] PROBAN KA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04/ 280 16 00 Del. čas: 9.-19., sobota 9.-13. ure SALON PREDOSUE 34 - Kranj TEL: 04/2341-110 SALON UUBUANA - Črnuče Pot k Sejmišču 32, (megamarket ŽIVILA) TEL: 01/589-7480 NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA 0IHJ3 ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKI Gorenjska^ Banka Ratikit .< peabtkom http: \v\vw.gbkr.si EMMMGLAS" L«oLiV - ISSN 0352 - 6666 - št. 86 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 2. novembra 2001 Foto: Gorazd Kavčič Peko preseneča Tako so v tržiškem Peku naslovili 22. oktobra napisano sporočilo za javnost, ko se je iztekel rok za prijavo na razpis, s katerim država prodaja 81,3 odstotka Pekovih delnic. Presenečenj nato res ni manjkalo. Najprej se je izkazalo, da se Alpi-na na razpis sploh ni prijavila, čeprav je bila najbolj resni kandidat. Nato smo uspeli izbrskati, da Peko kupuje sam sebe, saj se za nakup potegujejo štiri Pekove odvisne družbe. Kot če bi prezadolženo očetovo kmetijo kupovali štirje sinovi, ki jih preživlja oče. Vendar s tem presenečenj še ni bilo konec. Državna komisija je minuli torek povedala, da sta prispeli dve ponudbi, eno je zavrgla (menda PGP-jevo), štiri Pekove odvisne družbe je pozvala, naj do 20. novembra povedo, ali je takšen nakup pravno dopusten. Kot da država nima pojma o pravu. Čudno, res čudno. Prvi gorenjski bančnik Zlatko Kavčič je na nedavni Glasovi preji dejal, daje vse skupaj zmešnjava, ki je ni moč sestaviti. Medtem ko je Peko v prisilni poravnavi, v kateri upnikom predlaga, naj se odpovedo milijardi tolarjev in ko ga država dokapitalizira s poldrugo milijardo tolarjev, naj bi podjetje kupilo samo sebe. V Gorenjski banki dobro poznajo Peko, tako dobro, da so se pred presenečenji dobro zavarovali in v Pekov status pravočasno vgradili kopico varovalk, da Gorenjski banki zagotavlja pomembno besedo, čeprav je le 18-odstotna lastnica Peka. Kaj se bo iz vsega skupaj i/.cimilo? Če bo Peko kupil samega sebe, bo potreboval kup denarja za odpravnine, za plačilo po prisilni poravnavi, za pokritje izgube, za tekoče poslovanje itd. Poznavalci pravijo, daje seštevek vrtoglav. Bo denar prinesla ruska Westfalika? Menda jo zanima Pekovo znanje. Toda, mar ni zastarelo? Presenečenja torej še lahko pričakujemo. Morda bo v igro spet vstopila Alpina, toda preostal bo le Planikih scenarij. • Marija Volčjak Dan spomina na mrtve Predstavniki države so položili vence h grobiščem NOB in povojnih pobojev, k spomeniku žrtvam vojne za Slovenijo in k slovenskim grobiščem v sosednjih državah. 1942 n ' 1943 AŽHAK f WKC G0LC3 W*9 GRAŠIČ ?E ameriški velc- A 1 x'k V S1«veniji. Prvi je bil Al I »»vTVllljl, 1 IVI 1711 k 'an wendt, za njim Victor Jac- HaDMlMna/adneje Nancv Elv" Novi veleposlanik je že Pred '■•* veieposianiK je ze Zori) Pnhodorn v Slovenijo opo- nim rSf6, saj se Je Pred senal" no ' dbor°ni izrekel za doslednost lko do Slovenije in za ga l0^anJe denacionalizacijske-*akona, zlasti kar zadeva ameriške državljane. Med nastopnimi predstavitvami v Sloveniji pa je zelo pohvalno govoril o Sloveniji in je med drugim poudaril pomen slovenskega sodelovanja v boju zoper terorizem in ameriško pripravljenost pomagati Sloveniji pri vstopu v Nato. Osrednja naloga njegove veleposlaniške službe bo predvsem krepitev gospodarskega sodelovanja. Novega ameriškega veleposlanika v Sloveniji je najprej sprejel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, pred prazniki pa na Brdu tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. • J.K. Včeraj je bil dan spomina na mrtve, ko smo obiskali grobove svojih bližnjih. Veliko ljudi se je te dni poklonilo spominu padlim v prvi svetovni vojni, med narodnoosvobodilno vojno in ubitim po vojni. Predstavniki države s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom na čelu so med drugim položili vence k spomenikom padlim v NOB in v vojni za Slovenijo na Žalah, Teharjih in na Frankolovem. Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je poklonil spominu na umrle Slo- ■ Media Art « o N 1 Studio nternet 9770352666025 IZ POLITIČNIH STRANK Ljubezen in polje C Blaž Kavčič, poslanec v Državnem zboru, LDS Ukor strankam, sodiščem in Cerkvi Polje, kdo bo tebe ljubil? No to dilemo poznamo. Ampak kdo bo ljubil tistega, ki ljubi polje? Če bomo vprašali slovenske kmete, bomo v večini dobili odgovor, da jih sedanja oblast obravnava s premajhno mero naklonjenosti. Stališča Kmetijsko gozdarske zbornice pa se včasih slišijo že kot poziv na kmečki punt. Različni pogledi so se dodobra razvneli ob nedavnem sprejemanju interventnega zakona o odpravljanju posledic suše. V parlamentu in širše je bilo moč zaznati zelo različna stališča. Od ene skrajnosti, ko je šlo za mnenja, da je kmetijstvo pač podobno gospodarski dejavnosti, kjer podjetjem pač uspe ali pa tudi ne. In - kam se pa lahko podjetnik obrne, če se povečajo cene surovin na svetovnem trgu, če se zgodi naravna katastrofa v obliki prodora neke multinacionalke na nekoč zaščiten trg, če tehnološki preskoki najnaprednejših izrinjajo tiste manjše in manj napredne. V večini primerov podjetja, ki ne zdržijo tega konkurenčnega boja, propadejo. In po ekonomski teoriji to ne pomeni nujno najslabše rešitve, saj naj bi prihajalo v tem procesu tudi do tega, da se produkcijski tvorci (delavci, oprema, stavbe, zemljišča,...) sproščajo tam, kjer niso najbolj uspešno naloženi in jih prevzemajo subjekti, ki znajo s temi produkcijskimi tvorci ustvariti več. Zato naj tudi kmetje, ki ne morejo poslovati uspešno, prepustijo poslovanje tistim, ki to znajo. Tako je, nekoliko poenostavljeno in morda malo grobo povzeto, eno skrajno stališče. » Drugo skrajno stališče pa je, da je slovensko kmetijstvo po svoji strukturi pač tako, kot je in ga moramo na vsak način in za vsako ceno ohraniti. Poleg pomena za samo živilsko pridelavo ima kmetijstvo neprecenljiv pomen še za predelovalno industrijo, zadružništvo (mimogrede: ste vedeli, da slovenske zadruge s področja kmetijstva in gozdarstva na leto prodajo za več kot milijardo mark?), enakomerno poseljenost države, ohranjanje naravne dediščine, preprečevanje zaraščanja, ohranjanje tradicionalne slovenske kulture in končno - nacije. Za ohranjanje teh vrednot pa ne more biti nobena cena previsoka! Pri debatah o zakonu o odpravljanju posledic suše so se ta stališča dala tudi številčno izraziti v predlogih o znesku podpor kmetovalcem. Od skoraj 0 do II milijard SIT. In po tem najbrž ni presenetljivo, da je zakon prinesel dobrih 5 milijard SIT za podpore. Za nekatere preveč, za nekatere premalo. Tudi sam sem mnenja, da je potrebno slovensko kmetijstvo s sistemskimi ukrepi na državni ravni podpirati. V vseh državah članicah Evropske unije imajo nacionalne vlade aktiven odnos do kmetijstva in ga regulirajo in spodbujajo. Tudi bruseljska oblast namenja veliko pozornost prav kmetijstvu. Največji del proračuna EU je namenjen kmetijstvu. In če pogledamo analize agrarnih ekonomistov lahko ugotovimo, da Slovenija namenja kmetijstvu finančne podpore na ravni povprečja OECD in 2-3-odstotne točke pod sedanjim povprečjem EU, vendar občutno več, kot katera koli druga država kandidatka za vstop v EU. Gre za dokaj objektivno merilo, tako imenovani PSE (producer support estimate ali ocena podpor proizvajalcem). Tudi cene kmetijskih pridelkov so na slovenskem trgu v povprečju občutno višje kot v EU. Toliko višje, da je to eden od pomembnih vzrokov za zaskrbljenost in kritiko slovenskih in evropskih makroekonomi-stov. In vendar je dejstvo, da slovenski kmetje v povprečju težko uspešno poslujejo. Po prevladujočih ocenah jim je danes težje, kot je bilo včasih. Niso redke izjave kmetov, da je bilo včasih bolje. Kmetje so se navadili na državne zajamčene cene in negodujejo nad evropskimi instrumenti neposrednih plačil. Ti evropski instrumenti zahtevajo veliko papirnega dela za malo finančnega učinka. Skorajda hi lahko zaključili, da so kmetje eni redkih preživelih zagovornikov dogovorne, državno vodene ekonomije, v kateri se cene administrativno