILI DIDEDTODJA Nedavno tega so v Zdravstvenem domu Radlje izvedli razpis za delovno mesto direktorja. Svet zavoda je po edini prijavi potrdil direktorja dr. ANDREJA HORVATA. K njegovemu imenovanju je dala soglasje tudi Skupščina občine Radlje. Glede na minule težave tega zdravstvenega doma in na izkušnje z delovnim mestom direktorja so mnogi prepričani, .da je imenovanje pravilno, čeprav bodo pacienti dr. Horvata kot dobrega zdravnika najbrž pogrešali. DENACICNA- LIZACIJ/1 V postopku denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gospodarstev ter gozdov je bilo v Radljah 93 popolnih zahtevkov, nepopolnih pa kar 110. 53. zahtevkom je bilo ugodeno, nepregledanih vlog pa je še 42. Tako so doslej v občini Radlje uspeli vrniti 2636 ha gozdov in 468 ha kmetijskih zemljišč. Za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov so že ugodili 11. odločbam od 21. Za denacionalizacijo zasebnih podjetij sta bili v dopolnitev poslani dve vlogi. Še vedno namreč vlada prepričanje, da postopki denacionalizacije tečejo prepočasi. Tudi tokrat je bilo pričakovati daljšo in bučno razpravo zborov skupščine občine Radlje ob Dravi ob osnutku proračuna občine, ki ga je pripravil izvršni svet, tudi letos po načelu prakse preteklih dveh let - po razvojnih nalogah, kar so bila tudi izhodišča skupščine. Interes, da se skupne pomembne naloge v občini izpeljejo do konca, so pokazale razprave po krajevnih skupnostih, ob tem pa je pomembno tudi, da dobijo iz proračuna tokrat krajevne skupnosti, ne glede na bodočo reorganizacijo, 15 milijonov SIT, ki so jih razdelili po glavah prebivalcev. KS bodo same odločale, kam bodo denar razporedile. Tudi tokrat smo slišali od predlagatelja proračuna dejstvo, da je denarja za vse želje premalo in da je izvršni svet poskušal zagotoviti sredstva predvsem za najnujnejše in že začete investicije v občini. Proračunska sredstva občine Radlje letos znašajo 635.421.037,00 SIT, od tega se 420 milijonov razporeja za tekoče obveznosti, za investicijski del proračuna pa 215 milijonov. V načrtu prihodkov vključujejo v višini 32 milijonov tudi republiška sredstva za določene namene v komunali in na področju malega gospodarstva, kar znaša 5,1% v skupnem proračunskem strak-turnem deležu. Planirani odhodki občinskega proračuna znašajo letos za 19% več od realiziranih lani. Glede na omejena sredstva proračuna pa se porabnikom zagotavlja le najnujnejši obseg denarja za njihovo dejavnost ter sredstva za uresničitev najbolj potrebnih nalog in že začetih investicij. Aktualne skupne naloge občine, ne glede na bodočo lokalno samoupravno ureditev, so s področja komunalnega razvoja najpomembnejše: preskrba s pitno vodo (izgradnja vodohranov v Radljah, na Muti in v Josipdolu), ureditev odlagališča komunalnih odpadkov in naloge s področja varstva okolja. Glede na dejstvo, da je ureditev odlagališč za komunalne odpadke pereč SIMULACIJA POPLAVNEGA UALA Zanimivo delegatsko vprašanje, ki ga je na zasedanju zborov skupščine občine Radlje postavila poslanka Zelenih Zg. dravske doline MARIJA GEROLD, je osupnilo večino odbornikov. Vprašala je namreč, zakaj občina nič ne ve o tem, da naj bi bila v mesecu juniju republiška vaja Civilne zaščite v Bistriškem jarku in v kateri bi simulirali primer reševanja ob zrušitvi kamnitega jezu na Bistrici (Golica-koraipe). Če je temu tako, moramo že reči, da predlagateljem izvirnih idej ne manjka, da o izbiri okolja ne govorimo. problem v vseh občinah, je bilo slišati pobudo, da bi lahko na Koroškem uredili skup- no odlagališče za vse občine. Na komunalnem področju bodo v občini Radlje namenili denar za sanacijo mostu preko Drave v Vuzenici, dokončali lokalno cesto Uran -Hrastnikov vrh, nadaljevali sanacijo ceste Vuhred - Vuzenica, nadaljevali modernizacijo ceste Janževski vrh in sofinancirali cesto Remšnik. Za predlagane investicije bi letos iz občinskega proračuna namenili 97 milijonov, iz naslova demografsko ogroženim pa pričakujejo še 30 milijonov. Med novimi nalogami pa letos omenimo sofinanciranje proslave širšega značaja ob odhodu Antona Martina Slomška iz Vuzenice in ureditve Slomškove spominske sobe. Odborniki radeljske skupščine so sprejeli osnutek proračuna, s tem, da se pri pripravi predloga upoštevajo nekatere pripombe, ki pa načelno ne posegajo v začrtani koncept delitve sredstev. (IF) POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 Nudimo Vam najugodnejše pogoje avtomobilskega kaska - BREZ DOPIAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI Po Koroški IOYSKI OKTET "PECfl" fllEŽICfl Le kdo jih ne pozna, osem krepkih lovcev, pravih šegavih in dobrohotnih Korošcev, ki sestavljajo lovski oktet. Saj so prisotni domala na vseh lovskih prireditvah, pa tudi na druge priložnosti jih radi povabijo. So ubran oktet, ki mu je pravi užitek prisluhniti. In končno je to tudi oktet, ki je pred petimi leti organiziral srečanje slovenskih lovskih rogistov in pevskih zborov. Še pomnite, kako prijetno, kako nekako domače in toplo je bilo v Mežici? To je bilo eno lepših srečanj, pa čeprav so vsa lepa, po svoje nepozabna. Oktet pa je, če me spomin ne vara, predlani proslavil jubilej, deseto obletnico svojega dela, lani pa je v Globokem prejel posebno priznanje za deseto leto rednega sodelovanja na srečanjih. Prav ta naš oktet je sodeloval in poestril videokaseto "Lovstvo na Slovenskem. Lani smo jih srečali, s še nekaj drugimi zbori in registi na Hubertovi maši v Mokricah pri Breživah. Ta oktet pa je tudi nosilec Reda za lovske zasluge 111. stopnje, s katerim ga je odlikovala Lovska zveza Slovenije. Najbrž pevci lovci res zaslužijo, da jih spoznamo. -kv KROmifA pollini VRST! Pisanje najrazličnejših kronik je med gasilskimi društvi že kar ustaljena navada ter praksa. Veliko bolj pomembno pa je, kako so številni dogodki zajeti in prikazani, na najbolj neposreden in preprost način. Nekaj podobnega bi lahko dejali tudi za mislinjske gasilce, ki so v lanskem letu praznovali svoj častitljivi jubilej - devetdesetletnico obstoja in delovanja. Ob tem so izdali še posebno brošuro, kjer so prikazani številni mejniki dogajanj v štvu skozi vsa ta desetletja. ANTON FLOG1E, gasilski častnik in človek, ki je opravljal delo tajnika društva kar 44 let, se je odločil napisati posebno kroniko čisto tako po svoje, v njegovem značilnem načinu izražanja in pisanja ter v vezani obliki knjige, ki tako zajema kar 178 listov. Kot je dejal, je bila to le od-dolžitev gasilcem ter vsem tistim številnim generacijam plemenitih ljudi, ki so s svojim humanim delom pisali na svoj način zgodovino kraja, kakršen je Mislinja. Tako je v knjigi izvrstno prikazal in orisal zgodovino kraja. Potem pa je začel nizati obdobja, vzpone in nihanja gasilskega dru- društva skozi vsa viharna desetletja. Bili so uspehi in tudi porazi, tako kot je to povsod. Posebno mesto in vlogo imajo veterani društva, razčlenjena in prikazana je strokovna izobrazba članstva in članic, analizirani so vsi požari, prikazana pa je tudi statistika prevoza pitne vode, ki gre kar v milijone litrov, oddaljenim krajem in ljudem. Kronika je naletela na sila pozitiven odmev tako v muzeju slovenskih gasilcev v Metliki kot tudi na Muti. ............. — S laš KOROŠKI UTRIP DAEIAMENTAE-N© ŽIVLJENJE V začetku marca so zaživeli koroški lokalni parlamenti. Seveda ne vsi, saj zasedanja ravenske občinske skupščine zaradi nesklepščnosti ni bilo. Zato pa so v Slovenj Gradcu že sprejeli končno verzijo predloga proračuna za letošnje leto. Skupni prihodki bodo znašali skorajda 850 milijonov in na zahtevo poslanskega kluba SKD, ki je vložil ustrezen amandma, bo letos več denarja prerazporejenega po krajevnih skupnostih. Sestala se je tudi radeljska občinska skupščina, kje so prav tako obravnavali proračun. Ta naj bi za to leto znašal 635 milijonov, vendar so poslanci govorili le o osnutku in niso sprejeli pobude župana, da bi osnutek prekvalificirali v predlog. BCE© ©CADILI GLASDEN© Š©L©? Branko Čepin, ravnatelj slovengjraške glasbene šole, je pred dnevi predstavil idejo o gradnji nove glasbene šole v Slovenj Gradai. Današnji prostori, ki naj bi čez leta postali muzej Huga Woifa, so neprimerni in za 300 učencev že načrtujejo novo šolo, ki bi imela 20 učilnic in sodobno koncertno dvorano. V te namene so bili v Slovenj Gradcu že prvi koncerti, od katerih so zbrani denar namenili za graduo glasbene šole, seveda pa največ računajo na pomoč države. Mladi slovenjgraški glasbeniki upajo, da se bodo v novo glasbeno šolo selili do leta 2000. DEL© PGLICIJE V LANSEEM LETD Na redni letni tiskovni konferenci je Zvone Ulcej, načelnik UNZ Slovenj Gradec, predstavil delo koroške policije v lanskem letu. Razvesijivo je, da je bilo lani kar za tretjino manj kaznivih dejanj, skrbi pa prometna varnost, saj je na koroških cestah lani umrio 17 ljudi, bilo pa je tudi 28 samomorov. Zvone Ulcej je predstavil tudi nekaj kadrovskih sprememb. Boris Raj je postal novi šef urada načelnika, Rajko Meh načelnik inšpektorata policije, Slavko Koroš pa komandir policijske postaje Ravne. _________________ Reportaža TARA, TAJA IA KAJA SYGTIAA, TRI ZIATOIASC PRIACGSKE PRVE TROJČICE SVOBODAE flOYEAIJG Tri majhne, kot bonbonček sladke damice so mi pregnale tremo, še preden sem pošteno spregovorila. Tara, Taja in Kaja v roza hlačicah in vijoličastih puloverjih, z zlatimi lasmi so mi pričarale podobo ameriških filmov, kjer so otroci kot angeli - in te prime, da bi jih nenehno objemal, jih ljubkoval - in jih kot zaklad ujčkal po rokah. Najprej moram priznati, da neznansko občudujem mamo Sašo, pa očeta Bogdana, babico Majdo in dedka Toneta: predvsem pa občudujem tri male gracije, ki so skupno stare šest let, vsaka zase pa pokaže dva prstka. Kajti: Kaja, Taja in Tara so prve trojčice, rojene v samostojni, svobodni Slkoveniji. (To zlasti ponosno pove dedek Tone). Ko sem jih obiskala, so bile vse tri lepotičke bolne. Dajala jih je visoka vročina, ujčkale so se po mamičinih, očkovih, babičinih ali dedkovih rokah -in bile sploh presenečene, ker sem si dovolila vstopiti v njihov varen in lep svet. pRfmjičnn TROJKA Sploh si ne znam predstavljati, kako je biti mama trem naenkrat? "Prav gotovo ni lahko, to že lahko rečem, saj pestujem tri deklice in moram nenehno paziti, da katere mojih hčera ne prikrajšam za kako dejanje, besedo, igračko, bonbonček, oblekico... Preprosto se moraš privaditi, da vedno in povsod vse pomnožiš s TRI: troje hlačk, troje srajčk, troje jopic, troje, troje.... Kdaj in kdaj je hudo, ker je to zlasti velik finančni zalogaj, pa tudi težko se dobi vedno vse v troje, ker mnogokrat pač žal ni izbire. Takrat pa kombiniramo barve. Ko prinesem kako na novo kupljeno reč domov, vse odvijemo, vsaka punčka zase najde svojo barvo in to za vedno ostane njeno." Deklice že veselo hodijo in na veliko čebljajo; pri vas počutim se kot v jaslicah kakega vrtca. Je vedno tako? "Da, vedno je živahno in vseskozi se nekaj dogaja. Punčke so živahne in se lahko mimogrede zgodi zame kaj neprijetnega. Recimo - umetniško mi s polžki, kačami in podobnim poslikajo steno. Ali pa pomijejo pod.... Sploh imajo zelo rade vodo, pa rože in zanje vzgledno skrbijo. Pa rade se igrajo, pojejo, celo klavir že poskušamo razumeti in s prstki spoznavamo prve tipke.... Če pa hočemo uspešno preživeti dan, se moramo organizirati. Že od rojstva naprej imamo izdelan urnik j Ì dela, ki se ga ; držimo, da smo I zvečer zadovoljni.... Vstajamo zjutraj ob sedmih, po umivanju, lulanju in oblačenju je na U vrsti zajtrk. Potem igra. Ob uri mora biti malica ter opoldanski počitek. Ko deklice zaspe, lahko sama kaj naredim po hiši. Recimo, skuham kosilo. Lažje je popoldan, ko prideta iz službe babica, ki je učiteljica na šoli v Vuhredu, pa očka, zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu v Radljah. Malo manj je z nami dedek, ker narava njegovega dela narekuje premnoge Z leve na desno se smehljajo Kaja, Taja in Tara odsotnosti. Pa zato Tajo, Kajo in Taro strašno razvaja, kadar je doma." (Dedek seveda takoj nasprotuje mnenju in ugotovitvi mamice Saše, Taja v njegovem naročju pa veselo deli svečko iz voska na majhne delce....) “Če prav razumem, ste z otroki ves dan vi,“ vprašam mamico Sašo. "Da, ker sem edina brez službe. Tudi iščem je ne, ker nima smisla dajati troje otrok v tuje roke. Tako sem vseskozi z njimi in vedno znova odkrivam na vsaki posebej kaj novega. Taja neznansko rada pospravlja. Kadar vse skupaj razmečejo igračke, priskoči mamici na pomoč vedno Taja. Kaja je zelo rada v kuhinji in ni ga večjega užitka kot dati čajno vrečico v pravkar zavrelo vodo. Je pa naša Tara glasbenik. Rada nam poje, kaj zaigra. Vse skupaj uprizarjajo že prave male gledališke predstave. Ničkolikokrat nam je vsem skupaj zelo zabavno!" PRVI JOK m PRVE VEIIKC SKRBI Kako je bilo, ko ste zvedeli, da boste imeli naraščaj treh? TELEFON V STISKI za otroke in odrasle 0602 / 23 999, 23 004 sreda: 17 - 19h pon.