V. b. b.
Demokratična fronta delovnega ljudstva se zahvaljuje vsem, ki so se pri volitvah odzvali njenemu pozivu in volili predstavnika delovnih množic Avstrije. Izid volitev je potrdil pravilnost našega doslednega stališča, ki je od vsega početka slonelo na zaupanju v demokratične sile v državi.
Celovec, dne 28. 5. 1951.
Izvršni odbor DFDL
LETNIK VI
CELOVEC, V SREDO, 30. V. 1951
ŠTEV. 36 (405)
Zmaga demokratičnih sil
Theodor Komer novi zvezni prezideni
Koroški Slovenci pozdravljajo izvolitev Kornerja
Dr. h. c. general Theodor Komer
Dunaj
Gospod zvezni prezideni 1
KVaSi izvolitvi za zveznega prezi-denta Vam izražamo naiiepše čestitke koroških Slovencev. Prepričani, da se boste na Vašem visokem položaju vedno odločno zastavili za demokracijo in enakopravnost vseh državljanov, se veselimo, da smo v zaupanju v demokratične sile Avstrije od vsega početka podpirali Vašo kandidaturo.
Celovec, 28. V. 1951.
Demokratična ironta delovnega ljudstva
Mladina pomaga Heiligcnblutu
Pod tem geslom bo organiziralo koroško deželno vodstvo podmladka Rdečega križa skupno z deželnim mladinskim referatom ter mladinskimi organizacijami, ki so združene v mladinskem sosvetu, dve delovni akciji v Heiligenblut. Pobudo za to akcijo je, kakor smo poročali že svoječasno, dala v mladinskem sosvetu Zveza slovenske mladine, zdaj Pa je podmladek Rdečega križa prevzel nalogo, da organizira delovne skupine, ki bodo Pomagale po snežnih plazovih težko prizadeti vasi.
Prva skupina bo delala v Heiligenblutu v {asu od 29. junija do 9. julija, druga pa od julija do 22. julija 1951. Vožnja v Heili-Benblut, bivanje v mladinskem taborišču ter hrana udeležencem delovnih akcij ne bodo Povzročili nobenih izdatkov. Mladina bo delala tedensko 40 ur, prosti čas pa bodo izpolnili s športnim in kulturnim programom, pelovnih akcij v Heiligenblut se sme udeležiti vsak mladinec oziroma vsaka mladinka °d 16. leta naprej.
Volitve zveznega prezidenta so za nami in s tem so se končala tudi nebrzdana medsebojna obrekovanja, pri katerih je pokazala posebno ognjevitost OVP. Kljub vsem obsojanja vrednim poizkusom s strani reakcionarnega tabora, da bi pred volivci onemogočili in blatili kandidata avstrijskih delovnih množic, se ljudstvo ni pustilo omajati: z glasov-
nico se je izreklo za demokracijo in napredek. S tem, da je v večini glasovalo za K8-nerja, je nedvomno izrazilo, da noče iti skupno pot z avstrijsko gospodo, marveč se je zavestno vključilo v vrste miroljubnih delovnih ljudi.
Prvič v zgodovini Avstrije se je v taki obliki bil boj med demokracijo in reakcijo, zato
je zmaga Kornerja, predstavnika avstrijskih demokratičnih sil, tem večjega pomena. Novi zvezni prezident je že kot človek porok, da bo zvesto čuval pridobitve avstrijskih delovnih množic. Z izvolitvijo Kornerja pa je avstrijsko ljudstvo dokazalo tudi svojo politično zrelost ter obsodilo nazadnjaške sile pretelosti.
Pri nas na Koroškem, kjer je za Dunajem dobil Korner največjo večino, je ljudstvo s svojo odločitvijo hkrati tudi obsodilo vso šovinistično gonjo proti slovenskemu življu, na našem ozemlju še posebno gonjo za odpravo dvojezičnega pouka na šolah. Naše ljudstvo se je izreklo proti SA-Standartenfiihrerju Steinacherju, Ferlitschu, Metnitzu, namestniku vojnega zločinca Maier Kaibitscha Fritzu in vsem drugim zakletim sovražnikom koroških Slovencev, povedalo pa je, da hoče skupno z demokratičnimi množicami nadaljevati borbo za enakopravnost obeh narodov v deželi, da hoče soustvarjati prijateljske odnose med sosednimi državami ter s tem prispevati svoj delež pri prizadevanjih za resničen in trajen mir v svetu.
Že od vsega početka smo koroški Slovenci v zaupanju v demokratične site Avstrije podpirali kandidaturo predstavnika teh sil Kor-nerja. V tem zaupanju nas ni mogla omajati vsa obnemogla gonja predstavnikov reakcionarnih plasti, čeprav so v svojih zlaganih trditvah zlorabljali tudi verska čustva našega ljudstva. Volivni izidi v občinah našega ozemlja kažejo, da naše ljudstvo noče več nasedati lepim besedam lažnjivih prerokov, kažejo, da naš človek zrelo presoja današnji položaj v svetu in pravilno razlikuje, kaj ja resnica in kaj je laž.
Tudi preteklo nedeljo smo se koroški Slovenci izrekli za resnico in pravico ter doprinesli svoj delež k zmagi miroljubnih demokratičnih delovnih množic Avstrije, k izvolitvi dunajskega župana dr. Kornerja za novega zveznega prezidenta, Id bo, kakor je izjavil po izvolitvi, delal „za mir in svobodo, za srečnejšo Avstrijo v duhu socialne pravičnosti4'.
Skandinavski novinarji na Koroškem
V okviru svojega potovanja po Avstriji so novinarji iz Danske, Finske, Islandije, Norveške in švedske obiskali tudi Koroško, kjer jih je g. deželni glavar Wedenig pozdravil r deželnem dvoru. Zastopniki znanih skandinavskih časopisov so se predvsem zanimali za vprašanja narodnih manjšin ter za obmejne razmere do Jugoslavije in Italije.
Preteklo nedeljo zvečer je g. deželni glavar povabil goste v Vrbo, v nedeljo pa so si ogledali Osojščieo in nato nadaljevali svoje potovanje po Avstriji.
Zelo značilno pri tem je dejstvo, da — kakor že ob priložnosti obiska novinarjev iz Nemčije — tudi tokrat niso povabili članov sindikata novinarjev, ki delajo pri Slovenskem vestniku. Očitno hočejo preprečiti, da bi sodelavci slovenskega tiska prišli v stik z gosti iz inozemstva.
London. — Britanski vojni minister Stra-chey je izjavil na tiskovni konferenci, da ni bila določena nobena meja za številčno stanje zavezniških oboroženih sil v Zahodni Nemčiji. Dodal je, da bo v kratkem prišlo v Zahodno Nemčijo določeno število moderno opremljenih enot Tudi britanska vlada bo izdala pomembne ukrepe za poenotenje različnega orožja, tri ga imajo zdaj države Atlantskega pakta.
Izid volitev v številkah
.Tukaj objavljamo števila glasov, ki sta jih dosegla zadnjo nedeljo Korner oziroma GleiBner. Za primerjavo navajamo v oklepajih tudi številke od volitev 6. maja oziroma Števila glasov, ki sta jih pri prvih volitvah dosegla Breitner in Fiala. Naslednje številke sicer še niso uradno potrjene, je pa pričakovati, da se ne bodo bistveno spremenile.
