Glasilo Osvobodilne fronte okrgja TrbovJJb 'jf Leto L Solata, 24. aprila 1948 I. Zasedanje novoiz voljnega okrajnega Ljudskega odbora Trbovlje Na zasedanju je bil sprejel odlok o pellefnem planu za razvoj lokalnega gospodarstva OLO Trbovlje v letih 1947 do 1951 V nedeljo dne 11. 4.1918 sc je vršilo J Trbovljah I. zasedanje okrajnega LO za Trbovlje. Zasedanju je prisostvovala poleg tov. poslancev, zastopnikov množičnih organizacij tudi minister za komunalne zadeve tov. Lidija Senljurčcva, katera je v imenu Vlade LRS pozdravila odposlance, posebno pa še v imenu predsednika vlade LRS Mihe Marinka. Zasedanje je otvoril uajstarojši poslance tov. Fcrluga Ferdo, kateri je poudaril veliki pomen zasedanja in prečilal Ukaz Prezidija ljudske skupščine LRS o sklicanju prve seje. l'o izvršenih formalnostih in prisegi odposlancev jc bil izvoljen nov izvršilni 'odbor s prodsednltom Ribič Lojzetom rta čelu. Pod|>rc(1sednk je Burkcljc Viktor, tajnik pa Sorn Ivan. Člani so: Kožuh Milan, Korimšek Alojz, Narad Ivan, Goršek Ernest, Verdaj Ferdo, Ferhiga Ferdo, Brun Janko, Eberl Jože, Zvonar Miha in Ludovika Franc. Po izvolitvi novega 10 jc podal predsednik Ribič Lojze poročilo o delu okrajnega LO od osvoboditve dalje. Tov. predsednik se je kritično dotaknil delovanja skupščine po osvoboditvi. Vkljub temu, da je bilo na eni strani delovanje okrajnega LO zadovoljivo, se je pokazal tudi ncusi>ch; ki pa je bil posledica krize, rasti okra jnega in ljudskih odborov. V 11-članskcui 10 se jc izražala premala aktivnost, kakor tudi pri ostalih članih OLO. Okraj Trbovlje je pretežno industrijski in je samo */t prebivalcev vključena v kmetijstvu. Kmetijstvo Kljub temu, da je okraj industrijski, se je kmetijski službi posvečalo Vse premalo paznjc. Kmetijski referent jc bil večinoma le slafisličar in administrator ter se jc zato izgubljal v drobnem delu. Da sc to popravi, bo treba uslužbenec, ki so na tako Važnih mestih, osvobodili pisarniškega dela in jim omogočili stik z življenjem na praktičnem del n. V tem primeru mora bili kmetijska služba povezana z okrajno poslovno zvezo rn kmetijskimi zadrugami, s katerimi bodo skupno reševala'vprašanja, ki obravnavajo donosnost zemlje, izbiro semen, pospeševanje živinoreje in borilo proti rastlinskim in živalskim znjedalcem. Lokalno gosp odarstvo Premajhno posvečanje skrbi IzVr-snega kakor tudi plenarnega OLO zadevam za komunalno gospodarstvo, ff* ustanavljanju lokalnih |>odjelij, ki "J morala biti močan vir dohodkov v Okrajnem proračunu, jc potrebno kri-n * P‘*^cga produktivnega podjetja 08 žalost še nimamo. Imamo sicer okrajni magazin, avtoprevoznišlvo, gradbeno podjetje in še nekatera druga uslužuostna podjetja, ki ne morejo dati osnove proračunskim virom, niti možnosti za ustvarjanje novih lokalnih podjetij. Zadnje čase sc jc sicer ukrenilo nekaj o tem vprašanju. Zamišljena jc postavitev dveh opekarn in konstrukcija potrebnih strojev iz lastnih virov. Trenutno se dela na raziskovanju glinišč. Naloga OLO in posebej odseka za lokalno industrijo že. (la posveti lokalnemu gospodarstvu največjo skrb. Obnova Ako bežno |>rcgktlamo nekatere uspehe v dobi 3-letnega poslovanja OLO, spada med te uspehe obnova jiodeželja, kjer nam je že uspelo obnoviti s pomočjo obnovitvenih zadrug preko (K)0/« v vojni opustošonih vasi: Razbor, Dole pri Litiji, St. Jurij pr'1 Kumom, Izlake, Mlinše itd. Brez dvoma jc tu mnogo pripomoglo prostovoljno delo, ki sO ga vložile fronlov-ske organizacije. Sicer ne bi bilo možno razmerje 1:5 in celo 1:7, ako primerjamo razpoložljiva sredstva vrednostjo dela. Pri obnovi šol smo dosegli 90®/« in sicer, 12 šol in 16 stanovanj za Učiteljstvo. Trgovina in preskrba Med uspešno delo štejemo tudi vpo-slavitcv široke državne trgovske mreže v Trbovl jah, Zagorju, Hrastniku in Radečah, kjer so postavljeni okrajni rudniški in tovarniški magazini. Postavljenih je tudi 17 kmetijskih zadrug, ki so po decentralizaciji samostojne, in je samo 5 KLO brez zadrug. S tem sta danes državni in zadružni sektor sposobna vršiti distribucijo zajamčene preskrbe in izvrševali nove gospodarske uredbe v vezi z vezanimi cenami in prostim trgom, brez onih privatnih trgovcev, ki so se kot špekulanti s kaznivimi dejanji sami izločili iz trgovske mreže, čeprav jc ta trgovska mreža še mlada, zmaguje svoje naloge brez večjih motenj. To nam dokazuje okrajni magazin, ki ima dobro organizirano podjetje in sposoben kader. Slabše je stanje v kmetijskih zadrugah, ki nimajo trgovskega in knjigovodskega kadra. Da odpravimo tc tcŽKoče; so bili organizirani, tečaji za poslovodje, knjigovodje in za gospodarske pomočnike. kamor smo poslali 89 mladih ljudi. Petletni plan Naš jKsllctni plan je republiški in z njim tudi del celotnega gospodarstva Jugoslavije. Petletni plan okraja šc od daleč ne obsega vsega gospodarskega ustvarjanja v našem okraju. Plan obsega ca 131,374.000 din. Osnutek okrajnega petletnega plana je rezultat mnogovrstnega študija in razgovorov med OLO in komunalnim ministrstvom. V njem so upoštevane potrebe po prioritetnem redu v skladu z možnostjo dobave po količini in v času z možnostjo izvedbe. Razumljivo je, da s tem sprejetjem našega plana to delo še ne bo popolno. Zahtevalo pa bo nadaljnji študij tekom njegovega razvoja, kar bo narekovalo nenehna izboljšanja, če upošlevamo IKistavke plana, ki bo danes sprejet, r....t~ j RlWč Lojze, novi predsednik OLO Trbovlje, borec zia pravice delovnega ljudstva bodo imeli veliko korist tudi kmetje, vkljub temu kakor sem že omenil, da jc naš okraj pretežno industrijskega značaja. Najznatnojšo podporo pa ima kmet v pomoči pri gradnji zadružnih domov. Trenutno sc gradijo na 10 krajih. Do sedaj zbrani gradbeni material, denar in že vloženo prostovoljno delo je cenjeno na preko 2 milijona dinarjev. S tem so udarjeni prvi temelji gospodarske obnove in kulturne preobrazbe naše vasi. Pred vse te naloge jo postavljen tudi novi OLO z novimi ljudmi ki so se utrdili v svojem delu in praktično dokazali s stvarnim delom. Takoj nato jc lov. Kožuh Milan., član IO in predi«, sednik planske komisije prečilal petični plan okraja. Referatom tov. predsednika in tov. Kožuha Milana jč sledila živahna razprava vseh navzočih poslancev, ki so vsi izjavili, da bodo glasovali za plan. Zaključno besedo je imela tov. Lidija Šen tj ure, minister za komunalne zadeve LRS, ki jc v uvodu prav posebno poudarila pomen sprejetja prvega petletnega plana. Mi ne smemo pojmovati izglasovanega plana kot oviro, je dejala lov. minister, ampak ga moramo sprejeli res kot plan. Prilagoditi ga moramo konkretnim potrebam. Ko mi sprejemamo okrajni plan, ga sprejemamo v okviru tistega zneska ki ga mi danes predvidevamo, da ga bomo lahko dosegli. Mi bomo z našim dobrim lokalnim in republiškim gospodarstvom zgradili finančna sredstva za to. da bomb Življen jske pogoje našega delovnega človeka lahko izboljšali. Drugo, kar je in morda ni tesno povezano z izvajanjem petletnega plana, ampak karakteristično za vas, so razno govorice, katerim tako radi gotovi nasedajo. Troha je v tem pogledu spopasti sc s staro miselnostjo in posvetiti vprašanju neresničnih govoric več pozornosti. Mi gradimo socializem, to jc nov družbeni red! To jc nova hiša in če sc hočemo V to hišo vseliti, jo moramo najprej zgraditi I Čo hočemo izpolnjevati planj potem jc razumljivo, da se moramo z nujnostjo poprijeti dela ne pa praznega govoričenja in klepetanja. Tov. minister je nato poudarila vprašanje mladine v revirjih, da je treba, (ia množične organizacije, kakor tudi mladinska, posvetijo več pozornosti mladini, katera mora postati nosilka tistih tradicij, ki izvirajo iz naših revirjev od 1. 1919, iz vrst katerih so izšli tako odlični borci kot predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko in ostali. Tov. predsednik jc na zaključku poudaril, da ho za izvrševanje plana treba vsestranske pomoči in le na ta način, če bo okrajni LO kot celota nosil vso odgovornost, nam je garancija pri iskanju novih virov surovin za nova lokalna podjetja Ln s tem bomo dosegli ali pa še presegli plan. 27« aprila vsi na Dale pri Otiji Prvi zadružni dom v našem okraju je pod streho Na dan 27. aprila ho na Dolah pri Litiji svečana predaja prehodne zastavice. Sodelovalo ho kulturno umetniško društvo »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj, s petjem recitacijami in godbo. Člani osvobodilne fronte pohitite ta dan na Dole pri Litiji, da bomo manifestirali k 7. obletnici OFj in delovnemu ljudstvu iz Dol k njihovemu uspehu« štev. fc ] ' ■ ■« PETLETNI PLANI “ RAZVOJA NARODNEGA GOSPODARSTVA OKRAJA TRBOVLJE V LETIH 1947-1951 Na podlagi 91. člena in 1. odstavka 92. člena Ustave Ljudske republike Slovenije v zvezi s 1 .odstavkom 37. člena Splošnega zakona o Ijud-ekih odborih, izdaja Okrajni ljudsski odbor Trbovlje na svojem 1. rednem zasedanju okrajngea ljudskega odbora dne 11. aprila 1948 O PETLETNEM PLANU HA RAZVOJ NARODNE G,A GOSPODARSTVA OKRAJA TRBOVLJE V LETIH 1947—1951 kovinarstvo v okviru zveznega plana. Z investicijami v prometu »e bo razvil lokalni osebni ln tovorni promet, posebno z Izboljšanjem cestnega omrežja. Razvoj v okraju ne bo vakloden, če ne posvetimo posebno skrb napredku nadih vasi. Z rekonstrukcijo kmetijstva, ki je odraz uspeha naSe Industrije, bomo omogočili in utrdili kmetijsko zadružništvo. Zadružništvo na vasi bo tisti osrednji temelj, ki bo nosilec kulture In napredka naše vasi. Danes še obstoja razlika med mestom in vasjo, toda zaostalost moramo postopno z našim dolom ukiniti. Ta naloga, naloga ljudskim odborom, da organizirajo na vasi vrsto akcij, ki jih bo vodila Osvobodilna fronta in ostale množične organizacije ter zadruge. Tako bodo ljudski odbori na vasi organizirali kratkotrajne tečaje lz panog kmetijstva, predavanja, filmske predstave, akcije za. popravo cest ln regulacije. Posebna pažnja pa bodi zgraditvi zadružnih domov povsod tam, kjer so dani pogoji. V zadružnih domovih bo osredotočeno vise dolo na vasi. Domovi bodo Izhodišče pravilnemu usmerjevonju dola na vasi in preoenovi v poljedelski obdelavi. Naš plan predvideva Visok dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Ustvaritev te ravni je v živi in pravilni bi ar govnd zamenjavi med deželo ln mer stom. Pospešen razvoj lokalne Industrije ln dvig njene produkcije bo omogočil zalaganje podeželske trgovske mreže z orodjem, čevlji, obleko, stroji. Uspešno delo podeželske zadružne odkupno-zbirs 1 ne mreže, bo omogočilo mestnim prodajnim mre- žam in a tem delavstvu, nabavo predmetov kmetijske proizvodnje. Z Izdelki naših obrtnikov, z uslu-gatml in gradbenim materialom, bodo omogočene novogradnje zadružnih domov, kakor tudi gradnje ostalih potrebnih gospodarskih ln stanovanjskih etavb no, vasi. Okrajni petletni plan, ki predstavlja v Izvajanju vsebine znaten korak naprej v naši gospodarski zgraditvi, bo dal nove rezultate uspehov Izkoriščanja vseh materialnih zmožnosti in Iznajdljivosti. Dosedanje delo naših ljudskih odborov, Osvobodilne fronte ln množičnih organizacij, njih delovni polet, delo naših delavcev, kmetov, zadrug in obrtnikov to so jamstva, da bo naš prvi petletni plan v celoti Izveden. Ustvarjeni so vsi organizacijski In materialni pogoji, da preide tudi okraj Trbovlje v ptentsko gospodarstvo. Okrajni odbor Trbovlje je v okviru republiškega plana ter s pomočjo vlade LRS pripravil vse organizacijske pogoje za izvajanje plana, zato sprejema okrajno skupščina okraja Trbovlje petletni plan in si pri tem postavlja sledeče osnovne naloge: 1. Krepiti ln razvijati socialistični sektor gospodarstva. 2. S pomočjo vsestranskega razvoja lokalnega gospodarstva ustvariti dodatne materialne vire za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva V državnem, zadružnem In privatnem sektorju gospodarstva. 3. Dvigniti a povečanim blagostanjem delovnega ljudstva kuhtumo-proevetno raven prebivalcev mesta, industrijskih naselij In naših vasi. I. DEL Okrajni ljudski odbor Trbovlje bo investiral v polletnem planu Od lega bo investiral v proizvajalne panoge ali 27 «/o. in to: 1. Elektrifikacija 2. Industrija gradbenega materiala 3. Lesna industrija 4. Tekstilna industrija 5. živilska industrija G. Gradnje (nabave slrojcv) 7. Poljedelstvo 8. živinoreja 9. Sadjarstvo 10. Zaščita rastlin 11. Zaščita živine 12. Vzgoja in nega gozdov 13. Kmetijske melioracije Za oslalc družbeno koristne panoge, to je za darda ljudstva, bo investiranih 05,895.000 din ali 1. Vzdrževanje komunalnega gospodarstva Z Vodovodi 3. Kanalizacija 4. Upravljanje stanovanjskih poslopij 5. Cestni promet 6. Ceste 7. Odkup 8. Kulturno in prosvetno udejstvovanje 9. Socialno skrbstvo 10. Fizkullurno udejstvovanje 11. Gostinstvo IZ Turizem 131,374.000 din 35.479.000 din 2.494.000 din 0,100.000 din 1.200.000 din 8.500.000 din 12.280.000 din 3.330.000 din 190.000 din 950.000 din 80.000 din i 25.000 din 30.000 din 100.000 din 200.000 din dvig življenjskega slan- 75»/«, in io: 8.540.000 din 10.095.000 din 2.200.000 din 11.000. 