določajo. Oh, če bi se le dalo ohraniti nekaj dobrih rešitev iz socialističnih časov in jim dodati današnjo demokracijo, samostojno državo in morda še kaj. Kmetom bi se pri teh skušnjavah pridružil tudi prenekateri iz nekmečkega življa. Ampak - žal ne gre. Vsaj na področju kmetijskega gospodarjenja zagotovo ne, saj mora biti tudi v kmetijstvu osnovni regulator trg. Sicer bomo težko prišli v EU, če pa bi že, bi bil udarec po kmetijstvu v tem primeru prehud. V oktobrski javnomnenjski raziskavi so anketirani Slovenci izrazili le delno zadovoljstvo z demokracijo. Zadovoljni so z gmotnimi razmerami, najbolj pa zaupajo predsednikoma države in vlade, policiji, vojski, Banki Slovenije in tolarju. Ljubljana, 2. novembra - Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, ki se bo po dolgoletni prostorski stiski končno preselil v primernejše prostore, je med 22. in 24. oktobrom izvedel telefonsko javnomnenjsko raziskavo Politba-rometer 2001. Pri tokratni raziskavi je sodeloval tudi Urad vlade za informiranje, ki je po besedah njegove direktorice dr. Alje Br-glez želel preveriti stališča državljanov do zdravnikove molčečnosti in do zaupanja zdravnikom. Direktor Centra za raziskovanje javnega mnenja dr. Niko Toš je povedal, da tokratna raziskava kaže na sorazmerno visoko stopnjo zadovoljstva vprašanih državljanov z demokracijo, gmotnim Vlado je oktobra podpiralo 59 odstotkov vprašanih (septembra 60,4 odstotka), podporo pa ji je oktobra izreklo 25,2 odstotka vprašanih, septembra pa 27,4 odstotka. Razmerje je 1 : 2,3 v prid podpori. Dr. Niko Toš je povedal, da je podpora vladi večja med tistimi vprašanimi, ki so naklonjeni strankam vladajoče koalicije. Raziskava je vsebovala tudi vprašanje o oceni dela posameznih ministrstev. Največ pozitivnih ocen je bilo izrečenih ministrstvu za zdravstvo, ministrstvu za zunanje zadeve, ministrstvu za finance, ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za notranje zadeve. Morda je to presenetljivo glede na dogodke v zdravstvu, je menil dr. Niko Toš. Vendar raziskava kaže, uspelo približati štirici. Najvišjo stopnjo zaupanja (3,89) je oktobra užival predsednik republike. Na drugem mestu je bil slovenski tolar (3,68), takoj za njim predsednik vlade (3,64) in Banka Slovenije (3,42). Visoko stopnjo zaupanja (nad 3) so Slovenci izrekli še policiji (3,19), državnemu zboru (3,02) in vladi (3,1). Na najnižji stopnji zaupanja so Cerkev (2.5) , sodišča (2,79) in stranke (2.6) . Ker je zaupanje v nekatere institucije že nekaj let na nizki stopnji, bi bilo to lahko po mnenju Centra resno opozorilo. Odgovori na vprašanje, katero politično stranko bi volili oziroma katera vam je najbližja, kažejo, da morebitne letošnje volitve ne bi dale drugačnega izida od lanskega. AlJKeTA' WH> MAHANJ Zftc/PATe * položajem in vlado. Z demokracijo je bilo oktobra zadovoljnih 43,8 odstotka vprašanih (septembra 43,2 odstotka), nezadovoljnih pa 45,5 odstotka (septembra 45,3 odstotka). Na vprašanje, kakšno je zadovoljstvo z materialnimi razmerami, jih je bilo 57,9 odstotka zadovoljnih (septembra 58,6), 38,4 odstotka pa nezadovoljnih (septembra 37,2 odstotka). Tudi vlada in njen predsednik dr. Janez Drnovšek sta lahko zadovoljna. da je minister za zdravje z odločnim nastopom znal ločiti posamične negativne primere od razmer v celotnem zdravstvu, ki naj bi kot sistem uspešno delovalo. Policija, vojska, banka in tolar Nihče od vprašanih nobeni od institucij države in sistema popolnoma ne zaupa. Če je najvišja možna stopnja zaupanja 5, najnižja pa 1, se je v raziskavi le redkim Volilne opredelitve Slovencev so dokaj stabilne in štiri stranke dobivajo stalno največ. Tudi tokrat bi LDS dobila 27,8 odstotka glasov, Socialdemokratska stranka 8,4 odstotka glasov, Združena lista 6,2 odstotka glasov in SLS + SKD 4,9 odstotka glasov. Slovenska nacionalna stranka in nova Slovenija bi dobili po 2,9 odstotka glasov, Stranka mladih 2,2 odstotka in Desus 0,3 odstotka. Nekaj vprašanj je zadevalo tudi slovensko članstvo v Natu in