-pet-: 12 - 13h Reportaža Oče Bogdan se v zadregi nasmeje in de: "Oh, vsi smo bili šokirani. Tri, tri.... Niti si nisem znal predstavljati, kako vse tri imeti na rokah.... Zame je idealno število dva. Dvoje rok imam: kam naj dam še tretjega. Pa smo morali in smo sprejeli dejstvo in z njim živeli. Deklice so se rodile 16. januarja 1992. Ob 18. uri 34 minut. Teden dni so se v bolnišnici privajale na vstop v normalni svet in na urnik. Hvaležni smo vsem v bolnišnici, ker so bili dosledni in so že kot novorejenke vse priučili na utrip življenja. Na dojenje, previjanje, ljubkovanje... So se pa - za nas velike začele skrbi in težave." Težave so seveda bile? “Povsod so, kjer vstopi v hišo dojenček, pa naj bo še tako ljubljen in neznansko zaželjen. Še večje so, kadar je na kupu naenkrat troje lačnih, jokajočih ustec! Treba je imeti troje dudk, troje stekleničk, na kupe pleničk, srajčk, hlačk, kapic.... in na tone potrpežljivosti in ljubezni, da ustrežeš majhnim kričačicam, ki hočejo imeti mamico vsaka samo zase. Seveda je bilo vse skupaj kar naenkrat za nas tudi veliko finančno breme. Tu se moram zahvaliti županu občine Radlje gospodu Hermanu Tomažiču, ki nam je veliko pomagal. Občina nam je recimo kupila tri vozičke, župan pa je boter našim trem deklicam. Vedno jih rad obišče. So pa, to naj povem kot zanimivost - Taja, Kaja in Tara edine trojčice v radeljski občini. To vem zato, ker smo malo pokukali v matične knjige in daleč nazaj nismo našli kakih trojčkov..." je ponosen na svoje deklice očka Bogdan SVETINA. Tončka Repnik - Vrhnjak ' \ SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV PREŽIHOVIH PLAKET ZA LETO 1993 ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM I. Skupščina občine Ravne na Koroškem razpisuje v letu 1994 naslednja priznanja: □ zlato, srebrne in bronaste Prežihove plakete II. Plakete bodo podeljene: □ za umetniška in kulturna dejanja, ki so pomemben prispevek v življenju občanov občine Ravne na Koroškem in so bistveno vplivale na izboljšanje posamezne kulturne dejavnosti □ za akcije, ki pomenijo pomemben prispevek h kulturnemu napredku v programskem in estetskem smislu III. Kandidate za priznanja lahko predlagajo delovne organizacije, krajevne skupnosti, politične organizacije, zveza kulturnih organizacij, kulturno umetniška društva ter delovni ljudje in občani. IV. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu oziroma organizaciji tudi utemeljitev, zakaj je kandidat ali organizacija predlagan za podelitev plakete. V. Predloge pošljite do vključno 10/4-1994 na naslov: SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM, SEKRETARIATU ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČO UPRAVO - ZA PREŽIHOVO PLAKETO. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Adi CIGLER, dipl.iur. ✓ lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. Iplblpinia tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107.8 Mhz ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Ponudba paketov: Paket: Višina premije: POMOČ NA DOMU 34.800,00 SIT POMOČ NA DOMU + TEL. 42.000,00 SIT Kontaktne osebe: OBMOČNA ENOTA RAVNE: Vilko REK, tel.: 22 461 IZPOSTAVA RADLJE: Ivica RAC, tel.: 71 120 IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC: Olga ČEVNIK, tel.: 44 461 IZPOSTAVA VELENJE: Gorazd DRETNIK, tel.: 063 855 621 IZPOSTAVA MOZIRJE: Bernarda VODLAK, tel.: 063 831 840 Zavarovalni paket "POMOČ NA DOMU" vključuje pravico do pomoči na domu med zdravljenjem in medicinsko nego na domu ter vključuje naslednja opravila: O higiena prostorov zavarovanca O skrb za ogrevanje O manjši, najnujnejši nakupi in prinašanje O higiena ležišča in njegovega okolja O priprava napitkov in enostavnejših obrokov hrane O pomoč pri osnovnih življenskih funkcijah Za ta paket ne morejo biti zavarovani varovanci v socialnih zavodih in zavodih za usposabljanje. Zavarovalni paket "POMOČ NA DOMU + TELEFON" vključuje zgornja opravila in posebni telefon za klic v sili (Life line). ------------------ Mediji ----------- RADIO Atro AA 107,8 AIHz (1(1: KAKO St DR Z GIRYO SKOZI ZID Če je bil kdo še pred letom dni skeptičen glede dveh radijskih postaj v enem mestu, je moral ob prvi obletnici Radia Alfa prav gotovo spremeniti mnenje. Ob snemanju obetavne dravograjske skupine ORFEUS: vodja tehnike: Samo Horvat, producent: Dušan Prosen Rojevanje prve zasebne komercialne radijske postaje v Sloveniji (Radio GAMA si je ta pridevnik nadel leto dni prepozno) je potekalo kakšna tri leta. Nekaj prekaljenih radijskih mačkov se je odločilo, da bodo imeli svoj radio, predvsem zato, da bi lahko uresničili in poslušalcem ponudili lastne ideje. Pred štirimi leti so ustanovili podjetje RADIO ALFA d.o.o., čez leto so ga vpisali v register radijskih programov Slovenije, lani, 25. februarja pa so pričeli v eter spuščati lasten program. Seveda je bilo vmes veliko papirnate vojne, potrebno je bilo postaviti studio, zagotoviti tehnično opre- mo, predvsem pa potrebno dokumentacijo, da bi zadovoljili predpisom in zakonom. Vmes so se dogajali eksperimentalni programi, sejemski radii, nekaj časa pa so Alfovci oblikovali Program Alfa Radia Velenje, trikrat tedensko v večernih urah. Prav zaradi slednjega morda mnogim poslušalcem še danes ni čisto jasno, da je Radio Alfa že leto dni zasebna radijska postaja, ki oddaja program iz lastnih prostorov na Cankarjevi 1 v Slovenj Gradcu - vsak dan od 10. do 14. ure in od 19. do 24. ure. Radio Alfa je komercialna radijska postaja in, če vemo, da se financira izključno od prihodkov naročnikov ekonomsko propagandnih storitev in sredstev solastnikov, lahko sklepamo, da je kar uspešna, saj je uspela preživeti prvo leto. Informativnega programa praktično nimajo, razen servisnih informacij in poročil vsako . uro v dopoldanskem programu, kar ustreza predvsem ljubiteljem glasbe, ki je izbrana načrtno, v glavnem za ušesa srednje generacije. Ne smemo pozabiti še posebne tematske oddaje vsako zadnjo nedeljo v mesecu zvečer: SAMI O SEBI - ZVEZDE IN Ml. V ekspanziji "duhovnega prebujanja" naj bi skupaj s po- slušalci in gosti iskali med številnimi resnicami in izkušnjami tiste, ki jih je vredno spoznati. Ostale nedeljske večere pa voditelj Miran zbira “čudne besede" in poslušalci mu pošiljajo cele spiske spake-dranščin, germanizmov, pa tudi pristnih narečnih izrazov. Čestitk v klasični obliki na Radiu Alfa ne poznajo, lahko pa pri njih naročite rock čestitko v večernih programih. Vabljivih je tudi pet minut, vsak dan opoldne, ko so na voljo brezplačni mali oglasi, ki jih poslušalci posredujejo preko telefona. S signalom z Oddajnega centra na Plešivcu, preko 0,5 KW oddajnika Radio Alfa pokriva slovensko in avstrijsko Koroško, velenjsko - šaleško, mozirsko, savinjsko in širše celjsko področje. Seveda so tudi presenečenja, ko se v program oglasijo poslušalci iz Kočevja, Črnomlja, Krškega, Ljubljane ali Murske Sobote. Viri zvoka so digitalni, kar pomeni, da pridejo do poslušalcev le kvalitetni posnetki s CD plošč ali DAT kaset. V studiu Radia Alfa so doslej snemali naslednji kantavtorji in skupine: Marko Merčnik, Ines -F Alfa band, Funeral Marsh, Xenophobia, Orfeus, Pegazz, Janez Kolerič, lllex, Pulsa Theatro (zadnji trije so posneli kompletne posnetke za kaseto). Programski koncept, ki smo ga poslušali eno leto, se tudi v bodoče ne bo bistveno spremenil, pravijo v uredništvu, kjer imajo tudi posluh za tematiko s področja ekologije in bolj zdravega načina življenja ter bodo zato tem temam v svojih programih namenili več časa. In kaj menijo na Radiu Alfa o odmevnosti? Zadovoljni so, saj so s petimi redno zaposlenimi in nekaj honorarnimi sodelavci uspeli, da jih posluša vedno več poslušalcev ter da se pomena radijske reklame zaveda vedno več poslovnežev. Kaj več si zaenkrat niti ne želijo in če je šla njihova prva obletnica mimo, brez rompompoma, bo morda naslednja že bolj odmevna?! Tistim pa, ki jih predvsem zanima, kako se gledata dve radijski konkurenci v Slovenj Gradcu: Tresla se je gora-rodila se je miš!” Poslušalci lahko slišijo obe. Hkrati, ali pa tudi ne.... Vse je O.K. B.F. Družabna kronika KONJ JE ODKRIT, ČAKAJO NA KATICO Fotografija kaže na častni zbor ob otvoritvi Venetskega konja v Slovenj Gradcu in tudi vodilni ljudje iz Smelta, ki so konja sredi trga privezali, zadovoljno opazujajo darilo Slovenj Gradcu. Tudi Slovenj Gradec se je s podelitvijo statusa kmeta častno in dostojno oddolžil gospodu Jožetu Žagarju. Na fotografiji manjka Miroslav Garb, ki je bil takrat na drugi strani ceste. Takšna slika pa nas predvidoma aprila ali maja letos čaka tudi pred Katico. Tudi pri Katici je zraven Smelt in občina Slovenj Gradec, predsednik Milan Kučan pa tudi zelo rad pride v Slovenj Gradec. SLOVSNJ GRADEC NAMESTO RAVEN SELJAK CEL0VEC r-—• 17 'i Z3 m . ** w • ravne M220BOT" »KRANJ 22 »CELJE • LJUBLJANA N. GORICA 20 •POSTOJNA • 21 N. MESTO •ZAGREB 22 “S: Ko so v uredništvu ljubljanskega Dnevnika prebrali prosti spis o upravnem okraju (avtorji M.B., P.G. in R.P.), so se glede na raven tega pisanja takoj odločili, da iz svoje vremenarske karte gladko izbrišejo Ravne in na njegovo mesto uvrstijo Slovenj Gradec. Tako bodo morali na Ravnah pod nujno sklicati kakšno izredno sejo in ugotoviti, kdo najbolj škodi zunanji podobi občine in Mežiške doline. ---' /' 1 17° fl 019° SEUAK CELOVEC SL. GRAOEfc r r~ " 17° • JESENICE ^9° »KRANJ _ 22 X »CEU ^ ^ 20" ■Vrt 20° »LJUBLJANA 00<, s GORICA 22 18o N. MESTO j /^•POSTOJNA ‘ 21° ▲ »18' KQPER ^^JCOČEVJE A 2S •M^OBOTA MARIBOR ^ A 23’ •ZAGREB 3 IMAG • Vporeč ____1 ^ Av / n\ MOSTAMGUA Zamenjava v vrhu ravenske LDS predstavlja za člane ožjega