000 din 4.500.000 din 0,170.000 din 3.500.000 din 29.100.000 din 290.000 din 1.250.000 din 15.000. 000 din 1,250.000 din Naloge petletnega plana 1. člen , UVOD ' V najtežjih dnevih zgodovine jugo-sdovansklh nlrodov, v mraku sramotnega aprilskega zloma stare in trhle Jugoslavija leta 1941., se je naše ljud-Htvo na poziv Komunistične partije strnilo v čvrste borbene vrste, prežete s patriotizmom. Pričela se je velika ln slavna borba proti okupatorju in vsem domačim Izrodkom. Plod nar rodno osvobodilne borbe je bila popolna zmaga. Zrušeni so bili okovi tujčevega jarma, izkoreninjeni domači izdajalci, razbita vsaka možnost nadaljnje kapitalistične eksploatacije delovnega ljudstva. Prejšnji državni aparat je bil popolnoma razbit. Utrdili smo ljudsko oblast, v bojih ojeklenili naft0 slavno JA ter skovali med našimi narodi večno bratstvo in enotnost. Slovenija Je postala svobodna, enakopravna republika v mogočni državni zgradbi FLR Jugoslavije. Ta velika zgodovinska zmaga izbojevana pod vodstvom Komunistične partije in Osvobodilne fronte je omogočilo^ da ai gradimo državo * tako politično in gospodarsko ureditvijo, ki Je garant boljše bodočnosti našega delovnega ljudstva. Narodno osvobodilna borb* Je imela vsepovsod resnično demokratični značaj. Zato je zedinila vse delovne stoje našega ljudstva ln s tem ustvarila temeljno družbeno Slo, ki nosi dano« vse napore v obnovi naše dežele in pn utrditvi narodnega gospodarstva. Blagostanje delovnega ljudr stva bomo dosegli le ob čvrstem obče-ljudHkom socialističnem sektorju gospodarstva. Kapitalistično Imperialističnemu sistemu izkoriščanja človeka po človeku in naroda po narodu v naši deželi je konec. Z agrarno reformo, z zaplembo imovin« narodnih izdajalcev, z zgodovinskim zakonom o nacio-nalizlciji industrije In z nacionalizacijo bank smo ustvarili čvrste temelje socialističnemu gospodarstvu. Socioli-fltlčnli družbeni red, ki ga danes ustvarjamo s socialističnim načinom gospodarstva, moramo vztrajno in stalno krepiti, ker je edino poroštvo dviga življenjskega standarda delovnega ljudstva. »lina in neizprosna borba delovnih ljudi za svobodo je bila usmerjena k čimprejšnji osvoboditvi. Ta borbenost In požrtvovalnost ni pojenjala z vojaško zmago na bojiščih. Delovno ljudstvo zmaguje z isto doslednostjo in borbenostjo ob visoki razredni zavesti na bojišču sodalistično-gospodar-sko izgradnje države. Borba naših ljudi utrjuje nenehno svoj državni sektor gospodarstva, ga izpopolnjuj« in • tem dviga obče vire blagostanja. Obnova v našem okraju ln borba za zmago v dosegi produkcijskih planov nam živo potrjuje stalno borbeno tvornost naših ljudi. Ravno to je omogočilo, da je naša zvezna ljudska skupščina. FLRJ mogla sprejeti 28. aprila 1947 zaikon o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ V letih 1947—1951. Na osnovi tega Bokoma je sprejela naša republiška ljudska Skupščina petletni plan, ki bo V okviru zveznega petletnega plana preobrazil našo deželo s temeljno orientacijo — industrializacije in elektrifikacijo — iz agrarni: v industrij-*fco razvito deželo. V našem okraju so predvidene znatne investfci je s strani zveznega in republiškega petletnega plana. Na področju ljudskih odborov bomo v okviru petletnega okrajnega plana, ter na podlagi zveznega in republiškega petletnega plana učinkovito okrepili proizvajalne sile v vseh panogah našega gospodarstva. S predvidenimi investicijami, z mobilizacijo vseh notranjih materialnih rezerv, z dvigom poleta prostovoljnega dela, z Izkoriščanjem tehničnih pridobitev, z usposabljanjem kadrov, s samoinicia-tivo ln tekmovanjem koš obliko socialističnega dela, z Iskanjem vedno novih virov za razvoj produktivnih sil in ob nesebičnem delu nešh ljudskih odborov, masovnih organizacij, bomo v okviru okraja omogočili Izvedbo in prekoračenje petletnega plana, oko bomo vložili vse sile. Ob zavesiti, da se je treba boriti za izpolnitev planskih nalog vsak dan, vsako minuto, iščimo in mobilizirajmo vse ustvarjalne sile ln sredstva za dosego petletke. Zvezni, republiški in okrajni plani tvorijo celoto. Zato nam tudi vsak njihov del nalaga obvezo, da ga uresničimo Čimprej ln da bo rasla istočasno celotna gospodarska zgradba. Zato morajo dajati ljudski odbori konkretno pomoč vsem panogam planskega gospodarstva v naši Industriji, pri gradnjah, v prometu, v kmetijski proizvodnji, trgovini ter povsod, kjer ra bijemo za zmago. V nas mora biti zavest, da ljudje ustvarjajo plan z delom. Naš okraj, ki ima že sedaj močno industrijsko obeležje, ker Je tu razvito rudarstvo, gradbena, kemična, steklarska In ostala industrija, bo z novimi investicijami po zveznem, republiškem in okrajnem planu še po-jačal svoj industrijski značaj. Z izvar janjem okrajnega plana s- o razvila lokalna industrija ln bodo s tem izkoriščano še ostale materialne rezerve. Nadaljnje razvijanje industrije bo omogočilo tudi ostalim panogam, da ra uspešno razvijajo. To velja posebno za kmetijstvo, ki bo imelo na razpolago dovolj tehničnih sredstev za Obdelavo in mu bo s tem omogočena rekonstrukcija. Sočasno se bo razvijala in izpopolnjevala tudi obrtna proizvodnja. Investicije, ki bodo vložene po zveznem, republiškem in okrajnem planu v stanovanjske zgradbe, bodo omejilo pomanjkanje stanovanj ln sc bo s tem, da bodo zgrajena higienična stanovanja, dvignil življenjski standard naših ljudi. Ravno tako bodo investicije za zdravstvo, kinofikacljo, socialno skrbstvo, flzkulturo, povzročile znaten dvig kulturno-prosvetne ravni, zdravja ln telesne moči našega delovnega ljudstva. Osnovna naloga ljudskih odborov je dvig splošne življenjske in kulturne ravni ljudstva. Zato bomo skrbeli, da bomo skladno razvijali vse panoge lokal n« industrije, obrti ln ostalega gospodarstva. Razvijali bomo obrt, utrjevali in Izboljševali trgovsko in gostinsko mrežo, razvijali turizem, organizirali ekonomijo, izkoriščali lokalne vire surovin skrbeli za elektrifikacijo ter napeljavo vodovodnega omrežja, odpirali dnevne kope premoga, dvigali proizvodnjo apna in opeke. Na polju prosvete bomo skrbeli za razvoj ljudskih univerz, knjižnic, večernih gimnazij In šolstvo. Posebno se bo razvilo šolstvo z ustanovitvijo ekonomskega tehnikuma, in z osnovanjem specialnih šoj za rudarstvo ih Elektrifikacija 1 Osnovna naloga vsedržavnega petletnega plana je elektrifikacija in industrializacija dežele. Skladno s lo nalogo bomo na polju elektrifikacije povečali nizkonapetostno omrežje od 71 km v lelu 194G na 121 km ali za 70°/o v lelu 1951. Elektrificirala sc boomo proizvodnjo dvignili na 33.000 parov letne proizvodnje ali za 50°/o v letu 1951. 7. Na polju živilske industrije bomo postavili v Zagorju objekt modeme pekarne, ki bo s poznejšo namestitvijo električnih strojev služila polrebam mesta Zagorje in okolice. Predvidena kapaciteta 1000 kg dnevno. 3. člen Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo 1. Za dvig zaoslaloga kmetijstva bomo v sklopu zveznega in republiškega plana na področju našega okraja povečali površino orne zemlje od 4008 ha v lclu IMG na 4792 ha v lelu 1951 ali za 4 %>, kar bomo dosegli s krčenjem na relativnih gozdnih tleh ter delno z melioracijskimi-rcgulacijskimi deli (ca 30 ha). Povečati posejano površino z industrijskimi rastlinami od 20 ha v lotu 1946 na £1 ha v letu 1951 ali za lis«/« ter na račun istih zmanjšati površino žil za 8%>. Površino vrlnin od G14 ha v lclu 1940 zvišati na 715 lia ali za 11%> v lclu 1951. Površino krniskih rastlin osi G33 ha v lelu 194G povečati na 793 ha ali za 25«/o v lelu 1951. Dvigniti število sadnega drevja od 90.500 dreves v letu 194G na 98.500 v letu 1951 ali za 2%> ter za zaščito nabaviti potrebne škropilnice in kemikalije. Povečati uporabo umetnih gnojd od 25 vagonov v letu 1940 na 50 v letu 1951 ali za 100*/o. Pospešiti tehnični dvig in napredek kmetijstva z dobavo strojev, pri čemer naj služi kot vzgled modernega kmetijstva okrajno posestvo »Širjcc in ekonomije ljudskih odborov. Na posestvu »širje« uredili hleve in svinjake s kapaciteto 30 glav goveje živine in 40 prašičev. Zgraditi 4 sadne sušilnice, in sicer v Sv. Juriju, St. C.otardu, Praprotnem pri Hrastniku in Marnem s skupno letno kapacitclo 30 ton. Urediti Supo za kmetijske stroje v Sv. Juriju s površino IGO rn*. 2. Dvigniti živinorejo številčno in kakovostno mora biti ena izmed osrednjih nalog našega kmetijskega gospodarstva. V ta namen povečati število goveje živine od 7380 v lclu 1940 na 9020 glav v letu 1951 ter nabaviti 80 glav dobre plemenske živine do leta 1951. Povečati število konj od 1423 na 1700 v letu 1951. Povečati število ovac od 1511 na 2330 v lelu 1951. Povečati število prašičev od 6900 na 8070 ali 16®/« v letu 1951. Dvigniti Število in donosnost perutnine ter razširili gojitev kuncev in drugih malih živali. V ta namen ustanoviti 3 kokošje farme s skupno kapaciteto 1500 kokoši. Pri pojavu nalezljivih in kužnih bolezni živali izvršili obvezno cepljenje, in lo v strnjenih naseljih vsa vas. v raztresenih v krogu, da sc bolezen zatre. Prav tako je urediti konjaško službo ter skrbeli za pravilno ureditev mrhovišč. 3. Posebno pažnjo posvetiti gozdarstvu. Izvajati sečnjo gozdov na načine, ki v na j večji meri zagotavljajo prirodno pomlajevanje. Z investicijami pogozditi 10 ha goličav ler v prekoračenje dane površine mobilizirati široke delovne množice za masovno pogozdovanje. 4. člen Cestni promet 1. V svrho intenzivnega izkoriščanja avto-parka koordinirati avtomobilski in potniški promet ter v ta namen organizirali okrajno prevozniško podjetje. V izpopolnitev avto-parka podjetja nabaviti 2 tovorna 5 tonska avtomobila. Nabavili avtobus v Hrastniku s kapaciteto 40 potnikov in letnim prevozom 23.040 km in v Trbovljah s kapacitclo 80 potnikov ter 29.000 km letnega prevoza. Zgraditi 3 avlo-garažc, in sicer: V Hrastniku z 220 m® zazidane površine in 7 avto-mest. V Zagorju s 120 m* zazidane površine in 6 avto-mest. V Trbovljah s 100 m* zazidane površine in 7 avto-mest. 2. V petletnem planu pristopiti k rekonstrukciji cest. V ta namen zgradili na novo 9.5 km cest. in sicer na odsekih: Zagorje—Sv. Jurij. Zagorje—št. I .ambert. Rekonstruirati 29.5 km cest, in to na odsekih: Trbovlje—Dobovec. _ Hrastnik—Dol—Trojane. Jagnjenica—Svibno. Sv. Marko—Podmcja. PodLipovica—Borje. Skladno z zveznim in republiškim planom ter z mobilizacijo delovne sile zgraditi in regulirati moderno ceslo skozi mesto Trbovlje v dolžini 5 km. Na odseku Radeče—Sopola—Treska zgraditi podporne in oporne zidove v dolžini 100 m in višini G m. Postaviti 1000 m cestnih propustov z različnimi profili. Poleg navedenih de! izboljšali vse ceste od sedanje 00 °/« na 90 %> prometne sposobnosti. 5. člc-n Komunalno gospodarstvo 1. Vso pažnjo je obrnili našemu komunalnemu gospodarstvu. Za izboljšanje občutnega pomanjkanja pitne vode v naših krajih povečali vodovodno omrežje od 48 km v letu 1940 na 69.4 km v letu 1951 ali za 45»/«, in to: Zagorje 15 km, Dol pri Hrastniku 0.5 lem. St. Lamberl 0.9km, Trbovlje 0.4 km, Marno 0.3 km, Hrastnik 4 km in Vrhovo 0.3 km. Poleg obstoječih rezervoarjev zgradili 9 vaških rezervoarjev, od tega v naseljih: Čemšenik, Sv. Urh, Sv. Jurij pod Kumom, Dobovec, St. I.ambert, Dol pri Hrastniku, Breg, čimerno. 2. Za izboljšanje naše kanalizacije povečali omrežje od 6 km v letu 1910 na 9.35 km v letu 1951 ali za 55.8®/«, in lo: Zagorje 0.55 km Koka pri Zid. mostu 0.4 km I/>ke - Kisovec 1 km Trbovlje 0.9 km Hrastnik 0.5 km 3. Obstoječe omrežje cestne razsvetljave povečati v letu 1951 za 25 km ter razsvetliti ceste z nabavo potrebnih svetilk: Zagorje v dolžini 7.5 km Loke - Kisovec v dolžini 2 km Radeče v dolžini 2 km Hrastnik v dolžini 10.5 km I>ol pri Hrastniku v dolž. 3 km 4. Z investicijami in prostovoljnim delom uredili parke v naših centrih. 5. Zaščititi prebivalstvo pred prahom na cestah ter v la namen nabaviti škropilne avlomobilc, in to V Hrastniku in v Trbovljah enega. 6. Regulirati potok Roben v Hrastniku v dolžini 400 m. 7. Vskladili z regulacijskim načrtom center Trbovelj ter proslaviti pokopališče v Gabcrsko. Uredili prostor za novo jsokopališče v površini 5000 m* z investicijami 1,200.000 din. 8. Utrditi gasilstvo in z investicijami omogočiti nabavo gasilnega orodja. 9. V svrho higienske in zadostne preskrbe prebivalstva z mesom zgraditi klavnico v Hrastniku z letno kapaciteto 500 ton. Z adaptacijo klavnice v Zagorju zagotoviti 500 ton letne kapacitete, 10. Za boljšo preskrbo prebivalstva z mlekom povečati kapaciteto transportne posode za 150 hi in urediti moderno hladilnico. 