Komer	Gleissner	Breitner Fiala neveljavni glasovi
27. maja (6. maja) 27. maja (6. maja) (6. maja) (6. maja) 27. maja (6. maja)
Skupno 2,172.806 (1,682.881) 2,004.290 (1,725:451) 662.559 220.012 188.031 (72.227)
Posamezne zvezne dežele
Komer	Gleissner	Breitner Fiala neveljavni glasovi
27. maja (6. maja) 27. maja (6. maja) (6. maja) (6. maja) 27. maja (6. maja)
Dunaj	714.954	(595.153)	414.173	(354.558)	127.912	89.735	41.418	
Nižja Avstrija	439.144	(.335.440)	322.680	(446.281)	54.061	51.098	20.324	
Gornja Avstrija	273.215	(193.379)	322.680	(283.266)	118.951	20.344	32.399	
Štajerska	321.805	(235.801)	321.751	(251.420)	140.626	30.924	32.382	
Solnograška	79.045	(48.424)	91.362	(64.849)	67.849	5.311	19.310	
Predarlska	35.225	(21.271)	64.805	(52.950)	26.528	2.577	8.442	
Gradiščanska	80.370	(70.674)	82.639	(80.390)	8.308	4.971	2.384	
Tirolska	82.950	(53.537)	138.588	(115.802)	.56.594	4.385	14.016	
Koroška	146.098	(109.092)	101.315	(76.182)	62.545	10.668	18.156	(6.558)
		Kor očki okraji						
	K6mer		Gleissner		Breitner	Fiala	neveljavni glasovi	
	27. maja	(6. maja)	27. maja	(6. maja) (6. maja)		(6. maja) 27. maja (6. maja)		
Šmohor	5.027	(3.691)	5.899	(5.066)	2.594	87	753	(173)
Beljak	23.193	(16.879)	11.471	(8.222)	8.434	2.257	2.447	(1.067)
Celovec	21.725	(17.070)	14.799	(11.077)	8.126	1.400	2.463	(1.174)
Velikovec	11.050	(9.475)	9.144	(7.356)	2.995	370	1.102	(890)
VVolfsberg	14.677	(11.865)	11.537	(9.465)	5.255	464	1.530	(453)
Št. Vid ob Glini	19.153	(14.521)	12.670	(8.886)	8.752	1.690	2.351	(607)
Špital	18.041	(12.688)	16.186	(12.099)	9.923	1.190	2.512	(636)
	V posameznih občinah							
	K6mer		Gleissner		Breitner	Fiala	neveljavni	glasovi
	27. maja	(6. maja)	27. maja	(6. maja) (6. maja) (6. maja) 27. maja (6. maja)				
Celovec	21.528	(14.836)	13.838	(9.832)	11.681	1.694	3.490	(1.057)
Beljak	11.698	(8.067)	5.771	(4.179)	4.785	1.516	1.506	(501)
Žrel ec	596	(483)	342	(297)	155	38	49	(17)
Grabštanj	605	(583)	463	(355)	174	17	40	(31)
Trdnja ves	258	(222)	134	(117)	52	3	17	(9)
Hodiše	453	(364)	216	(210)	77	17	34	(16)
Kotmara ves	571	(501)	345	(273)	155	38	29	(25)
Bilčov«	253	(241)	177	(163)	23	2	19	(15)
Žihpolje	214	(190)	856	(309)	66	6	43	(36)
Otok	378	(248)	347	(255)	208	9	37	(25)
Medgorje	309	(294)	185	(158)	34	19	15	(7)
Zgornja Veeca	136	(138)	91	(58)	54	2	21	(15)
Pokrče	488	(405)	350	(268)	153	6	35	(17)
Radiše	120	(121)	147	(117)	26	—	21	(28)
Št. Tomaž	441	(348)	350	(302)	156	4	31	(9)
Škofiče	520	(410)	264	(149)	172	47	56	(54)
Dholica	627	(539)	818	(226)	177	31	75	(44)
Vetrinj	1.086	(918)	497	(401)	284	58	94	(41)
Bistrica v Rožu	758	(640)	294	(246)	72	83	33	(35)
Borovlje	2.273	(1.806)	1.012	(838)	454	296	193	(123)
Šmarjeta v Rožu	319	(273)	295	(261)	19	16	22	(63)
Medborovnica	381	(322)	183	(163)	59	22	32	(30)
Svetna ves	293	(246)	168	(107)	'	. 46	40	50	(71)
Slovenji Plajberk	179	(165)	116	(103)	29	13	20	(5)
Sele	369	(345)	102	(75)	5	3	73	(96)
Podklošter	2.311	(1.801)	862	(613)	484	361	122	(83)
Smerče	718	(477)	489	(324)	373	52	49	(26)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Brez kulture ni življenja
Organizacijiko poročilo tajništva na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze
Ko J« samokritično ugotovil, da v mnogih krajih še ni bilo mogoče oživiti organizirane prosvete, je dejal, da so vzroki temu v bistvu enotnega značaja, ki mu brez oklevanja lahko nadenemo ime „uspešna germanizacija". Nezaslišano nasilje nad slovenskim narodom *e izraža tudi v pokvarjeni, slovenskemu jeziku in narodu sovražni vzgoji naše mladine in zato tudi ni čuda, da je ta mladina odtujena svojemu narodu, kajti vzgajali so jo le v sovraštvu do vsega, kar je slovenskega. Ni čuda, da v neznanju slovenskega književnega jezika nima vačjega zanimanja ne za slovensko knjigo, niti ne za kulturno udejstvovanja v društvih, da se čuti v mnogih primerih zapostavljena in v lastnem krogu zaradi tega svojega neznanja oaramočena. To na eni strani, na drugi pa jo — zlasti na*o delavsko mladino — tudi njena sedanja gospodarska odvisnost odtujuje slovenskemu kulturno prosvetnemu izživljanju, da se zgublja v tuji družbi na poteh, ki nujno vodijo do neizbežnega zaključka; v narodno izdajstvo.
Tajnik $PZ je v zvezi s tem govoril o pomanjkanju sposobnega prosvetnega kadra in navedel, da je SPZ v ta namen priredila več tečajev, poleg tega pa poslala večjo skupino na pevovodski tečaj v Ljubljano. Za pospeševanja občega znanja meri našim ljudstvom pa je priredila SPZ tako imenovane „Ljud-ske univerze", ki naj bi posredovale znanje splošno prosvetnega značaja kakor tudi praktično strokovna predavanja. Referent je nakazal tudi težkoče, ki so se pojavile pri tem, ter priznal, da kljub temu ni bilo pravilno, na podlagi slabih izkušenj sploh opustiti tako obliko splošne izobrazbe.
Govoreč o kulturnih prireditvah na splošno je govornik poudaril potrebo, da mora biti njih vsebina taka, da koristno vpliva na v*g°jo in utrdtiev značaja. O tako imenovani ..netendenčni" kulturi je dejal, da ima tudi ta svojo tendenco, namreč da drži ljudstvo v nevednosti in neznanju, ki sta njegova najhujša sovražnika. Mi pa se zavestno priznavamo k napredni kulturi, to se pravi, h kulturi, ki zavestno odpira ljudstvu oči in mu prikaže življenje zato, da bi ga spoznalo, h kulturi, ki vzgaja ljudi v samozavestne, ponosne in odločne značaje, ki ne poznajo kle-šcplazstva In ne ponižne vdanosti v svoje krivično usodo. Kdor nam dela zaradi tega očitke, ta ni prijatelj ljudstva, ker edina napredna vzgoja lahko reči ljudstvo pred pro-pastjo In pri nas; slovenski narod pred poginom. V tem pravcu je bilo tudi usmerjeno delo Slovenske prosvetne zveze v preteklih letih, tudi na odrskem, na igralskem pod-
bilo to gostovanje prvi korak k zbližanju in do prijateljskih odnosov med Avsxrijo in Jugoslavijo.
Temu gostovanju so sledili drugi veliki in važni kulturni dogodki, ki so zajeli v svojem okrilju ves slovenski narod od Svinske planine do Jadrana, Tako je bil ,.Dan slovenske kulture" v Trstu, na katerem sta sodelovala tudi naš centralni pevski zbor in brnška štehvarska skupina, silna manifestacija sloven-
ska enotnosti. Tr*a*kl bratje so nas obiskali
z enim svojih najboljših pevsldh zborov, v celovškem „Kunstlerhatll" ,pa so prvič v zgodovini razstavljali slovenški tržaški slikarji. Na*e kulturne skupine so sodelovale n« Ljudskem taboru v Sovodnjah kakor tudi na koroškem festivalu v Guštanju ter manifestirale enotnost slovenskega naroda.
Obiskala nas je tudi akademska folklorna skupina in skupno z našimi kulturnimi sku-
PROGLAS
Demokratične fronte delovnega ljudstva k ljudskemu štetju 1. VI. 1951
Dne 1. junija 1991 bo v vsej državi redno ljudsko štetje, ki je obvezno za vse prebivalstvo v državi.
Mimo dejstva, da ..občevalni jezik" nikakor ne more služiti kot podlaga narodnostni statistiki. Demokratična fronta delovnega ljudstva izjavlja, da vnaprej odreka vsakršnim iz kakoršne koli izjave pri ljudskem štetju izvirajočim zaključkom o narodnostnem stanju na Koroškem veljavnost in priznanje.
Koroški Slovenci imamo iz komaj pretekle dobe pretežke izkušnje, ko so narodnostne izjave bile vzrok vsesplošnemu preganjanju našega ljudstva.
Po takih Izkušnjah za nas koroške Slovence nobeno ljudsko štetje in nobena izjava nikdar ne more biti več podlaga za ugotavljanje narodnostnega stanja ali za reševanje nacionalnega vprašanja na Koroškem.