vodstva tudi določen hendikep: Le kako bo izgledalo, ko predsednik po sejah ne bo šel z njimi v gostilno na obvezni piri? MINISTRI IN LUČKA Še zdaleč v vodji plansko - računovodske službe občine Radlje LUCIJI BRICMAN (Lučki) ni videti tolikšne avtoritete, kot jo je pokazala ob letošnji pripravi občinskega proračuna. Kajti mila kot je videti, se tem občinskim ministrom pač ne bo pustila; so samosvoji, premalo natančni in marsikdaj pozabljivi. To jim je namreč dala vedeti ob razpravah v izvršnem svetu, kako in kam razporediti proračunski denar. Vse kaže, da je Lučkina beseda zalegla, sama pa je ddkazala, da z njo ni dobro češnje zobati, še posebej, kadar gre za denar. in prepihane čveke r FOTOBODICA H MINUS SAMOVOLJA NA PREVALJAH Že kar nakaj časa je na Prevaljah, bodočem središču bodoče prevaljske občine, z deli betona, kot vidimo tudi na fotografiji, onemogočen prehod avtomobilov na glavno cesto. Gre za parkirni prostor ob Sekavčnikov! črni gradnji, s katerega ni mogoč dostop na cesto mimo trgovine Peko. Ob tem pa je zanimivo, da se vsakodnevno tod mimo vozijo prometni inšpektor, vodilni možje krajevne skupnosti in občine, pa policija, občinski komunalni inšpektor in še kdo drug. + MINUS = PLUS Organizacijski vodja prvih Zimsko -športnih iger šolskih otrok na Ravnah Jože Šater je v izbrani družbi pojamral, da bodo imeli s prireditvijo milijon in pol izgube. Stari maček Jože pa ne bi bil Jože, če ne bi ta njegova izjava pomenila, da bo končni obračun pokazal vsaj milijon in pol dobička. In to celo dragemu snegu za skakalnice v Dobji vasi navkljub! Ljudje seveda upravičeno pričakujejo, da bo kdo od naštetih javnosti hitro, jasno in glasno razložil, od kdaj in po katerem odloku ali sklepu se lahko na tak način omeji pot. Če takšnega odloka in sklepa ni, pa pričakujemo od odgovornih mož jasen odgovor, kdo bo naredil NOVI NAČINI 2ABAV5 Na Drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu je kot nov način zabave zaživel KARA-OKA KLUB, v katerem učenci pojejo sodobne skladbe ob originalni instrumentalni spremljavi. Nastopi so že navdušili sovrstnike v Slovenj Gradcu in nekaterih drugih koroških krajih. Učenci in mentorji pa že razmišljajo naprej; ustanovili bodo še klub STAND BY ME z oživitvijo domačih in tujih uspešnic iz šestdesetih let. Vabljeni! TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC SLOVENJ GRADEC Trgovsko podjetje ŽILA Slovenj Gradec je za prihajajočo pomlad občutno znižalo cene določenih izdelkov: V poslovalnici OBRTSERVIS lahko dobite O barvne keramične garniture za 30% ceneje in ostanke keramičnih ploščic s 50% popustom O ostanke toplih podov od 30 - 50% ceneje O na kolektorje, kopalne kadi in barve DURALIN vam odobrijo 25% popusta V poslovalnicah VESNA - CICIBAN, KONFEKCIJA ČEVLJI v Slovenj Gradcu in gornji etaži BLAGOVNICE V Mislinji so vam na voljo: O čevlji s 25% popustom O bunde, pletenine, vetrovke, obleke, trikoji in body-i pa s 30% - 40% popustom OBIŠČITE JIH - PRI ŽILI JE VAŠ DENAR VREDEN VEČ! 21 LA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU ŽE 32 LET SMO Z VAMI RADIO RADIJE Koroška cesta 2. tel/fax 0602/71-170 Pokličite Slišite nas: RADIO RADUE! ob torkih med 13.30 in 15.30 ob četrtkih med 16.00 in 18.00 ob sobotah med 09.00 in 11.00 ob nedeljah med 10.00 in 14.00 TISKARNA ODTIS RAVNE Javornik 13, 62390 Ravne Tel.: 0602-23-101, 22-718 Vršimo vsa tiskarska dela vključno s postavitvijo: □ REVIJE, KNJIGE. PROSPEKTI. REKLAMNI LETAKI □ NAVADNE IN RAČUNALNIŠKE OBRAZCE □ USLUGE ENOBARVNEGA IN VEČBARVNEGA TISKA □ NUMERACIJA. IZSEKOVANJE ODLIČNE REFERENCE SLOVENJ GRADEC vsak dan... ...ves dan Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 ^sK° P°0v^> ojfd' RAVNE NA KOROŠKEM ČEČOVJE 5, tel.: 22-815 Vas vabi v svoje poslovne enote: GOSTILNA BEGANT (Tel: 85-043) Vsak dan tri vrste malic, jedila so a la cart, izbrane pijače, za zaključene družbe vam je na voljo "kmečka soba". > BIFE ESPRESSO ČRNA NA KOR. (TEL.: 38-003), PIZZE > BIFE ESPRESSO PREVALJE (TEL.: 33-528) > BIFE ESPRESSO RAVNE NA KOR. (TEL.: 21-840) > BIFE ESPRESSO SLOVENJ GRADEC (TEL.: 43-243 Dogodki direktno s štrajka... direktno s štrajka... direktno JJ/ 'JjUJ j'J1 J J/J 1 JJ'/ J jJJJO'J'JJiìO" Stavka v Metalu. Zbor v topilnici 17. marca med 18. in 20. uro. Navzočih okoli trideset topilcev, direktor Metala Stanko Petovar, predsednik stavkovnega odbora sindikata Neodvisnost Miroslav Garb, direktor proizvodnje v Metalu Kristijan Zalesnik. Stanko Petovar zborujočim razloži, kakšno je stanje družbe Metal, da rezultati ne omogočajo dvigovanja plač. Miroslav Garb niza razloge, ki so vodili v napovedano stavko. Od tu dalje se med daljšimi monologi slišijo izjave in dialogi: ************* Garb: Prva naša zahteva, pa ne moja, niti stavkovnega odbora, je bila dvig plače za 15 odstotkov. Burja: Kakšna je bila pa zahteva pred dvema letoma? Koliko ste takrat zahtevali? Garb: Ali boš tiho, ali mi boš dovolil govorit? Burja: Ti boš meni govoril, naj bom tiho! Garb: Tudi jaz ti bom rekel, da boš tiho, če hočeš demo- kracijo spoštovat. Prosim, poslušajte njega, jaz sem tiho. Burja: A ti? Ven pojdi! Garb: Ti me boš naganjal? Kje si se pa ti rodil? Porkaduš, oseminšestdesetega leta sem začel delat v fabriki, zdaj me bo naganjal. Petovan Dovolite mu, da pove svoje. Garb: Če boste delavci tako razmišljali kot on, jaz v tem trenutku lahko grem. Samo, imam pa dolžnost povedati vam, da vaši sodelavci v Valjarni ne delajo, in da čakajo ali se boste k temu štrajku pri-dmžili ali ne. Klančnik: Svobodni smo proti štrajku. Petovan Mi nismo nobenemu rekli, da ne sme stavkati. Garb: Zjutraj sta se mi dva delavca tule notri jokala Burja: Lažeš! Garb, lažeš! Kdaj si bil tu? Povej, kdaj si bil tu? Pripelji tista dva delavca takoj sem! Garb: Meni ni treba njega poslušat. Burja: Lažnivcev tu ne bomo trpeli. Garb: Ali mi dovolite povedat? Če mi dovolite povedat, potem preprečite takim ljudem, da se na nedemokratičen način vključujejo v razpravo. Jaz sem pripravljen zdaj gobec stisniti pa poslušat gospoda Burjata do konca. Sem pripravljen vsakega poslušat, da mi bo rekel, da je moja mati k., da bo mi rekel, da sem lažnivec. Vsak naj govori,če ima kaj za povedati. ************* Petovar: V tem trenutku bi lahko plače dvignili, če ne bi bilo pred nami politično vprašanje. Zmanjšali smo izgubo, pol manjša je kot je bila leta ’92. In če nas bojo zato jebali, pol nas naj jebejo; pa naj dobijo druge ljudi, ki znajo boljše delat. Letos lahko določene stvari naredimo, če pa to storimo zdaj, nam država ne bo dala nič več, ker komaj čaka, da bo lahko to storila s figo v žepu. Ko bodo poslovni rezultati boljši, bosta tudi osebni prispevek in vrednost točke višja. Zdaj tega ni, ker niti operativni plan ni dosežen. *********** Klančnik: Tisti, ki ste malo starejši, točno veste, da smo imeli tak sistem opeja, da so lahko nekateri dobili do 60 odstotkov več, drugi so pa lahko brez plač šli domov. Taki opeji so navadna neumnost. Ne more (kot je predlagano zdaj) en topilec zaslužiti do 40 odstotkov več kot drugi, ko morata pa oba glih delati, drugače pa topilca ne moreta biti. Naš sistem (plač) je zanič. ********** Klančnik: Boš ti prevzel odgovornost za stečaj? Boš ti?! Garb: Ti tudi ne. Topilec Garb, ali lahko vprašam, kaj lahko ti nama gamatiraš, če mi stavkamo zdaj? Garb: Čakaj. Jaz ne vem. Topilec Naše stanje za prejšnje leto in sedanji trend ni ugodno. A lahko mi iztržimo kaj, če stavkamo? Garb: Če bi direktor pamet nucal... a vas kdo vpraša, ko položnico po pošti dobite? ************ Petovar: V tem trenutku stvakati je smotano. Izkušnje nam kažejo, da slabši konec potegnejo delavci. Gospodje, razmislite, kaj delate. Prevzemite tudi določeno odgovornost za 1200 delovnih mest. Poglejte Štore, Jesenice, potem se pa odločite. Nam so rekli iz države: vi se kar zajebavajte. Tudi Metal se da zapreti. Osem odstotkov stvakajočih v Metalu bo zrušilo vaša delovna mesta. Tega se zavedajte. Ne grozim. Lahko greste na stavko, če se tako odločite. Brez komentarja. Po tonskem zapisu ZS. Ljudje lažje prenašajo neumnosti kot lakoto. Ne klobasajte, pa bo kmalu več klobas! Na Koroškem so predstavniki delavskega razreda napredovali - vključeni so že v razred kapitalistov. NIKO Qazgledi Pi/e: Tone fu/nik Neizpodbitni slovenstva pokazatelji so brezdvoma govorica ljudi -narečje, pa naj je prepleteno s spačenkami - je literarna rast -bujnejša je, bolj potrebuje duhovno moč naroda - je zgodovina njena, slednjič so neizbrisni sledovi slovenstva v ledinskih in krajevnih imenih. Korenine /loven/Ivo Koro/ke literaren utrip /loven/kega ljud/tva Posebno živ utrip ljudskega življenja je bila in je še danes ljudska pesem. Že ob ustoličevalnem obredu je vsa množica pela slovenske pesmi, “iren windischen laisen": 'Č'st i hvala tebe, iže stvori nebo i zemljo, da da! jesi nam i našej držele knez i gospod po našej vol’i." Besedila je priredil Ivan Grafenauer po Schwabenspieglu (Slovensko slovstvo na Koroškem...) Ljudska pesem koroških Slovencev se vkljalja v skupen slovenski prostor. Mnoge motive ljudskih balad in romanc pa obrednih pesmi - Kralj Matjaž rešuje svojo ženo, kolednice, celo kraljevič Marko je zašel na Koroško, iz Roža poznamo balado Hudič odnese plesalko... Neizčrpno je bogastvo slovenskih pesmi na Koroškem, osnova duhovne živosti. Ni motiva bodisi ljubezenske, svatovske, pivske, vojaške pesmi, ki bi ne živela tudi na Koroškem ali pa samo na Koroškem. Predvsem v času kmečke odveze se zelo razvije bukovništvo, bukovniška dejavnost: prepisujejo verska besedila, popisovanja raznih del (npr. o tkanju), navodila zdravljenja - Arznijske bukve, prepisovali so prerokbe - Sembiljine bukve, prevajali Antikrista. Vrh bukovništva, a ga je celo presegel (npr. dr. B. Kreft) je bil Andrej Schuster - Drabosnjak (1768 - 1825). Drabosnjak ni le bil ustvarjalec "rajmov" in iger, pomembno je njegovo igranje in režiranje. Znane so njegove uprizoritve Pasionske igre - Komedija od zeliga grekiga terplenja ino smeri Jezusa Kristusa nashiga lubiga Gospoda, kjer je vsa srenja igrala in se zlila v igralsko celoto. S tem svojim delom je utrjeval mejnike slovenstva, pa utrjeval jezikovno kulturo med vaškim, kmečkim slojem. Iz Roža mu je prijatelj Miha Andreas (1762 - 1821) - tkalec, bil je brez šol, a se je sam naučil pisati in brati slovensko ter nemško. Bral je celo Schillerjeva dela. Andreas je pisal predvsem poučne in vzgojne pesmi, pisal jim je celo napeve. S temi svojimi pesmimi je ustvarjal votek za razvoj umetne pesmi od Urbana Jernika dalje. Ivan Grafenauer ugotavlja, da je bil Rož poln plodovitih ljudskih pesnikov, "ki so znali zlagati lepe slovenske pesmi in tudi dosti pevcev, da so jih peli" (I.C. Slovensko slovstvo... S M/80). Mednje štejemo župnika Franca Treiberja (1809 - 1878), pesnika koroške himne Nmav čriz jizero. Iz novejše dobe sta Rozana Franc Rauter (1884 - 1965) in Toncej Nagele (1911) - ta je celo skomponiral ljusko opero (Volksoper) na motiv o Miklovi Zali. Iz Roža je bil doma avtor otožne in priljubljene pesmi Pojdem v Rute Janez Kajžnik (1937 - 1914). Po Podjuni pa je najbolj znan vižer in pevec Franc Leder - Lesičjak (1833 -1908). Priljubljena je njegova Pesem od rojstva. Le kdo je avtor šaljive pesmi O piskrovezu, Pisker. Nekje v Sinči vasi jih nese na vlak. Tako jih ponuja tujcem: Kuharicam, piskre kafens lir das župa in kafe, za tri rajniš cele habens, pilik konc verkaf i se. Tradicija ljudskih pesmi še živi. Profesor dr. Cigan jih je zapisoval v letih po vojni po bregovih in obronkih Svinske planine, tudi v Krcanjah, v krajih , kjer bo le še vsaj zaenkrat - na križevih potih živela slovenska beseda. Kako zvonijo verzi v domačih bregovih pesmi Tam, kjer teče bistra Žila Jožefa Katnika (1862 - 1942). Izpod Gur se odmevajo pesmi Mojcej, Katrce Pavleja Ternjaka (1899 - 1980). Zdaj se je postarala pesnica Ljuboškega polja, nekoč rdečih ajdovih polj - Milka Hartmanova, pesnica domače zemlje, usihanja domačih šeg, usihanje narodnega ponosa. Slovenska ljudska ustvarjalnost na Koroškem z zemlje rase, je dokaz prvobitnosti slovenskega življa dežele, je dokaz duhovne moči. Dokler bo živelo slovensko petje, bo živela slovenska pesem, se bo obdržal slovenski živelj. Najde naj sozvočje s svojo sodeželanko: Guten Tag Nachbar - Dober dan sosed! Se nadaljuje. Iffirln) d.o.o. NAROČILA NA p.p.45,^ 61101 Ljubljana ali na tel.: g (061) 213-475 J GIGGIRICI GIGGIRICI . LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO!!! Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti? Naj vam jih na kratko razložimo. Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELAMIN, količina melanina pa določa barvo naših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli. Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI! 1. teden Z teden 3. teden 4.teden Ceno: 2.399,00 SIT+ PTT (troski NAROČILNICA IME IX PRIIMEK ULICA IN fr KRAJ IS POfrNA fr.: KOM. GIGGIRICI lUOČIUKO ptitjil* a* Hitof »žmo i. «. «. p.p. «i, «noi UWUHU u uio ptoouo inora iKuo imitl iurnrtntni u s «tuo u moN (Otu im« Pi/e: frane luričan o čem PISATI Današnje razmišlanje bom zastavil o pisanju: malce nečimrno tudi o svojem. Po članku o divjih privatizacijah in lumparijah, ki se dogajajo v teh tranzicijskih časih pri nas (PREPIH 1/1994), so mi povedali, da je nek koroški poslovnež menda vzrojil: “Pa kaj piše ta Juričan o privatizaciji, naj raje piše o kurbah!" Krasno, sem si dejal, vsaj nekdo je prečital mojo kolumno, in končno tudi vem, katero je tisto moje, matično okolje, ki naj bi ga pismeno obvladoval. Pa tudi delitev dela je zanimiva: nekateri naj bi pisali o gospodarstvu in politiki, drugi o cenah fižola na tržnici, meni so presodili razglabljanje o nočnih sprehajalkah, Ošlaku pa o rožicah in sončkul Zakaj omenjam Vinka Ošlaka, znanega pisatelja, ki živi trenutno v Celovcu? Pripovedoval mi je, kako so ga v letih embarga na lastno mišljenje (drugačno od uradnega) prepričevali, naj vendar opusti svojstven način razglabljanja v esejih in govorih, ko se njegova prava forma in misel zrcalita nedvomno v njegovi poeziji. Preprosto povedano, zabičali so mu, piši raje pesmice, drugo prepusti nami Pisati o rožicah in sončku ter o mladenkah je pač bolj zaželjeno in manj nevarno, ker ni družbeno diskutabilno in ne politično zaznamovano, vsaj nekateri so prepričani v to. Sam mislim, da se tudi v tem motijo. Kakor tudi v primerih, ko verjamejo, da je pisati o fižolu manj pomembno kot o npr. Železarni Ravne. Če pa že gre za izjavo z določeno vrednostno noto in blagim imperativom (Juričan naj raje piše o kurbah!), moram gospodu vseeno odgovoriti in mu sporočiti, da sem o aidsu, drogah, homoseksualcih in prostitutkah Razgledi pisal že v eni izmed zadnjih številk Prepiha v letu 1993! In tisti članek je dejansko povzročil kar nekaj reakcij ljudi. Izjemoma so me celo hvalili, mi telefonirali in me na cesti ali v bistroju prepričevali, da sploh nimam prav. Kritike, še posebej negativne, pa so mi bile že od nekdaj izziv. Sicer pa vsi vemo, kako je s hvalo, če je je preveč, je stvar ponavadi sumljiva. "Ne oklevaj pri ženskah/ nas je poučeval znanec iz mladih let, "ki svoje fante (može) pretirano hvalijo. Te je najlažje osvojiti!" Podobno je z besedo, če je kritična ali celo komu naslovljena, zmeraj povzroči revolt "tarče”. Beseda res ni konj, kot je zapisal slovenski aforist, toda v njej je lahko kar nekaj sto konjskih moči. Beseda je vedno burila duhove, povzdignila ali koga celo dotolkla. Seveda nimam iluzij, da ima takšno moč tudi moja beseda, povsem nedolžna (virgo intacta) pa spet ni. To pišem predvsem v kontekstu slovenske vznemirjenosti v zvezi z nekaterimi t. im. raziskovalnimi novinarji. Koliko obtožb in sodnih procesov je bilo sproženih proti le - tem v zadnjem času. Slivnik, Vasle, Biščak, itd., so prav osovraženi pri ljudeh, ki so jih na kakršenkoli način razkrinkali. Nedvomno pa je prav delež sredstev javnega obveščanja pri demokratizaciji naše družbe velik. V nekaterih primerih so afere novinarji celo prvi "zavohali" in plasirali, v drugih so opozorili na družbeno škodljiv način rezimiranja določenih kadrov ali pač odstrli njihove ciljne aspiracije. Končno oceno o vsem tem pa bodo tako in tako podala sodišča. In žal - bilo je tudi nekaj zlorab "javne besede", ki jih je potrebno obsoditi. To je pa že umazana igra senzacij, značilnost rumenega tiska. Povsem pravilno ugotavlja ravenski predsednik izvršnega sveta v Delu, ko odgovarja na obtožbe na svoj račun, da je sum zgolj sum, dokler ni sodno dokazanega dejanja (domneva nedolžnosti iz ustave RS). “Sam pa bom v normalnem sodnem postopku dokazal, da so vse navedbe v kazenski ovadbi (in v DELU) neresnične," je zapisal prav tam. Naj mu verjamemo?! Beseda, zapisana na papir (na magnetofonsko ali filmsko ali kakšno drugo vrvico), je zmeraj dokument, prikaz, obtožba, spomin,... in ni je moč izbrisati, pozabiti, zanikati, razen čisto mehansko ali s preinterpretacijo. Tistega, kar pa je v srcih in glavah ljudi, pa sploh na noben način ni moč izbrisati. GUKO d.o.o. Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076 ■ SAKURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program) ■ CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatoijev ter elektronskih dnevnikov) ■ LOGOS (pisala) ■ PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur NAJ NAŠE GESLO mi fUiemo- y o^eutti POSTANE TUDI VAŠE! Glasba PÉYCfl nOYE DOBE Y flOYEBJ GRADCU flIIRIIE RODEA IO lOIIA CIIRIfTIAA ITA AAfTOPIIA Y KUlTURAEm DOmU Y SOBOTO, 19. mARCA, OB 19.50 Za Večerom spiritualne Indije je bila v slovenjgraškem kulturnem domu še ena prireditev, ki bi jih lahko uvrstili med alternativne, no- vodobne ali "newage - ovske" ali kakorkoli že kdo imenuje vračanje k našemu bistvu. Nazaj k duhovnosti! Toda po zdravi pameti. Prav je, da se zavemo, da smo na višku svojega tehnološkega razvoja kot civilizacija v duhovnem smislu popolnoma odpovedali. Zdaj se tega vedno bolj zavedamo in želimo zamujeno popraviti, včasih s kar pretirano hitrostjo. Na Koroškem v tem smislu o pretiravanju (hvala bogu)! še ne moremo govoriti, zaenkrat se vse dogaja spontano in tako je tudi prav. Vsekakor je nedvomno precej posameznikov, ki se ukvarjajo sami s sabo in svoje izkušnje prenešajo tudi na druge, vse to pa potegne za sabo dogodke, kot je na primer koncert Shirlie Roden in Johna Christiana. Prihajata izpod angleškega podnebja, glasba, ki jo ustvarjata in izvajata, pa odseva njuno odločitev, da kreneta po poti notranjega zavedanja in velikega sočutja do našega planeta Zemlje in do vsega živega, kar ji pripada. Vsi, ki so ju že poslušali v živo, potrjujejo, da je to glasba, ki prihaja iz srca, da bi v srcih ostala in nas oplemenitila. Njun repertoar obsega vse od balad z recitativi in sporočili Indijancev belemu človeku do skladb v ritmu rocka. Shirlie je vsestranska umetnica: pevka, igralka, komponistka, pisateljica. Je ena redkih pevk, ki pojejo vse zvrsti glasbe. Nekoč je veliko nastopala z znanimi angleškimi rock pevci in ansambli, kot so Ray Da-vies in The Kinks, Ultra vox, David Gilmour, Mike Oldfield, Hot Chocolate, Pink Floyd in drugi. John je pevec, skladatelj, predavatelj, svetovalec. Bolj kot pevca ga po vsem svetu poznajo kot učitelja, člana Družine Paula Solomona. Temeljni namen njegovih delavnic in seminarjev je pomagati ljudem bolje spoznati sebe. Svoje bogato znanje združuje z glasbo in pri tem se s Chirley čudovito ujemata. Po sobotnem koncertu v Slovenj Gradcu sta imela v nedeljo še delavnico z naslovom ZDRAVLJENJE Z ZVOKOM. Zelo rada prihajata v Slovenijo, tokrat pa sta prvič predstavila nekaj novih skladb, ki jih je Shirlie napisala z navdihom ob svojih prejšnjih obiskih v Sloveniji. VSAKDO IMA V SEBI LEPOTO, KI SIJE V BARVAH MAVRICE VSAKOGAR DOLŽNOST JE, DA VIDI, KJE NAJ SE SVETLOBA OHRANI KJER JE TEMA, KMALU BO SVETLO V MIRNIH TRENUTKIH POSLUŠAJ (Shirlie Roden: EVERYONE-VSAKDO) Miša Felle sgp mm DRAVOGRAD ZAŠČITNI ZNAK ZA FASADO Z IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo vaš objekt: ♦ izolirate in s tem prihranite na energiji ♦ lamele omogočajo dobro vzdrževanje fasade ♦ primerna je za nove ter sanacijo starih in vlažnih fasad ♦ Izofas fasada je razgibana, estetsko zanimiva in lahko si jo zmontirate sami IZOFAS, ZA VAŠ USTVARJALNI PROSTI ČAS! Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 0602 - 85 - 070, 85 - 230 Prehrana Pi/e: Mag. lože Pralnekar BioHRnnn Z OKUfOffl PREVARE? K pisanju o tej tematiki so me spodbudile vsemogoče reklame o biohrani, ki jih spretni trgovci objavljajo v naših občilih (tudi v Prepihu) in s tem zavajajo naivne kupce. Največkrat se pod imenom BIOHRANA skriva navadno prehrambeno blago, le cena je precej višja. Da bi naše ljudi seznanili, kaj pomeni pridelati biohrano in kako ostri ukrepi pri prodaji take hrane so v drugih deželah, nekaj strokovnih razmišljanj ne bo odveč. V zadnjih letih so se v Sloveniji začeli pojavljati in uporabljati pojmi, povezani s predpono BIO, npr. biovrtnarjenje, bio-hrana, bioritem itd. Ali se pod pojmom bio skriva resničen namen in možnost pridelave zdrave hrane ali pa je to muha enodnevnica, s katero nekateri želijo prek reklamnih spotov dobro in na lahek način zaslužiti, tudi na škodo naivnega kupca, je vprašanje, na katerega želimo poiskati nekaj odgovorov. Kaj sploh pomeni izraz BIO? Beseda BIOS je grškega izvora in pomeni življenje. Biovrt, oz. biohortikultura v celostnem prevodu pomeni "življensko vrtnarjenje", ki pa za naš jezik nekako ni najbolj uporabno. Zato je kombinaciji tujke "bio" in prevoda "hortikultura" dodana najbrž nova izpeljanka biovrtnarjenje, biovrt. Kok/ni morajo bili pogoji zo biovrlnorjenje? Zdrava hrana je tudi vir zdravega načina življenja. Biovrtnarjenje je v pravem pomenu besede gojenje vrtnih rastlin na čimbolj naraven način. Pri tem pa morajo biti izpolnjeni določeni naravni pogoji in tudi človek, ki se s tem ukvarja, mora biti za to usposobljen. Bistveno je, da se pri pridelavi zdrave hrane ne uporabljajo nobena kemična sredstva, na razpolago mora biti zemlja z ustrezno pedološko sestavo (dovolj humusa in mikroorganizmov), upoštevati je potrebno biološki koledar in astronomske zakonitosti v celotnem ciklusu pridelave, upoštevati pravila kolobarjenja, sožitje rastlin itd. Poleg vsega tega pa obstajajo dejavniki, na katere posameznik ne more vplivati. To so lega zemljišča, nadmorska višina, bližina prometnic, industrijskih con, urbanih naselij, onesnaženost zraka, vode in zemlje, podnebne razmere in