6. člen Gradnje — stanovanja 1. Pristopiti z vso resnostjo k reševanju stanovanjske krize ter v ta namen v Trbovljah. Hrastniku in Zagorju obstoječo stanovanjsko površino 15.318 m® v letu 1940 povečati za 1360 m' ali 21 stanovanj, in to: Trbovlje 12 stanovanj, Hrastnik G stanovanj, Zagorje 6 stanovanj. 2. Za ncmolono in uspešno poslo- vanje okrajnega gradbenega podjetja, v svrlio ločnega izvrševanja planskih gradenj urediti z investicijami pisarniške in skladiščne prostore, nabaviti potrebno orodje. Z novogradnjo stanovanjskih prostorov za delavce in nameščenec podjetja s kapaciteto G družinskih stanovanj, šest samskih stanovanj, kuhinjo in menzo za 200 delavcev dnevno, bo dvignjen splošni življenjski nivo delavstva, zaposlenega pri gradbenem podjetju. 7. člen Socialno skrbstvo Vso skrb posvetili dclanczmožnim ler v »Dom onemoglih« v Loki pri Zidanem mostu povečali šlevilo postelj od 05 v lelu 1940 na 80 v letu 1951 ali za 23»/». 8. člen Fizkultura Za razvoj telesne vzgoje dovršili in uredili nogometno igrišče v Trbovljah in stadion v Hrastniku s površino ca 20.000 m* za 10.000 gledalcev. Urediti telovadnico v Radečah v površini 105 m* in v isto namestiti potrebno telovadno orodje. Nabaviti telovadno orodje za telovadnico v Trbovljah. 9. člen Turizem — gostinstvo 1. Dvignili turizem z ureditvijo novih planskih domov na znanih izletnih točkah Kumu in Mrzlici ter s tem omogočiti našemu delavstvu potreben in zdrav odmor. V ta namen zgraditi na Mrzlici kočo z 20 posteljami, na Kumu kočo s 23 posteljami, ne vštevši skupna ležišča. 2. Z adaptacijo gostinskih prostorov v Zagorju in z nabavo potrebnega inventarja povečati kapaciteto od 46 abonentov v lclu 1940 na 150 v lclu 1951. 3. Zgradili v Trbovljah moderen hotel s 40 posteljami in zmogljivostjo 300 gostov dnevno. 4. Zagotovili prebivalstvu kvalitetna vina, zato urediti založne ldcti. in to v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju s kapaciteto’ po 240 hi. Poleg navedenega zgraditi v Trbovljah moderno skladišče za živila. ki bo zadoščalo potrebam mesta. 5. Posvetili posebno pažnjo delav-sko-uslužbenskun menzam ter število istih dvigniti od 9 z 281 dnevnimi obroki v letu 1940 na 22 z 1500 dnevnimi obroki v letu 1951. Prav tako povečati število restavracij od 2 v lclu 1940 na 7 v letu 1951 ter na ta način zagotoviti našemu delavstvu in potujočim, izdatno in ceneno prehrano. 10. člen Kulturno-prosvetna dejavnost 1. Vso skrb posvetiti kulturno-pro-svclni ravni prebivalstva okraja. V, ta namen povečati število učilnic V osnovnih šolah, scdemlctkah in gimnazijah od 123 v lelu 1939 na 142 x lelu 1951. Med obstoječimi 30 osnovnimi šolami ustanoviti 4 scdcmletkc, in to: v Radečah, Hrastniku, Dolu pri Hrastniku in Zidanem mestu. l)o leta 1951 ustanoviti 9 domov »Igre in dela«. Zaceliti rano, ki jo jc zadal okupator kulturnemu slovenskemu narodu, obnovili 12 — v času okupacije poškodovanih osnovnih šol. in to: Čemšetuk, Dol pri Hrastniku, Dole pri Liliji, Izlake, Kolovrat, Št. Go-lard. št. Lambert. Sv. Planina, Znojile, čečc, šola Trbovlje II., osnovna šola Zagorje. V porušenem Zidanem mostu zgradili scdonilelko. Zgraditi novo šolo v Mlinšah. Z dozidavo gimnazije v Trbovljah povečali isto za 4 učilnice. Tako obnovljene in novograjcne šole bodo garancija 100 «/o udeležbe pouka šolo-obveznih otrok. 2. S široko mrežo tečajev in ustanov nenehno dvigati kulttirno-pro-svetno in stroškovno raven delovnega ljudstva. Organizirati na sedmih šolah tečaje za izpopolnjevanje osnov-no-šolskc izobrazbe. V Trbovljah, Hrastniku, Radečah in Zagorju - Toplicah organizirati obvezne slrokovno-nadaljevalnc šole. Ustanovili glasbeno šolo v Trbovljah s podoclscki v Hrastniku in Zagorju. F.noletno gospodarsko šoto v Trbovljah prcosuovali v gospodarski lehniktim. ki bo omogočil izobrazbo ludi dijakom sosednih okrajev. Organizirati v Dolu pri Hrastniku 3-mesečne tečaje za učence v gospodarstvu in v Trbovljah 3 mesečne knjigovodske tečaje. V Trbovljah in Zagorju organizirati večerne delavske gimnazije. V svrlio uspešnega pouka vajencev zgradili v Trbovljah vajeniški dom s 4 učilnicami za 100 vajencev. 3. Z investicijami in prostovoljnim delom obnoviti »Društveni dom« v Trbovliali s površino 1002 m* in 350 sedeži. Obstoječe liudske univerze v Trbovljah in Zagorju razširiti na Hrastnik in Radeče, Nabaviti aparaturo za ozki trak ter s tem nuditi prebivalstvu v krajih, kjer ni možnost obiska stalnih filmskih predstav, vzgojo in dvig kulture s pomočjo filma. 11. člen Zadružništvo V mestih in industrijskih tržiščih, v trgih in vaseh široko razviti zadružno misel in smisel zadružnega gospodarstva. V ta namen zgraditi iz notranjih materialnih in finančnih sredstev ter z delovnim poletom vseh frontnih organizacij 13 zadružnih domov, in to: •Dole pri Litiji, Sv. Jurij pod Kumom. Radeče, Zidani most, Pranret-no pri Hrastniku. Dobovec, Izlake, Čemšenik, Trojane. Mlinše. Loka pri Zidanem mostu Čeče. Marno Ti zadružni domovi bodo tvorili živo povezavo med centrom in višjo nudili hajprakli^nejšo izmenjavo kmetijskih in industrij proizvodov ler predstavljati .s svojimi tr«n~ klin poslovalnicami, skbnbščj, upravnimi prostori in prosvetnimi dvoranami. gospodarsko in ku'tur-o žarišče naselij. II, DEL 12. člen Razrez investicijskega plana 1947—1951 po osnovnih grupah, objektih, investicijah in rokih dovršilve. » Osnovna grupa Posamezni objekti oziroma dela Iiorto Oom-Sitve V plnnaikcm obdobju Proizvodnja In razdeljevanje električne sile Elektrifikacija Marno Elektrifikacija vasi Vrh Elektrifikacija vasi Zavine Elektrifikacija vasi Brezno Elektrifikacija vasi Vrhovo Elektrifikacija KLO Izlake Elektrifikacija KLO Cemšenik Elektrifikacija KLO Mlinše Elektrifikacija KLO Čeče Elektrifikacija KLO Breg Elektrifikacija KLO Dobovec Industrija gradbenega materiala Lesna industrija Tekstilna industrija Živilska industrija Poljedelstvo Sadjarstvo Zaščita rastlin Živinoreja Kmetijske melioracije iVzgoja in nega gozdov Gradnje (ceste) Gradbena podjetja Opekarna Zagorje Apnenice Zagorje Gradnja mizarskih strojnih objektov Trbovlje Tovarna konfekcije Zagorje Klavnica Zagorje Pekarna Zagorje Klavnica Hrastnik Skupaj , Skupaj , Skupaj . Supa za kmetijske stroje Sv. Jurij pod Kumom Nabava kmetijskih strojev Skupaj . Posestvo iširje« Mestna ekonomija Trbovlje Nabava škropilnic Skupaj , Nabava plemenske živine Posestvo »širje« — ureditev hlevov in svinjakov Zaščita živino Ureditev mrhovišč Osuševanje močvirja Pogozdovanje Skupaj 1949 1950 1949 1950 1950 1950 in nami njsko poslopje cščcncev delavcev 1950 1950 Višina, investicij V planskem obdobju v «tin 1947 1947 1947 1947 1947 1950 1950 1950 1950 1950 1950 68.958 33.758 148.271 41.333 25.404 650.000 250.000 706.270 250.000 70.000 250.000 1 • • • 2,494.000 1950 1951 4.050.000 2.505.000 1 t • ■ 6,100.000 1949 1,200.000 • ta 1,200.000 1951 8,500.000 • • t 1 8,500.000 1947 1951 1950 557.000 2.500.000 9.223.000 ata 12,280.000 1947 1951 50.000 140.000 • a ■ 190.000 1949 1949 60.000 20.000 • a a 80.000 1951 25.000 a a 25.000 1950 850.000 1948 100.000 • • a 950.000 1951 30.000 • a a 30.000 1951 200.000 • a a 200.000 1951 100.000 « a a 100.000 Okrajna cesta Trbovlje—Dobovec Okrajna cesta Zagorje—Sv. Jurij pod Kumom Okrajna cesta 11/190 Hrastnik—. Dol—Marno Okrajna cesta Zagorje—Cemšenik —Trojane Jagnjenica—Svihna Okrajna cesta Sv. Marko—Podmeja Sv. Katarina—Boben ___ Okraj, cesta Radeče—Sopota—Preska 1951 Okrajna cesta Podlipovica—Borje 1951 Okrajna cesta Zagorje—št. Lambert 1951 Okrajna cesta Trbovlje—Sv. Marko —Hrastnik 1951 ©krajna cesta Trbovlje 187 v km 13, 11. 10. 500 1951 Skupaj . , , Okrajno gradbeno podjetje Trbovlje 1947 a) Postavitev skladišča in upravnih prostorov b) Stanovanjsko Skupaj , , , Nabava avtobusa Hrastnik 1947 Nabava dveh tovornih avtomobilov 1951 1949 1949 iitiuciva UVUI1 Lir YUl Ul 11 čl V IU111U1/11U’ Postavitev garaže Hrastnik Postavitev garaže MLO Trbovlje 600.000 1.830.000 470.000 700.000 300.000 300.000 400.UU0 270.000 800.000 200.000 300.000 6.170.000 358.794 1,471.206 1.500.000 3.330.000 400.000 900.000 800.000 800.000 Osnovna grupa Odkup Gostinstva Turizem Upravljanje stanovanjskih poslopij Vodovodi Kanalizacija Vzdrževanje komunalnega gospodarstva Kulturno h* prosvetno udejstvovanje Posamezni objekti oziroma dela “fes* nSSa&j! v«r Postavitev garaže KLO Zagorje Nabava avtobusa Skupaj , Sadna sušilnica Hrastnik Sadna sušilnica Sv. Jurij Sadna sušilnica Št. Golard Ureditev založne kleti Hrastnik Ureditev založne kleti Zagorje Ureditev založne kleti Trbovlje Okrajni magazin Trbovlje —- odsek za mleko Skladišča za živila v Trbovljah 1950 800.000 1950 800.000 i. . 4,500.000 1948 90.000 1948 70.000 1948 70.000 1949 200.000 1949 200.000 1949 200.000 1949 598.000 1951 2,072.000 Vodovod Dol pri Hrastniku 1947 Vodovod Cemšenik - Razbor 1947 Vodovod št. Lambert 1948 Vodovod Dobovec 1948 Vodovod Hrastnik 1951 Vodovod Zagorje 1951 Vodovod Trbovlje 1948 Vodovod Vrhovo 1951 Zgraditev vaških rezervoarjev v naseljih: Sv. Urh, Sv. Jurij, Dobovec, št. Lambert, Dol pri Hrastniku, Breg in Cimcrno 1951 Vodovod Marno 1949 Skupaj , . Kanalizacija Trbovlje 1950 Kanalizacija Zagorje 1950 Kanalizacija Hrastnik 1950 Kanalizacija Loke-Kisovec 1960 Kanalizacija Loka pri Zid. mostu 1951 Skupaj , » Cestna razsvetljava Loke-Kisovec 1950 Cestna razsvetljava Zagorje 1951 Cestna razsvetljava Hrastnik 1951 Cestna razsvetljava Radeče 1951 Cestna razsvetljava Dol p. Hrastniku 1951 škropilni avto Hrastnik 1951 škropilni avto Zagorje 1950 Regulacija potoka Boben—Hrastnik 1951 Prestavitev pokopališča v Trbovljah 1951 Ureditev parkov v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Radečah 1951 Nabava gasilnega orodja 1951 Kemična čistilnica 1950 Skupaj . • šola Zidani most — novogradnja 1950 šola Mlinše — novogradnja 1951 šola Cemšenik — obnova 1948 Šola Dol pri Hrastniku — obnova 1947 Šola Dole pri Litiji — obnova 1949 šola Izlake — obnova 1949 šola Kolovrat — obnova 1948 šola št. Gotard — obnova 1949 Šola št Lambert — obnova 1948 šola Sv. Planina — obnova 1949 šola Znojile — obnova 19-19 šola Ccče — obnova 1948 šola Trbovlje II — obnova 1948 Šola Zagorje — obnova 1949 Gimnazija Trbovlje — dozidava 1950 Učila 1951 Društveni dom Trbovlje 1950 Ekonomski tehnikam Trbovlje 1950 Vajeniški dom Trbovlje 1951 Nabava aparature za ozki Irak 1949 Skupaj , . « 3,500.000 'Adaptacija gostin. prostorov Zagorje 1947 381.133 Novogradnja hotela v Trbovljah 1951 11,618.867 Skupaj. , , 12,000.000 Nabava umetniških slik 1947 10.000 Ureditev turistične postojanko Kum 1951 500.000 Ureditev turistič. postojanke Mrzlica 1951 740.000 Skupaj , , , 1,250.000 Novogradnja 12 stanovanj MLO Trbovlje 1949 S,206.676 Novogradnja C stanovanj KLO Zagorje . 1951 2.896.662 Novogradnja 6 stanovanj KLO Hrastnik 1951 2,890.668 Skupaj. . . 11,000.000 70.000 20.000 190.000 25.000 8,910.000 10,000.000 300.000 50.000 1.310.000 220.000 76,095.000 1,000.000 450.000 300.000 300.000 150.000 2.200.000 150.000 150.000 105.000 150.000 300.000 450.000 450.000 1.700.000 1.200.000 450.000 435.000 3.000. 000 8.540.000 7.500.000 2.500.000 150.000 150.000 420.000 500.000 155.000 410.000 150.000 670.000 260.000 70.000 80.000 85.000 1.600.000 430.000 2.000. 000 6,900.000 5,000.000 70.000 Skupaj . . , 29,100.000 Osnovna grupa Posamezni objekti oziroma dela Lat« dovt* ftitv© V |i|.itn»k.m obdobju Vi&lna investicij v (»tonskem obdobju v din Socialno Skrbstvo Fizkulturno udejstvovanje »Dom onemoglih« Loka pri Zida- nem mostu 1949 290.000 Skupaj • • • 290.000 Nabava telovadnega orodja Trbovlje 1949 250.000 Zgraditev stadiona Hrastnik 1951 800.000 Ureditev telovadnice in nabava orodja Radeče 1951 200.000 Skupaj • • • 1.250.000 IH. DEL 13. člen Izvršitev plana Naloge in dolžnosti, ki jih nalaga petletni plan. bodo izpolnjene le z najaktivnejšim sodelovanjem vseh ljudskih množic. Le z delom naših množic, z živo ljudsko iniciativo ter ob zavesti nujnosti izpolnitve nalog, ki jiji nalaga plan, bo pravočasno realiziran. V planu postavljene naloge so minimalne. S pravilnim organiziranjem dela na deloviščih, z ustvarjanjem novih proizvajalnih sil, s koriščenjem materialnih dobrin, s tekmovanjem na deloviščih, s pravilnim odnosom do ljudi bodo te naloge dosežene. 14. člen Glavno sredstvo izvršitve plana je mobilizacija ljudskih množic v okviru Osvobodilne fronte, sindikatov in ostalih organizacij. Vsi ljudski odbori in osthli državni organi so dolžni, da omogočijo sindikatom in ostalim organizacijam možnost organiziranja socialističnega tekmovanja. Pospeševati je delovni polcl naših de- lavcev, kmetov, obrtnikov, delovne inteligence z vsemi silami In razpoložljivimi sredstvi v cilju dosege in presege petletnega plana. 