Poštnina ptačana v gotovini. ZBODI REVIJA-NOVE Z90R0V5KE GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1934 LETNIK X • ŠTEV- 5 Pridobiš bogastvo Otvoriš si lepo trgovino Postaviš dom za svojo rodbino Zavaruješ si brezskrbno starost Preskrbiš hčerki doto in sinu opremo ako nalagaš svoje prihranke v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3 Izguba izključena. Ugodno obrestovanje ! Telefon 20-16, 26-16. Denar lahko pošiljaš s vsake pošte po čekovnih položnicah štev. 10.533. Vloge Din 420,000.000. * Rezerve Din 12,000.000'—. Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO je samo „ ADLER" - „G R I TZ N ER", „DUB1ED". Švicarski pletilni stroj Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri Josip Petelinc LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Telefon 2» i3 Lepe opreme, ugodno odplačevanje! Telefon 29-13 ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA p r e ocarinjenje vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezplačno. Telefon interurb 24-59. Vilharjeva cesta št. 33. (nasproti nove carinarnice) v z e m a jjc prevažanje vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili. Telefon interurb. 21-57. Masarykova cesta št. 9. (nasproti tovor, kolodvora) GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 13. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ. TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. X. LETNIK Številka 5 LJUBLJANA 1. oktobra 1934 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore>: za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župc (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev . poštno~£ekovnega računa 12.134 IvoPeruzzi: Pozdrav (Bolgarskim pevcem — Glasbena Matica.) Pozdravljeni potomci Samuela, po težki ste Kalvariji usode dospeli med prečislane narode, ne bo Vas vihra časa več zajela. Smo rodno pesem Vašo izpoznali, smo gledali Vaš vzgon in smel polet, drhtel ob Vaših zmagah ves je svet, iz ruševin ste kakor zarja vstali! Zdaj od Triglava Vam najmlajši bratje z napevi doma snubimo srce, v ljubezni združeni balkanski svatje na krvno svatbo trdno pot nam gre, bodočnost z nami hodi, up bogat je, da nam kresovi složne sreče zagore! Aktualitete zborovega petja (Odlomki iz članka Vojecha Zelinke, priobčenega v listu «Vestnik Peveeki a Hudebni», št. IV, iz leta 1934.) Živimo v dobi nedoglednih razmer in hudih kritik vseh dosedanjih dobrot in istin. Pomenimo se malo o situaciji bodočnosti in kulturnem poslanstvu zborovega petja. Obe mogočni ideji dobe: nacionalizem vseh pramenov in intcrnacionalizem se opirata na množino, na kolektivu, in to je sociološki temelj zborovega petja, izraza cele duše. Pesniški del zborovske glasbe izraža čuteče srce skladateljevo, mora biti pa tudi izraz notranjosti zborovih pevcev. V rodnem jeziku bodo razumeli besedilo skladatelj, pevovodja in zbor. Naj se struktura družbe v bodoče razvije kakorkoli, bo edino zborovsko petje tisto, v katerem koletivu pride v rodnem jeziku glasbeno do najsilnejšega in najrazumljivejšega izraza zase in za poslušalce. Najsilnejši — ni pač treba razkladati, kaj išče pesniška beseda, tudi najslabša, če je uglasbena. Naj razumi jivejše — ker beseda pri poslušan ju zborovske glasbe usmeri predstavo poslušalca mnogo gotovejše kakor je to v godbi z instrumenti. Za bodočnost novega zborovskega petja je treba za-nimajočih se poslušalcev, požrtvovalnih pevcev in čutnih dirigentov, da bi zborovska glasba izpolnila svoje poslanstvo. Te komponente: skladbe, pevci, dirigent in poslušalci so aktualitete zborovskega petja. Skladba v očeh pevca je bila svoj čas peta, samo, da je šlo kot po maslu. Pri nas so šele mo-ravski pevci s svojimi nastopi prinesli tezo, da si lahko skladatelji dovoljujejo melodične, harmonične, ritmične in dinamične, tn/ovejše in mnogo-stranske zborove koncepte. In to se je res zgodilo v največjem napredku instrumentalne glasbe. Od takrat se je našel v zborovskih skladbah pojav pristne vokalnosti in instrumentalnosti, t. j. po-uživanje glasu, kakor bi bil to glasbeni instrument iz mrtve tvarine. To, kar so skladbe Bendla, Fri-škovskega in Smetane zahtevale od pevcev, še dolgo ni bilo vse, kar bi mogel glas zmagati. Zasluga zborov Foerster ja, Janačka, Novaka in Suka je, da so pevska društva zmogla čedalje večje naloge. Soditi skladbo pri prvem študiju in poslušanju je napačno, ali pevsko gledanje k tehnično moderni glasbi bi takole formuliral. Pevskih težkoč