Pri rednem ljudskem štetju 1. junija 1951 pa je predvideno edino le vprašanje po „ob-čevalnem jeziku", to je jeziku, katerega se človek v vsakdanjem življenju izključno ali vsaj pretežno poslužuje.
Številni naši rojaki, ki so prisiljeni služiti si svoj kruh v nemških krajih, bodo mogli navesti le nemški občevalni jezik, ker je v popolnoma nem*kl okolici občevanje v drugem jeziku nemogoče.
Za vse na*e ljudstvo do malih izjem pa je zaradi neenakopravnosti našega jezika v javnem življenja in uzakonjeni dvojezičnosti ▼ š-lah po vsej nujnosti „občevalni jezik" dvojen, pri čemur tudi navedeni vrstni red ne igra vloge in je kakoršno koli ugotavljanje
oziroma zaključevanje o narodnostni pripadnosti neuporabno in nemerodajno.
Ljudsko štetje 1. junija 1951 zato tudi iz tega razloga ne more nikdar služiti kot podlaga za narodnostno statistiko ali kakoršno koli presojo nacionalnega stanja na Koroškem.
Celovec, dne 19. maja 1951.
Demokratična fronta delovnega ljudstva
Kaj bomo izjavili pod rubriko »občevalni jezik”
Boj, ki se je pričel pred stoletji, ko je oholi mogočnež na prestolu izjavil našemu kmetu: „Bauer, leh verstehe delne Sprache nicht", še vedno ni končan. Slej ko prej se odreka našemu jeziku enakopravnost in „uradni“ jezik je kljub določitvam senžermenske pogodbe I« nemški. 2e naša mladina je z dnem, ko prestopi prag ljudske šole, prisiljena, da govori z učiteljem tudi nemško, tako da je zaradi teh okoliščin do malih izjem za nas vse občevalni jezik dvojen.
ZATO BOMO ZAPISALI V RUBRIKO „UMGANGSSPRACHE" OBA DEŽELNA JEZIKA, TO JE SLOVENSKI IN NEMŠKI.
Pri tem izrecno ugotavljamo, da pri tokratnem ljudskem štetju ne gre za popisovanje narodne pripadnosti ali materinskega jezika In podobno; torej ne za vprašanja, ali si Slovenec ali Nemec, temveč edino le za občevalni jezik, ki je po sili razmer pri nas pač dvojen. Uradno tolmačenje „Umgangssprache" Izrecno predpisuje, da je treba v talcih razmerah navesti oba jezika.
Izid volitev v številkah
(Nadaljevanj* s 1. strani)
pinami priredila dve sijajno uspeli prireditvi ..Slovenske pesmi' in narodnih plesov". Prav tako ja z namenom, da prispeva k zbližanju med sosednima državama, obiskal Koroško akademski pevski zbor ter narodopisna skupina za ljudske plese LR Srbije iz Beograda.
Nato je referent prešel na vprašanje mladine in njene vzgoje in poudaril, da se je SPZ v vsem času svojega obstoja zavedala, da je skrb za mladino graditev naše bodočnosti. To dokazuje njena odločna borba za dosledno izvajanje šolskega zakona na tako imenovanih dvojezičnih šolah našega ozemlja, v kateri so doprinesla svoj delež tudi Slovenska prosvetna društva v različnih protestih in zahtevah. SPZ tudi ni odstopila od borbe za slovensko srednjo šolo ter slovensko kmetijsko šolo.
V zvezi s šolskim vprašanjem je omenil tudi prizadevanje SPZ, da bi združila slovenske učitelje, kar ji je pa doslej uspelo le deloma, od vsega početka pa je navezala stike s slovenskim zamejskim učiteljstvom na Goriškem in v Trstu ter se je delegacija naših učiteljev tudi ž« udeležila zamejske pedagoške konference v Trstu, ki se je bavila s slovenskim zamejskim šolstvom in izmenjavala izkušnje zamejskih učiteljev na vzgojnem področju.
Z velikim naporom In z velikodušno podporo Ljudske prosvete Slovenije je SPZ ustanovila v zadnjih povojnih letih centralno in študijsko knjižnico, ki je splošno dostopna javnosti. Med 5000 knjigami, ki jih je že zbrala, so tako leposlovne kot strokovne in znanstvene knjige (zbrana so tudi mnoga periodična dela), tako da lahko že danes v veliki meri zadosti željam in potrebam našega ljudstva, našim študentom, pa tudi posameznim znanstvenim delavcem ter kulturnim ustanovam.
Poleg centralne in študijske knjižnice pa je ustvarila SPZ ž* vse pogoje za otvoritev slovenske knjigarne v Celovcu. Danes že lahko predvidimo otvoritev prve slovenske knjigarne ne Koroškem ob proslavi 400. let-, niče slovenske knjige v mesecu juniju. Tako se ta slovenska knjigarna ž« danes priporoča vsem ljubiteljem slovenske knjige.
Ko je še omenil kulturno revijo ..Svoboda" In poudaril potrebo, da se res vsi za pisanje in opazovanje sposobni rojaki tudi s svoje strani zavzamejo za njeno izboljšanje, je tajnik SPZ zaključil svoje poročilo z besedami: Mogoče in nemogoče ovire stopajo pred oči v vsem delu in skoraj ob vsakem koraku, ne samo pri gradnji domov, tudi v splošnem prosvetnem udejstvovanju. Kljub težavam in oviram pa naše delo ne moremo opustiti, ga ne smemo, kajti slovenska prosveta
svetnim društvom pot do uresničevanja tega		Komer		Cleissner		Breitner	Fiala	neveljavni glasovi		je hrbtenica našega narodnega življenja. Edi-
cilja prosta.		27. maja	(6. maja)	27. maja	(6. maja) (0. maja) (6. maja) 27. maja (6. maja)					no z narodno prosveto in kulturo sc bo naš
Po kritični oceni dela SPZ je referent po-	Bistrica na Zilji	154	(124)	199	(160)	58	1	20	(20)	slovenski živelj ohranil proti vsem nakanam.
ročal o prireditvah posameznih društev, ka-	Bekštanj	1.75(1	(1.490)	1.021	(779)	411	97	137	(101)	kt ga skušajo ugonobiti; edino kulturna pro-
terfh število od občnega zbora leta 1948 pa	Straja ves	349	(301)	229	(182)	105	8	21	(14)	sveta ga bo rešila politične in tudi gospodar-
do letos 2naša nad 200 s skupno udeležbo	Marija na Zilji	745	(611)	372	(308)	113	87	52	(88)	ske propasti.
nad 50.000 gledalcev, nato pa je navedel	Vemberk	94 4	(727)	478	(349)	306	49	61	(41)	BREZ KULTURE NI ŽIVJLENJA!
mogočne manifesticaje slovenske kulture na	Loga ves	735	(525)	275	(212)	205	71	80	(71)	
Koroškem ob 40. letnici SPZ ter 100. letnici	Kostanje	349	(294)	159	(94)	136	7	42	(18)	To gelso naj nas podžge in vodi tudi v
smrti največjega slovenskega pesnika Franceta	Ledenice	397	(341)	249	(227)	92	10	18	(14)	vsem našem nadaljnjem delu, v vsem našem
Prešerna, kakor tudi pevsko prireditev „Slo-	Lipa nad Vrbo	483	(371)	226	(152)	168	28	47	(33)	bodočem ustvarjanju.
venska pesem med Dravo in Vrbskim jeze-	Rožek	181	(167)	•150	(126)	71	—	25	(13)	
rom", ki so vse izzvale vsestransko priznanje.	it. Jakob v Roža	1.420	(1.087)	72*	(574)	304	220	178	(144)	Prinr in «vinr«lif* nrp
Omenil je tudi delovanje centralnega pev-	Vrba	710	(408)	804	(449)	638	33	177	(33)	
skega zbora SPZ, ki ni nastopal le na do-	Velikovec	950	(720)	870	(649)	579	28	197	•	(47)	Princ Hans Lichtensteinski je pred nekaj
mačfh prireditvah, marveč tudi v slovenskem	Pliberk	261	(222)	355	(278)	154	7	44	(9)	meseci imel majhno smolo. V njegovi ,.diplo-
zamejstvu In Ljubljani, ter centralnega odra,	Bistrica nad Plib.	635	(551)	326	(264)	95	22	80	(101)	matski prtlagi" so namreč našli veliko količi-
pri katerem pa So se kmalu po začetnih	Libeliče	209	(196)	295	(213)	80	1	13	(5)	no švicarskih ur. Princ je trdil, da jih je pre-
uspehih pokazale težkoče predvsem glede go-	Libuče	342	(306)	281	(192)	111	6	20	(33)	nesel za neke svoje znance. Na te znance pa
spodarske strani.	Blato	,308	(293)	404	(330)	55	3	51	(89)	se kasneje na sodni razpravi ni mogel spom-
Slovenski prosvetni zvezi je po dolgih bor-	žvabek	110	(100)	100	(84)	4	—	7	(20)	niti. ,.Neuvidevni" cariniki niso imeli nobe-
bah z oblastmi uspelo, da je lahko prvič v	Dobrla ves	1.292	(1.208)	963	(839)	145	55	70	(88)	nega smisla za takšno ..dobrodušnost" in so
zgodovini predvajala na domačih tleh v Ju-	Galicija	435	(386)	386	(249)	138	4	68	(38)	izročili princa sodišču, ki ga je obsodilo na
goslaviji izdelane slovenske umetniške in kul-	Globasnica	329	(238)	356	(245)	126	9	57	(104)	600.000 mark kazni, v primeru neiztirljivo-
turne filme, ki jih je sprejelo slovensko ljud-	Skocijan	814	(657)	684	(505)	172	20	74	(68)	sti pa na zapor, kjer je obsedel 180.000 mark.