15. člen Za izvajanje plana bo okrajni Izvršni odbor: a) izdal potrebna navodila za izdelavo in izvajanje enoletnih planov; b) podpiral in razvijal iniciativo pri zgraditvi objektov izven plana; c) skrbel, da bo plan poznan vsakemu zainteresiranemu prebivalcu in da bodo široke ljudske množice sodelovale pri izvajanju plana; d) vršil kontrolo in evidenco nad pravilnim in smotrnim izvajanjem investicij petletnega plana. 1C. člen Presega petletnega plana je dolžnost vseh. Zalo morajo vse uradne osebe, vsi prebivalci, ki jim bo naložena izvršitev plana, vestno, pravočasno in pošteno izvrševali naloge in dolžnosti. Pravilna štednja z materialom, pravilno izkoriščanje električne energije, slednja prevoznega parka, racionalizacija dela, novator- slvo. odkrivanje novih surovinskih virov in prostovoljne detovne obveze prebivalstva bodo omogočile ne samo dosego plana, ampak tudi še zvcnplansko postavljanje in izpopolnjevanje objektov in s lem presego plana. 17. člen Skrb in dolžnost vseh LO in ostalih državnih organov bodi posvečena dvigu novih kadrov. Zalo: a) organizirati socialistično tekmovanje delavcev in kmelov ter delovne inleligenec za izpolnitev nalog, postavljenih v zveznem, republiškem in okrajnem planu; b) proglašali m nagrajevati udarnike, racionalizatorje in novatorje; c) izvesti tudi v lokalnem gospodarstvu pravilno nagrajevanje po efektu opravljenega dela; d) z raznimi tečaji omogočiti kulturni in strokovni dvig delavstva, kmetov in delovne inteligence. 18. člen Od dneva sprejetja okrajnega petletnega plana se mora vsa gospodarska in ostala dejavnost okrajnega odbora in oslalih OL, državnih podjetij, ustanov, organizacij in prebivalcev spraviti v sklad z nalogami petletnega plana in z navodili, ki bodo izdana na njegovi podlagi. 19. člen Pričetek izpolnjevanja petletnega plana je 1. 1947. 20. člen Odlok o petletnem planu velja z dnevom sprejetja na okrajni skupščini okraja Trbovlje. Trbovlje, dne 11. aprila 1948 Tajnik: Predsednik: Som h>an Ribič Alojz Pred II. kongresom O F Slovenje Organizacija osvobodilne fronfe je pred II. kongresom okrepilo in razširila svoie vrste Osvobodilna front« v okraju Trbovlje je podala obračun o svejom delu in prevzela nove obveznosti. V nedeljo 18. t. m. se je sestal v Trbovljah II. plenum Osvobodilne fronte z zastopniki krajevnih organizacij OF in delegati zn N. kongres Osvobodilne fronte. Plenum je kritično pregledal dosedanje delo Osvobodilne fronte. kaiknr tudi uspehe, potrdi! delegate za II. kongres in »prejel nove obveznosti za nadaljnje delo. Referat tovariša sekretarja Osvobodilne fronte llbiča Alojza je podal pregledno politično situaci jo doma in po svetli, rast Osvobodilne fronte, ter se kritično dotaknil pomanjkljivosti dela naših aktivistov. Po izvajanju referata lov sekretarja je sledila živahna diskusija od strani navzočih delegatov, ki so predvsem poudarjal važnost ideološke izgradnje in dotaknili vseh problemov dela množičnih organizacij Naglasa mo, da so Ec v diskusiji oglašali le tisti, ki so v dosedanjem delu pokazali aktivnost O organizacijskem delu Osvobodilne fronte v času od I. kongresa pa do danes, je jvodal poročilo organizacijski sekretar tov. Brečko Stane. V svojem jroročilii je orisal vlogo Osvo-Ivdihie fronle pri reševanju težkih "nalog od osvoboditve pa do danes. Fna od teh važnih glavnih nalog frontne organizacije je bilo sodelovanje pri reševanju gospodarskih priv blcmov. Pri volitvah v krajevne Ijud-Kko odbore in ustavodajno skupščino FLRJ, je članstvo našega okraja nta-ndosiiralo svojo pripadnost k progra-ntu in dokazalo z ogromno udeležbo fivojo politično zavest. Tudi pri delovnih akcijah se je članstvo našega ek ruju zavedalo važnosti obnove. Piv udariti je, da je tudi industrijsko delavstvo znatno pripomoglo z izdelovanjem raznega potrebnega materiala. za obnovo porušonih vasi. Organiziranih jo bilo rudi 52 raznih ekip, katere 60 ojrravile v letu 1046 in 1047 delo v skupni vrednosti 195.000 din. Vrednost razdeljenega orodja in materiala pa presega vsoto 660.000 din. Člani Osvobodilne fronte so intdelovnli pri vseh važnih akcijah in tolmačili ljudstvu uredbe in važne zakone. Najvažnejša akcija Osvobodilne fron. te pa je bila in je predvsem tolmačenje načrtnega gosjtodarstva in pomen petletnega plana. Danes šteje Osvobodilna fronta našega okraja 26.700 članov, kar predstavl ja 91.50 % vsega odraslega ljudstva. V času predkongresnega tekmovanja se je vključilo v krajevne frontne organizacije nad 600 članov. Število krajevnih odborov OF je danes 69. poleg onih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Med dobre odltore lahko prištevamo 1. in 4. (eren Trbovlje, Kal. Kotrcdež, Suha dol in Veliko Sirje. Kritike potrebni pa so odbori v Radečah, na Baritoni, Bregu, na Mučilnem, Jag-njonici In Gaberskcni. Neaktivnost nekaterih odborov se izraža v tem. da ne sklicujejo sej, nc pobirajo redne članarine in socialnega fonda, niti ne predstavljajo na svojem območju tistega foruma, ki b: moral biti tolmač naših naporov pti doseganju plana. Zelo uspešno je bilo delo socialnega fonda, saj smo na tretjem mestu v Sloveniji. Danes deluje 49 krajevnih uprav, ki imajo skii|tno 9.941 članov socialnega fonda. Vsega skupaj je bilo do sedaj zbranih 1,575 699 din. Od te vsote je bilo razdeljeno krajevnim upravam socialnega fonda za razne p se člani OF v Dolah pri Litiji, ki je najbolj oddaljen in siromašen kraj v našem okraju obvezali, da bodo zadružni dom sprt.vili pod streho do 27, aprila, kar se bo dejunsko tudi izvršilo Vrednost do sedaj zbranega materiala ta dela znaša preko 1,200.000 din. Ob zaključku plenuma so bili sprejet- vajpi sklepi za poživitev frontnih organizacij. Člani plenuma in delegati plenuma naj jih tolmačijo in skrbijo, da se bodo v resnici izvajali. 1. Osnovna naloga je dvigniti aktiv, nost naših odborov s tein, da se bodo redno sestajali na sejah najmanj enkrat na mesec, kjer naj pretresajo politični in gospodarski položaj v svojem okolišu. Vključiti v Članstvo vse poštene in delovne ljudi, obone-m pa razkrinkat; vse ljudske škodljivec. Skrbeti za to, da se bo članarina in socialni fond redno odvajala. 2. Da bi dvignili moč ljudskih množic in njihovo politično zavest bomo skrbeli, da bo članstvo posočalo vsa predavanja, sestanke, zbore volivcev in kulturne prireditve. 5. Posebno pažnjo borno posvečali organizaciji žena in mladine s tem, da se bo na vseh sejah ra z.p ra vij uto o delovanju in vzgoji naše mladine, Skrbeli bomo, da se organizacija mladine in žena razširi in utrdi ter sc dvigne v njih politična zavest in kulturni nivo. V ta namen bodo odbori OF pomagali mladini in ženam organizirati razna predavanja, čitalno krožke, udejstvovanje pri fizkulturi. Plenum obvezuje vse organizacije, da takoj začnejo s sistematično borbo proti pijančevanju med mladino, posebno pa še to naroča mladini sumi. 4. Vse sile v liodočih mesecih, bomo vložili za utrditev kmetijskih zadrug, za dvig kmetijske proizvodnje in utrditev trgovine po vezanih cenah. Mobilizirali bomo vse članstvo za zgraditev 10 zadružnih domov v tem letu. Dal: borno vso pomoč krajevnim ljudskim odborom za izvajanje njihovih nalog in s tern dvigati živ-ljenski nivo delovnih množic. 5. Obvezujemo so. da bomo dnevno izpolnjevali planske naloge v naši industriji in kmetijstvu ter posvečali vso pažnjo razširitvi udnrniitlva po vseh panogah gospodarstva, istočasno pav tožil: vso skrb za politični razvoj udarnikov. 6. Da se Ideološka in kulturna raven v našem okraju usmeri enotno in dvigne, se bo sklicala v maju konferenca vseh kultiirnoprosvetnih delavcev. 7. Referat tov. sekretarja se razmnoži in da v študij frontnim odborom in šolam. 8 Dvignili bomo naročnike za »Ljudsko pravico«. Slovenskega poročevalca. Kmečko ženo in stor.li vse, da potom krajevnih organizacij razširimo naš lokalni lisi »Zasavski udarnike. 9. Prosvetni delavci bodo s pogh>; bit vi jo svojega dela dali vsej naši mladini pravilno vzgojo, tako da bo znala pravilno vrednotiti vse dogodke in ves razvoj sama presodila, kdo je njen sovražnik m sovražnik ljudstva ter s tem lahko zavesino odstra-njala vsakršen vpliv in delo nasprotnikov m poslala zvest čuvar pridobitev iiarodnonsvolrodilnc borlic in gradacij socializma ODVZEM BANKOVCEV Po odločbi Ministra »a finance FLRJ St. 602 * dne 4. oktobra 1947, ac od I, januarja 1948 odvzemajo iz obtoka bankovci po 1»0 din državne Izdaje DPJ In se zamenjujejo > bankovci po 100 din Izdaje Narodne banke FLRJ Opozarjamo javnost, da bo ta zamenjava do zaključno 30 aprila 1018 In da bodo po tem roku bankovci po 100 din izdaje DFJ prenehali veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Bankovce zamenjujejo blagajne Narodne banke in sicer pri Glavni centrali, centralah podružnicah In ekspoziturah. (Iz Narodne banke FLRJ). • Vsak obrat in vsaka vas mora imeli dopisnika ta »Zasavskega udarnik«*« T I? petmesečnem majskem tekmovanju slovenskih premogovnikov je najboljši delovni kolektiv »Rudnik Velenje« Pri /veznem tajništvu rudarske industrije za Slovenijo se jc dne 12 apnKi 1946 Sestalu tekmovalna komisija zveznega tajništva, ki je določila zmagovalca v mesecu marcu in skupini A, B in C, poleg tega pa jc bil določen tudi zmagovalec v petmesečnem majskem tekmovanju. Na konferenci so sc zbrali poleg članov tekmovalne komisije zastopniki vseh rudnikov in sindikalnih podružnic Slovenije. Namen konference je pa tudi bil, da se spremeni način dosedanjega tekmovanja tako, da se bo vsake tri mesece določevalo zmagovalca. Predsednik zveznega tajništva je navzoče opozoril na pomanjkljivosti tekmovanja po podružnicah, kjer marsikje tekmovalne komisije na rudnikih obstojajo samo na papirju, ne poročajo pa ničesar. Tekmovalna komisija mora biti živo telo vsakega rudnika in v najbližji povezavi z upravami podjetij in delovnimi množicami. Med drugim sc je ugotovilo, da imajo nekateri popolnoma nepravilen odnos do norm in zaradi tega vprašanje norm še ni povsod v celoti izvedeno. Poudarjeno je bilo, da se naj uvede premijski sistem, kjer sc delo v resnici ne da normirati. Velika oviro za pravilno ugotovitev rezultatov je netočno pošiljanje poročil o tekmovanju. V poročilu za mesec februar je samo rudnik Črna-Koolin poslal poročilo pravilno in je lahko ostalim za vzgled. Predsednik Zveznega tajništva je govoril o odnosih do dviganja kadrov ter poudaril, da se nobenemu, kateri ne bo naredil -izpita in dovršil praktičnega tečaja za kopača ne more dati kopa-ška kategorija Staro tendenca je bila, da je tisti, ki je hotel postati kopač. moral delati po pet pa tudi do sedem let v rudniku, pa je prišel šefe do učnega kopača. Danes pa se postavlja za kopače tiste, ki dokažejo, da so sposobni, čeravno delajo malo časa v rudniku. Proizvodna posvetovanja so velike vožnosti za pregled dela in odpravo raznih napak ter se je ta način do sedaj prav dobro pokazal v Zagorju in Trbovljah, zlasti pa v Hrastniku, kjer so pravilno razumeli potrebo proizvodnih konferenc. Proizvodne konference sc morajo vršiti vsaj enkrat na mesec na vseh rudnikih in upravah. Pri vsaki podružnici se morajo v odbor vključiti žene, ki bodo izključno zastopale interese žena v vseh vprašanjih. Da se našemu delavstvu preskrbi nemotena prekrba z raznimi artikli, za kar so dolžne skrbeti uprave rudnikov, se naj po vseh podružnicah uvede brigadni sistem kontrole po poslovalnicah in ekonomijah. Ob zaključku svojega referata je tov. predsednik ostro kritiziral nepravilen odnos gotovih podružnic pri vprašanju mladinske organizacije in organizacije mladinskih številk. Kljub večkratnim opominom, podružnice ne pošiljajo poročil o tekmovanju mladinskih številk. V diskusiji je bilo iznešeriih več predlogov zn izboljšanje tekmovanja in za uvedbo norm. Zastopnik ministrstva za delo LRS je poudaril načelo o varnostnih in zaščitnih napravah zn naše rudarje in opozoril, da je celotni delovni kolektiv od direktorja pa do zadnjega delavca skupno s sindikatom dolžan, da skrbi za izboljšanje delovnih prilik. Tekmovalna komisija jc nato po-dula poročilo na podlagi zapisnikov in je ugotovila, da je v mesecu marcu v A skupini najboljši rudnik Velenje, kateri je presegel plan za 0.41% ter ima samo 0.94% neopravičenih izostankov. Po točkah ima Velenje '+ 42.85. Rudnik Velenje ima prav tako tudi lep prihranek na razstrelivu in lesu. Manjši procent neopravičenih izostankov in boljši rezultati v ostalih postavkah so mu omogočili prvo mesto. Drugo mesto je zasedel rudnik Hrastnik, ki jc plan prekoračil za 3.9% ima pa 3.6% neopravičenih izostankov. V točkah ima —29.7. Rudnik Zagorje, ki ni dosegel-plana za 1.5% je na tretjem mestu. Neopravičenih izostankov ima 2.4%, po točkah pa —121.4. Četrto mesto je zasedel rudnik Senovo, kateri ni dosegel plana za 9.43%. Neopravičenih izostankov ima 2.56%, po točkah pa ima —213. Peto mesto je zasedel rudnik Trbovlje, kateri ni dosegel plana za 1.7%. Neopravičenih izostankov ima 1.3% ima pa slabše postavke pri prihranku na materialu, zato je rudnik Senovo pred