vseh vrst naj bi bilo v zboru le toliko, da ne bi bil pevec prisiljen, posvečati samo intenzivno podrobnost intonaciji in ritmu in bi moral posvetiti večjo pažnjo poletu skladbe, pronicanje in razumevanje skladbe in besedila gledati posebno na skupno petje, ki izključuje vsako solistično pevsko umetnost. Idealno bi bilo, ako bi bil skladatelj zbora vedno tudi zborov dirigent, ali pa vsaj član zbora. Toda taki primeri so redki. Zato mora skladatel j s svojo tvorno intuicijo zadeti vse možnosti vokalnosti prav tako, kakor najde veliki instrumentalist za ta ali oni inistrument, ki mu glasbena misel pripada in ki jo lahko obvlada. Zborovski pevec je neposredni realizator glasbe. Dve strogi vprašanji: 1.) Ali je današnja doba dostopna volji in veselju k petju? 2.) Ali nam rase v današnji dobi pevski naraščaj? K prvemu vprašanju bi pripomnil tole: Za vsako petje, kakor za vsak umetniški pojav je potrebno neko človeško zanimanje in neka stopnja romantizma. Tega je dosti; da bi k posvetitvi k izvajanjem glasbenih del, ki niso niti v zvezi s trampskimi pesmimi niti revijalnimi šlagerji in ki prinašajo v besedilu vse kaj drugega ko groteskni dovtip, satira trampska sentimentaliteta, obdana z eksotizmom in v ritmiki ritmi, ki že danes niso stereotipni ritmi jazzove glasbe? Lahkota glasbenega zanimanja in glasbene reprodukcije takih skladb slabi voljo k vdani službi pesmi, ki hoče biti umetna. Kar se pa tiče pevskega naraščaja je skoro paradoksno, da v tako razrušeni dobi proglašajo, da je mimo tram-pinga važen samo šport. Kaj hočemo s tako tramp-sko športno-barovo generacijo. Vse šole bi morale vzgajati pevski naraščaj in bi po dobrem študiju dečki po mutaciji lahko stopili v naše moške zbore. Mnogo je pa tudi odvisno od dirigentov, ki bi su-gestivno svoje pevce navdušili za skladbe, ki so morda pri prvem poslušanju nehvaležne. Prav je, da gojimo klasike, moramo pa tudi naprej. Občinstvo dostikrat misli, da je umetnost zabava, toda ona ne sme biti nikdar diktator nasproti izvaja-jočim. Iz naših organizacij in društev Hubadova župa JPS. Na praznik dne 8. septembra t. 1. se je vršila v Hubadavi dvorani Glasbene Matice redna letna skupščina ob lepi udeležbi delegatov včlanjenih društev. Zborovanje je imelo jubilejni značaj, ker je minilo deset let od ustanovitve JPS in Hubadove župe. Skupščino je vodil zaslužni predsednik dr. A. Š v i g e 1 j, tajniško poročilo je podal Ivan Rupnik; poročali so še blagajnik Karel L a s s -baclier, arhivar Perdan, za odsotnega župnega pevo-vodjo njegov namestnik Vinko Rupnik, revizijsko poročilo pa je podal F. Venturini. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika dr. Š v i g e 1 j, v odbor pa: R o š, Pečenko, P r e m e 1 č, Ivan Rupnik, Perdan, M a t u 1, Jerič, L a s s b a c h e r, Godec, Čameruik; I. pevovodja Prelovec, II. Venturini. Občni zbor je potekel v popolnem soglasju in lepi bratski slogi. Pevsko društvo «Celjski zvon» v Celju je priredilo vo-kalno-instrumentalni koncert. Na sporedu so bile skladbe Adamiča, Kreka in Puša, z orkestrom pa so izvajali p. Hu-golin Sattnerjevo «Jeftejevo prisego». V Mariboru so priredili dobrodelni koncert duhovnih pesmi skladateljev A. Foersterja, dr. F. Kiinovca, J. Kle-menčiča, St. Premrla in M. Tomca pod vodstvom stolnega kapelnika J. G a š p a r i č a. Na koncertu je sodeloval samostojno pri orglali prof. M. Tome. Letos so znani koroški pevci večkrat obiskali Slovenijo in so bili povsod na njihovih koncertih z navdušenjem sprejeti in pozdravljeni. Prvo slovensko pevsko društvo «Lira» v Kamniku je v aprilu letos priredilo v tamošnji sokolski telovadnici koncert umetnih in narodnih pesmi za moški in mešani zbor skladateljev, oziroma prirediteljev E. Adamiča, D. Bučarja, A. Foersterja, L. Horvata, P. Kernjaka, A. Lajovica, V. Mirka, St. Mokranjca, Z. Prelovca, p. H. Sattnerja in A. Svetka. Društveni peivski zbor vkljub raznim težkočain marljivo vodi od uspeha do uspeha pevovodja Ciril V r e m š a k. Glasbena Matica je priredila ob koncu šolskega leta tri javne produkcije iz različnih predmetov. Operna šola na državnem konservatorijn je s svojimi produkcijami v dramskem gledališču pokazala, da je v veščih rokah ge. Š k r 1 -Medvedove. Naš priznani akademski pevski zbor je svoj koncert koroških in belokranjskih pesmi dne 10. junija ponovil s sijajnim uspehom. Konservatorijski profesor Anton Ravnik je s svojimi gojenci aranžiral klavirski večer ruske glasb e^ na katerem