podobno. Kak/ne /o možno/ti zo biovrtnarjenje v floveniji? Teoretičnih možnosti za pridelavo biohrane pri nas ni več. Morda so redke izjeme le višje ležeča območja, kjer ni letalskih koridorjev. One/noženo/l zemlje Osnovni pogoj za biovrtnarjenje so neonesnažena tla. Skoraj v večini primerov pa je pri nas rodna plast zemlje zaradi večletnega delovanja industrije, prometa, zaradi uporabe mineralnih in organskih gnojil, pesticidov in drugih dejavnikov onesnažena do take mere, da o pridelavi biohrane ne moremo več govoriti. I Ni ■ One/noženo/l podtalnice Škodljive snovi v zraku (industrija, kurišča in drugi) se odlagajo na zemljo v obliki plinov in trdnih delcev, ali pa v obliki vodnih aerosolov in padavin. V ozračju so prisotni delci naravnega prahu, S02, dušičnih spojin, izpušnih plinov letal in avtomobilov, težkih kovin, itd. S padavinami prihajajo škodljive snovi v podtalnico, le te pa v rastlino. Tako se te strupene snovi nalagajo v koreninah, listih in plodovih. Nekaj teh primesi voda odnaša v potoke in reke, kjer se pomešajo s komunalnimi in industrijskimi odplakami. Tako v Sloveniji od leta 1982 praktično nimamo nobenih voda v 1. kakovostnem razredu. kovim monoksidom (CO) in ozonom (03). Poleg tega je v zraku precej trnih delcev, težkih kovin in drugih kemičnih snovi ter plinov. Vse to vsak dan pada na zemljo on onesnažuje rodovitno plast. fklopne mi/li Zamisel o biovrtnarjenju je dobra in prava, vendar - kot kažejo podatki - so možnosti za tovrstno dejavnost v Sloveniji, žal, že precej ogrožene. V razvitih deželah so za pridelovanje zdrave hrane sprejeli izredno ostre predpise. Kazni za tiste, ki poskušajo izkoristiti nevednost in naivnost kupcev ter prodajati pod pojmom biohrane vse kaj drugega, segajo v astronomske zneske. Pri nas smo pri tem šele na začetku, saj nimamo praktično nobenih predpisov in tudi ne sankcij za kršitelje. V svetu so točno določena območja, kjer je pridelovanje biohrane sploh dopustno (odmaknjenost parcel od prometnic, urbanih naselij, industrije, od letalskih koridorjev, pedološka sestava tal, podnebne razmere itd.). In - kar je tudi zelo pomembno, naučiti pridelovalca biohrane za pravilno kmetovanje. Če bomo aktivnosti na vseh področjih usmerili v izboljšanje možnosti biovrt-narjenja, kar naj bi bil prvenstveni izziv in cilj, če hočemo ohraniti zdravo okolje in zdravo prebivalstvo, bo treba poskrbeti najprej za manjše onesnaževanje zraka, vode in zemlje ter odpraviti vzroke rizičnih dejavnikov, ki to povzročajo. Do takrat pa se pri nakupu "BIOHRANE" le vprašajmo, če morda nismo za drage denarce kupili mačka v Žaklju! j» mmim ■ nnammmmmmmmm One/noženo/l zraka Zrak je onesnažen z žveplovim dioksidom (S02), dimom, lebdečimi delci, dušikovim oksidom (NOx), dušikovim dioksidom (N02), ogljikovim dioksidom (C02), oglji- to je JELOVICA ; OKNA, VRATA, SENČILA MONTAŽNI STENE, PRENOVA OKEN po KONKURENČNIH CENAH ‘0®% takojšnje plačilo brezplačen prevoz SP za večje nakupe ÌV JELOVICA Ìk»fjaUà4M*M/t31-141,fH:0M/432-2tl RAVNE NA KOROŠKEM, HOTEL MERX ČEČOVJE 5, TEL: 0602/20-175 Odprto: 8h - 1530 - 1. in 3. sobota 8h - 12^ Kultura STUDIO 90 - DRGYO, KI RASTG Življenje pogosto primerjamo z rastjo drevesa. To vztrajno raste in se spreminja. Nov začetek ni le znanilec novega, temveč pomeni svojevrstno nadaljevanje in nadgradnjo starega. Z mladikami pa je kakor z idejami. Da se lahko udejanjijo, potrebujejo tudi ideje svoj čas in svoj prostor, sicer zble- dijo in propadejo. Kot vrhunec neke ideje je tako nastal tudi Studio '30 -Koroško Mladinsko Gledališče. Z jasno izraženo vizijo, da se kultura z nami ni začela in da se z nami tudi ne bo končala. In čeprav nam ni bilo najtežje začeti, stopamo danes vendarle v tretje leto vse plodnejšega delovanja, na katerega smo lahko ponosni. Nastali smo kot logična posledica splošnega mrtvila na gledališkem področju. Nasičenosti in hkrati praznine, ki nas je obdajala in smo jo nekje v sebi občutili... Kljub temu pa nismo obstali kot zbir naključij. Prej kot rezultat trdega dela, zavestnega hotenja, odrekanja, prijateljev..., in seveda zvestega občinstva, ki nam stoji ob strani. Enaintrideset gledaliških predstav, trije koncerti, gledališka abonmaja in poleg dveh lastnih še kopica drugih projektov pričajo o tem, da ene praznine nismo samo zamenjali z novo. Še več. Nastali smo kot predhodnica, osamljen otoček v morju idej, pričakovanj in teženj. In tembolj smo zato veseli posnemovalcev. Prav oni namreč pričajo, da so se ko- renine gledališke dejavnosti v občini Ravne, kamor formalno - pravno tudi spadamo, ponovno prijele. In vendar se zavedamo, da bomo sedanje okvire sčasoma tudi prerasli. Kultura ne priznava administrativnih omejitev in tako naše prireditve obiskujejo ljudje, ki prihajajo iz domala vseh krajev Koroške. Tako mlajši kot starejši pa ne odražajo samo razvejanosti naših programskih usmeritev. Predstavljajo nam izziv in dodaten motiv, da lastno dejavnost še obogatimo in izboljšamo. In prav tukaj smo predvsem usmerjeni k mladim. Tistim po srcu in k vsem tistim, ki svoje ustvarjalnosti nimajo kje izraziti, pa bi to želeli. Odprti do vseh tistih, ki jih je ta družba oropala prihodnosti in jim v zameno večinoma ponudila samo mnoštvo gostinskih lokalov. Povečano zanimanje za našo dejavnost tako ne odraža le vse večje življenjske osamljenosti večine mladih Korošcev, ki jo prav gledališče tako vztrajno razgalja. Prestavlja tudi način preseganja odtujenosti prav s pomočjo ustvarjanja. V tej smeri nas namreč potrjujejo naše otroške skupine, v katerih se ob igri in skozi njo otroci predvsem učijo živeti in v katerih odraščajo v zrele osebnosti. Vloga Studia '90 tako vse bolj postaja povezovalna in presega zgolj kulturno vsaj na dveh področjih. Na socialnem, kot smo videli. In v smeri turistične ponudbe, ki jo kul- turna bera lahko samo dodatno obogati. Zavedajoč se lastne vloge pri tem tako v Studiu '90 posvečamo vso pozornost prav lastnim projektom in njihovi kvaliteti. Z gostovanji uveljavljenih izvajalcev od drugod pa želimo to kvaliteto še razširiti in nadgraditi. Prav izobraževanje zato ostaja ena glavnih smernic v našem delovanju. Izjemna zagnanost pa poraja razmi-šlanja o smiselnosti organizacije gledališke šole na Koroškem, za katero vlada precejšen interes. Glede na sredstva jo nameravamo izvesti v poletnih mesecih in vas vabimo, da se nam pri tem pridružite. Prav sredstva pa predstavljajo temeljni problem našega delovanja. Četudi kot društvo ne predstavljamo profitne organizacije, pa so naši projekti še kako odvisni od razpoložljivih sredstev. Projekti so namreč odvisni tudi od razpoložljive opreme, gledališka oprema pa nikakor ni poceni. Začetno zanesenost in velikopoteznost sta prav zaradi tega v treh letih zamenjala realizem in postopnost. Proračunska sredstva namreč zadoščajo samo za najnujnejše, ne omogočajo pa izvedbe smelejših - in prodornejših projektov. Kljub temu pa predstavljajo tisto osnovo, na kateri je vendarle moč graditi za vnaprej. Zanje smo zato še kako hvaležni in računamo nanje v prihodnje v podobnem obsegu. Za izvedbo načrtovanega pa se zatekamo tudi k vsem drugim, dodatnim virom. Ne samo, da imamo kaj ponuditi. Pri tem nas vodi tudi prepričanje, da postaja ob oglaševanju prav gledališče vse bolj zanimivo kot prostor trženja. Gledališče namreč lahko ponudi mnogo več od samega nastopa na odru in tudi dejansko ponuja mnogo več. Zaradi premajhnega poznavanja pa s te strani ostaja neza-sičeno in odprto. Pomanjkanje konkurenčnih pobud na tem področju zato ustvarja številne prednosti, ki jih uspešni poslovneži nikakor ne prezrejo. Zavedajoč se tega postavljamo v ospredje prav obojestranski interes. Prav zato v svoje vrste ne vabimo samo ljudi, ki jih zanima ustvarjanje, pač pa tudi ljudi z izkušnjami in s konkretnim poslovnim interesom. Skupaj smo namreč sposobni ustvariti tisto, o čemer danes vsak zase morebiti le sanjamo! Prispodoba o drevesu zato ni naključna. Prav mi smo to rastoče drevo. Za svojo rast potrebujemo tako vašo pozornost kot vašo podporo. Nenazadnje predstvaljate krošnjo tega drevesa prav vi, naši zvesti sedanji in bodoči prijatelji. Da bi lahko ta krošnja postala še bogatejša, pa morajo ojačati deblo in korenine. Zato ne odlašajte in nas pokličite. V tej krošnji je prostora tudi za vas... Da bomo lažje obrali sadove in da bodo ti še slajši. VAŠ STUDIO ’90 Matej Strahovnik W HONDA. Hvuncini SERVIS - AVTOMEHAniKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTV O - rnoDAJA vozil in nn,z. ulmjv 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizye 86 Tel.: (062) 510-625 AVTO SERVIS FIŠER PREPIH àport V slovenskih kegljaških ligah je v minuli sezoni nastopalo kar šest koroških ekip, pa vendar.... fino fPOfOBM ZDRUŽITI moči? Kegljači Fužinarja - 6. mesto vendarle uspeh Naslova državnih prvakov v moški in ženski prvi slovenski kegljaški ligi sta zagotovo prišla v prave roke, čeprav se praktično do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo državo Slovenijo zastopal v pokalu državnih prvakov. Derbija v Mariboru in Celju sta odločila prvaka, to pa sta že tretjič zapored mariborski Konstruktor pri moških in EMO Celje pri ženskah. Koroški kegljaški šport je bil v minuli sezoni v najvišjem kakovostnem razredu, torej v I. slovenski ligi, zastopan s kar štirimi ekipami. S tako množičnostjo v najvišji ligi v državi se ne more pohvaliti nobena druga športna panoga v naši koroški regiji, pa vendar v celoti z dosežki naših ekip v letošnjem tekmovanju ne moremo biti zadovoljni. Seveda ne gre primerjati, denimo, kvaliteto kegljačev mariborskega Konstruktorja, ki so celo svetovni klubski prvaki, s kegljači Fužinarja, ki so v ligi osvojili še vedno solidno 6. mesto med desetimi ekipami. V sam svetovni vrh sodijo tudi drugouvrščeni kegljači Gradisa iz Ljubljane, pa v ženski ligi prvo in drugo uvrščeni ekipi EMO Celje in NORIK Ljubljana. Tem ekipam bi morali omogočiti tekmovanje na višji kakovostni rav-V ni, na primer v srednjeevropski ligi, po vzoru odbojkarjev in odbojkaric. Športno kegljanje je v Sloveniji napravilo v zadnjem desetletju ogromen kakovosten premik, kar potrjujejo tudi številna odličja, katera so naši repre-zentantje osvajali na svetovnih prvenstvih. Toda v sam evropski in svetovni vrh sodijo le naštete ekipe, kakovost ostalih v ligi je neprimerno slabša. Kaj torej reči o nastopu naših štirih koroških ekip v prvoligaškem prvenstvu? Moška ekipa Fužinarja je z osvojitvijo šestega mesta dosegla zastavljeni cilj in potrdila, da sodi v 1. slovensko ligo, čeprav so Ravenčani vse točke osvojili le na domačem kegljišču. V klubu primerno skrbijo za mladi kader, saj imajo kar nekaj perspektivnih mladincev in pionirjev. V 1. slovenski ligi so nastopile kar tri koroške ženske ekipe. Med deseterico so najbolje uvrščene Slovenj-gradčanke in sicer na 7. mesto, osme so bile keg-ijavke Korotana s Prevalj, desete oz. zadnje mesto pa je pripadlo kegljavkam Fužinarja. Ravenčanke so tako iz lige izpadle. V celoti vzeto dosežki naših ženskih ekip v minulem prvenstvu niso dobri, čeprav so morda v Slovenj Gradcu in na Prevaljah le zadovoljni, saj so uspeli zadržati mesto med najboljšimi ekipami v Sloveniji. Slovenjgradčanke so pod vodstvom neutrudnega trenerja IVANA