njim. Po točkah ima rudnik Trbovlje —248 točk. V skupini ti je zasedel prvo mesto rudnik Zabukovca, kateri je presegel plan za 10%. Neopravičenih izostankov ima 3% V rudniku Zabukovca so vse delovne skupine prekoračile normo in sicer povprečno za 52%, kar je zasluga dobrega strokovnega vodstva in dobre organizacije na deloviščih. Po točkah ima Zabukovca +327 točk. Drugo mesto je zasedel rudnik Laško, kateri je presegel plan za 1.7% neopravičenih izostankov ima 1.9%, po točkah jc dosegel rudnik Laško +108.7. Tretje mesto je zasedel rudnik Liboje, ki je presegel mesečni plan za 6%. Neopravičenih izostankov ima 2.8%, po točkah +66.6. Nal četrtem mestu je rudnik Krmelj, ki je presegel plan za 3.3%. Ima neopravičenih izostankov 2.05%, po točkah je dosegel +26 točk. Peti je rudnik Kočevje, ki je presegel plan za 1.26% in šesti je rudnik Pečovnik, ki je plan presegel za 21%, ima pa 21% neopravičenih izostankov. V skupini C je prvo mesto zasedel rudnik živega srebrn Idrija, ki je plan presegel za 16.77%. Neopravičenih izostankov ima 0.9%. Drugo mesto je pripadlo rudniku borita Pleše pri Škofljici, ki je presegel plan za 13% Neopravičenih izostankov ima 1.8% Tretje mesto je dosegel rudnik svinca Mežica, ki je plan presegel za 0.04%. Neopravičenih izostankov ima 0.50% Četrti je rudnik Crna-Kaolin, ki je plan presegel za 4.1%, ima pa 2.23% neopravičenih izostankov. Po določitvi zmagovalca v vseh treh skupinah je tekmovalna komisija določila zmagovalca v majskem tekmovanju, kjer je prvo mesto dosegel rudnik Velenje z + 1186.65 točk. Delovnemu kolektivu rudnika Velenje izreka Zvezno tajništvo rudarjev Slovenije v Trbovljah vso pohvalo za njegovo neumorno delo ter česlila k njegovemu uspehu. Drugi najboljši kolektiv je rudnik Trbovlje, kateri ima —95.5 točk. Tretji je rudnik Zagorje, ki ima —2124 točk. Četrti je rudnik Hrastnik, ki ima —809.9 točk. Peto mesto je zasedel rudnik Senovo, ki ima — 12865 točk. Zvezno tajništvo je rudniku Senovo izreklo pohvalo kljub doseženemu pelemu mestu, ker se je v zadnjih mesecih produkcija znatno dvignila in bil v mesecu februarju celo prvi. V skupini B je v majskem tekmovanju zasedel prvo mesto rudnik Laško, ki je dobil +1164.12 točk. Drugo mesto je bilo priznano rudniku Kočevje, ki ima +1064.4 točk. Tretje mesto je pripadlo rudniku Pečovnik, kateri ima —1633.3 točk. Ostali v skupini B niso redno pošiljali poročil, zato niso prišli v obzir za tekmovanje. Pri tem je treba naglasiti, da se netočno pošiljanje poročil na ta način maščuje. Ta primer se je pokazal pri rudniku Zabukovca, kateri ni pošiljal v redu poročil in je izpadel na ta način iz. tekmovanja, kljub temu, da je imel vse pogoje, da zasede prvo mesto v B skupini. Po krivdi uprave in sindikata je poročilo zakasnilo v mesecu januarju in na ta način je izpadel iz kombinacije. Zvezno tajništvo rudarjev. Slovenije tem potom izreka delovnemu kolektivu rudnika Zabukovca vse priznanje za njegov trud, ostro pa kritizira postopek uprave in sindikata. Ob zaključku uspele konference se je obravnavalo še vprašanje pravilne proglasitve udarnikov ter je bil sprejet sklep, da se udarniki proglašajo vsak mesec in da se vodi stroga evidenca v času vseh treh mesecev. Sklepi konference so: 1. Poživiti tekmovanje med delovnimi kolektivi in uvajanje brigadnega sistema dela. 2. Po občnih zborih podružnic in pododborov vključiti v tekmovalne komisije najbolj zavedne delavce, nameščence in žene. 3. Da se začenjajo postavljati realne norme za vsa dela, kjer sc pa ne da normirati, naj se pa uvede akordno premijski sistem. Rok za postavitev norm naj bi bil do 30. avgusta L L, na to noj se začne delati po sklepih V. plenuma ESJ za srednje progresivne norme. 4. Normirci naj imajo vso zaščito pri upravah in sindikalnih forumih, da bodo lahko izvrševali njim zadane naloge. 5. Naj se takoj pristopi in začne voditi točna evidenca o tekmovanju ter isto na podlagi grafikonov in diagramov dnevno prikazovati delovnemu kolektivu. 6. Organizirati in uvajati mladinske številke ter brigade, kjer še niso in istim posvetiti največjo skrb — voditi dnevno evidenco. 7. Naj se forsirajo vse vrste tečaji, na katerih mora biti mnogo političnega delo in da se na ta način dvigne kvalifikacija posameznika. Merilo kvalifikacije ni čas, pač pa sposobnost in trud vsakega posameznika, kategorija se ne doseže na podlagi časa, ampak na podlagi strokovnega dela in prizadevanja. 8. Proizvodna posvetovanja (obratne konference) so dolžne uprave vršiti jih z delovnim kolektivom vsakih 14 do 30 dni. Pri tem morajo nuditi sindikalni forumi vso pomoč za izvedbo iste. 9. Največ jo pažnjo posvetiti zaščiti dela in po tem sektorju mobilizirati vse sile za poživitev higienskih aktivov izvršiti na tem sektorju' čim več predavanj z konkretnimi dokazi. 10. 2cnc naj se vključijo v sindikalne odbore, katere bodo odgovarjale za ženska vprašanja. 11. Žene zaposlene v jami. naj se polagoma zaposluje na zunanjih delih tako, da ne bo do konca leta 1948 nobena delovna ženska sila v jami — ženske v jami naj se dajo vsake 3 mesece zdravniško pregledati. 12. Vso preskrbo delavstva naj vodi uprava podjetja, a sindikalni forumi naj pomagajo pri organizaciji in vršijo kontrolo nad pravilno izvedbo. 13. Po sklepu V. plenuma CO ESJ morajo sindikati uvesti brigadni sistem kontrole po rudniških magazinih in ekonomijah. 14. Uprave podjetij so dolžne, da plan razdrobijo na posamezne številke in da vršijo evidenco plana ne 100%, ampak 101 ali 102°/*. 15. Naj tehniki in inženirji društva D1T LRS začnejo razmišljati in pripravljati skupne enotne skripte za vse tečaje. 16. Da sc ustanovijo tarifne komisije L in II. stopnje, kjer še iste niso postavljene ter delo njih poživiti. 17. Naj se uvede stroga kontrola bolnikov in paj sc uvedejo ambulantna ležišča. 18. Plan sc mora dosegati preko tedna, ker nedelje naj bodo za skupne izlete in popravila jame. 19. Da se prične pravilno proglašati udarnike točno po uredbi FLRJ pod št. 33/46 20. 2 3 *, 4 *, 5 *, itd. udarnikom naj se postopoma podeljujejo nagrade v sledečem razmerju 1 x udarnik dobi legimacjo, 2 x dobi legitimacijo in 500 din, 3x legitimacijo in 1000 din, 4 x legitimacijo in 1500 din, 5x 2000 din in legitimacijo itd. Želeti je, da se namesto denarja podeljujejo nagrade v naturi (nagrade se stopnjujejo po 500 din). 21. Za postavljanje udarnikov se vzame v kombinacijo tudi mesec december 1947 ker se s tem zaključi leto 1947. Udarnik je tisti, ki ja napravil vse predvidene planirane dneve v mesecu za dobo 3 mesecev. 22. Pri razdelitvi fonda vodstva morajo biti sindikalni funkcionarji navzoči, da vedo v kake svrhe se upora bljau Pionirska organizacija se pripravlja na ZJ. april Za vsemi pripravami, ki jih organizira OF za svoj H. kongres pa nikar kor ne zaostaja pionirska organiza cija. Kot organizacija, ki vzgaja svoje člane v ljubezni do domovine in vseh pridobitev NOB, bo v pripravah na 27. apnil to Se bolj poglobila. Obenem pa bo seznanila pionirje še bolj podrobno z OF Sn njenimi heroji, ki morajo bdfti pionirjem svetal vzgled prt vsem njihovem delu. 27. aprlia bodo po vseh pionirskih odredih zbori. Na teh ziborih bodo prikazali pionirji vso veličino OF v prozi in poeziji. Tudi odredi trboveljskega okraja »e prav pridno pripravljajo na zbore. V pripravah, ki so po vseh odredih zelo živahne, bodo pionirji proučili zgodovino OF, njene pridobitve in vlogo, kj jo je odigrala pri osvoboditvi slovenskega naroda. Pri teh pripravah pa sodelujejo pionirji v svojih krožkih. Zgodovinski krožek bo proučil zgodovino OF. Zemljepisni Pa bo Izdelaj primerne zemljevide in reliefe, Jel so potrebni za temeljito predelavo snovi. Tudi dramatska sku- pina in pevski zbor ne zaostajata za pripravami. Na dan, zbora bodo visi krožki prikazali uspehe svojih prir prav. Naši odredi pa tudi tekmujejo. Prav veliko tekmovanje se je razvilo pri zbiranju starega železa, katerega so nekateri odredi nabrati že precej kilogramov. Prav pridni so bili pionirji iz šol Trbovelj in gimnazije ki so ga že do sedaj oddali čez 1000 kg. Tudi v Zbiranju zdravilnih zelišč tekmujejo. Za zbiranje organizirajo po odredih izlete, na katerih po skupinah nabirajo zelišča. Nikakor pa ne pozabijo naši pionirji na svojo najvažnejšo nalogo — učenje. V pripravah na ita dan Izboljšujejo tudi učne uispehe. Priprave na 27. april bodo razživele delo odredov, izboljšale bodo učne uspehe in disciplino v šoli, ker pa j« glavno — s proučevanjem zgodovine OF bodo spoznali težko borbo za osvoboditev nagega naroda in borbo za srečnejše življenje prav njih, Titovih pionirjev. Milica IHIHMWItlllMIIHmiWHWHWMIIMttllHltlMWWIIIIIIIIIHIIMIMMMHMMWWIWW Vsak zaveden član O F bo sodeloval pri gradnji zadružnega doma @Catio napreduje od Hup po veaanih cenah o ‘ZSrhovelis/cem ošeraiu Iz vseh krajev države dokazujejo poročila, da se novi sistem trgovine Po vezanih cenah vedno holi utrjuje. Kmetje so z nezaupanjem, gledali na trgovino jm> vezanih cenah, večina ])a le uvidela, da je trgovina )K) vezanih cenah koristna in nudi kmetu velike ugodnosti. To je tudi v našem okraju v®činn spoznala, dobijo pa sc še gotovi, ki pravijo, o vezanih cenah spadajo sedaj tudi jajca, mleko, perutnina in zdravilna zelišča. S temi uredbami je dana tudi najmanjšim kmetom možnost prejema bonov, s katerimi si bodo Lahko nabavili industrijske izdelke po enotnih cenah. Kmetje, ki preti novo letino nimajo večjih možnosti prodaje, imajo po najnovejši odredili zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo možnost prili do bonov za nabavo industrijskega blaga s tem, da konlrnhirajo semena in že sedaj sklenejo pogodbe za prodajo krompirja letošnjega pridelka po vezanih cenah. V slučaju sklenitve takšne pogodbe bodo dobili predujem v obliki akreditivnega čeka do višine 10»/« vrednosti konlrahiranega pridelka in do te višine bodo lahko nakupili blago v vezani trgovini po nižjih enotnih cenah. Dosedanji potek odkupa v našem okraju nam pokaže sledečo sliko: Od 15. marca pa do 15. aprila je bilo odkupljeno po vezanih cenah v celotnem okraju: 4500kg fižola, 1500 kg krompirja, 900 jajc in 95 kg volne. Boljši pa je bil odkup po vezanih cenah pri živini, katere se je odkupilo 79 komadov v skupni teži 11.597 kg. Najbolj so se izkazali pri odkupu KLO Mlinše in Loka pri Zidanem mostu. Odkup lesa, katerega je dosti v našem okraju, pa je v teku. Dosedaj je uspelo odkupiti le 10»/« predvidene količine. Okrajna poslovna zveza posluje še vedno v Zagorju, ima pa premalo proslorov. Pri poslovni zvezi je postavljen inslrukeij-ski kader, kateri ima nalogo nuditi pomoč novoustanovljenim zadrugam. Novi kader, kateri je bil dosedaj na različnih tečajih, je že razmeščen in bo okrajna poslovna zveza imela stalne stike z njim. Pri poslovni zvezi je dosedaj ustanovljen planski odsek, trgovinski odsek, računski, lesni Ln sc-menogojski, v organizaciji pa je tudi živinorejski odsek. Težave pri poslovanju so v tem, da nima poslovna zveza kmetijskega referenta, kateri bi bil nujno potreben. Okrajna poslovna zveza je dovolj založena z raznim blagom in to s takim, ki si ga kmetje želijo. V zalogi imajo železnino, manufakturo, sukanec, hlačevino, naglavne rute in tiskovino za predpasnike, kar gospodinje najbolj potrebujejo. Semena za spomladansko setev so vsa razdeljena na zadruge one pa so jih razdelile posestnikom, llmelna gnojila so na razpolago po vezanih cenah in jih imajo vse zadruge na zalogi. Okrajna poslovna zveza ima v vidu vse potrebe potrošnikov in bo pravočasno poskrbela, da bo potrebno blago po vezanih cenah na razpolago vsem tistim, ki so pripravljeni oddajati svoje pridelke po vezanih cenah. Pospešena gradnja zadružnih domov ho najlepša obveza za 27« april in 1. maj Gradnja zadružnih domov v našem okraju ni zavzela tistega razmaha, kakor ga kažejo okraji na Primorskem, Mozirju, Radgona in drugi. Da ni prave razgibanosti je velik Vzrok v tem, da se nekateri kmetje zanašajo na obveze, ki so jih sprejeli sindikuti, dalje v naktivnosti krajevnih Uprav, pa tudi same okrajne uprave za gradnjo. Tudi še niso povsod narejeni načrti, kar marsikje zavira nadaljnje delo. Vkljub tem nedostatkom Pa bomo imeli že 27. aprila en zadružni dom pod streho in to v Dolah Pri Litiji, kjer so dali obvezo in že Postavljajo ogrodje. Čeprav primanjkuje delovne moči, so zagrabili in je ilo. Apnenice, ki so pred kratkim zagorele, že dajejo apno, ki so ga doma naredili. S tem ne bodo gradili samo zadružni dom, ampak obnavljali tudi svoje domove. Za notranja dela imajo na gradilišču že pripravljen material, tako da bodo tudi ostaja deta šla hitro naprej in bo dom, ko bodo prvi pridelki za odkup, že v celoti pripravljen. 