smo se mogli prepričati o veliki nadarjenosti in umetniških ambicijah nastopajočih. Hrvatsko pevačko društvo «Lisinski» je v marcu izvajalo grandiozno Beethovenovo «Missa solemnis» pod dirigentom F. L h o t k o. Akademsko pevsko društvo «Obilic» v Beogradu je ob svoji 501etnici krstilo novo delo Josipa Slavenskega «R e -ligiofonij o», oratorij v šestih delih za soli, zbor in orkester. Društvo je svoj jubilej na ta način najlepše proslavilo. Glasbena Matica je priredila v Zagrebu v aprilu t. 1. koncert, na katerem je izvajala izključno skladbe A. L a j o v i -c a, in sicer samospeve, zbore ter naposled njegov «P s a 1 m» za tenor solo, zbor in orkester. Vsi sodelujoči s skladateljem vred so doživeli na zagrebški prireditvi obilo priznanja in počaščen j. Pevski zbor Glasbene Matice je pa drugi dan koncertiral še v zagrebški katedrali z Gallusovimi skladbami in se je ponovno afirmiral kot odlično izvežbano umetniško pevsko udruženje. Oba koncerta je vodil dir. Mirko Polič. Zagrebški madrigalisti so v maju koncertirali s sporedom del ruske petorice: Balakireva, Kjuja, Musorgskega in Rimski Korsakova. Dirigent: Mladen Pozajič. Koncert nezavisnih avtorjev zadruge «Sklad» je izvajal pod upravo svojega organizatorja Rudolfa M a t z a skladbe Žganca, Matza, Dugana ml., Grgoševiča in Lovriča. Pevski zbor glasbenega društva intelektualcev je izvajal ves program. Sodelovala sta basist L. Vr b a n i č in pianist A. K u n c. Zagrebška kritika je zabeležila pohvalno oceno. Hrvatsko pevsko društvo «Sloga» v Zagrebu je v proslavo 601etnice svojega obstoja koncertiralo s sporedom hrvatske zborovske glasbe od 16. do 20. veka. Društveni pevovodja je sedaj Lovro M a t a č i č, ki mu gre zasluga, da je v kratkem času dvignil zbor na lepo umetniško višino. Srbsko pevsko društvo v Zagrebu je priredilo v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda lep koncert skladb Greča-ninova, Dugana ml., Slavenskega, Tajčeviča in Mokranjca. Društveni dirigent je skladatelj Marko Tajčevič. Prvo beogradsko pevsko društvo je pod vodstvom dirigenta beogradske opere Predraga Miloševiča izvajalo v Ko-larčevi dvorani narodne univerze Verdijev «Requiem». Srbsko cerkveno pevsko društvo iz Sombora je koncertiralo v Zagrebu. Dirigent je dr. Ljudevit K i š. Akademski zbor «Mladost Balkan» je napravil propagandno potovanje na Krf, v Smirno, Carigrad, Solun in Atene. Dirigenta Jakova Gotovca je nadomestoval Oskar Josefovič. Pomnoženi pevski zbor župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je priredil o priliki posvetitve nove cerkve prav lep cerkven koncert z značilnimi skladbami naših najpriznanej-ših cerkvenih skladateljev. Spored je vzorno naštudiral in vodil pevovodja in skladatelj Ludovik P u š„ cenjeni so-trudnik našega lista. Slovensko pevsko društvo «Slovana na Brdu je nedavno slavilo lOletnico svojega obstoja s koncertom na prostem, na katerem so poleg društvenega zbora sodelovali tudi Narodna čitalnica iz Šiške, «Z a r j a» iz Tacna, «D a n i c a» z Viča in «S a v a» iz Ljubljane. Ne vemo, kako je koncert uspel, mnenja pa smo, da bodo morala naša društva opustiti 51etne, lOletmei, 151etne in 201etne jubileje in šele ob 251etnici pokazati javnosti, kako so se udejstvovali v četrtstoletju svojega obstoja. Bežigrajsko pevsko društvo je poti vodstvom svojega dirigenta Janeza Godca priredilo prav lep koncert, ki so se ga udeležili poleg društvenega predsednika dir. Janka Tav-z e s a tudi zastopniki JPS in Hubadove župe dr. Vladimir R a v n i h a r, dr. Anton Š v i g e 1 j in Zorko Prelovec. Pevsko društvo «Zvon» v Šmartnem pri Litiji je s samostojnim koncertom uspešno nastopilo v maju pod vodstvom svojega pevovod je Maksa K o v a č i č a. Pevski zbor Bralnega društva v Tržiču je priredil v marcu koncert z obširnim sporodlom. Peli so društveni ženski, moški in mešani zbor pod vodstvom pevovodje Albina Lajovica. Celjsko pevsko društvo je priredilo kot uvod v pevske slavnosti ob svoji 401etnici na praznik 10. maja lepo spominsko svečanost na okoliškem pokopališču. Ob prisotnosti velike množice prebivalstva je pri križu na gornjem delu pokopališča izpregovoril predsednik CPD Fink ter se spomnil številnih na okoliškem pokopališču počivajočih in tudi na bojnih poljanah padlih društvenih članov, predsednikov, pevovodij ter ustanovnih članov in dobrotnikov. Navzočni so počastili njih spomin z minuto molka in klici «Slava»! Nato so položili venec in obiskali grobove. Slavnostni