GORIČANA vadile in igrale tekme na kegljišču na Ravnah. So izjemno homogena in prizadevna ekipa, ki pa ima v svojih vrstah vse premalo kvalitetnih keg-Ijavk. Morda bo bolje sedaj, ko so v Slovenj Gradcu obnovili kegljišče in bodo imeli možnost vzgoje lastnega igralskega kadra. Na Prevaljah so si po uvrstitvi v 1. slovensko ligo zadali cilj obstanek v ligi in nalogo tudi izpolnili. V klubu primerno skrbijo za mlade kegljavke, poleg tega so po zaslugi prizadevnih odbornikov v celoti obnovili kegljišče v Družbenem domu. Vse to je nedvomno garant, da se bo o prevaljskem ženskem kegljanju slišalo tudi v prihodnje. Ravenčanke so osvojile zadnje mesto in morajo ligo zapustiti. Tako se je naposled končala agonija te ekipe, ki je trajala že kar nekaj let, svoj višek pa je dosegla pred minulo sezono, ko je klubu ostalo zvestih le nekaj kegljavk, ekipo pa je zapustil tudi trener Stanko Prinčič. Na Ravnah bodo morali poskrbeti za obnovo ženske vrste, predvsem pa pričeti vzgajati lastne kadre, sicer bo žensko kegljanje šlo po poti ravenskih odbojkaric in rokometašic. Ob vsem tem velja poudariti še, da sta Koroško v medregijski ligi zastopala dva kluba. Kegljači Elektrarne Dravograd so osvojili tretje, kegljači Korotana s Prevalj pa 7. mesto. Kljub vsemu naštetemu pa smo za konec prihranili tole razmišljanje. Kot regija je koroško žensko kegljanje, če se omejimo samo na tri naše klube, izredno dobro zastopano v slovenskem prostoru. Toda kakovostnih rezultatov ni. Morda bi kazalo, da se klubi med seboj dogovorijo in ustanovijo žensko selekcijsko ekipo, ki bi bila sposobna kosati se z najboljšimi v državi. V vsakem klubu je nekaj dobrih kegljavk in potreben je le pameten dogovor. Torej, na potezi so klubil Ivo Mlakar jlIRYOT Y Ì OK SIOYEDJ GRADEC V Orientacijskem klubu Slovenj Gradec v času tekmovalnega odmora niso sedeli križem rok. V svojo sredino so privabili najboljšega hrvaškega orientacijskega tekača Tihomirja Salopeka. Z okrepitvijo so minuli vikend v Lipici pričeli z orientacijsko ligo. Slovenjegraškim orientacijskim tekačem se je pridružilo še 20 tekmovalcev z Mute. V Prepihu vas bomo obveščali o rezultatih s posameznih tekem koroških orientacijskih tekačev. Rok Tamše Atleti KAK Ravne nastopili na državnem prvenstvu v krosu DRUGO RIEfTO VEROAIKE ZUPAAC Državnega prvenstva v krosu, ki je bil 12. marca v Slovenski Bistrici, so se udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke Koroškega atletskega kluba z Raven. Med več kot 200 atleti in atletinjami iz petnajstih klubov sta najbolje tekla Veronika Zupanc, ki je med starejšimi mladinkami v teku na 3000 m osvojila 2. mesto in Andrej Repanšek, ki je bil med mlajšimi mladinci na 4000 m tretji. Uvrstitev atletov KAK Ravne: pionirji (2000 m): 9. Jure Havle, 11. Elvis Lukman; Pionirke (1500m): 8. Metoda Videtič, 12. Maja Navotnik; Mlajši mladinci (4000 m ): 3. Andrej Repanšek, 9. Marko Kobovc; starejši mladinci (6000 m): 10. Marko Klemenc in starejše mladinke (3000 m) 2. Veronika Zupanc. Vaš Prepih DRUGA RUKVfl OPERflCUn Dfkfl - mnio . DRUGAČE Leta 1988 je šestletni Aleš iz Dravograda moral na operacijo srca v Munchen v Nemčijo. Po velikih komplikacijah in po nekaj več kot treh mesecev negotovosti v bolnici se je takrat vse srečno končalo. Bili smo veseli in neizmerno srečni. Upali smo, da ne bo potrebna več nobena operacija. Pa se je vse drugače obrnilo. Alešu takratna operacija ni pomagala toliko kot smo mislili. Takrat je operacija stala nekaj čez 60 tisoč DEM. Ta, ki ga čaka zdaj, bo stala vsaj isto vsoto, če ne še več. Sicer pa mislim, da prva operacija niti ne bi stala toliko, če se ne bi Alešu po operaciji zdravje poslabšalo. Upamo, da bo skupnost socialnega varstva plačala operacijo, vendar bomo kljub temu rabili precej sredstev za čas bivanja ob sinu v Nemčiji. Pri prvi operaciji so nam vsi pravili, da se bo vse skupaj končalo v mesecu dni, a se je tisti mesec zavlekel v tri mesece. Zmanjkalo nam je bolniškega staleža, dopusta in predvsem denarja. Pripravili smo se za dober mesec dni bivanja v Nemčiji. Potem pa je bilo vse drugače. Nikdar ne bomo pozabili, kaj sta storila za nas Rezka in Janez Šinko ter Malči Veronik. Ti ljudje so bili takrat še v Munchenu. Zdaj že nekaj let živijo v Otiškem Vrhu pri Dravogradu, kjer so si ustvarili svoje domove. Pri njih sva z ženo imela stanovanje, hrano in moralno podporo v času, ko nama je bilo najbolj hudo, saj se je Alešu stanje spreminjalo iz dneva v dan. To, kar so storili za nas, se ne da poplačati. Trdno verjamemo, da se bo Alešu zdravje popravilo in da se bo tudi on, ko odraste, zavedal, kaj so ti ljudje storili zanj in za nas. Ker pa sedaj vsaj malo vemo, kako to izgleda, sva se z ženo odločila, da se pravočasno pripraviva na čas, ko bo moral Aleš v Munchen. Ne verjamemo več na besedo, kako se bo oziroma kdaj se bo vse tisto, kar čaka Aleša, končalo. Vemo le, da se lahko tisti čas zelo zavleče. Želimo si, predvsem Aleš sam, mamica Irena, bratec Tadej in oče Avgust, da bi se srečno končalo. AVGUST SKRBIŠ Trg 4.julija 2 Dravograd Pripis: Uredništvo Prepiha poziva vse organizacije in posameznike, ki lahko prispevajo k uspehu Aleševe operacije, da se kakorkoli aktivno vključijo v humanitarno akcijo pomoči družini Skrbiš iz Dravograda. Z očetom Avgustom lahko kontaktirate po telefonu, št. 83-975. Hvala! Delavci OŠ Črna na Koroškem smo se dogovorili, da bomo sebi in učencem zopet pričarali en sproščen dan. In res smo se že nekaj dni prej ponudili učencem pisano paleto izbire različnih dejavnosti. Takšne dneve smo že organizirali, a letos nam je zelo uspel. Vsi smo bili zadovoljni, saj je vsakdo lahko šel tja, kamor ga je najbolj mikalo. Ker pa so interesi različni, je bilo seveda za nekatere dejavnosti več zanimanja. Tako smo imeli kar tri skupine kuharjev. Pripravili so prave poslastice: kokosove kroglice, kokosove kocke, rulado in dober naravni sadni sok. Oblečeni v bele predpasnike so vsi imeli dovolj dela. Treba je bilo namreč tudi pospraviti. Pri domačih živali sta bili dve skupini. Ena je prisluhnila živinozdravnici, druga pa dreserju psov. K delu smo namreč pritegnili tudi zunanje sodelavce in vsi so prijazno prišli. Delavnice so vodili: □ dr. Boštjanova in Zdravko Pečnik (delavnica o domačih živalih) □ Danila Mandl (kozmetična delavnica) □ Terezija Lačen (dramska) □ Karel Mostner in Janko Laznik (planinska delavnica) □ Ljuba Mave (lutkovna) □ Miro Mave (ribiška) O Marta Repanšek (koroške bajže) □ Franc Novak (pletenje košar) O Ivan Kladnik (rezbarjenje) O Alojz Kremžar (gozdne živali) □ snemalec: Stanko Komprej Seveda je bil za učence takšen način dela privlačnejši. Nas tako vsak dan poslušajo v šoli. Z Zanimanjem so prisluhnili lovcu, ribiču, alpinistoma, kozmetičarki. Dobili so zelo koristne in uporabne nasvete. Učili so se rezbariti (najboljši je lipov les), plesti košare. Poslušali so "bajže" v koroškem narečju. Naučili so se lutkovno igrico, dramska skupina se je spoprijela z Muco Copatarico. Kdor je hotel, se je lahko razgibal v telovadnici ob gimnastiki ali namiznem tenisu. Učenci so ustvarili lepe izdelke iz papirja in lesa, risali so, delali kraspanke, urejali spomladansko cvetje in z njim okrasili prostore šole. Učenke so se poskusile tudi na statvah in ugotovile, da tkanje preproge ni preprosto delo. Vzdušje je bilo delovno, ustvarjalno, živahno, veselo, sproščeno, skoraj čarobno. Največ pa so povedali nasmejani in zadovoljni obrazi učencev, ki smo jih ujeli še v fotoaparat in kamero. Vsakdo je lahko nekaj našel zase, mi pa smo skupaj na tak način tudi počastili slovenski kulturni praznik. Milena Mesner, OŠ Črna 1 ANTENSKI SISTEMI PAČNIK Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471, mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM: INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PKIIIOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI! DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJH UGODNA PONUDBA AKUSTIKE =“ mimii 42 D D£4L Odprlo pi/mo podpred/edniku fkup/čine občine Drorogrod Du/onu Kudrnor/kemu! Na 25. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbopolitičnega zbora Skupščine občine Dravograd, ki je bila v četrtek, dne 17.6.93 v Gasilskem domu v Dravogradu, so z zvezi z namero, da se prične ob vstopu v Dravograd, tik pred Trgom 4. julija, graditi NOV GOSTINSKI, TRGOVSKI IN POSLOVNI CENTER TRABERK - medtem ko občina v dolgih letih ni uspela vsaj približno dokončati niti prve, razvpite in v vseh slovenskih medijih obravnavane gradbene jame na Meži, ki so jo njega dni prav tako imenovali TRGOVSKO-POSLOVNI CENTER oz. dravograjska vrata v Evropo - protestirali in svoje pomisleke izrazili delegati Kavtičnik, Borovnik in Fruhaufova. Po njihovem mnenju bi o gradnji novega centra, ki pa ne vključuje le gostinskih in turističnih objektov, temveč tudi gradnjo BENCINSKEGA SERVISA ČRPALKE s pripadajočimi objekti, morali povedati svoje mnenje tudi občani Dravograda, zlasti stanovalci Koroške in Viške ceste, ki sta v neposredni bližini, zanemarljivo pa se jim nikakor ni zdelo tudi stališče dravograjskega župnika, saj stoji dravograjska cerkev v neposredni bližini načrtovanega objekta oz. več objektov. V razpravi sta sodelovala tudi delegata Kramer in Zalesnik, ki sta menila, da bi zlasti za bencinsko črpalko lahko našli druge, bolj primerne lokacije. O predlogu so občinski poslanci nato glasovali in gradnja bencinskega servisa je bila ZAVRNJENA, SKLEP OBČINSKE SKUPŠČINE PA SE JE GLASIL, DA SE LAHKO GRADI NAČRTOVAN SERVIS LE OB SOGLASJU OBČANOV. To dejstvo je razvidno tudi iz zapisnika s seje, ki ga je sestavil Konrad Ferk, čeprav je v njem GLASOVANJE POSLANCEV PROTI GRADNJI BENCINSKE ČRPALKE ZAMOLČAL. Zato bomo občinski poslanci med drugim zahtevali tudi popravek tega zapisnika. Spoštovani gospod podpredsednik Kudrnovsky, na drugi seji občinske skupščine, dne 30.12.93, je bilo ponovno zastavljeno vprašanje, ki so ga ob podpori drugih občinskih poslancev in na zahtevo krajanov izrazili Fruhaufova, Kramer in Kanduč, in sicer kako to, da se v Dravogradu še vedno na veliko govori o gradnji centra Traberk, obenem pa tudi o gradnji bencinske črpalke v sklopu tega objekta. Gospod Grobelnik, načelnik oddelka za gospodarstvo, je nato le priznal, da se načrti pripravljajo. Njegova izjava je vzbudila vsesplošno ogorčenje, češ da imajo občinski veljaki poslance za norce, nakar ste Vi, podpredsednik Kudrnovky, zatrdili, da do gradnje vendarle ne bo prišlo. Zdaj, nekaj mesecev kasneje, pa so se v časopisih kljub temu pričele pojavljati skice, ki javno razodevajo, da pripravlja Turistično gostinsko podjetje Košenjak Dravograd v sodelovanju z Inženiringom d.o.o. Dravograd POSLOVNO ____ Pisma, odmevi _ ŠPORTNI KOMPLEKS TRABERK DRAVOGRAD.Tako je časopis Prepih 4.3.94 na zadnji strani objavil skico tega objekta, na kateri je v ozadju na desni strani dobro vidna tudi bencinska črpalka, na str. 12 v istem časopisu pa je novinar v članku "Traberk prinaša novo podobo” zapisal: "Načrtovana je še ena bencinska postaja, več različnih trgovin, gostinskih lokalov, športnih objektov in konferenčnih dvoran, ki imajo seveda vsestransko uporabno vrednost." Iz istega članka je tudi dobro razvidno, da so vsi načrti v zvezi z gradnjo tega centra potekali v precejšnji tajnosti in da Dravograjčani o tem sploh niso seznanjeni. Ker pa smo vsaj nekateri kot občinski poslanci za zadevo vedeli že nekoliko prej in v zvezi s tem tudi večkrat protestirali, in ker menimo, da z načrtovano gradnjo ni vse tako, kot bi moralo biti oz. ker menimo, da se za ambicioznim projektom skrivajo posamezniki, ki hočejo pri gradnji tega centra predvsem dobro zaslužiti in to ne glede na to, ali Dravograd tak objekt potrebuje, obenem pa jim je malo mar za to, da se neposredni sosedje, stanovalci Koroške in Viške ceste, s tem nikakor ne strinjajo, se na Vas obračamo z odprtim pismom in Vas vabimo, da nam zdaj, ko smo z gradnjo soočeni preko časopisov in ko nas očitno hočete prepeljati žejne čez vodo, JAVNO ODGOVORITE na naslednja vprašanja: 1. V zvezi s sprejetimi Prostorskimi ureditvenimi pogoji bi moral biti za to območje, na katerem nameravati graditi, sprejet zazidalni načrt. Zazidalni načrt bi morala potrditi občinska skupščina, kar pa se seveda ni zgodilo. Kako je to mogoče, ko pa gre vendar za velik poseg v prostor? Kako to, da boste z gradnjo pričeli brez soglasja občinske skupščine in ZOPER NJEN SKLEP z dne 17.6.93? Samo z lokacijsko dokumentacijo pa gradnje ni mogoče izvajati, saj niti dolgoročni oz. srednjeročni Družbeni plan občine Dravograd niti prostorski izvedbeni akti bencinske črpalke na tem mestu ne predvidevajo. 