27. oprila bo na Dolah pri Litiji slovesnost, katere sc Kakor po vseh drugih sindikalnih Podružnicah, tako so se tudi v naši Podružnici vršile priprave za čim uspešnejšo izvedbo občnih zborov Pododborov, kakor tudi občnega zbora upravnega odbora. Člani sindikatov so pravilno razumeli pomen občnih zborov, razumeli so pravilno 'logo sindikalne organizacije v dobi Petletnega plana. Oni so se v polni meri zavedali tega. da sc naši sindikalni organizaciji, ki je edino prava organizacija vsega našega delavstva in delovne inteligence danes ni Jrcba bati žandarjev in preganjanj, kakor se je to dogajalo v stari Jugoslaviji, ali kakor se to danes še dodajo v državah zapadne demokracije, kjer je ravno oni delavec, kateri •c član sindikata, podvržen vsem mo-fločim nasiljem in brezpravnosti. Danes članom sindikatov ni treba hondi skrivaj poslušati raznih poučnih m revolucionarnih predavanj, kakor *° to morali delati v stari Jugoslaviji, ko so hodili zavedni delavci iz naše steklarne k Sv. Katarini poslušat predavanja našega velikega borca tovariša Kardelja. In ravno ta zavest je pripomogla, un so se občni' zbori v pododborih uaše podružnice izvedli zelo zado-v«liiv°. kar je precej zasluga pododbora skladišča, kateri je napove- bodo udeležili tudi kulturni delavci iz Trbovelj. Izmed ostalih zadružnih domov, delo prav dobro napreduje v Zidanem mostu, kjer bo drugi dom, ki bo pod streho in to popolnoma nov, samo če bo na razpolago potrebni materiaL Na gradilišču že kopljejo temelje in jih betonirajo. Mlinše imajo no gradilišču les, kamen in pesek za več kot polovico, ostali material pa je pripravljen. Začeli so s kopanjem temeljev. Tudi v Trojanah se je delo poživilo. Prvi odpor nekaterih je bil premagan s lem, ko so videli, da drugi ne popustijo. Posekali so že ves les, ki jim je potreben za gradnjo in imajo na gradilišču 50 m* kamna, 2000 kom. opeke, 20 m3 lesa in pripravljeno jamo za apno. Po oslalih gra-diliščih se sicer dela in pripravlja, ni pa kakih vidnejših rezultatov. Ce bomo hoteli obvezo za letos izpolniti, bo treba krepko zagrabiti in bo to obenem najlepša obveza za II. kongres OF in praznik delovnega ljudstva — 1. maj. dal ostalim štirim pododborom tekmovanje in to: Za čim boljšo organizacijo in izvedbo občnega zbora in za čim boljšo proccntualno udeležbo. Vsi pododbori so tekmovanje sprejeli, vendar se ni mogel nobeden kosati s pododborom skladišča, kateri je odnesel prvo mesto v obeh točkah. Pa tudi drugače so se člani sindikalne organizenije pripravljali vestno na občne zbore, saj je bil plan za mesec marec prekoračen za 17 "/o, v mesecu februarju pa celo za 30®/o, kar nam jasno kaže zavest naših delavcev, da so pripravljeni dali od sebe vse, kar koli je v korist za čim uspešnejšo izvedbo petletnega plana. Pa ne samo v pripravah za občne zbore, nego tudi pri masovnem sestanku OF, kjer so sc izvolili kandidati za kongres OF, so se noši steklarji zadovoljivo odzvali pozivu naše noj-večje masovne organizacije in s tem pokazali, da bodo stopali po oni poti, katero nam je začrtala Osvobodilna Fronta za časa borbe in kakor je bila ona takrat voditeljica naših narodov y borbi za svobodo in neodvisnost, da bodo stopali po tej poti tudi seduj v miru, ker se zavedajo, da je to edino prava pot, pot, katera nas vodi v boljše in lepše življenje v socializem. R. F. Tovariši in tovarištvo Dne 14. aprila t. 1. se je ponesrečil na. cesti v bližini radeškega mostu tovariš Y. X. nameščenec rtov orne papirja Radeče. Pri tej nesreči sl je zlomil nogo. Očividci nesreče so ponesrečenemu tovarišu res tovariško priskočili na pomoč, ter ukrenili vse potrebno za prvo pomoč. Kratek čas nato je privozil mimo avtomobil »Jeep«, last tovarne papirja Radeče. Tovariš, ki je ponesrečenemu tovarišu pomagal, je zaustavil omenjeni avto, razložil šoferju na kratko dogodek — ln zahteval, da ponesrečenega prepelje v naj-bližnjo bolnišnico, Mor je pa šofer kategorično odklonil ter dodal »brez dovoljenja direktorja jaz to ne smem storiti« ta Je vožnjo nadaljeval do Zidanega mosta, kamor je peljal na postajo onega uslužbenca istega podjetja. Tovariši, ki so Mil navzoči, in so ponesrečenemu dali prvo pomoč, so istega prenesli v čakalnico postajališča Radeče, kjer je moral ponesrečenec čakati na drugega, da ga odpravi, kamor je pač potrebno. Prav je, da tovariš direktor podjetja prepove šoferju prevažanje oseb z avtomobili podjetja, ker red in disciplina res mora biti — kar si je uprav-ljač »Jeepa« tudi striktno pridrževal, oli eno bi bilo pač na mestu, da bi uprava podjetja poučila šoferje, da je ena Izjema: če so disciplinirani ln navajeni na red ter imajo čut odgovor' noreti za to, da morejo po drugi strani — v primeru kakor je ta — imeti tudi čut tovarištva ta izredne r omoči. 9. maja vsi na Mrzlico! Okrajni odbor »Zveze borbe NOV« v Trbovljah priredi v nedeljo 9. maja • na dan zmage — svoj prvi veliki mamifcstalivni množični izlet na Mrzliivo, združen s proslavo na vrhu Mrzlice z naslednjim sporedom: 1. Hej Slovani — izvajajo združene godbe na pihala. 2. Pozdravni govor. 3. Podaritev prehodne zastavice najboljšemu krajev, odboru okrajne »Zveze borcev«. 4. Nastop združenih pevskih zborov. 5. Pesem XIV. divizije (združene godbe). Po proslavi ljudsko rajanje. Vsi, ki dihamo, mislimo in delamo za napredek nove Jugoslavije in njenih narodov, poliilimo tega dne na Mrzlico, da se gori razvedrimo po trudajiolnem delu, hkrali pa dostojno proslavimo dan zmage in počastimo vse one, ki so v osvobodilni borili dali svoja življenja za nas in našo lepšo bodočnost. Izlet no Mrzlico na dan zmage naj postane naša vsakoletna tradicija! Okrajni odbor »Zveze borcem NOV Izvedbe Občnih zborov v steklarni Hrastnik Naše lokalno gostinstvo V našem okraju je lokalno gostinstvo v velikem razmahu. Okrajni petletni gospodarski plan predvideva moča« porast gostinstva, kakor tudi obratov množične prehrane. Koncem leta 1951 sc bo stanje izdanih obrokov dvignilo napram letu 194(5 za velik odstotek, kar je dokaz, da sc bo na podlagi tega precej razbremenilo naše žene, katere se pridno vključujejo v stalno delo. Da bomo tem nalogam ko«, je v prvi vrsti nujno potrebno preobraziti nameščenstvo po naših gostinskih podjetjih. Nujno je, da uprave gostilnskih podjetij pirikažejo svojim uslužbencem, da so uslužbenci v podjetju radi gostov, ne pa goslje radi uslužbencev. Če pogledamo gostinska podjetja posameznih krajevnih ljudskih odborov ugotovimo, da danes prednjači v postrežbi, čistoči in hrani krajevno gostinstvo v Zagorju. Tudi to gostinsko podjetje še ni na dovoljni višini, vendar pa je od ostalih eno najboljših v okraju. Krajevni gostinski podjetji v Hrastniku in Loke—Kisovec bosta s pravilno organizacijo dosegli pravilne uspehe in služili svojemu namenu. Eno izmed najslabših je mestno gostinstvo v Trbovljah in to v vsakem pogledu. Uprava sama vse premalo polaga pažnje nad svojimi uslužbenci, kateri ne odgovarjajo za državno podjetje s svojimi nastopi napram gostom. Gost v rudniški restavraciji mora čakati celo uro, da sc natakar ali natakarica zgane in postreže došlega gosta. Najslabši vtis pa napravi na goste, ko čakajo na milostno postrežbo, »oslušanje prepirov med uslužbenci, Tatari lx> dopoldan ali popoldan prost službe, nazadnje se pa izrazi 16-lelna natakarica »jaz bom prvo skrbela za svoj želodec, potem pa za ostale«, če gost potrebuje kakšne informacije ali naroči kosilo pri blagajničarki, ga ista sploh ne pogleda ali mu odgovori z odurno besedo »nimamo — ne vem«. Takšna vljudnost in postrežba, kot je v rudniški restavraciji v Trbovljah, katera prednjači v najslabši postrežbi, ovira za pravilni razvoj našega gostinstva, katero mora služiti pravemu namenu. Uprava gostinstva mora nujno s pomočjo sindikalne podružnice podvzeti vse potrebne korake, da nameščenstvo preobrazi in opozori na nepravilnosti alt ga pa premenja po_ ostalih poslovalnicah svojega podjetja. Takšno poslovanje nam samo ovira pravilno delo in razvoj našega goslin-stva v našem petletnem gospodarskem planu. Letošnji I. maj bo 41 vasi proslavilo v novih zadružnih domovih Uspehi neMerlh gradilišč, ki so se od vBega početka z vso resnostjo oprijeli graditve zadružnih domov, so navdušili ostala gradUišča k smotrnejšemu delu. K napredovanju je veliko pripomogla mladina, ki je na mnogih gradlllščih organizirala skupine, ki so stalno pri delu. Do sedaj se Je 41 gradilišč obvezalo, da bo zgradilo zadružne domove do 1. maja. V tolminskem okra ju so se za to obvezala kar štiri grad-illšča. Po tri zadružne domove bodo do dne 1. maja zgradili Se v oikrajlh Ljutomer, Gorica, Maribor-otkolica in Celje-okollca. Le Sest okrajev imamo V Sloveniji Se takih, kjer kakor izgleda, 1. maja 5c ne bo dograjen noben zadružni dom. Ti okraji bo Črnomelj, Dravograd, krško, Jesenice, Celje-mcilto ln okraj LJubljana-mesto, Spomladanski kros motoristov Trboveljski »Avto-moto« klub je v ih deljo 18. aprila organiziral spomladansk i kros na 25 km dolgi progi. Krosa a« Jc udeležilo 26 motoristov od katerih je prišlo na Cilj 23. Najboljši čas dneva Je dosegel Lukač Milan. Drugi je bil Gosak Viktor. Na 500 m je pa dosegel prvo mesto motorist Ban. Organizacija prireditve je bila prav dobra. *Turizem izvrševalcem peiteiUe! Medija izlake — važna turistična točka V našem okroju imamo Štiri uradno priznane turistične, kraje: Trbov-ije. Radeče, Zagorje in Medija-Izla-ke, katerih poslednji je pač ena najlepših turističnih točk v našem okraju. lophee Mediju-lzlake se nahajajo sedi m kilometrov od železniške po-stnje Zagorje, ali 8 km od Trojan, (davna znamenitost tega kraja je lirez dvoma medijski grad Nekoč je liil last zgodovinarja Janeza Vajkar-du Valvazorja v njem pa je poko- n. pr.: Sv. Gora, poldrugo uro hoda oddaljena, Scmnik pol ure, Mlinše tri četrt ure, St, Gotard poldrugo uro, bližji okolici so lepe izletniške točke. Neposredna bližina okoliških gozdov zmanjšuje poletno vročino in povzroča prijeten hlad. V kraju je termalno kopališče. Že Valvazor omenja v svoji znameniti knjigi »Zgodovina vojvodine Kranjske« medijski vrelec in hvali njegovo zdravilno moč. Brez dvoma spada v vrsto termalnih kopališč, kakor lepoto kraja, prijetno kopel, zlasti pa mir, kakršnega drugod zlepa ne najdeš. Kopališče so prej tvorile kopališke naprave, vile, restavracijo. Med okupacijo jo postalo glavni sedež gesta-pa in so ga zaradi tega partizani požgali. Ostalo so Ic vila in kopališke naprave. Restavracijska dvorana je bila popravljena v letu 1946 in služi danes fizkultiirnim svrliam in raznim sestankom. Kopališče samo se- stoji i* dveh odkritih bazenov in enega pok ri lega. 1’oleg njega se nahaja iudi krasen park z idilično gozdno potjo, ki je nekdaj vezala kopališče z graščino. Kopališče Medija-Izlake je danes v dokaj zanemarjenem stanju. Prod-aprilske oblasti v Jugoslaviji niso razvoju turizma posvečale tiste skrbi in pažnje, ki mu po njegovi važnosti pripada. Ljudska oblast pa se zaveda njegovega velikega pomena in l>o obnovila slej ko prej tudi to kopališče in njegove naprave, s čimer bo Modija-lzlake kot turistična točka dobila tisto mesto v našem turizmu, ki ji po svoji lepi legi i« zdravilni moči njenega vrelca pri-stoja ter privabljala ljudi iz vseh delov naše ožje domovine, ki si bodo tu iskali osvežujočega oddiha in prepotrebnega zdravja. F. V. Medija-Izlake pan njegov sin J. B. Valvazor. Leta 1944 so grad partizani razstrelili in so od nekdaj mogočnega gradu ostale danes le razvaline. Kraj sam je zelo lep. Leži na meji med Gorenjsko in Dolenjsko, med bivšo Kranjsko in Štajersko, kjer najdemo nekako zdi užene vse lepote obeh pokrajin. Naselja so razmešee-v dolini med hribovjem, pokritim z gozdovi do višine 1000 m. Medija-Izlake je izhodišče različnih izletnih pluninskih točk, kakor so n. pr. Iraško, Rimske toplice i. dr. Njegova voda vpliva zdravilno na razne sklepne bolezni, želodčne in očesne, na revmatizem in druge bolezni. Zelo blagodejno vpliva tud; na kožo in pospešuje celjenje ran. Pred prvo 9vetovno vojno je bilo kopališče zelo slovito in dobro obiskano. V zadnjih časih pa sc je vrelcu primešal mrzi; doiok in ga bo potrebno oddvojiti. Kopališče samo ni ravno komfortno. zato pa obiskovalci bolj cenijo Neka] u zgodovine turizma in alpinizma v Hrastniku V času stare Jugoslavije do 1930. leta je bil slabo razvit turizem. Slovensko planinsko društvo je š.elo okrog 20 članov, V letu 1930 se je ustanovilo turistično društvo »Prijatelj prirodeki je kaj kmalu stelo okrog 20 članov, jezeri so bili po večini delavci iz rudnika, kemične in In steklarne, V zelo dobrih odnosih je bilo to društvo z ostalimi tisto imenskima podružnicami bodisi v Sloveniji, kot v Hrvaški, Srbiji in Bosni. Toda teta 1931, ko je bil skupen izlet na Karavanke »Stolj je oblast prepovedala obstoj »Prijatelj prirode« v Jugoslaviji z motivacijo, da se družimo z Inozemskimi turisti. V letu 1932 in 1933 so se ponovno ustanavljale podružnice, toda so zopet kmalu bile prepovedane. Pozneje so se ustanavljale zadruge na pr. v Trbovljah »Počitniški dom« v Hrastniku, »Izletniški dom«. Prvi so hoteli postaviti kočo na Mrzlici, drugi na Kalslclh planinah. Predvsem se Je pokazalo, da je bila zelo napredna Hrast®ISk-an zadruga »Izletniški dom«. Zato se je članstvo planinskega društva FDS zadalo nalogo, da v turističnem tednu postavi pM a Insko postojanko na kalsklh planinah: 1. Da si kočo postavi kat spomenik na neštete sestanite KP, EF In Slovenske družine ter prijateljev SZ. 2. Da se mladino privabi v planino na svež zrak in sonce iz zakajenih dolin ln s tem odtegne od prekomernega pijančevanja po zakajenih go-Litiju ah. 3. Da se popularizirajo Kalsko planine v svoji razkošni lepoti poleti ln z Idealnimi smuškimi tereni pozimi, 4. EVi se zainteresira ustanova tn ostalo ljudstvo, da je ta kiuj eden od najboljših za postavitev okrevališč ta počitniške domove. Poudarjam pa, da se ne sme s tem vzeti slavo Mrzlici kot eni najlepših razglednih točk v Zctsavju, kajti tudi na Mrzlici je potrebna postavitev nove koče, večje kot je do sedaj in pomagati pri graditvi prav vsi. kateri imajo količkaj interesa za turizem. Člani v Hrastniku so sl zadah nalogo. da bodo v turističnem tednu napravt.ll sledeče: 1. Dobili samostojnost podružnice, kjer je nad 200 članov. 