koncert je bil izvrstno obiskan. Udeležili so se ga zastopnik ministra prosvete dir. Fran Mravljak, zastopniki mestne in okoliške občine, oblasti, gradov, šol, pevskih društev in drugih kulturnih organizacij. Mešani zbor CPD je za to slavnostno priliko nastopil kar z 92 pevci in pevkami. Zbor je zapel najprej državno himno, nato pa društveno geslo «Kdor naš si, z nami pojd'!», ki ga je posvetil društvu skladatelj Emil Adamič. Na sporedu so bili zastopani skladatelji dr. Anton Schwab, Ciril Pregelj, Alojzij Mihelčič, Karel Bervar, Vasilij Mirk, Risto Savin, Stanko Premrl in Jakov Gotovac. Zbor je pod vodstvom svojega pevovodje Peca Š e g u 1 e, ki svoj društveni zbor poučuj« že šest let, izvajal spored navdušeno. Bil je pač temeljito pripravljen. Da ni manjkalo počastitev, šopkov in vencev, je samo po sebi razumljivo, saj je pevski zbor Celjskega pevskega društva že zdavnaj priznan kot eden najboljših slovieoiskih pevskih zborov. Po svečanem odkritju spominske plošče bratom Ipavcem v Št. Ju-riju ob južni železnici, o katerem smo že v zadnji številki našega lista poročali, se je vršilo slavnostno zborovanje CPD v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Zaslužni društveni predsednik prof. Fink je v svojem govoru očrtal veliko kulturno in narodno obrambno delo, ki ga je CPD izvršilo od ustanovitve leta 1894. pa do danes. Prav tako je dr. Štefan R a j h očrtal zgodovino dela CPD v štiridesetih letih. Med živahnimi odobravanjem je predsednik izročil prof. Fink-Jerinovi in članu Ivanu Likarju, ki pojejo pri zboru od ustanovitve, ter Karlu Percu, Antonu Oražmu in Ivanu Orožnu diplome Južnoslovenskega pevačkega saveza za več kot 201etno nepretrgano aktivno delovanje pri društvu. Lepo slavje, ki ga je uvedel mešani zbor CPD z La-jovčevim «Zelenim Jurijem» in končal z društvenim geslom, je bila naravnost prisrčna prireditev. Popoldne se je pa vršil velik pevski koncert Ipavčeve pevske župe, o katerem smo v zadnjem zvezku tudi ža poročali. Želimo CPD nadaljnji napredek in vztrajnost za dosego začrtanega cilja v ponos naši pevski kulturi. Opera Po zadnjem našem poročilu nimamo o koncu letošnje sezone v ljubljanski operi drugega poročati ko to, da so nanovo naštudirali Borodinovega «Kneza Igorja» pod taktirko dr. Danila Švare in da so priredili v rednem letnem gledališču pod Tivolijem Foersterjevega «Gorenjskega slavčka» s Šimemčevim gostovanjem ter opereto «Pri belem konjičku». Ljubljanska opera namerava v prihodnji sezoni uprizoriti i 11 izvajati sledeča dela: Offenbach: «Hofmanove pripovedke», Rossini: «Angelina», Ferrari: «Štirje grobijani», ^andonai: «Frančiška iz Rimini», Musorgski: «Hovanščina», Odak: «Dorica pleše», Hirschler: «Dve renesančni noči», Logar: «Štiri scene iz Shakespeareja», Mozart: «Don Juan», «Figa-rova ženitev», «Čarobna piščal», Falk: «Vida breve», «Dja-mith». Wagner: «Siegfried», Verdi: «Falstaff», Donizetti: «Lucia di LammermoT». Beogradska opera. Po odhodu direktorja St. Hrističa je prevzel vodstvo opere Ivan Brezovšek in je takoj izvršil nekaj reform, ki so se uveljavile. Kot dirigent je itak v Beogradu uvaževan. V družbi režiserja Hetzela je uprizoril Nikolajeve «Vesele žene Windsorske» z nenavadno velikim uspehom, ki ga je kritika soglasno v svojih poročilih podčrtala. Pa tudi drugače beogradska opera po poročilih tamošnjih dnevnikov izvrstno dela. Gostovanj tujih solistov ima pa še več ko hrvatska opera. Na repertoarju pa so tudi večinoma samo znane opere. Novi operi I. L. Vrutickega «Seljski knez iz Kozloviča» je ^priznala Češka akademija umetnosti prvo nagrado mesta Prage. Razno Za predsednika Glasbene Matice v Mariboru je bil izvoljen dr. Leopold P o 1 j a n e c, prosvetni inšpektor v p., ker je dosedanji predsednik dr. Josip Tominšek to mesto odložil. Dva zanimiva članka «M uzičar i publika» ter «Nekoliko riječi o program noj glasbi» priobčuje «M uzičar» v svoji letošnji 14. številki. List razjasnjuje tudi važnost reparticije avtorskih honorarjev. V juliju je priredila «Pevska zveza» pevski tečaj na Rakovniku pri Ljubljani. Vodila sta ga prof. Marko B a j u k in Ludovik P u š, udeleževalo se ga je 48 pevovodij. Tečaj je zaključil koncert v Št. Vidu nad Ljubljano. Na ljubljanskem koncertnem odru je gostoval pianist Nikolaj Orlov. Za izvajanje izbranih skladb starejše pa tudi nove dobe je našel pri nas mnogo občudovalcev, ki na koncu koncerta niso hoteli oditi iz dvorane, tako da je moral umetnik še in