stvo z valom navdušenja, prav tako pa jih j«	Žitara ve*	636	(610)	308	(343)	29	4	43	(62)	ostanek pa so mu vendarle odpustili. Vseka-
z zanimanjem gledalo tudi prebivalstvo nem-	Železna Kapla	578	(464)	260	(252)	37	28	19	(14)	kor se je v prinčevem življenju prvič dogo-
škega porekla.	Bela	916	(814)	35«	(320)	39	74	48	(74)	dilo, da je sam „zaslužil" kakšen denar, In
Posebno pestro je bilo poročilo tajnika o	Djekše	312	(272)	345	(299)	102	2	27	(10)	to še kar lepo, saj so mu zaračunali vsak dan
sodelovanju Slovenske prosvetne zve/.e z ma-	Grebinj	586	(464)	743	(644)	258	27	89	(35)	sedenja s 1500 markami.
tlčno državo ter zamejskimi Slovenci na	Vovbre	398	(290)	385	(354)	125	26	23	(11)	
Tržaškem in Goriškem. Med drugim je na-	Ruda	443	(404)	300	(235)	110	6	•38	(31)	
vedel gostovanje ljubljanske Opere v čelov-	št. Peter na Vat.	417	(372)	252	(237)	70	18	46	(21)	Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc
škem Mestnem gledališču z opero „Ero z	Tinje	151	(115)	171	(129)	84	6	19	(5)	Petek, Velikoveo. Uredništvo fn uprava- Celo-
onega sveta" in baletom ,,Ohridska legenda".	Važen bark	701	(585)	636	(438)	260	26	47	(38)	vec, Gasometergasse 10. Telefon 1824/4. Za vse-
kateremu je prisluhnil ves od skupne gonje	Brdo	N 424	(360)	376	(356)	67	—	15	(12)	bfno odgovarja: Rado Janežič. Tiska- KUmtner
okužen svet naše ožje domovine, s katerim si	Goriče	197	(155)	139	(140)	24	8	5	(5)	Druek- und Verlazseesellsehaft m j> H K la-
je slovenska kultura priborila na avstrijskih	Steben v Zilji	496	(373)	414	(365)	174	10	.24	(D	
tleh spoštovanje in avtoriteto. Hkrati pa je	Blače	120	(80)	162	(167)	53	—	20	(D	Klagenfurt, 2, PostschHeflfaeb 17.
lQE3QB00O3li
30.	m*J, sreda: Ivana Orleanska
31.	maj, četrtek: Angela 1. junij, petek: Fortunat.
SPOMINSKI DNEVI
30,	S. 18T6 — Rojen na otoku Braču hrvattld
pesnik Vladimir Nazor. — 1917 — Slovenski in hrvataki poslano! ao podali v dunajskem parlamentu »majniško dekleracijo".
31.	S. 1619 — Rojen ameriški pašnik Walt Whft-
men. — 1891 — Otvoritev velike transibirske železnice, ki vodi čez vso Sibirijo do Vladivostoka.
I. 6. 1804 — Rojen v Novopaikoji skladatelj klihajl Ivanovič Glinka. — 1942 — Izvršni odbor OF je izdal odlok o poslovanju šolstva na osvobojenem
ozemlju, eden prvih dokumentov o razvoju svobodnega šolstva.
ŠKOFIČE V
Pri Schfitzu v Skofičah je dne 5. maja t. 1. gostovala igralska skupina iz Hodiš, tako imenovana »Theaterrunde Keutschach", Po dobro uspeli prireditvi, ki je bila v Briickler-jevi dvorani v Hodišah, kjer se je pokazal lep primer dobrega sožitja obeh narodov na Koroškem, o čemur smo ie 9. maja t. 1. v našem listu poročali, so v Škofiče povabili poleg pevskega zbora ,,Berglergl8ckle“ tudi škofiški Gesangsverein in slovenski mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost". Zadeva sama na sebi je bila v redu, toda žal, ta prireditev je spet pokazala primer še ne izkoreninjene narodne nestrpnosti in mržnje, ki nikakor ne more služiti pomiritvi na naši vasi. Cim so slovenski pevci prispeli k Schlitzu, »o tam navzoči pevci takoj vprašali gospoda Perdacherja, vodjo Theaterrunde, če bodo tudi ti nastopili na kar jim je ta izjavil, da je samoumevno, ker so bili povabljeni. Nato so oni izjavili: če bodo ti peli, pa mi. ne bomo peli, mi ali oni. V svoji nestrpnosti niso odnehali in gospodu Perdacherju ni uspelo, da bi jih o edino pravilnem postopku prepričal, tako da mu ni preostalo drugega, kakor da je preprečil, da nihče ni pel.
Zaradi takšne šovinistične in nepoboljšljive nestrpnosti so številno občinstvo opravili za lepi užitek petja in škofiški narodni odpadniki so spet enkrat pokazali, da jim je slovenska pesem ravno tako trn v peti, kakor dvojezični napisi na Šoli ali drugod.
SELE
Na praznik, dne 24. maja »mo na domačem pokopališču pokopali znanega gostilničarja Falleja. Bolehal je dolgo časa in je končno bolezni podlegel.
Zapustila pa nas je za vedno tudi Zebra-dova mama v Srednjem Kotu. Bila je zavedna Slovenka in je morala zaraditega pretrpeti preganjanje nacističnega nasilja v izseljeni-*tvu. Naj počiva v miru v ljubljeni domači zemlji, preostalim pa odkrito sožalje.
Slovenska kmečka
Slovenska kmečka zveza je organizacija, o kateri se govori. Vse kaže in naši uvidevni kmetovalci ugotavljajo, da se SKZ močno uveljavlja, razširja svoj jlelokrag, pridobiva na strokovnih sodelavcih in postaja čim dalje bolj zbirališče vseh, ki drugod zastonj iščejo pomoči.
Prva leta je SKZ osredotočila svoje delovanje bolj na zimske mesece in bolj na teoretično razglabljanje. Preteklo leto pa je že pričela pokazovati svojo dejavnost tudi v poletju, ki se odraža predvsem v organizaciji živinorejske in semenarske službe. Pomen te akcije je v tem, da bi se dosegla čim boljša kakovost molzne žjvine fn doma vzgojenega krompirja, trav in detelj, kar je, kakor znano, najbolj zanesljivo. Letos pa je SKZ svoje delovanje še znatno razširila. Zaradi nujnosti samopomoči je priredila SKZ v zadnjih tednih vrsto živinorejskih anket, kakor na primer v Pliberku, v Beljaku in v Velinjl vesi, predvidene pa so še nadaljnje v Velikovcu, Ločah in še drugod. Poleg tega ima SKZ po našem ozemlju nastavljenih nad petdeset poskusov z novimi vrstami žita in krompirja, ki bodo služili selekciji, to se pravi k Izboru dobrega semenja. Prav tako se vrši v centrali za letošnje leto izbor semenja in čim so prišle v poštev rastline do cvetenja je SKZ to delo prenesla na teren.
Mladi kmečki naraščaj je zelo razgibala ekskurzija, poučno potovanje v Slovenijo. Nadalje nameravajo prirediti kmečki fantje beljaškega okraja tudi izlet s kolesi k znanemu našemu in dobro poznanemu živinorejcu Slugi. pd. Gutniku. Čebelarji so dali pobudo za izlet k selekcijski postaji matic pri Briicklu. Take in podobne akcije so silnega pomena za razširjenje kmečkega znanja in za pospeševanje razumnega in naprednega gospodarstva.