2. Obnovili vso markacijo. 3. Postavili kočo na kalskl planink nint. 4. Izvršil skiopt>čno predavanje v smislu turizma. Upamo, da bodo ostal« podružnico čim bolj aktivne. 06 v$no$ju HatnnMkMt gvia (Nadaljevanje) Dolgo so naši junaki strmeli v te krasote, med selioi šepeta je, kakor bi se bali, da se kateri očakov ne prebudi in izreče prok'ehdva nad njimi. Strmeli so in v tem strmenju in občudovanju naposled zaspali. Večer ni bil hladen, zato so pogrnili po tleh Mihovo odejo, legij nanjo in se pokrili z Janezovo rjuho. Prostorov niso izbirali in se zanje pulili, vsak je legel na tisto mesto, na katerem je obsedel in kamor jc položil svoj nahrbtnik. In tako se je zgodilo, da je bil Janez sredi med Mihom i® Francetom, ki^ria si delila njegovo levo in desno stran. Noč je bila mirna, tiha, nič hudega obetajoča in tako so pod varstvom mogočnega Grintovca 'jn ponosne Ojstrice in vseli ostalih gorskih vršacev po stari k ra n iški navadi krepko zasmrčali. Kmalu po polnoči pa se jt: Milton prebudil; zeblo ga jc. Potegnil je rjuho bliže k sebi :n sc stisnil k Janezu. France si človečanske pravice, do kivščka rjuhe ni dal kratit: in je — bolj v spanju, ko me — ■storil po Mihovem zgledu. Pritegnil jc rjuho nazaj k sebi ;n sc takisto približal Janezu s svojimi koleni. Miha s: enkrat priborjene pravice ni da! spet ugrabiti in je potegnil znova, topot močneje.. Pri tem se je še bo.j stisnil k toplemu Janezu in eku->ul znova zaspan. France je, šc vedno v spanju, začutil, da nekaj nad njegovo kožo nj v rodu in jc i noti uk livno, pa energično potegnil in se dodobra zavil v rjuho, ne meneč se za to, da je Miltona popolnoma razkril in da ima tudi M:ha človečanske pravice. Miha je otepal z rokami in str obupno bori! za pošček platna, v katerega bi skril vsaj celo glavo, če že drugega ne. Ker inti vse to ni prav nič pomagalo in ni France v borbi za odejo popustil niti za ped, se jz Miha vdul v njegovo :n božjo voljo ter se 6tisn.il še močneje k Janezu in vtaknil svojo glavo pod njegovo pazduho. Janez je med vso to obupno Itorbo za življenje in smrt, «a beti ali ne biti, nevtralno sfial in miroljubno pre- našal njuna kolena, ki so ga tiščala zdaj v trebuh, zdaj v rebra, |in šc v druge dele njegovega naspanega telesa. Ni sc zrncu i I za p r e n v a n j c okoli sebe, njemu je bilo toplo, njemu je bilo dobro in to edino je bilo zanj važno. Saj sta ga od obeh strani grela k njemu se (iščoča tovariša, od zgoraj pa je bil tudi siguren, tla Ivo ostal jx»krit tem dalje, čim dalje se bosta ruvala nasprotnika. Ta borba mu je vsaj omogočila pošteno ventilacijo s tem, da sta nasprotnika, boreč se za plahto, odkrivalu z.tlaj ta, zdaj on; del njegovega telesa. Tu med temi ostrimi kolcni, med materjo zemljo itn to premikajočo se plabiO mu je bilo že kar prevroče in le malo ja manjkalo, j vi bi se bil prebudil. Toda ni se prebudil, spal je dalje. Tudi France je spal iu Miha takisto že davno ni več bed-l, še vedno z glavo pod Janezovo pazduho. Proti jutru je pritisnil hlad. Trikrat se jo prebudil France. Bliskalo se mu je sicer v glavi o nekakšnem boju za rjuho, o njej pa ni Uulia ne sluha. Dvignil se je, |H|gled mu je )»adrl ma Miho, ki je bil ves zavit vanjo, glavo pa je navdušeno tiščal v votIi.no Janezovega trebuha. Na, ta je pa ltijial Tako «: pa ne gremo, stik ra miš! — »Hej, Miha, hej, Janez... uak, luko j»a že ne! Dosti imata, sakramiš!« — /grabil je pokrivalo in ga sunil k sebi. Toda kaj je to? Rjuha je mokra ko gol« ... Da nisi« slučajno Janez pa Miha...? — Kakor pa ntiključjni se potiplje jki oblačilu... pogleda kvišku — nebo .svetlo in jasno ko sinoči. Dežja ni bilo. Torej rosa, slana, kaj vem... Dejstvo je le, da je oni, France, premočen do kože in /ato tako grozno premražen. Miha in Janez ga začudeno glodata, v strahu, ali se mu ni morda — bognasvaruj — zmešalo. Kopa Ic potipljeta najprej njega, nato še sama sebe in spoznata, da tudi njima z mokroto ni bilo prizanesemo, sc dvigneta tudi ona dva itn vsi trije skupaj jo pognimajo, da >snoč’ pa dav’ je sl« n ca jiadlo na zaspane športnike, srajce čisto jim zmoč.la in pa tople hlač-ice. Njim pač ni za hlačke, srajco, njim z« vso mokroto ni, njim je le z« mraz ta vražji, ki jim 'leze v kosti.« (Nadaljevanje sledi) Fizknltura in šport 0 telesno-vzgojnem pomena fizkulture O telesno-vzgajncm pomenu fizkulture ne govorimo samo takrat, ko hočemo popularizirali posamezne panoge fizkulture, marveč dajemo naj-Večji poudarek pridobitvam fizkulture — energiji, katero vnesemo v vse naše delo pri izvrševanju nalog za dvig gospodarskega in vsesplošnega napredka naše mlade domovine. Ko ugibamo, kako priti do uspešnih rezultatov pri posameznih panogah telovadbe ali športa, pridemo do zaključka, da je nujno, pričeti z osnovno telovadbo. Z osnovno telovadbo se pripravljamo na vzdržnost, gibčnost m spretnost, ki so nam potrebne pri temeljitem izvajanju vse ostale telo-vadbe. s tem se bomo tudi zainteresirali za orodno telovadbo, s katero se bomo vidno približali k uspehom. Kakor je v zimskem času naše naj-Tečje razvedrilo smučanje, tako je pa ■V pomladanskih dneh privlačno masovno tekmovanje v kros-u in Titovi štafeti ki se organizira vsako leta Pri teh fizkulturnih pokretih mora v prvi vrsti sodelovati vsa mladina. Tudi letos bomo organizirali kros. Z aktivnim sodelovanjem in množičnim nastopom na dnevih tekmovanja bomo dokazali smisel za fizkulturo, obenem pa bomo z elanom, ki ga bomo pridobili pri tekmovanju, zmožni naše naloge še temeljiteje izpolnjevati. Največjega vzgojnega pomena pa je tekmovanje za fizkullurno značko ZREN, v katerem so zajete vse panoge fizkulture in je obenem načrtno usposabljanje organizma vsakega posameznika. Z vsemi panogami, ki jih ima fiz-kullura, skuša vzgojiti dobre like — fizkulturnike, ki ne bodo vzdržni samo pri izvajanju fizkulture, ampak usposablja svoje ljudi bili na vsakem koraku borben, boriti se za pravice delovnega ljudstva. Mirko. Vajeniška mladina v Hrastniku tekmuje . Fizkultunii aktiv strokovne nadaljevalne šole v Hrastniku je v kraju Cajbolj aktivna osnovna edinica vsega telesnovzgojnega delovanja. Aktiv štej« 162 fizkultumikov, ki ga sestavljajo mladinci in mladinke^ vajenci in Vajenke tukajšnjih industrijskih podjetij in ostalih obrti, uživa pa veliko tfazmmcvanje pri učiteljstvu in vodstvu šole. Aktiv goji splošno telesno Vzgojo in je v okviru iste izvedlo jesenski Ln dva zimska erossa, ki se jili Je udeležilo skupno 157 tekmovalcev »n tekmovalk. Oa skupnega števila 1G2 članov aktiva je prijavljenih 158 tekmovalcev za fizkulturno značko. V okvira tekmovanja za značko jc položilo nad 50 smučarjev normo iz smučanja. Par dni pozneje jc bil organiziran pohod in je položilo normo iz pohoda na 10"m preko 80 tekmovalcev. Aktiv je že v decembra pričel z vadbo obveznih prostih vaj za leto HM8. Ob priliki smučarskega prvenstva šole so organizirali tudi sankaške tekme za one, ki nimajo smuči, vseh udeležencev na tem prvenstvu je bilo 86 tekmovalcev in 18 mladincev, hi so pomagali pri organizaciji, ker Vsled slabe obutve niso mogli tekmo- žc lansko leto je skupina vajencev *cga aktiva častno zastopala svojo edinico na »Zvezni paradi fizkultur-nikov« v Beogradu. Letos se je zopet Prijavila skupina ki pridno vadi in se pripravlja za zlet v Prago ker hočejo mladinci in mladinke aktiva, da bo njihova edinica tudi v Pragi častno zastopana, člani aktiva so tudi najboljši mladinski orodni telovadci v *raju saj vadijo v okrajni mladinski vrsti kar štirje vajenci iz te šole. Ima Pa aktiv še več skritih talentov, kot krajevni prvak v smučanju na 8 in lakin Jazbinšek Rudolf iz 2.a razreda, hi je istočasno talent za srednje proge, dalje Jakup Jože, šolski prvak v smučarskem teku na 4 km in zmagovalec na krosih v mladinski skupini. Palent za orodno telovadbo jc tudi vodiškar Franc iz 2.a razreda, ki pa 'je Po dragih sektorjih tako zaposlen, "a bo kot tak prepadel ker nima za sistematično vadbo. Mnogo ebeta tudi mladi Dolanc Viktor. Kot mijakti-vncjši med vsemi v vseh smereh fizkulture je prav gotovo uspešni Urbanc Marino iz 3.a razreda. Se dosti več bi se dalo najti v tem hhlivu, če bi imeli telovadnico in primerno igrišče. V Hrastniku je sicer telovadnica, ki se pa že več kot mesec popravlja in še ni nikaldh izglc-a°1v, da bo v doglednem času spo-sebna za uspešno vadbo in pripravo V **kviru programa splošne telesne , fg°je, lu je prav obširen, človek ima TJjs. da se odbor FD Hrastnik ni še danes seznanil z nalogami, ki jih mera izvršiti v letošnjem letu, ker bi sicer drugače organiziral popravila fizkulturnega doma, kjer bi se še kljub čiščenju lahko vršila vadba. Ni čudno, da hrastniški fizkulturni po-kret ne more nikamor z mrtve točke, če pomislimo, da so sc od zadnje jeseni in celo zimo vse do pričetka popravljanja prostorov vršile vse mogoče prireditve, ki so zadovoljile predvsem alkohola željne ljudi, na škodo trezne mladine, ki se ni radi sličnih prireditev mogla fizično in moralno vzgajati in izpopolnjevati. Pričakujemo, da bo tudi hrastniški mladini enkrat dana možnost ras pravega idealnega, fizkulturnega udejstvovanja. Silva Železnik na treningu v Hercegnovem Kdo ne pozna male Silve Železnikove, ki je uslui.bena na podružnici zavoda za Soc. zavarovanje v Trbovljah. Silva je bila pri odhodu v Hercegnovl pri meni. Bila je na uradu kolpolterka »Zasavskega udarnika« in je bila toliko vestna, da je prišla poravnat zaostanke, da pred odhodom na trening vse uredi. Odšla je za cn mesec v Hercegnovl, kjer so zbrane najboljše flzkulturnlce Jugoslavije, hi se pripravljajo za olimpijado v Londonu. Vprašal sem jo če bo tudi ona šla v London, pa je dejala, da o tem ni treba nič pisati, da pa se bo potrudila, da bo dala vse iz sebe ln častno zastopala revirje. Silva je posečala telovadbo že pred okupacijo, vendar pa orodno telovadbo šele po osvoboditvi. Pridna je bila, redno je posečala telovadbo ln uspeh ni Izostal. Tekmovala pa je tudi v crossu, kjer je v Trbovljah 1947. 1. dosegla prvo mesto, na crossu v Ljubljani pa četrto mesto. Leta 1947. je bilo v Ljubljani tekmovanje v orodni telovadbi. Silva je takrat tekmovala v III. razredu in dosegla prvo mesto. Mala Silva Je vzbudila pozornost, zanimati so se začeli za njo. Fizkulturna zveza Slovenijo Ji je omogočila redni trening v Ljubljani. Tudi društvo »Rudar« ji je šlo v tem pogledu v pomoč. Uspehi niso izostali, Silva je prišla v reprezentanco. Pri izbirnih tekmah jc zasedla 6 mesto. V dvoboju Slovenija : Srbija je zmagala reprezentanca Slovenija. Silvi Železnikovi katera je doma Iz Trbovelj in Iz rudarske družine pa želimo na treningu v Hercegnovem najlepši uspeh, ter naj tudi v bodoče častno zastopa revirje. 