še dodajati. Narodno gledališče je priredilo A. Dvorakov koncert z opernim orkestrom pod taktirko dir. Mirka Poliča. Čuli smo III. simfonijo, uverturo «Karneval» in tri «Slovanske plese». Bil je glasbenega užitka poln večer. Jože Lah, neumorni pevovodja pevskega društva «Jadran» v Mariboru, prej prav tako agilni pevovodja v Trstu, je bil ob priliki 651etnice svojega rojstva odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Zaslužnemu narodnemu delavcu tudi «Zbori» k odlikovanju iskreno čestitajo! Skladatelj dr. Božidar Širola je bil imenovan za vršilca upravniških poslov v etnografskem muzieju v Zagrebu. Pevsko društvo «Luinir» v Moravski Ostravi je počastilo svojega predsednika dr. R. M a t o u š a ob 401etnici članstva s častnim večerom, ki so se ga udeležili zastopniki pevskih društev od blizu in daleč, saj je dr. Matouš podstarosta POČ. Zaslužnemu pevcu in pevskemu organizatorju ter našemu prijatelju pošiljajo tudi «Zbori» k jubileju najsrčnejše če-l stitice! 4imrl je konec septembra v ljubljanski bolnišnici Ivan Pogačnik, organist v p. in cerkveni skladatelj. Pokojnik je služboval v Tržiču, v Vipavi, nato pa dolgo vrsta let v Idriji, kjer je dvignil cerkveno petje s sodelovanjem monsg. Mihaela Arka na zavidljivo višino. Zložil je več maš v strogo cecilijanskem duhu in mnogo cerkvenih pesmi. Pokoj je užival pri svojem sinu, železniškem uradniku na Rakeku. Pogačnik je bil našemu uredniku Zorku Prelovcu v dijaških letih glasbeni mentor. Blag mu spomin! Istrski skladatelj Matko Brajša-Rašan je umrl v Zagrebu. S svojimi budnicami in koračnicami je bodril Istrane, nabiral je istrske narodne pesmi, pisal cerkvene in posvetne pesmi. Zadnjih pet let jo bil slep, pa je vkljub temu delal. Pokoj njegovi duši! t Dr. Otakar Zich. Nenadno je umrl češkoslovaški skladatelj dr. Otakar Zich. Bil je dijak in namestnik estetika O. Hostinskega, najprej docent estetike na univerzi v Pragi, potem profesor filozofije na Masarykovi univerzi v Brnu, od leta 1924. pa profesor estetike na Karlovi univerzi v Pragi. Bil je tudi član Češke akademijo znanosti in umetnosti. Napisal je mnogo zborovskih skladb, solospevov s klavirjem, več glasbenih esejev in tri opere. Njegovo doma povsod priljubljeno skladbo «Mocllitba na ftipu» bodo o priliki «Zbori» objavili. Zorko Prelovec (Ljubljana): «ZBORI» (Dvoje predavanj v radiu.) Dragi radio poslušalci in radio poslušalke! Nalogo imam, da danes in 23. julija ob isti uri povem nekaj o postanku, delu in o sotrudnikih glasbenega lista «Zborov», ki ga od leta 1925. z veliko požrtvovalnostjo izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon in ga že 10 let urejam jaz, upravlja in po svetu razpošilja pa nad vse marljivi «Zvonov» arhivar Joško J a m n i k. Poglejmo malo nazaj v zgodovino slovenskih glasbenili listov. «Cerkveni glasbenik», ki je neizmerno zaslužen za razvoj cerkvenega petja v Sloveniji, je že pred nekaj leti zagledal Abrahama, izhaja že nad 50 let. V svetno glasbo pa je svoj čas trenotno posvetil glasbeni list «Glasbena Zora», ki ga je vseskozi skrbno in vestno izdajal pokojni skladatelj in ravnatelj Glasbene Matice, bivši operni pevec Fran G e r b i č. Z ozirom na naše tedanje slovenske malenkostne razmere je pa bilo usojeno listu prav kratko življenje. Odrešilno lelo za slovensko glasbo je bilo 1898. Takrat je na pobudo sedanjega vseučiliškega profesorja, ponovno rektorja, dr. Gojmira Kreka začel v založbi knjigotržca Lavoslava Sclnventnerja izhajati list «Novi Akordi», ki je posvetil kot žareč meteor v takratne zaspane, stereotipne, neurejene in brezciljne naše glasbene razmere. Hipoma se je začelo svitati. V krog svojih sotrud-nikov je dr. Krek zbral vse komponiste od L a jovica pa do Jereba. Izhajanje «Novih Akordov», ki so žalibog ob začetku vojne umrli in tudi po vojni niso več oživeli, je prineslo v naše glasbeno življenje nenavadno velik razmah v smislu modernih glasbenih idej. Neprecenljiva je danes ta doba naše glasbe. Med vojno so vsa naša založništva one- mela prav po znanem pregovoru: «Inter arma silent musae». Prejšnja leta je vsaj Glasbena Matica zalagala zborovske, klavirske skladbe itd., pa je bila takrat po prevratu tudi utihnila. Vsa pevska društva so oživela, vsi pevski zbori so začeli zahajati v svoje društvene prostore, dasi je v marsikateri pevski družini manjkala tudi četrtina pevcev, ki so padli na bojnih poljanah v Rusiji ali pa v Italiji. Vsi, ki so ostali pri življenju, so pa