Pokrajinski odbor SKZ je na svoji zadnji seji razpravljal še o delu na drugih področjih, ki jih hoče izvesti v poletnih mesecih. Odbor je sprejel tozadevne sklepe, ki jih je predložil odborom in zaupnikom SKZ. Slovenska kmečka zveza razpolaga z dobrim kadrom kmetijskih strokovnjakov, ki se stalno »iri, da imenujemo samo praktičnega kmetovalca, Črčeja na Blatu, ki se na živinorejo razume in ve, da kmetijstvo lahko zaznamuje marsikakšno zboljšanje in napredek v poljedelstvu in travništvu, vendar je na področju živinoreje ostalo do malega vse pri starem. Tudi na področju živinoreje bo nujno potrebno utirati nove poti.
Tako govori danes naše podeželjsko ljudstvo. Vedno bolj spoznava važnost in pomen SKZ in vedno bolj ceni njeno prizadevanje
zveza se uveljavlja
In stremljenje. Prav dobro se na*t kmetje zavedajo, da jim nihče ni volje prav pomagati In ostane samo pot samopomoč), k) je možna edino le v organiziranem delu v svoji organizaciji Slovenski kmečki zvezi.
GLOBASNICA
Že dolgo se Globašani nismo več oglasili v našem listu, čeprav se večkrat dogodi kaj novega. Toliko imamo dela na polju, da do pisanja skoraj ne pridemo več. Novice, ki jih hočemo poročati, niso več ravno nove, toda tudi še ne tako stare, da bi jih bilo treba popolnoma zavreči.
Franca Scheina, pd. Rihkovega očeta v Podjuni, nismo poznali samo domačini, poznali so ga tudi številni izseljenci iz taborišč Hagenbuchech in Hesselberg. To je bil dejansko mož, ki ga je težko najti. Zaveden Slovenec, ki mu je bil narodni blagor vse, priden gospodar, ki je vse svoje življenje delal in garal, mož, ki ga je moral spoštovati vsakdo, prijatelj in nasprotnik, človek, ki je vsakemu rad pomagal, če je le mogel, to je bil rajni Rihkov oče. Zaradi svojega značaja in predvsem zaradi svoje globoke narodne zavesti, ga tudi nacistični rablji niso pustili pri miru. Hromega — po dveh palicah je hodil — so ga onega aprilskega jutra 1942. leta pregnali z doma in ga tirali v daljno tujino. Toda ostal j* trden in pogumen in vedno veroval v vrnitev. V taborišču je vzpodbujal druge in jih bodril in dajal vsakemu dober zgled. Zato smo ga tudi vsi izseljenci spoštovali in ljubili kot svojega očeta.
Ostal je, kar je vedno bil, do svoje zadnje ure.
Neki dogodek hočem prikazati, ki odlikuje značaj in trdnost Rihkovega ožeta. Bilo je pri nekih finskih volitvah po letu 1930. Nemški agitatorji so letali, da bi pridobili zase čim več volivcev. Prišli so tudi k Rih-kovemu očetu in ga skušali pregovoriti, da bi z njimi volil. Toda oče, miren, kakor je vedno bil, Jim odgovori: „Eh, gospod, to pa že ne bo moglo biti, da bi jaz nemško volil." Med agitatorji je bil tudi neki okoliški zdravnik, ki mu na to reče, da ga v primeru, če ne bo volil nemško, ne bo več zdravil. In Rihkov oče mu je mirno in z nasmehom odgovoril: „Eh, gospod, se bo pa že še našel kje kak »intar, ki se me bo usmilil." Agitatorji so z dolgimi nosovi odšli, Rihkov oče pa je volil to, kar mu je narekovala narodna dolžnost.
Tak je bil na* dragi rajni, ki nam je zgled in dolžni smo, da ga posnemamo, ker bil je v resnici mož, kakršnih težko najdemo.
Rihkov oče, počivajte v miru v domači zemlji, ki je tudi po vaši zaslugi še ostala slovenska, v zemlji, ki ste jo nadvse ljubili.
Umrla je tudi Než,* Rjgj, — imenovali smo jo tudi Klemenčovo ali Hutarjevo Nežo — to pa za to, ker je pri teh dveh hišah dolga leta že služila. Rajna Neža je bila tip pravega delavnega človeka. Od rane mladosti je prijela za vsako delo, čeprav najtežje. Orala je kakor vsak moški in ravno tako opravljala vsa druga dela. Ni si izbirala delodajalcev, ostala je pri vsaki hiši dolga leta.
Kljub temu pa na stara leta, ko Je bila bo-lana in za delo nesposobno, ni bila toliko vredna, da bi ji kdo od premožnega sredstva ali od ljudi, ki jim je dolga leta zvesto slu-rila, dal na razpolago kotiček, kjer bi preživela svoje zadnje dni. Iskati je morala zavetje pri drugih ljudeh, kjer ga je tudi dobila. Hvala Bogu so se še našli ljudje, ki so ji na zadnje dni postregli — za njo mnogo žrtvovali.
Zdaj počiva na globaškem pokopališču.
Ohranili jo bomo v dobrem spominu, zakaj žuljave so bile njene roke, žuljave od dela in naporov. Kljub temu pa je na svoje zadnje dni doživela samo prevare.
Na praznik Re»njega telesa pa so nam naši najmlajši priredili pri Poštarju materinski dan. V dveh igrcah so počastili naše matere in jim izkazali svojo hvaležnost. Potrudili so »e in svoje vloge izvrstno rešili. Naše mamice, ki so polnoštevilno obiskale prireditev, so bile ganjene in zadovoljne.
CELtIVEC
Na Velikovški cesti, štev. 100, je umrla upokojenka Rovišnjak Magdalena. Bolehala je dalje časa in jo je kožno rešila smrt trpljenja. Vse življenje je bila zavedna Slovenka in je z veseljem obiskovala naše prireditve. Pokopali so jo v št. Petru pri Celovcu. Naj počiva v miru, preostalim svojcem pa naše sožalje! —
Generalno ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic poroča, da je od 20. maja mogoče prekiniti vožnjo samo na ta način, da se potnik javi pri sprevodniku, ki naj na voznem listku zaznamuje primerno pripombo. Kakor znano je bilo dozdaj patrebno, že je kdo hotel vožnjo prekiniti, da se je zglasil na izstopni postaji in pustil vozni listek žigosati. Neupoštevanje te odredbe ima za posledico razveljavljenje voznega listka za ostanek vožnje. — Pretekle dni je vodna gladina Drave dosegla v Beljaku višino 3.95 metrov, to je prekoračenje višine za 15 cm. Obstajala je nevarnost poplave, ker je že dosegla obrežje in so s strahom pričakovali, da se bo umazana vod# razlila po okolici.
Ksaver Meško:
NA POLJANI
35. nadaljevanje
Ko ji je pripomnila starka, izkušena v gospodinjstvu, včasih » skromno besedo, da bi bilo to in ono morda bolje tako, je razsrdila vsaka taka boječa opomba mlado gospodarico. In povTačevala je Katri s tem, da ji je nagajala, kjer j« le mogla in je delala v vsem r»vno nasprotno.
»Kdo zapoveduje na Trati?"
Malokdaj je izgovorila naglas samozavestno, ponosno misel; a kazal jo je ves obraz, vedno mračen, oči, v veke neprijazne, govor, slednja odločna, ponosna kretnja,
..Dolgo sem služila Trati, in zdi »e mi, zvesto. Utrujena sem že, slabotna in bolna; Pustite me, da giem.“
Resnično, bila je utrujena. Osemletnemu otroku ji je umrla mati. Oče ja bil pijanec in je blodil po svetu, vedi Bog, kje. Umrli hi s tri leta mlajšo sestrico od gladu, da jih ni prijela na pokopališču za roki dobrotna znanka materina in jima ni rekla: »Pojdita z menoj, mali!" — Od tam je prišla v službo, brž ko je bila zmožna dela. In od tedaj vedno v službah, veden delavniki... „Idi, Kariča ... Stopaj, Katrca... Pridno, Katrca,...