9. S. Izletniška točka Kal bo dobila svojo kočo Planinska postojanka Kal nad Hrastnikom bo ob zaključku tedna turizma dobila svojo kočo. Kal je partizanski kraj, središče borb, zalo se je tudi hrastniška Zveza borcev odločila, da bo na dan 25. aprila prenesla vse dele, ki so potrebni za kočo, do Govejega potoka pod vznožje Kala. Koča je do sedaj stala prazna nekje v okolici Radeč in je to zamisel treba jK>zdraviti. Na ta način bodo hrastniški delavci imeli svoje planinsko zatočišče, pa čeprav skromno. Kal jc lepa izletniška točka in ne zaostaja , za ostalimi v okraju. Na dan 25. aprila bo velik masovni izlet, katerega se bodo udeležili člani Zveze borcev, sindikati, mladina, žene in ostali. V Govejem potoku bo celoten material za gradnjo koče razdeljen med udeležence izleta, ki ga bode nato prenesli na Kal, kjer bodo šc isti dan postavili kočo. SFD Rudar * SFD Kladi-var Celje V nedeljo 11. aprila je moral predstavnik Trbovelj, na težko pot v Celje. Marsikdo ni pričakoval, da bo moštvo Rudarja iztrgalo Kladivarju dragoceno točko. Pred 2500 gledalci jc bila odigrana prvenstvena tekma I. slovenske lige. Moštvo Rudarja se je predstavilo Celjanom v borbeni In lepi igri. S svojo požrtvovalnostjo so prvi polčas vodili s 3:1. V drugem polčasu pa je Kladlvar skoncentriral svoje vrste in v razdobju 10 minut dosegel dva gola. Končni rezultat 3:3 odgovarja Igri. Sodnik Starešina je sodil precej nesigurno in ni imel pregleda čez igro. V predtekmi je moštvo juniorjev Rudarja premagalo juniorsko moštvo Kla-dlvarja 8 7:0. FD Nafta, Dolnja Lendava SFD Rudar Zastopnik revirjev Rudar je svojo tretjo tekmo za prvenstvo Slovenije odigral s FD Nafto v Dolnji Lendavi v nedeljo 18. aprila. Rudar je tekmo Izgubil s tesnim rezultatom 1:0. Naita je Imela vso igro lahno premoč, toda rezultat bi lahko bil obraten če bi Rudar več streljal na goi in opustil napotrebne kombinacije pred golom. Zmagoviti gol je dal Terek, ki je Iz kota streljano žogo dal z glavo v mrežo In s tem zagotovil svojemu moštvu dve dragoceni točki. Tekmo je sodil Novšak Iz Maribora. V nedeljo 25. aprila igra Rudar četrto tekmo in to doma z ljubljanskim Železničarjem, ki je v tem delu prvenstva v dobri torml. Razvoj boksa v Trbovljah V okviru sindikalnega lizknlturnega društva »Rudar« se je osnovala boksarska sekcija, ki je v kratkem razdobju pokazala zelo lep napredek. Zanimanje za to panogo športa je zelo veliko, kar priča posest treningov, kjer tekmovalci pridno vadijo. Sekcijo vodi prav uspešno tovariš Švajger. V začetku so bile težave glede nerazumevanja pri posameznikih, vendar, kakor kažejo rezultati, se tudi ta panoga uspešno razvija. Po dveh uspelih prireditvah ▼ Trbovljah in rednem sistematičnem treningu so se tekmovalci boksarske ekipe SFD Rudarja udeležili prvenstva Slovenije v boksu. Prvenstvo Slovenije se je vršilo v Mariboru, 10. in 11. aprila. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je udeležilo 33 boksarjev od 10 društev. Tekmovalci trboveljskega Rudar- Borušak, prvak Slovenijo v mušji kategoriji ja so dosegli lepe uspehe. V mušji kategoriji je zasedel I. mesto Borušak, v lahki kategoriji Redenšek IH. mesto, v vvelter kategoriji zopet III. mesto Flis, v srednji kategoriji pa II. mesto Švajger, vsi SFD Rudar Trbovlje. Eno prvo mesto, eno drugo in dve tretji mesti je vsekakor lep uspeh za mlado sekcijo, ki je tole pred kratkim začela z rednim treningom, Izvzemši Švajgerja ki je že rutiniran. Mladi Borušak ki je prvak v mušji kategoriji jc odšel na tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v Skoplje. Želimo mu mnogo uspeha. §ilmultanke velemojstra Pirca v Trbovljah Šahovska igra v Trbovljah se je zadnje čase močno razvila. Zanimanje za to lepo Igro je predvsem med rudarji in mladino. V petek, dne 16. aprila se je v Trbovljah vršila slmultanta, katero je odigral velemojster Pirc proti 46 šahistoin. Pred pričetkom igre je gosta pozdravil podpredsednik SFD Rudarja in mu želel dobrodošlico. Simultanka je trajala 5 ur. Velemojster Pirc je dobil 36 iger, izgubil pa proti Podlunšku, Kaplu, Ruglu, Bartlu, Hvali in mladincu Dernovšku. Remiziral pa jc proti mladincem Turku, Kolinarju, Hodeju in Štolfi Slavku. Trboveljski Igralci so dali dober odpor in je ta rezultat za nje uspeli. Pohvaliti je igralce rudarje in mladince trboveljske gimnazije. Ves čas prireditve Jc bilo prisotnih veliko število gledalcev. Protituberkulozni teden v našem okraju Prelituber ku lozn i teden v Trboveljskem okraju, ki je bil od 1. do 8. aprila seje vršil v namenu čim večje propagande za borbo proti tuberkuloz1:. Okrajni protituberkolozni dispanzer je s pomočjo Rdečega križa in masovnih organizacij fizvedel propagando, katera pa radi premalega sodelovanja množičnih organizacij ni v celoti uspela. V vseh centrih okraja so bela organizirana predavanja o pomenu tuberkuloze, katera go se vršla v Rade- čah, Zagorju in Hrastniku ob zadovoljivi udeležbi, dočim predavanje o alkoholizmu v Trbovljah ni uspelo, ker je bila udeležba premajhna ter se bo predavanje ponovno vršilo. Da se ljudstvo čimbolj seznani, kakšna borba je potrebna proti tuberkulozi in na kakšen način se je obvaruješ, je Okrajni dispanzer v Trbovljah razdelil po Krajevnih odborih razne brošuro s kaiteriml se prebivalstvo seznanja o tem. Protituberkulozni dispanzer v Trbovljah vrši vsak teden v četrtkih brezplačno preglede, katere vi' šl priznan Specialist ter je bilo samo v četrtek 8. aprila 948 pregledanih preko 200 bolnikov. V času prot kuta erkoloznega tedna so vse šole v okraju s poučnimi predavanji šolski mladini Papirnica Radeče uspešno izvršuje svoje naloge Delavstvo živi tukaj dvojno življenje, prvič kot delavci v tovarni drugič kot mali kmetje. Večina delavstva, zaposlenega v tovarni, obdeluje tudi svojo zemljo, katera sama mu ne prinaša toliko dohodkov, da bi se človek mogel posvetiti samo obdelovanju svoje zemlje. Bilo bi pa napačno misliti, da se radi tega zanemarja delo v tovarni, ali da bi radi tega produkcij» hirala, nasprotno delo teče naprej in ga Izvršujemo kot nam je postavljeno po planu. V tebruarju t. 1. nam je papirnica v Vevčah napovedala tekmovanje, kakor tudi vsem ostalim papirnicam v Jugoslaviji, kateremu se je odzval delovni kolektiv z odgovorom, da ga sprejme in katerega hoče Izvesti do kraja in v njem doseči največ točk. Obveze bomo Izvedli do maksimuma in a tem pokazali, da se ne ustrašimo nobenih nalog in teškoč. Kot pri drugem delu, tako je tudi delo na sindikalnem polju v polnem razmahu. Masovni sestanki se vrše redno vsak mesec po potrebi tudi dvakrat. Na teb sestankih nam Uprava podjetja kakor tudi uprava sindikata objasnjuje pereča vprašanja za vsakdanje življenje tako na političnem kakor tudi na gospodarskem polja. Isto tako se dajejo na teh sestankih tudi iniciative za bodoče delo za Iz-vršenje plana, za čim uspešnejše tekmovanje in s tem v zvezi za izboljšanje živijenskega standarda. Sindikat, uprava in delavstvo se trudi, da bi svoje naloge čim bolj častno izvršilo. Kakor gredo uslužbenci tovarne na roko Upravi podjetja in sindikata, tako gresta tudi ta dva svojim uslužbencem bodisi radi preskrbe ati plače. Da bi se preskrba delavstva čim bolje izvedla, je Uprava podjetja ustanovila industrijski magazin, kateri že posluje od oktobra 1947 in je precej dobro založen z življen-skiml kakor tudi tekstilnimi potrebščinami za uslužbence tovarne in njih svojce. Želeti pa je, da bi Uprava In vodstvo magazina znala ceniti vse dosedanje Izkušnje In da bi v okviru svojih možnosti nabavila čim več raznovrstnega blaga, ki je še vedno nujno za vsakdanje potrebe. Eden največjih problemov je bila preskrba z obutvijo. Stanje obutve je bilo skrajno slabo kar je najbolj občutilo delavstvo, posebno tisti, ki Imajo po eno ali dve uri hoda na delo. Uprava podjetja In sindikat sta to videla In vložila sta ves trud, da se tudi ta problem ugodno reši. Trud ni bil zaman. Uspelo nam je, da smo dobili večjo količino usnja kar je pripomoglo, da smo ustanovili sindikalno čevljarsko delavnico. Pri ustanovitvi delavnice nam je priskoči na pomoč še en naš sodelavec, ki nam je dat na razpolago vse čevljarske stroje. Z ustanovitvijo čevljarske delavnice se je precej rešil problem preskrbe obutve In popravljanja čevljev In je do sedaj bik) popravljenih iTscmii de/etnemu ijHtfsIVH čestita, e G St2. aprila in prvemu maju V * Gabrijel Jakob splošno krojaStvo TRBOVLJE-LOKE veliko čevljev ca delavce nameščence in njih svojce. Uprava podjetja je dala sindikatu na razpolago nialo hišico, v kateri smo odprli sindikalni dom. V njem se od časa do časa vršijo razna predavanja in študiji In je v njem nameščena tudi obratna kuhinja za delavce In nameščence. V sindikalnem domu se vrši tudi pouk nižje strokovne šole ki nam bo dala zopet novo število kvalificiranih delavcev. Poleg tovarne se gradi moderno ognjevarno skladišče, katero je v zaključni lazi gradnje in se bo skoraj predalo svojemu namenu. V njem bodo vskladiščeni naši dragoceni Izdelki in surovine, iz katerih se Izdeluje papir. Vzporedno z graditvijo novega skladišča se gradi tudi novo upravno poslopje, katero bo odgovarjalo vsem potrebam podjetja. Poslopje bo zgrajeno po vseh pravilih sodobne in moderne gradbene tehnike. Poleg upravnih pisarn bodo v poslopju tudi stanovanja. V zgradbi bo nameščen tudi nov opremljeni laboratorij, Baj dosedanji ni odgovarjal svojim potrebam In danim nalogam. Ako bomo vztrajno premagovali vse težave in delali tako naprej, kot dosedaj, bo tovarna resnično postala drugi dom delavca in z veseljem bo vsak prihajal na delo. Tudi stanovanjsko vprašanje je za nas precej pereče. Delavci stanujejo precej daleč od tovarne In pridejo že v tovarno izmučeni od naporne hoje kar vpliva na potek in produkcijo. Uprava je tudi to važno vprašanje ugodno rešila. Iz Investicij, ki jlb ima podjetje na razpolago, se bodo v letošnjem letu pričela graditi v bližini tovarne stanovanjska poslopja, ki bodo nudila uslužbencem tovarne ugodna in zdrava stanovanja. Nova stanovanja ne bodo v prid samo delavstvu, ampak tudi tovarni, kajti ugodnost, kt jo bo nudita tovarna delavstvu, ali nameščencem bo našla v njem to zahvalo, da se bo še bolj posvetil delu in zvišanja produkcije. Kot po ceU Jugoslaviji v vseh krajih se bo tudi v Radečah zgradil nov zadružni dom. K postavitvi tega bo prispeval svoj delež tudi celoten delovni kolektiv papirnice. Kljub temu, da Je tovarna sama še potrebna obnovitvenih del In morajo delavci delati še nadure, se vsak caveda svoje dolžnosti in pomaga pri gradnji zadružnega doma. Vsak se je obvezal, da bo napravil 30 prostovoljnih ur. Eni sekajo les, drugi lomijo kamenje v kamnolomu, ključavničarji bodo napravili potrebna okovja za stavbo. mizarji okna. vsi pa vse, kar bo potrebno. Kot na vsa druga dela smo se tudi temeljito pripravili na bližajoči se občni zbor sindikalne podružnice. Pred kratkim nas je obiskal Zvezni tajnik Iz Ljubljane In nam na sestankih obrazložil pomen novega načina volitev v Upravni odbor in pododbore. Predavanje je naredilo na delavce dober vtis, saj so se lahko prepričali, da je nov način tajnih volitev oziroma glasovanja, dobro orožje proti tistim, katerim ni mar usoda In blagostanje delavca. Po novem načinu glasovanja, smo Imeli volitve v pododbor in smo Izvolili dva pododbora In grupne poverjenike. V polnem teku so priprave za bližajoče praznike, 27. aprila in 1. maj, katere bomo najsvečaneje proslavili. Ravno tako praznik zmage 9. maj. Prvega maja, na praznik vsega delovnega ljudstva bo sindikalna podružnica razvila svoj novi sindikalni prapor In na ta dan bo proglasila tudi nove udarnike. Nekateri drugi narodi bodo preživeli ta dan v senci bajonetov, a naše delovno ljudstvo bo proslavilo ta dan zmagoslavne zavesti, da je prosto In svobodno od okovja tujega imperializma. Na ta dan bomo polagali račune o naših uspehih in napakah in se pripravili ha novo naloge za čimprejšnjo in uspešnejšo izvedbo petletnega plana In s lem v zvezi za čim boljšo bodočnost Jugoslovanskih narodov, ki so si priborili svobodo z življenji svojih najboljših sinov. Naše geslo je: »S TITOM v boljše življenje«! R. M. Fizkulturniki morajo stopati v prvih vrstah borcev za izgradil jo in procvit ter svobodo nove Jugoslavije poaruznlca rotorjev Trbovlje | čestita vsem pododborom k praz-j niku 1. maja, da tudi v bodoče | dvigajo duh tekmovanja in do-| sledno izvršujejo sklepe VI. ple-1 numa »Enotnih sindikatov Jugoslavije« : Živel 27. april - Živel 1. maj! j | OKRAJNI SINDIKALNI SVET Trbovlje vsem KSS, Zagorje, Hrastnik, Radeče in vsem podružnicam -čestita z željo, da dvigajo duh tekmovanja in presegajo zadane naloge. - Naj bo letošnji 1. maj pregled našega deta in sprejemanje novih obvez. VSE SILE ZA PETLETKO! DELAVSKO-NAMEŠČENSKA POTROŠNIŠKA ZADRUGA z o. j. Trbovlje S SVOJIMI POSLOVALNICAMI, bo tudi nadalje skrbela, da bo založena z vsem potrebnim bta-gom. - Zadružniki, potrudimo se, da tudi v zadružništvu izpolnimo petletni plan! Kulturmo - umetniško društvo ,Lojze Eohkraut* Trbovlje 27* april naj h*> naša obveza — s kulture* in prosveto v vsako, vas! O temini tfudstei odher Harbootpe čestita k sedmi obletnici ustanovitve OF in k 1. maju, največjemu prazniku delovnega ljudstva. — Novoizvoljeni okrajni ljudski odbor kliče: »Izvajajmo in presegajmo naše planske naloge!« Okrajni ljudski odbor Trbovlje Ob 1. maju - največjem prazniku delovnega ljudstva - čestita ZVEZNO TAJNIŠTVO RUDARJEV SLOVENIJE vsem kolektivom z željo, da tudi v bodoče zastavijo vse sile za izvedbo plana in s tem pospešujejo izgradnjo socializma v naši Zvezno tajditvo rudarjev Trbovlje I CEMENTARNA TRBOVLJE |