že iz veselja, da je bil narod osvobojen izpod habsburškega jarma, navdušeno prepevali. Iz Zveze slovenskih pevskih društev, ki ji je bil predsednik naš pevski oče Matej H u b a d in pevovodija j a z, so izšli pozivi, naj pevska društva usmerijo svoje delovanje ne le v zabavnem, ampak tudi v resnem in koncertnem smislu. Kot zvezni pevovodja sem pa dan za dnem dobival pisma od društev in njihovih pevovodij, v katerih so mi tarnali, da nimajo ničesar novega za peti in me prosili, naj jim pošljem nove skladbe, vsaj partiture v prepis. Kje pa naj bi jih vzel? Pa sem se obrnil na naše skladatelje, ki so mi rade volje priskočili na pomoč. Toda nastala je skrb, kako te partiture razmnožiti in kdo bo kril stroške. Bilo je leta 1924. Prav po čudnem naključju mi je šinila tale misel v glavo: «Prelovec, kaj ko bi Ti v založbi .Ljubljanskega Zvona' poslal vsak mesec v svet po eno skladbo na dveh straneh za moški, ženski ali mešani zbor in bi to prodajal pevskim zborom po prav nizki ceni.» Imel sem še ta namen, da bi pevski zbori ne peli iz posameznih glasov, ampak iz partitur. Svojo namero sem povedal najprej arhivarju .Ljubljanskega Zvona' J a m n i k u, nato pa odboru .Ljubljanskega Zvona', ki je bil silno skeptičen, prav tako je pa bil skeptičen tudi naš pevski oče Matej H u b a d, ki mi je rekel, da ne bodo naši pevci nikoli peli iz partitur, ker so preveč vajeni petja na glasove. Oboje sem premagal in zmagal. Naposled je .Ljubljanski Zvon' vendar uvi-del, da bi bilo tako izdajanje posameznih listov partitur koristno za vse naše zbore, ki bi vendar dobili potrebni notni material za svoje koncertne nastope in se je vdal ter naju z bratom Jamnikom pooblastil, da jih začneva izdajati. Razpisali smo nagrade za najboljše skladbe in dobil jih je skladatelj Janko Ravnik (v žiriji so bili: A. Lajo-vic, M. Hubad, N. Štritof in jaz). Pa pridem nekega večera h «Kolovratarju», sedimi pri cvičku z našim pismarjem in strogim kritikom g. dr. Jožo Glonarjem in mu povem o svojem naklepu ter ga pobaram, kakšen naslov naj damo ovitku, v katerem bomo pošiljali note v svet. Pa mi odvrne : «Vaša ideja je sijajna, za naslov pa nobenih brig. Zborovske pesmi boste izdajali in naslov naj ovitek nosi ,Zbori'». Kakor je učeni mož rekel, tako sem tudi storil in prva številka «Zborov» je izšla, seveda v silno skromni obliki. Prinesla je moški zbor Janka Ravnika «Solnce v zenitu». Po- proračunu sva z bratom Jamnikom nastavila ceno naročnine za vse leto za te uboge papirje D i 11 20 na leto. Poslala sva okrožnice na vsa naša pevska društva, pa tudi v Italijo, Avstrijo, rojakom v Nemčijo in celo v Ameriko. Kar mrgolelo je naročil, ampak naprtila sva si z izdajanjem težko breme, ki ga nosiva letos že 10. leto in ki nam je zadalo nešteto skrbi, o tem vsem še pozneje. In tako so začeli izhajati «Zbori». Druga številka je imela le še en list, in sicer mešani zbor skladatelja E. Adamiča «Zrelo žito» na dveh straneh. Tretja, četrta in peta pa so že imele po več skladb, tako da je šesti zvezek objavil že znano E. Adamičevo balado «Vra-govo nevesto» na sedmih straneh. List se je širil in je obsegal h koncu leta 50 strani lično litografiranih skladb. S svojimi skladbami so bili zastopani skladatelji: E. Adamič, J. Brnobič, A. Dobronič, F. Marolt, St. Premrl, I. Ocvirk in J. Ravnik, vsega skupaj 25 skladb. Za začetek skromna knjižica pa vendar vsega uvaževanja vredna. Ko smo uvideli, da je zanimanje za list veliko, smo se odločili leta 1926., ne meneč se za velike stroške, ki smo si jih nakopali, izdajati poleg glasbenega dela še književno prilogo in v prvem zvezku književne priloge, ki ga krasi slika g. dr. Gojmira Kreka, urednika «Novih Akordov», smo napisali tole: Glasbeno-književna priloga naj bo svobodna tribuna, dostopna vsem, ki jim je naša vokalna, zlasti zborovska glasba pri srcu. Podpirali bomo vse, kar bi ji bilo v prid, šibali pa tudi vse, kar je v našem glasbenem življe- nju nezdravega in gnilega. Prinašali bomo članke o vseh aktualnih glasbenih zadevah, kritike o glasbenih prireditvah s polnimi podpisi kritikujočih. Prav tako bomo dali prostor morebitnim replikam. Izključujemo le anonimne podpise ali celo napade ter — politiko. Te obljube se «Zbori» zvesto drž« že 10. leto1. V glasbenem delu so prispevali svoje najnovejše skladbe sledeči skladatelji (navedel jih bom približno po abecednem redu, da ne bo zamere): Emil A dani i č, Blaž Ar n i č, Matija Bravničar, Josip Brnobič, Danilo