To, Katra, ip ono..Neprestano: delaj, delaj! Nikdar nedelje, nikdar praznika, ko bi sedla brez skrbi ob pot življenja, v prijetno senco, in bi se vdala božajočemu brezdelju, sladkim sanjarijam, omamnemu hrepenenju mladega srca, vabljenju »veta ... Tako je šla skozi življenje in ga ni okusila nič. Živela je drugim, ne sebi... Minila so leta; pri*la Je starost, da ni vedela kdaj. In glej, pogledala je zdaj včasih, v svečanih trenutkih, nazaj in okoli sebe in v sebe, in razveselilo se je srce navzlie vsi žalosti, ki jo je gledala ob sebi. Ker v vednem delu, v vednem trudu je ostalo srce-čisto; nič prahu vsakdanjega, ne-prazničnega in nesvetega življenja ni leglo nanj... Ker najčistejša ostajajo srca onih, ki gredo v vednem delu ali v vednem trpljenju skozi življenje. Kakor ogenj je trpljenje in delo, plamen, ki očiščuje in ne trpi ob sebi ne rje, ne nesnage. Svet je ogenj, sveto Je delo, posvečeno je trpljenje!
Mladostno je bilo srce, a telo starkino je bilo oslabelo. Utrujeno Je bilo od vednega truda in si je *elelo pokoja.
Zadrhtela je v nemiru vsa Trata, ko se je odpravljala Katra k sestri, vdovi in majhni posestnici v sosedni fari. Odpočije si pri nji
še —lo ali umre in najde v smrti večni mir in odpočitek.
Najhuje je zadel naklep Katrin Vilmo in Tinko.
„Ne hodite, teta! Ne pustite naju sami!"
Gorjupa bridkost je zaskelela v srcu star-kinem, ko sta prosili v obupni srčni tesnobi, čutila je: res ji pušča sami! Ker bila je edina na Trati, ki ji Je ljubila res goreče, z ljubeznijo materinsko, ki je ni imela dati nikomur drugemu.
„In glej, Katra, tvoji skrbi, tvoji vesti jih je izročila rajna Marija."
še enkrat je omahovalo srce, drhteče v veliki boli in tesnobi.
„Trati ni mogoče več pomagati, res. A deklicama! Za nji skrbi*, za nji trpiš!“
A kakor razodetje drugega sveta je čutila in je videla duša prihodnost. Saj ne bo dolgo... „In tl se ne pogubita več. Tukaj si sejala dobro seme, Katra, s srečno, od neba obilo blagoslovljeno roko. Torej pojdi v miru...“
„Saj bi tako ne bile več dolgo skupaj.. . Bog z vama! In rajne mamice ne pozabita!"
Tako .se je poslovila starka od svojih ljubljenk, jokajočih bridko kakor ob pogrebu materinem.
Se Železnika je vznemiril odhod Katre. A pomagati ni vedel in mogel. Proti snehf je bil brez moči, in ta je Želela, da gre starka stran. Brez moči, da re*i Trato. Ker grešil
je nad obema, nad sneho in nad Trato. In še najsilnejša moč je slaba, Če ji stoji na poti lastni greh.
Zamišljeno je strmel za počasi odhajajočo starki. — peljati ad ni marala, le kovčeg % obleko naj pripeljejo ob priliki za njo, j« prosila. In kakor od daleč, zamolklo bukanje strašne bombe sodnega dne, mu j« šumele v glavi, od vina in žganja težki:
O Trata, umirajoča..."
..Kakor kamen je človek, kamen, ki se ga vrž« v vodo. Pada, da se pogrezne v blatu.'
Vendelin, izgubljen študent, izgubljeni sin Trate je modroval tako v gostilnici to ja naslanjal od pitja težko In bolno glavo v roke.
Od pamtiveka je bilo tako z našo mladino in ostane tako vekomaj: pošljejo jih v tujino, na neznane pote; in nekateri gredo svojo pot in ne omagajo, in naj si je od začetka, do konca, iz doline do višine, s samim trnjem fn kamenjem posuta. Nasprotstva k jačjjo mlado njihovo moč, zapreke kujejo njih voljo in jo store železno trdno. Drugi omagajo. Ta pod zaprekami, drugi, ker mu je pot prelahka in ga omehkuži. Tretjim stopi nenadoma usoda na pot in jih prime za roko in jih povede po cesti, ki so jo prekoračili s težavo, ali jih odvede hipoma na drugo pot. Ivana tako.
(Dalje)
STANKO VRAZ
Dne 24. maja je minulo sto let, kar je umrl pesnik in narodni buditelj Stanko Vraz, znan posebno kot voditelj ilirskega pokreta, gibanja, ki je imelo za cilj jezikovno združitev južnih Slovanov. Ob stoletnici so se Slovenci spominjali tega pomembnega sina našega naroda, ki se je sicer usmeril v hrvatski kulturni krog, a je tudi nam drag kot slovenski kulturni delavec, nabiralec narodnega blaga, pesnik naše zemlje in kot slovenski pesnik.
Stanko Vraz je bil doma iz Cerovca v Slovenskih goricah, kjer se je rodil 30. junija 1810. Že v domači hiši je dobil trdno narodno zavest, ki jo je h okrepilo zapostavljanje s strani nemških profesorjev pri študiju v Gradcu. že v študijskih letih je Vraz postal navdušen rodoljub, prežet z voljo, da se ves posveti delu za narod. Tako je še mlad navezal tesne stike s slovenskimi tedajnjimi preporo-ditelji, se začel učiti tujih jezikov in preučevati tuje literature, da bi tako s svojim znanjem obogatil domače slovstvo. Mnogo je tudi prevajal, potoval po domovini in nabiral narodno blago, zlasti narodne pesmi. Razen tega se je ukvarjal tudi s pripovedništvom, s politično publicistiko ter vzdrževal stike s tujimi književniki.
Predvsem pa je močno razvil svoj pesniški talent ter napisal nekaj sto pesmi, ljubezenskih, domoljubnih pa tudi refleksivnih.
V navdušenju za slovenstvo pa se je vedno tesneje pričel oklepati idej Jana Kotlarja, ki je propagiral idejo panslavizma in videl rešitev slovanskih narodov v njih najtesnejši povezavi, ki naj bi jo ustvarili po štirih glavnih slovenskih jezikih: ruskem, poljskem, češkem in ilirskem. Skupen južnoslovanski jezik, ki naj bi se imenoval ilirski, pa naj bi združil južne Slovane in jih povezal v trdno skupnost z ostalimi slovanskimi narodi. In te ideje se je oprijel tudi Stanko Vraz ter postal eden njenih glavnih propagatorjev. V smislu ilirskih idej naj bi se tudi Slovenci pridružili hrvatski kulturni skupnosti, deloma pa tudi Srbi, da bi bilo mogoče tako zastaviti pot germanizaciji in madžarizaciji južnoslovanskih pokrajin.
Da se je Vraz oprijel ideje ilirizma in postal v književnosti nje poglavitni predstavnik, je bilo poleg rodoljubnega navdušenja morda
vzrok tudi to, da je bil doma s skrajnega roba slovenskega ozemlja, ki je jezikovno precej oddaljeno od slovenskega središča in z njim v tedanjih časih tudi slabo povezano in da je na tem obrobnem slovenskem ozemlju bila morda najbolj občutna nevarnost prodirajočega nemštva. Razen tega si je Vraz zaman prizadeval uveljaviti se s svojimi pesmi v ljubljanskem krogu čebeličarjev, ki so mu očitali nejasnost pesmi ter preveč z loka-lizmi pobarvan jezik.
Tako se je zgodilo, da je Vraz usmeril svojo delavnost v hrvaški kulturni krog, kjer je našel mnogo ugodnejši sprejem, tako da je kmalu postal osrednja literarna in ilirska osebnost. Kot tak je postal prepričan, da se literatura pri slovenskem narodu ne more razviti. Zato je predlagal, naj Slovenci opuste svoj knjižni jezik ter se pridružijo skupni južnoslovanski štokavščjni. Toda prav tedaj, ko je Vraz omahoval med Ijubljanskim-sloven-skim in hrvaškim kulturnim krogom, prav tedaj so že izhajale v „Cebelici“ Prešernove pesmi, s katerimi se je slovenska pesem dvignila na stopnjo evropske poezije, slovenščina pa se je utrdila kot knjižni jezik. Tako je bilo Vrazovo prizadevanje, naj Slovenci opustimo svoj knjižni jezik, že prekasno, kakor je bilo brezuspešno tudi, njegovo prigovarjanje Prešernu na se pridruži ilirskemu pokretu. Poti dveh slovenskih pesnikov sta se razšli. Vraz sam pa se je po neuspelih poskusih, povesti slovensko kulturo v jugoslovansko skupnost, vedno močneje uveljavljal kot hrvaški pesnik in književni organizator. Vendar pa je v svojem srcu ostal zvest svoji slovenski domovini, katere lepoto je opeval in v katero se je stalno vračal, pomagal buditi narodno Zavest njenega ljudstva in nabiral narodno blago. Pravi literarni razcvit pa mu je prekinila prezgodnja smrt.