2. Kako to, da se v Dravogradu lotevate gradnje že drugega trgovskega centra, za tako majhen kraj gotovo prevelikega in vprašljivo potrebnega objekta, ko pa je prvi center na Meži, ironično imenovan Pompeji, šele v grobem, zelo nedokončanem stanju in obstaja tudi v tem trenutku še veliko vprašanje, kdaj bo sploh gotov? Dravograjčani dveh gromozanskih gradbenih jam ne potrebujemo! Potrebovali bi npr. obvoznico, ki bi razbremenila Trg 4. julija, v katerem je promet povsem nemogoč in nevzdržno urejen, za številne pešce pa celo nevaren. Potrebovali bi tudi številne malenkosti, za katere pa nekako “ni denarja" - npr. pločnik do naselja ob Meži in sicer prej, preden bo kateri od otrok, ki morajo od tam po sredi ceste hoditi v šolo, plačal to občinsko nemarnost z življenjem! V zvezi z obvoznico pa še to: Slovenj Gradec jo že ima, v Radljah so tik pred pričetkom del, na Ravnah o njej resno razmišljajo, Dravograd pa sanjari o nekakšni poti v Evropo brez sodobno urejene cestne povezave in z gradnjo megalomanskih "centrov" - ČIGAVIH IN ZA KOGA? 3. Kako to, da hočete ob tem centru SREDI STRNJENEGA NASELJA in NA RODOVITNI ZEMLJI PRVE KATEGORIJE zgraditi še bencinsko črpalko? Dravograjčani menimo, da gradnja le-te na tem mestu sploh ni potrebna, poleg tega pa sta v neposredni bližini že DVE: ena na Mariborski cesti v Dravogradu in druga v bližini Carinarnice v Otiškem vrhu. Zdaj pa naj bi zgradili še eno v Šentjanžu - prav tako komaj nekaj kilometrov iz Dravograda! - in še eno ob Koroški cesti. Gospod Kudrnovky, se vam ne zdi, da je to skregano z zdravo pametjo? Kdo v tem majhnem kraju pa potrebuje toliko bencinskih črpalk? Pa še tako blizu CERKVE ? Kje, v katerem mestu ste že videli bencinsko črpalko in hotel tik pred katoliško cerkvijo? Kako je z Vašo kulturno vestjo (če že verni niste)? Kako se boste o tem pogovorili z dravograjskim župnikom? Ali ga je sploh kdo vprašal za mnenje? Kaj boste odgovorili dravograjskim vernikom? Vaši načrti namreč niso le ozkointeresna megalomanija, temveč tudi kulturna sramota! Podpisniki zahtevamo od Vas čimprejšen in JAVEN odgovor. Če pa Vam bo pri odgovarjanju pohajala sapa, naj Vam priskočita na pomoč še dravograjski Izvršni svet in Oddelek za gospodarstvo. V čigavem interesu delate, kar delate? To odprto pismo pošiljamo še dnevnikoma Večer in Delo ter slovenskemu Ministrstvu za okolje in prostor. Skupina dravograjskih občinskih poslancev in občanov. Sledijo podpisi 23. občanov Dravograda in poslancev V d.o.o._________ NAROČILA NA p.p.45A 61101 Ljubljana ali na tel.: g (061) 213-475 J UNISEX MAONIT ZA POVEČANJI SPOLNE MOČI v zaunjem ueseueiju postajajo ven k prooiem motnje pri potenci, kar mnogim povzroča čustvene, osebne in poklicne težave, zato je nujno potrebna takojšnja pomoč za odpravo motenj. Z namestitvijo UNISEX-a v predel genitalij (recimo v hlačni žep) se poveča prekrvavljenostins tem količina kisika vtem predelu, kardaje močan občutek toplote. Erekcija bo pogostejša ter bo trajala dlje. JE TRAJNO MAGNET1-ZIRAN, ROK UPORABE JE TOREJ NEOMEJEN. Naročila na telefon 061/213 - 475 ali pisno na Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61101 Ljubljana NAROČILNICA IMF, IN' PRIIMEK ULICA IN ST: KRAHN roSTNA ST : KOM. GIGGIRICI NAROČILNICO poiljilt na nula« MINIO d. o. o., M. 45,61101 LJUBLJANA ZA NAŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČUIO AGENT! ZAINTERESIRANI NAJ $E JAVIJO NA TELEFON (Oti) Z13-475 v Črna kronika Bitumini pretep nn pnRTiznnfKEm Domu ie je Končni s hudo POŠKODBO BURMI noč nn Koprni Te dni je v koroški javnosti zelo odmeval brutalni pretep, ki se je zgodil v soboto, 5. marca, na Partizanskem domu na Kopah. Žal je ta izgred ob koncu smučarske sezone vrgel slabo luč in povzročil škodo temu pohorskemu smučišču, kjer je bila letos res lepa smuka. V pretepu so sodelovali bratranca G.A., 21 let in G.M., 22 let ter J.K., 27 let, vsi iz Migojnice v občini Žalec, na drugi strani pa najemnik Partizanskega doma na Kopah Š.D., 39 let, iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Skupina iz okolice Žalca je na Kope prišla okoli 21. ure že precej vinjena in želela tam tudi prenočiti. Najemnik jim je prenočevanje zavrnil, saj ni imel prostora, vendar je trojica čez kakšnih 15 minut ponovno poskušala priti v dom skozi stranska vrata. Najemnik jim je ukazal, naj zapustijo lokal, vendar ga niso ubogali in prepir se je stopnjeval do pretepa. Eden od vinjenih gostov je najemnika udaril v lice in ga lažje poškodoval, nato pa jih je Š.D. pričel loviti okoli planinskega doma in jih pretepati. K.J. je uspel ubežati v dolino, G.M. se je uspel skriti v gozd, tako da je Š.D. z rokami in nogami pretežno obračunaval z GA, ki mu je pri tem povzročil posebno hudo telesno poškodbo, to je odprt zlom lobanje, udarnino možganov in delno ohromelost telesa. Pretep sta skušala preprečiti natakarja na tem domu, ki sta svojega šefa kasneje vendarle uspela pomiriti. V tej noči je v lokal še dvakrat prišel G.M, ki je ponovno prosil za prenočišče in telefon, s katerim je nameraval klicati zdravniško pomoč. Najemnik tej prošnji ni ustregel in ga je pred Partizanko ponovno pretepel. Zunaj ležečega hudo poškodovanega G.A. pa sta natakarja na prošnjo svojega šefa odnesla v njihov avtomobil in ga položila na zadnji sedež, kjer sta ga tudi pokrila s spalno vrečo. Bratranca sta noč prespala v avtomobili, saj se v dolino nista mogla odpeljati, ker sta izgubila avtomobilski ključ. Najemnik Partizanskega doma pa je iz objestnosti razbil še steklo na vratih njunega avtomobila. Ker je bilo ponoči precej mrzlo, se je hudo poškodovani GA še podhladil. Dogodek je policiji prijavil eden od žičničarjev na Kopah, v bolnišnico Slovenj Gradec pa so G.A. sprejeli v nedeljo okoli 8. ure, nato pa so ga prepeljali v Maribor. Zoper S.D. bodo policisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe podali kazensko ovadbo, zoper vse udeležence pa še dodatne kazenske ovadbe zaradi pretepa. PODKURJEnO Z ERERGIJO Ni še dolgo tega, ko smo na široko razglabljali in govorili o tako imenovani slovenski pomladi. Pomlad spet diši v zraku. Tudi na Koroškem. In če je pomlad lahko nekaj prijetnega, se ta letni čas letos na Koroškem žal najavlja z nasiljem. Črna kronika zadnjih dni je kar polna najrazličnejših nasilnih dejanj - celo v najožjem družinskem krogu. • OROŽJE Prva značilnost: ljudje se oborožujejo. Zlasti vroče orožje postaja vse bolj priljubljeno. Tisto kar odkrije policija, pa je le vrh ledene gore. Da ne gre zgolj za "zbirateljstvo" ali morda za "trofejo", lepo ilustrirata dva primera. Prvi je z dne 2. marca, ko so policisti oddelka iz podvelke v kraju Josipdol dvema občanoma - B.M. in M.S. - zasegli nič manj in nič več kot kar avtomatsko puško M-70 AS 24 s naboji in malokalibrsko puško. Osumljena sta kraje in nedovoljenega lova. Res je, da so fantje tudi v teh krajih že v času grofov hodili v krivolov, ki je pomenil pogum, sočasno pa je bilo to tudi v dobro popestritve tedaj zelo revnega jedilnika. Zaskrbljeni pa smo lahko nad časom, v katerem hodijo fantje na krivolov - in morda še kam - kar z avtomatskimi puškami. Kaj prihaja zdaj? Morda čas, ko bomo prav zares "s topovi streljali na vrabce, zajce, srnjad..." Drugi primer: 27.2. so policisti iz Dravograda ob pregledu cestnega prometa v osebnem avtomobilu D.R. iz Velenja odkrili neprijavljeno pištolo znamke Crvena zastava kalibra 9 mm, okvir z osmimi naboji, škatlo z desetimi naboji in debelejšo verigo z ročajem. "Cestni bojevnik" je bil vrhu vsega še vinjen za volanom in je vožnjo kasneje nadaljeval, kljub prepovedi nadaljne vožnje. Zato je do istreznitve končal v policijskem bunkerju. • POŠKODO- vnnjc Druga značilnost: namerno poškodovanje tujih stvari. Med najpogostejša tovrstna dejanja sodi bržčas namerno poškodovanje avtomobilov. Tega je v zadnjem času tudi na Koroškem toliko, da skorajda lahko govorimo o masovnem pojavu. Pojasniti pa je treba, da v teh primerih ne gre za krajo avtomobilov ali kakšnih njihovih delov, marveč zares zgolj za najrazličnejše poškodbe. Obstajajo pa tudi primeri, ki so kratko in malo nerazumljivi, saj neznani ali tudi znani storilci takšnih dejanj prav zares nimajo nobenih - recimo - premoženjskih koristi. Privi primer: neznani storilec ali storilci so od 21.1. do 28.2. naklepno poškodovali naprave in objekte taborniškega odreda na Muti in tej na prostovoljni podlagi in zato tudi finančno revni organizaciji povzročili kar okoli 100.000 tolarjev škode. Drugi primer: prav tako neznani storilci ali storilec so med 4. in 7. marcem iz objestnosti poškodovali dve otroški gugalnici, lesene stopnice, leseno klop in - ne boste verjeli - ptičjo krmilnico pri otroškem vrtcu Solzice na Ravnah na Koroškem. Treba je reči: prav zares izjemno hrabro dejanje! • V DRUŽIM Tretja značilnost: nasilje v družini. Kar dva primera sta iz zadnjih desetih dni, ki potrjujeta, da se nasilje vse bolj seli tudi v družine. Brat bi bil - zaradi včasih tudi kakšne povsem banalne zadeve - pripravljen kar ubiti brata ali koga drugega iz lastne družine. V prvem izmed takšnih primerov je na primer brat brata iz jeze in v prepiru po obrazu tresnil kar z večjim kladivom. V drugem primeru pa se je prav tako brat lotil brata z motorno žago in sekiro. Primera sta se - za zdaj -končala brez tragičnih posledic. Toda: kako bo prihodnjič? Ne povsem semkaj, pa vendar v kategorijo brutalnih napadov na ljudi, sodijo hude posledice pretepa na parkirišču pred partizanskim domom na Kopah na Pohorju. Bilo je to 5. marca okoli 22. ure, ko se je D.