Bučar, dr. Anton D o 1 i n a r, Oskar D e v, Franc Ferjančič, Anton G r u m, Adolf G r ö b in i n g, Matej H u b a d, dr. Gustav I p a v i c, Anton Jobst, Peter Jereb, Ferdo J u v a 11 e c, dr. Franc K i m o v e c, Srečko j o -pore, Josip K e n d a, dr. Pavel Kozina, Vasilij M i r k, Franc Marolt, Alojzij M i h e 1 č i č, Ivan M u s t a č, Fran jo Medžicki, Ivan Ocvirk, Slavko Osterc, Ciril Pregelj, Stanko Premrl, Zorko Prelovec, Josip Pavčič, dr. Gotfrid P 1 o j, Karel Pahor, Ludovik P u š, Miha R o ž a 11 c, Risto S a v i n, pater Hugolin S a 11 n e r, Alojzij Sachs, Heribert Svetel, Srečko S t e g n a r, dr. Božidar Š i r o 1 a, Saša Š a n t e 1, L. M. Š k e r j a n c, dr. Anton Schwab, Marko Tajčevič, Matija Tome, Vilko U k m a r, Hrabroslav Volar i č, Vinko Vodopivec, Ljudevit Z e p i č, Martin Ž e 1 e z n i k. Torej 50 slovenskih skladateljev je v vsej dobi izhajanja «Zborov» priobčilo v listu moške, ženske in mešane zbore ter solospeve 208 najrazličnejših skladb. Različnih po vsebini, po obsežnosti in po težkočah izvajanja. Skrbeli smo vedno za tot, da so dobili izurjenejši zbori zase potreben notni materijal, uvaževali smo pa vedno tudi potrebe šibkejših zborov in smo prio-boevali tudi prav lahke pesmi, da smo jim nudili dovolj gradiva za njihove koncertne nastope. Društva so se hvalevredno navadila peti iz partitur, saj jih dobe po tako nizki ceni od «Zborov» (dve strani skladbe stane samo e n d i n a r), da se res ne izplača nikomur pesmi litografirati ali opalografirati. Letna naročnina na «Zbore» znaša le 5 kovačev (50 Din) in ko bi bilo vsako naše pevsko društvo zavedno in ko bi bil vsak naš pevec in vsaka naša pevka malo bolj zavedna, bi se «Zborom» ne bilo treba boriti za obstoj. Saj naš Joško J a m n i k rad1 potrpi, da se mu nakaže naročnina na številko 1213 4 poštno-čekovnega računa na vsaki poljubni pošti v več obrokih. Apeliram na Vas, dragi pevci in pevke, ki ste v teh žalostnih časih idealisti in gojite našo lepo pesem, da podprete svoj glasbeni list s čim številnejšimi naročili. Ali ne bi mogle utrpeti letno pet kovačev za naročbo na «Zbore» učiteljske in šolske knjižnice? Ali bi bila to res tako huda žrtev? Zadostuje tudi naročilo po dopisnici, samo list je treba plačati, ker stane lepe denarce. Naj ne bo ta moj apel glas vpijočega v puščavi, ampak naj najde pri Vas uspešen odziv. Ker so že morali naši drugi glasbeni listi zbog pomanjkanja razumevanja zanje prenehati izhajati, vsaj mi poskrbimo, da ne doleti «Zborov» ista usoda. O književni prilogi «Zborov» Vam bom pa kaj več povedal prihodnjič. Iz uredništva in upravništva V petem zvezku letošnjih «Zborov» priobčujemo tri moške zbore, in sicer E.Adamičevo «Zdravico», istega skladatelja «Č u j nas z a 1111 j a» in F. Juvančevo «Slovensko zemljo». Vsi trije zbori so prikladni za slavnostne prilike. Glasbeni del lista zaključi Z. Prelovčeva «Naposled». Ker je glasbeni del precej obširen, smo morali književni del občutno skrčiti in odložiti gradivo za prihodnjič. «Zbori» so zbog nezanimanja pevskih zborov, pevcev in pevk v hudi gospodarski stiski in iskreno nam bo žal, če bomo morali po desetletnem izhajanju koinec leta prenehati z izdajanjem lista. Še je čas! Naročniki, plačajte dolžno naročnino, odjeinniki partitur pa prav tako! Podprite «Zbore» v zadnjem trenutku! Podpirajte pa tudi «Cerkveni glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek dne 30. septembra 1934. Letnik X_Zbori - 1934_jšt.čcc Moški zbor Zdravica /fimori fJenJco Umil dam ic (1&Z5'J (Irjrzbtjana,) % ogzvjertt, oshro Od navdziše-iija, raz - vrie - ii to ' ?>z jSlove-sno,höret hrio S .J .i J- i 3£ je, Tuz - Zi - ia, rr bi v časi/ S m te_ f i m à o<% - sči ¿h: ^ po -no - si - ioc i J tri pocctsz V4/ .s Korctl Icdzlco po/<3S dvcdkrcct. Letnik X. Zbori - 1.954 J3 jttčb CuJ nas, zemlja/ jPečerliiz --FeiruJsItcc Umil y?dajnic (1921) (Zjahljanaj J/očki zbor iSlccvziosiato M K»- ^ m i v Ciy Jtas, zemifct, m D .r cuj._ na±s, ne - bo, J- J) i ¿= f F- J J i —pi-, U -J Jfii 0 r r,^ ne - mi o L.h i—J — 1 F-- II " = tk ' ^ sV - sve -te jne - sem< po - jo. U^- i , nI,-^ ir .......t ™f i t i 1 * V—m-P-(■-1---US- v -v/. ivcthno (rta civct rzcLocrct) rrv^ z.Mor-re, z>ccbtt - brade ina-tt - ci, sestre iz T - sire, iz i. Morje, zccbtt z. J3urja, zochc h1'ji Hi f brcde rta,-ve ti, da bi ie ctt M ^ sestre iz T - sire, iz '¿z, sestre in bra- l/'e na, ■ j) j) J T J JL T Ei .