Vraz je velika osebnost kulturnega življenja prve polovice preteklega stoletja. Kot hrvaški pesnik, kritik, organizator pa tudi kot pisatelj zavzema najodličnejše mesto med hrvaškimi književniki preteklega stoletja. Njegova slovanska ilirika še ni raziskana, vendar obeta prof. dr. Slodnjak odkritje Vraza tudi kot velikega slovenskega pesnika. Razen tega je nedvomno Vrazova zasluga, da šmo Slovenci sprejeli Gajev črkopis.
Udeležimo se Slovanskega dneva na Dunaju
dne 2. in 3. junija 1951
Tudi Koroški Slovenci se hočemo v čim večjem številu udeležiti Slovanskega dneva na Dunaju, ki bo dne 2. in 3. junija. Kdor se želi festivala udeležiti naj se prijavi pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, Gasometergasse 10. Udeleženci naj se odpeljejo na Dunaj v petek, dne 1. junija zvečer. Vožnja bo tričetrtinska, to je za potovanje od vsake postaje do Dunaja se plača ena in pol vozne karte. Prenočišče bo vsem udeležencem preskrbljeno po nizki ceni 5 šilingov. Prav tako bo tudi hrana po znižani ceni. Vstopnice k vsem prireditvam ni, slavnostna značka pa stane tri šilinge.
Spored je naslednji:
Sobota, 2. junija ob 16. uri: Odkritje spominske plošče skladatelju Antoninu Dvoraku na hiši, Dunaj, IV. okraj, Wiedner
češkemu
Haupt-
Antoninu
strasse 7.
Sobota, 2. junija ob 20. uri: Slovanski večer, s sodelovanjem koroških slovenskih, gradiščanskih hrvatskih in čeških pevskih zborov.
Nedelja, 3. j u n i j a ob 11. uri: Odkritje spominske plošče slovenskemu pesniku in pisatelju Ivanu Cankarju na hiši, Dunaj, XVI. okraj (Ottakring) Lindgasse 26, sodeluje pevski zbor Slovenske prosvetne zveze.
Nedelja, 3. junija ob 15. uri: Slovanski dan v parku gradu Potzleinsdorf v XVIII. dunajskem okraju, koncert slovanskih skladateljev, nastop dunajskih čeških Sokolov, Češka beseda. Rej pod lipo, gradiščanski Hrvati izvajajo svoje plese, prosta zabava.
PRIREDITVE
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ v Hodišah bo gostovalo v nedeljo, dne 10. junija, ob 15. uri pri MARTINJAKU v št. Jakobu v Rožu.
Na dnevnem redu:
PEVSKI KONCERT
in burka „Trije tički".
Prisrčno vabimo k prav številni udeležbi!
Vabile
Slovensko prosvetno društvo „Dobrač“ na Brnci bo v nedeljo, dne 10. junija 1951 ob 20. uri gostovalo z igro
»Zlatarjevo zlato"
pri Pušniku v Ločah.
Pridite v obilnem številu!
m
A D IO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Novi vozni red za avfobuse
Poročila dnevno ob 7.00, 8.00 12.30, 17.00
20.00	in 22.00 uri. Redne oddaje dnevno: 8.10 Kmečka oddaja, 12.00 Opoldanski koncert, 17.10 Popoldanski koncert.
Sreda, 30. maja:
16.00 Koncertna ura — 18.00 Za ženo — 21.15 Časovna slika v besedi in zvoku.
Četrtek 31. maja:
13.45 Narodne pesmi v novih stavkih — 16.00
19.00	Znanost za vse: Zanimivosti iz živaftkega in rastlinskega sveta — 2115 Z izvoščkom in brzovlakom.
Petek, 1. junija:
16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino —
16.45	Kanada — stari narodi v novem svetu —
21.00	Pestra glasbena ura.
RADIO SLOVENIJA Sreda, 30. maja:
5.25 Polke in valčki — 6.10 Pester spored slovenske narodne in umetne pesmi — 13.00 Jezikovni pogovori — 18.00 Poje pionirski kvartet Tozon —18.10 Mali leksikon za pionirje — 19.15 Cicibanom, venček slovenskih narodnih pesmi —
20.00	Ppolk. Lasič: Nova orožja v korejski vojni — 21.00 Bernard Shaw: Mož usode — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini — Skladbe, ki jih redko poslušamo.
Četrtek, 31. maja:
5.25 Pesmi borbe in dela — 6.10 Jutranji koncert — 12.00 Zabaven opoldanski spored —
13.00	Prof. ing. Ed6 Ravnikar: Ljubljana skozi stoletja — 14.00 Igra vaški kvintet — 14.30 Kulturni pregled — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.40 Poje ženski zbor ..Pletenina" — 20.50 Jezikovni pogovori — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
Petek, L junija:
5.25 Srbske narodne pesmi — 11.30 Šolska ura za nižje gimnazije — 12.00 Pesmi iD plesi slovanskih narodov — 14.30 Kulturni pregled —
14.45	Igra ansambel ameriških Slovencev „Frank [ankovič" — 15.15 Slovenske samospeve poje sopran. Franja Senegačnik — 17.30 Šolska ura za nižje gimnazije — 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled našega stalnega zunanje-politič-nega komentatorja dr. Egona Tomca — 20.15 Želeli ste — poslušajte! — 21.00 Ciklus predavanj iz zgodovine slovenske literature — dr. Fran Petre: Josip Jurčič, 22.30 Slovenske narodne in umetne pesmi — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini
V zadnji številki smo objavili novi vozni red za železnice, danes objavljamo novi vozni red za avtobuse.
Celovec — Velikovec — Grebinj
Odhod iz Celovca ob: 4.50, 6.15, 8.00, 10.20,
11.10	(samo ob delavnikih), 12.10 (samo ob delavnikih), 13.20, 15.15, 16.30 in 17.20 (samo ob delavnikih), 18.15, 20.15 Odhod iz Velikovca: 5.20 (samo ob delavnikih), 6.35, 7.05 (samo ob delavnikih). 8.00, 8.05 (samo ob delavnikih), 9.15, 11.40, 13.15 (samo ob delavnikih), 14.45, 16.00 (samo ob delavnikih), 17.05, 19.10, 19.55 (samo ob delavnikih).
Celovec — Mostič
Odhod iz Celovce ob: 8.00, 11.30 samo ob de-lavnikih), 13.00 17 20, 18.20, 20.20 (ob nedeljah). Odhod iz Mostiča ob: 5.50 (ob delavnikih), 6.20,
7.10,	11.50, 14.05 (ob delavnikih), 16.45, 18.05 (ob nedeljah).
Celovec — Borovlje
Odhod iz Celovca ob: 5.10, 6.10, 7.10, 8.10,
11.10,	12.10, 13.10, 16.10, 17.20, 18.10, 19.10,
21.10,	23.30 Odhod iz Borovelj ob: 6.10, 7.10,
8.10,	9.10 12.10, 13.10, 14.10, 17.10, 18.10, 19.10,
20.10,	22.10.
Celovec — Zrelec — Medgorje Odhod iz Celovca ob: 8.00 (ob nedeljah), 9.30 (ob delavnikih), 13.10, 18.10 (ob delavnikih),
19.10	(ob nedeljah). Odhod iz Medgorij ob: 6.40, 10.10, 14.40 (ob delavnikih), 18.00 (ob nedeljah).
Celovec — Galicija — Železna Kapla
Odhod iz Celovca ob: 8.10 (ob nedeljah), 13.00 (ob delavnikih), 17.00 (ob delavnikih), 18.10 do Galicije (ob delavnikih), 19.10 (ob nedeljah in samo do Galicije). Odhod iz Železne Kaple ob: 6.30 (iz Galicije), 6.40 (ob delavnikih), 14.15 (od Miklavčevega in samo ob delavnikih). 17.00 ob nedeljah).
Celovec — Št. Jakob v Rožu
Odhod iz Celovca ob: 5.50, 11.50. Odhod iz Št. Jakoba ob: 7.50 13 30.
Celovec — Otok — Vrba
Odhod iz Celovca ob: 6.35 (ob delavnikih, od 8. julija do 9. septembra dnevno), 7.45 (ob delavnikih), 11.00, 12.10 (ob delavnikih do Ribnice), 13.10, 16.20 (ob delavnikih do Otoka), 17.20 (ob delavnikih), 18.10, 20.15, 22.45 (ob sobotah in nedeljah). Odhod ob: 5.45 (ob delavnikih z Otoka), 6.15 (iz Vrbe do Dol ob delavnikih), 6,50 (z Otoka), 7.10 (ob delavnikih z Otoka), 8.35 (iz Vrbe), 11.30 (iz Vrbe, 13.00 (iz Vrbe), 14.45
(ob delavnikih iz Vrbe), 16.40 (iz Vrbe), 18.50 (iz Vrbe, od 8. julija do 9. septembra), 21.10 (ob nedeljah z Otoka).