Š. v pretepu lotil kar treh občanov in enemu izmed njih Glosirana črna kronika nCDOIflKIIIYO finnoynnin Eno izmed v zadnjem času precej pogostih kaznivih dejanj na Koroškem je tudi kršenje nedotakljivosti stanovanja. To preprosteje povedano pomeni, da nekdo nepovabljen - nasilno ali kako drugače - vstopi v neko stanovanje in se iz njega tudi na poziv lastnika stanovanja ne želi umakniti. Običajno mora lastnik celo poklicati policijo, do njenega prihoda pa trpeti tudi nadlegovanja ali izzivanja in žalitve. Včasih celo nasilje. Najpogosteje naredijo takšno kaznivo dejanje nekdanji zakonci, ki se ne morejo sprijazniti z ločitvijo in ustreznimi sklepi sodišč. Večkrat se dogaja tudi, da kdo sledi drugemu v njegovo stanovanje v nadaljevanju prepira in tam z njim celo fizično obračuna. Najbolje je zatorej stanovanje ali objekt primerno zaščititi, zamenjati ključavnice itd. Na naši sliki iz arhiva UNZ Slovenj Gradec vidimo posledice kaznivega dejanja kršenja nedotakljivosti stanovanja v Radljah ob Dravi. povzročil posebno hudo telesno poškodbo. Prav zares nič kaj obetavna napoved koroške pomladi. • mn cn ic Prvi vedreje zasukani primer iz policijskih zapisnikov tega obdobja je morebiti povezan z letošnjim dnevom žensk. Prav na dan osmega marca je morala neznanega storilca popasti huda sila, da svoji izvoljenki kupi šopek rož. Denarnica je bila prazna, kar pa ga ni ustavilo. S silo je odstranil zgornji del garderobnih omaric v obratu strojev Slovenskih železarn na Ravnah. Plen je bil tolikšen, da pri sedanjih cenah rož ni zadostovalo več kot za kakšno vrtnico. Nasilni ljubimec je namreč iztržil le dvakrat po 1000 tolarjev. Istega dne je svoje presenečenje doživel tudi I.G., ki je z delovnim strojem -kopačem delal v strugi reke Meže pri Dravogradu. Namesto na šopek rož, kar bi bilo za osmi marec nekaj povsem običajnega, je v globini dobrega metra naletel na topovsko granato, kalibra 110 milimetrov, verjetno iz druge svetovne vojne. Z izstrelkom se je potem pozabaval pirotehnik dravograjskega štaba civilne zaščite. • mečni V noči šestega marca je morala biti v okolici Radelj prav zares močna megla in spet je nekdo občutil veliko silo. Neznani storilec je namreč na parkirišču pred blokom na Partizanski cesti v tem kraju z vozila E.S. odtujil komplet dodatnih luči meglenk z ohišjem. “Uzela ga magia”, bi to povsem kratko komentiral moj prijatelj "bife-džija" Miran, ki zadnje dni za daljše izjave nima več časa. Morebiti tudi zaradi megle se je v gozdu na Goriškem vrhu izgubil J.O. V gozdu, ki ni njegova last, si je namreč naredil okoli 10 kubičnih metrov drv. Za to dejanje je sicer imel dovoljenje lastnice gozda, vendar na drugem kraju. Povzročil je za okoli 13.000 tolarjev škode. Lastnica gozda ima pravzaprav srečo. Ce bi se J.O. še bolj izgubil, bi si svojo pot iz gozda lahko celo izsekal. Škoda bi bila potem veliko večja! • RCKORDCR Tale zadeva sicer ne sodi povsem med zabavneje zasukane, pa je vendarle skorajda smešna. Tokratni rekorder, ki so ga ujeli vinjenega na cesti, je M.K. iz Dravograda, ki je imel v krvi kar 3,27 promile alkohola. S seboj je (vijugal) vozil celo otroka, kljub prepovedi pa je z vožnjo nameraval nadaljevati in je končal v policijskem bunkerju. Neznani storilec pa 26.2. kot kaže, ni imel več dovolj svoje lastne ENERGIJE, pa si je šel ponjo v garažo podjetja ENERGETIKA D.o.o. Od tam je namreč odtujil kolo z motorjem in se odslej vozi s tujo ENERGIJO. Ko ga bodo organi prejeli mu bodo bržčas ENERGIČNO podkurili s svojo ENERGIJO. T.l. SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM RAZPIS ZA PRIZNANJA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 1994 Komisija za odlikovanja in podeljevanje priznanj Občine Ravne na Koroškem s tem razpisom zbira predloge za podelitev občinskih priznanj v skladu z Odlokom o priznanjih občine Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/80, 4/90) za dosežene uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, obrambe, varnosti in drugih področij življenja in dela v občini Ravne na Koroškem. L Nagrade in priznanja se lahko podelijo posameznikom, skupinam ljudi, podjetjem, zavodom, skupnostim, društvom, političnim organizacijam in organom. II. Predlog za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, Skupščina občine in njeni organi, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, politične organizacije ter druge skupnosti in društva. III. Pisne predloge je treba predložiti Komisiji za odlikovanja in podeljevanje priznanj občine Ravne na Koroškem do vključno 10/4 1994. Predlog mora vsebovati podatke o predlaganem kandidatu in utemeljitev, iz katere bo razvidno delovanje in uspeh kandidata. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA IN PODEUEVANJE PRIZNANJ Štefan Keber Zanimivosti KEM. SIMBOL ZA GUBA NA ALUMINIJ OBLEKI MESTO V ČLOVEK V BOTSVANI RANI DOBI IME SIMBOL ZA PUBLICIST-NEZNANCA KE ŠUKLJEVE DOMAČE ŽENSKO IME JUNAK PRED TROJO BREZBO- ŽNIK1 AT1ŠKI HEROJ Fiz. ENOTA ZA DELO POSEBNA ZNAMENI- TOST. POMEM- BNOST ZDRAV. USTANOVE Z AMBULAN- TAMI MESTO NA VELIK KOS HRVAŠKEM. ZNANO POHIŠTVA PO VELIKI BITKI PROTI TURKOM EISEN- HOWER ŽIVILSKI POKLIC KOMA, KI PRINAŠA RUMENO MRZLICO ŠVICARSKI NARODNI JUNAK WILHELM MESTO V ZAMBIJI ATOM Z ELEKTRIČNIM NABOJEM KREDITNA BANKA CELJE AVTOR KRIŽANKE F. NOVAK ANTON AŠKERC NASLOV PESMI VALENTINA VODNIKA KRAJ POD KIJ.IMAN-DZAROM KITAJSKI VODITELJ ZE DONC RIBONU- KLEINSKA KISUNA PREBIVAL- AFFUSKE DRŽAVE SLOVENSKI KRAJ OB SOTLI PRIPADNIK GERMAN- SKEGA PLEMENA LJBOKOV. M. IME GRŠKI OTOK UCENEC, POSNE- MALEC PEVEC PESTNER VZDRŽEK PRI JEDI PUSTOTA. MRAČNOST IME OPERNEGA PEVCA DAR I ANA MARKO OKORN JEZERO V TURČIJI SRBSKO MOŠKO IME VEZNIK l IŽEVO GANJE PISNI PREIZKUS ZNANJA POKUC V TEKST1L-STVU BARVA IGRALNIH KART SARAJEVSKI PESNIK. JOSIP OSNOVNA KOLIČINA, S KATERO PRIMERJAMO MERJENO KOLIČINO -----------ZANIMALO VAS BO--------------- POŠTA V MEŽIŠKI DOLINI Ni naključje, da je Ravne pred leti dobilo telefonsko omrežno skupino 0602 za celo Koroško, saj je poštna tradicija v Mežiški dolini kar bogata. Mežiška dolina je že pred 130 leti dobila poštno povezavo s svetom preko Velikovca, prvi poštni urad, to je poštno ekspedicijo, pa so dobili na Prevaljah 5.7.1863, to je takrat, ko je skozi Prevalje tudi pričel voziti vlak. S Prevalj pa so v teh letih s postiljonom vozili pošto na Ravne, v Mežico in Črno. Telegrafski sistem Morse je poštni urad Prevalje dobil pred 120 leti in zanimivo - natanko pred sto leti je posle na telegrafski postaji Prevalje opravljal zasebnik. Drugi so v Mežiški dolini dobili pošto v Črni, to je 1.7.1871, na Ravnah pa je pošta nastala leto pozneje. Obe pošti sta bili nedržavni, ustanovilo pa ju je Trgovsko ministrstvo na Dunaju na predlog Poštne direkcije v Gradcu. V Mežici dobijo poštni urad leta 1875, poštno zvezo pa imajo s kočijo preko Pliberka. V tej kočiji je bilo tudi prostora za šest potnikov. Leta 1918 pa je bila za južno Koroško in tako tudi za vse pošte v Mežiški dolini uvedena slovenska poštna uprava pod vodstvom Poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Vse pošte so dobile slovenski žig in možnost uradovanja v slovenskem jeziku, vendar pa so uporabljali tudi žige, kjer je bila poleg latinice tudi pisava v cirilici. Razumljivo, takrat smo namreč živeli v kraljevnini SHS... SUETUJE MIRO PIRTOUSEK RASTETA Danes so gospodinje, ki še pripravljajo pašteto, dokaj redke. Ker ne poznajo načina priprave in so prepričane, da je s to jedjo ogromno dela, se je niti ne lotijo. Prav tako je res, da je danes v trgovini velika in pestra izbira paštet. Toda doma pripravljena pašteta prekaša vse industrijske izdelke. Za izdelavo paštet porabimo obreznine, kose raznega pečenega in kuhanega mesa, jetra, šunko ipd. Paštete lahko kuhamo in pečemo. Ni pa več nujno, da to opravimo v posebnih modelih, zadostuje že glinena ali plitva emajlirana posoda, v kateri pašteto spečemo in je ne kuhamo. Jetra in čebulo narežemo na tanke rezine. Čebulo opražimo, da postekleni na masti, dodamo jetra JETRNA PAŠTETA 40 dag jeter 20 dag slanine 15 dag čebule 5 dag masla 2 jajci moka, 2 del juhe, solv poper, muškatni oreh, timijan in majaron. m narezano slanino ter prepražimo, ohladimo m dobro zmeljemo. Posebej penasto umešamo maslo in jajca, dodamo začimbe po okusu, solimo, dodamo žlico moke in v tako nastalo maso dodamo pražena zmleta jetra, kostno juho in dobro premešamo. Pomaščeno posodo napolnimo s pašteto in v pečici pečemo eno uro pri 150 stopinjah. Ko je pašteta pečena, jo ohladimo in postrežemo. ŠUNKINA PAŠTETA Svinjsko meso in slanino narežemo na majhne 25 dag šunke, koščke in prepražimo na stekleno praženi čebuli. 25 dag pustega sv.mesa, 15 dag slanine,čebula^ žemlja, peteršilj, sol, poper, m.oreh in majaron. Maso ohladimo in dobro zmeljemo, dodamo začimbe ter dobro premešamo. Tako pripravljeno pašteto položimo na dno i —i—;------- - tanko narezane nazadnje plast ______ _ _____ lieto meso. Pašteto pečemo v pečici 45 minut pri 150 stopinjah. uko pripravljeno pašteto poio; pekača, prekrijemo s plastjo t; sunke, zopet dodamo pašteto in šunke. Na vrhu mora biti zmleto Da se pašteta ne pokvari, jo zalijemo s svinjsko mastjo in spravimo v hladilnik. Tako pripravljeno pašteto postrežemo z rženim kruhom. IJMANT HOTEL MERX d.o.o. Naša ponudba: O nočni klub: od 20°° do 300 zjutraj o vsako soboto ples z ansamblom DUO DAY o v restavraciji vam postrežemo: • z okusno hrano ■ z velikim izborom pijač ■ z ekskluzivnim češkim pivom BERNARD Telefon: 0602 - 23 - 861, 20 - 750 partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 OPREMA SLOVENJ GRADEC V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a 0602/44-185, 41-144 068/21-674 nojnižje možne cene oblazinjenega pohi/tva in ugodni kreditni prodajni pogoji O 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero PREPIH TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD v sodelovanju z Inženiringom d.o.o. DRAVOGRAD M M i \S< M 4 I I Sl I4MIII I N T B A B E R K l l i l VI Objekti bodo locirani južno od magistralne ceste Dravograd - Mednarodni mejni prehod Vič. Zemljišče spada v ureditveno območje naselja Dravograd in je po srednje in dolgoročnem planu občine Dravograd opredeljeno za izgradnjo objektov javnega in poslovnega značaja. Na razpolago je ok. 17.000 m2 stavbnega zemljišča, ki je pretežno komunalno urejeno in je v lasti TGP KOŠENJAK Dravograd. Celoten kompleks je zasnovan kot površina s štirimi prostorsko ločenimi, vendar vsebinsko povezanimi in soodvisnimi področji: Področje I Površina, namenjena za izgradnjo osnovnega poslovnega objekta s prostori za turistično-gostinske in obrtno-storitvene dejavnosti, trgovske lokale, banko, zavarovalništvo, predstavništva, advokature, zaprte športno rekreativne prostore itd. Področje II Površina, namenjena izgradnji zunanjih parkirišč, dovoznih poti, pešpoti, ceste in križišča. Področje III Izgradnja najsodobnejšega bencinskega servisa s spremljajočim programom. Področje IV Izgradnja otroškega in športnega igrišča, rezervat za bodočo zaprto športno dvorano. Celotni kompleks je zasnovan tako, da je možna izgradnja v več fazah, odvisno od števila investitorjev oz. njihovih programov. Predviden pričetek izgradnje je v mesecu maju 1994, projekt pa naj bi bil končan v 10 - 12 mesecih. Vsem interesentom za sodelovanje pri gradnji POSLOVNO ŠPORTNEGA KOMPLEKSA TRABERK DRAVOGRAD so dodatne informacije na voljo pri direktorju TGP Košenjak Dravograd, Antonu VRTIČU. Vabimo vas, da se osebno oglasite ali pokličete po telefonu št. 0602-83073.