¿jr* - .sžz, ocč /Šo ileli Ko -to - ta. 1> Ji) i ce, jrz^ sbiiadi ncc\ naj bo v sporni T TS j - c« sejun vro žtvt te- zhot iiairct M-Jii- p- g p r p i p p p i i M P P r J f ^ t:- b M Hh ■y- g Iri - de speí a nr-ir-h-JhM o« ; p F" p 1 p gro-ro, čez, plan, v&čod bo v< M j> J> J—J'. i» J> n V- 2s n M >- a, - ro Li '¿—A nj» ^T ^ ^ > > siroho, iehizto,počasi rji. _ fe=f J Šf ^ g IS £ Ta-Jccc je na - sot soe-ta. pri- se - pot i ÉÉÜ* i re?. _ _ t ne - mi o - sve - te J. *J i - Leïnik X_Zbori - 1934 Jk.Sc ^Slovenska zemlja, jD^y^ziioTL Debe í/aJc Jhrdo Jizvcazec (tOJ,9) (Ig'ujbljœticL) Moskí zbor Zern-Ifa, s ¿o - vert - ^ et tempo y 1 •» * «7 • Z>ejTh-Zji-o(L rod - 2zœ, - Ifí-ccc plodna,, mqjJvna, si J> ¿r > ï H iJ iJ i / k i À « F s ma/h - nxz, pcc i vr - le'. 4= ICdaj od ûû y» / tj i i ? xacZrzevq/e • - « r ^ h > grrvc - de - Zi, vedno se vze - Ii,. m > - 2£daj ze od grru, de Jcos so ii uze - Ii, I m > Jl É t $ ž P 1 ftft 2 ra JrJi> h m sve - N't Ê ,j Ü m £ £ £ ; ved-no se ra - XT'2. • ^ flwr&j dec mijo. da-na, va-¿¿£^na, pesi,,. vajv-na, ■/^^Tj) A_hJ>_i: H É^lÉÉii^^B da, nœ VCL-JL -na tw > pzvge da, - na. vla> - loc, itJ i1! ,1 i. ¿Hf it* J>in n 1 [T "ff L -—1 -14Í C Is4 r' p1' f 1 nccrct&cctf j J) nj—j- i ^ n i J TJ\ t 11 p ' P T' P-Usf-fc kri &da/na-ma - k a P* r r ^ J* /i ^ rH r 1 r ' m ' 1 zfe jfo? ira - ola, hi - semi zno/. T ifcJ^J) J>ihj J . 1 J i) Ji. r1 ti t-fJ-l-^-LJ^p w—1 p £ > Krepko &TI i' ' P QI i (hI i nt U Ce, prikœ - icc - ccc Trn Ur prej -mesna, grudi, B j> lii 11 " à vec - živ TUCj I i EE f FT 7 p'» ni .'fu1 metlo m à t sa - nia v ie J J. mm É Jbi po -jko// 60 priha, -jcc - ca Tf Q?f\i H11 prej - mesna prudi, vec - izi nad sa-21/00 v le - bi po-Jcoj/ * J J> . . J i> j .hrt ji Ž. j Iteinik X. Zbori - ^tdč Fevskemu, druJslvih „/SI.CLV& O "ob zi/egovi 30letnici JVaposled žMhlarv Pizgelj Zorko frelovec (19d4) (Jjju*bIjcuvctj Hitro Nct-po -sled smo sepa ncc-sli taizi sre - di Jbe-lih cest,_ Mešani zbor w Ji a- m ipi po - sledpa-smo se ncc-sli sre - cU. helUh cesi, m JVčc-po - sledpa, smo se l i 1 m rJj $ m na-sli tocmsre- di, belUv cesl}. j ¿. j),n ^ «i ? p & P i r g JVcc-po-sledpa, sjtvo se na-sli tam Pocctsi J/a. - po - «s/ecč ¿-em tipo - ve - daZ, K /t\ I J> J J> j) S jI . TT ra, - po s Ledpa, sem ti , ----.j-fcr 1 ^i^H 4 „i ^gr tj- & p i ' r f*p r> č^f sre-dt be-Zih cftsč. JVcc - po - sled pasem&po - ve - cla,l} T po - ve - cud, na, i J- te* rji S i o>\re - di be-lih c&sč. sfarizigreitdo 2tCC- JaJzo počasi i" I' ^ "'''i']" g/^V' "' »o -sled vasem zz, po - ve-dal, da bom. to noc ve-Jte zve ' L P P P r !f; »o -siedpa sem te po - ve - ocac, S> iu> i ^ izcc ve-Jte zvest S - -- ------------B- je«? - - sem ti po - ve- daj smo »se 2z > > > jj fete m SES ve - dalj tía, bom^ it na, ve-ke zvesi, doo bom ti 21a ve-Jce zve>si, 2tcc j/ox/ocïio . v T " > ¿rp, f j 4 *i>i J nit,J- P zvest, na, ve - ke zvest, n,a, ve - lee zve^í} zia k á A á ílhk i FW? i 1 »- > > Počccsi da, bom ii na, ve-ke zvest, P ) P nr iï 1) J) h-à ¿¿ct- Aszzz na ve-ke z,ves£/ dVcc ve -ke, mx ve -Jce ; /T\ T" zavesi/ dVcc ve ve —jÇse zve^i/—- k/a ve -ke zvest/. / J).. ¿ V r> »*• r p p à m » AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 106 CEMAZAR JOSIP Utografija LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 Offsettisk RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NJENE V LITOORAFIJI ČEMAŽAR NATI J O S I S-P O. Z O. Z. CARINSKO • POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSftl BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov za brzojavke: GROM Telsfon Int. 2454 Zastopstva na vseh mestih tu- In lao>emstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnlh pošiljk Najugodneje kupite Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-13 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila prediemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. itd. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon it. 3781, 3782, 3783, 3784 In 3785 IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica 50 (v lastnem p o s I o p j m) Isdaja in zala?* pevsko društvu „Ljabljaaskl Zvoi" v Ljakljaai, tiska Delclika llskinia, Htografira Cematar Josip. Letna aaroiaiaa za kraljevim Jugoslavijo tO Dia. za Italijo 25 lir, za Ceikoslovaiko SO Ki. za Aaeriko poldrag dolar. Poaaotevaaje partitar, litogufiranje posameznih glasov je p« zakonu prepovedalo; izvajanje v „Zkorik" okjavljeaik skladk je dovoljeno le drnitvoa. ki so narotila notai aaterial datitae pešaj za ves »kor.