Celovec — Kotmaraves — Vrba
Odhod iz Celovca 'ob: 6.35 (ob delavnikih),
8.10	(ob nedeljah), 13.10 in 17.05 ob delavnikih),
18.25.	Odhod ob 5.25 (iz Zg. Vesce), 5.55 (ob delavnikih iz Vrbe do Št. lija), 7.00 (iz čahorič), 7.05 (ob delavnikih iz Vrbe), 13.35 (ob delavnikih iz Vrbe), 16.30 (iz Vrbe do čahorič samo ob nedeljah), 17.15 (iz Vrbe do št. lija od ponedeljka do petka), 17.40 (iz čahorič), 19.20 (ob delavnikih iz Vrbe do Št. lija).
Celovec — Hodiše — Škofiče
Odhod iz Celovca ob: 6.35 (ob delavnikih), 8.15 (ob nedeljah). 13.10, 17.00 (od ponedeljka do petka in do Rožeka). Odhod ob: 5.50 (ob delavnikih od Hodiškega jezera), 6.00 (ob delavnikih, ob nedeljah pa iz Rožeka do Hodiškega jezera), 7.12 (iz Hodiš), 12.20 (ob nedeljah iz Hodiš), 14.20 (ob delavnikih iz Škofič), 17.32 (od Hodiškega jezera).
Celovec — Ribnica — Vrba (Rožek)
Odhod iz Celovca ob: 12.10 in 18.10 (ob delavnikih). Odhod ob: 6.00 (ob delavnikih iz Rožeka), 19.15 (ob nedeljah od Hodiškega jezera).
Celovec — Beljak
Odhod iz Celovca ob: 8.10, 10.00, 12.05, 14.00, 15.40, 17.20, 18.50, 21.00, 23.30. Odhod iz Beljaka ob: 6.35, 8.10, 9.50, 12.20, 13.50, 15.40, 17.20, 19.10.
Beljak — Vrata
Odhod iz Beljaka ob: 7.45 (ob delavnikih),
11.25,	15.50, 17.15. Odhod iz Vrat ob: 6.40 (ob delavnikih), 7.50, 8.40 (ob delavnikih), 13.15.
Beljak — Šmohor
Odhod iz Beljaka oh: 7.20, 12.00, 16.25. Odhod ii Šmohorja ob: 6.00, 11.25, 17.00.
Beljak — Bače
Odhod iz Beljaka ob: 6.00, 6.30, 7.30, 8.40,
10.10,	10.50 (ob delavnikih), 11.00, 12.15, 13.10,
14.10	in 15.10 (oba ob delavnikih), 16.10 16.20,
17.10,	18.20, 19.10 (ob delavnikih), 20.20. Odhod iz Bač ob: 5.30 (ob delavnikih), 6.45, 8.15 8.30, 9.30 (oh delavnikih), 11.00, 11.55, 12.50, 13.50, 14.30, 15.20 in 16.00 (oba ob delavnikih), 17.00,
18.11,	19.42, 20.00 (ob delavnikih), 21.00.
Beljak — Rožek — Podgorje
Odhod iz Beljaka oh: 7.25, 12.15, 17.05 (od 8. julija do 9. septembra samo do Vrbe), 18.10 (ob delaviikih). Odhod iz Podgorij ob: 5.30 (ob
delavnikih), 7.20 (ob nedeljah), 8.35 (od 8. julija do 9. septembra samo do Baškega jezera), 12.00, 15.50, 18.45 (iz Vrbe).
Borovlje — Šmarjeta — Klopinj — Velikovec
Odhod iz Borovelj ob: 6.10 (ob delavnikih), 8.03 (samo ob četrtkih iz Klopinja), 8.00 (ob nedeljah in samo do Klopinja), 9.30 (ponedeljek, četrtek, sobota in samo do Zg. Vesce), 14.10 (ob delavnikih od Zg. Vesce), 19.00 (do Zg. Vesce), odhod ob 5.25 (ob delavnikih iz Šmarjete) 6.50 (iz Zg. Vesce), 11.45. samo ob poned., četrt, in sobotah iz Zg. Vesce). 13.05 (ob delavnikih iz Velikovca), 17.00 (ob nedeljah ie Klopinja).
Borovlje — Sele (Terki)
Odhod iz Borovelj ob: 8.00 (ob nedeljah), 9.30 (ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah) 14.10 (ob delavnikih), 17.00 ob nedeljah), 19.00 Odhod iz Sel (Terki) ob: 5.45, 12.00 (ob ponedeljkih četrtkih in sobotah) 16.00 (ob delavnikih), 17.,50 (ob nedeljah).
Borovlje — Slov. Plajberk — Brodi
Odhod iz Borovelj ob: 8.00 (ob nedeljah). 9.00 (ob ponedeljkih, četrtkih, in sobotah), 14.10 (ob delavnikih). 19.10 (razen torka in petka). Odhod iz Brodi ob: 6.15, 11.40 (ob ponedelikih. četrtkih in sobotah), 16.20 (ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah), 16.50 (ob nedeljah).
Pliberk — Labud
Odhod iz Pliberka ob: 14.50 (ob delavnikih), 19.25 (v sobotah). Odhod iz Labuda ob: 6.00 (ob delavnikih), 17.20 (v sobotah).
Pliberk — kolodvor
Odhod iz Pliberka ob: 6.00, 10.00, 14.00 18,00. Odhod s kolodvora ob: 7.10, 10.15, 14.15, 19.15.
Podklošter — Šmohor
Odhod iz Podkloštra ob: 6.41, 9.50, 14.20, 17.20 (od 1. julija do 10. septembra), 19.17. Odhod iz Šmohorja ob: 5.36, 7.55, 10.50 (ob nedeljah), 13.16 (od 1. julija do 10. septembra), 1520, 19.16.
Velikovec — Djckše
(Samo ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah). Odhod iz Velikovca ob: 7.10, 14.43. Odhod iz Djekš ob: 8.05, 17.45.
Velikovec — Mostič
Odhod iz Velikovca ob: 6.20 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah). 7.00 (ob torkih, četrtkih in petkih), 11.00 (ob nedeljah), 13.15 ob delavnikih). Odhod iz Mostiča ob: 7.10 (ob ponedljkih, sredah in sobotah), 7.30 (ob torkih, četrtkih in petkih), 14.05 (ob delavnikih).
Velikovec — Pliberk
Odhod iz Velikovca oh: 13.10 (ob ponedeljkih, sredah in sobotah), 17.35 (ob delavnikih. Odhod iz Pliberka ob: 6.59 (ob delavnikih).
Velikovec — Sinča ves — Škocijan
Odhod iz Velikovca ob: 5.40 (od 7. julija do 10. septembra), 6.10 od 8. julija do 9. septembra), 9.25, 12.10, (od 8. julija do 9. septembra),
13.00	(ob delavnikih), 13.15, 14.25 (s kolodovra Sinča ves), 17.30 (od 10. juiija do 9. septembra ob nedeljah in od 2. 7. do 9. septembra dnevno), 18.25, 19.30 (od 8. julija do 9. septembra). Odhod iz Škocijana ob: 6.05, 7.50 (od 8. julija do 9. septembra), 7.53 (ob delavnikih), 10.35, 12.55 (od 8. julija do 9. septembra od kolodvora v Sinči vesi), 13.55 (do kolodvora v Sinči vesi)> 15.00, 18.10 (od 10. junija do 16. septembra ob nedeljah in od 2. julija do 9. septembra dnevno), 19.20.
Velikovec — Železna Kapla
Odhod iz Velikovca ob: 13.10 in 18.00 (ob delavnikih). Odhod iz Železne Kaple ob: 6.30, 15.40 (oba ob delavnikih).
Velikovec — Ruda — Labud
Odhod iz Velikovca ob: 9.05 (ob nedeljah), 13.15 in 18.25 (oba ob delavnikih), 19.10 (ob nedeljah). Odhod iz Labuda ob: 5.25, 7.00 (z Bude samo ob šolskih dneh), 14.50 (ob delavnikih).
17.00
Železna Kapla — Bela
(Samo ob sobotah). Odhod iz Železne 5.30, 14.35. Odhod iz Bele ob 6.05, 15.15.
Kaple