Ev- >imiM©IMGLAS Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. NAROČAM Ime In priimek: GLAS za najmanj eno leto Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. Sporazum o zakonu o delovnih razmerjih Ljubljana, 2. novembra - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je posredovalo skupno izjavo socialnih partnerjev, vlade, delodajalcev in sindikatov, da se je pod vodstvom ministra za delo, družino in socialne zadeve nadaljevalo in uspešno končalo usklajevanje zakona o delovnih razmerjih. Sprejemanje zelo pomembnega zakona, nekateri mu pravijo kar "delavska ustava", je trajalo nad 5 let. Predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zveze svobodnih sindikatov, Konfederacije sindikatov Pergam, Neodvisnosti, kon- federacije novih sindikatov Slovenije, Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije so uskladili doslej še sporne člene, predlog zakona parafirali in podpisali skupno izjavo o usklajenosti. Socialni partnerji bodo v sredo z usklajenim predlogom zakona seznanili ekonomsko socialni svet, potem pa bosta na potezi vlada in nato državni zbor, ki naj bi zakon sprejel. • J.K. Strankarske novice Letni zbor Nove Slovenije v Tržiču - V četrtek, 25. oktobra, je imela Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka, Občinski odbor Tržič, redni zbor. Na dobro obiskanem zboru smo po poročilih o delu odbora v prvem letu delovanja stranke v občini Tržič vsi navzoči člani potrdili razširjeni občinski odbor ter potrdili delegata za prvi redni kongres stranke NSi, g. Slavka Bohinca, ki bo 24. novembra v Rogaški Slatini. Navzoči so z odobravanjem potrdili naloge odbora za prihodnje leto. Kot prvo si je občinski odbor zastavil nalogo obveščanja ter seznanitev občanov o spremembi zakona o lokalni samoupravi. Člani stranke NSi nasprotujemo reviziji ustave v tistem delu, kjer državljanom in s tem tudi občanom Tržiča onemogoča vladajoča koalicija možnost neposrednega referendumskega odločanja, slabitev parlamentarnega nadzora nad vlado ter omejitev pristojnosti občin. Navzoči so še posebej bili zaskrbljeni o delovanju medijev v slovenskem prostoru. Še vedno so mediji v rokah ljudi, ki s svojim nedemokratičnim in enostranskim poročanjem zavajajo državljane. ropski uniji. 47,1 odstotka vpraša; nih je odgovorilo, da bi Sloveniji koristilo članstvo v Evropski uniji, 28,5 odstotka pa je odgovorilo drugače. Septembra je bilo prvih 48,4 odstotka, drugih pa 27 od; stotkov. Na vprašanje, kako bi glasovali v primeru referenduma o vstopu v Evropsko unijo, pa hi jih za glasovalo 54,6 odstotka, proti pa 23,4 odstotka. Prepričanje, da Slovenija bo postala članica Evropske unije, je med Slovenci kar trdno. 75,6 odstotka vprašanih je odgovorilo pritrdilno, 14,9 odstotka ni vedelo odgovora, prepričanih, da Slovenija ne bo nikdar članica EU, pa jih je bilo 9,5 odstotka. Najbolj prepričani Y članstvo Slovenije v Evropski uni; ji so prebivalci velikih mest, stan od 18 do 30 let, visoko izobraženi, zaposleni v gospodarstvu, sim-patizerji LDS in po prepričanju levo usmerjeni. Da Slovenija ne bo članica EU, pa menijo predvsem samozaposleni, državljani, stari med 30 in 45 let (skrb za pri; hodnost in delo) in simpatizerji nove Slovenije in SLS + SKD-Tudi članstvo v Nato podpira veČina vprašanih: oktobra jih je bilo 50.1 odstotek. Proti članstvu pa je bilo 30,2 odstotka vprašanih. Večina zaupa zdravnikom Na vprašanje, ali zaupate zdravniku, da o vaši bolezni, preiskavah, izvidih ipd. ne bo govoril tretjim osebam, jih je 73 odstotkov odgovorilo, da zaupajo. Le 17.2 odstotka jih jc odgovorilo, da jim ne zaupa. To vprašanje je bile zastavljeno kot posledica novice, da so zdravniki javnosti prekmalu sporočili podrobnosti i zdravstvenem stanju predsednika vlade dr-Janeza Drnovška. Velika večina, kar 77,5 odstotka, se je izrekla za diskretne, zaupne zdravniške obravnave, zase in za svojce, še višji odstotek, 86,8 odstotka, pa je odgovoril, daje zasebnost pacientov preslabo varovana in da so j° zdravniki dolžni varovati. Le 5,5 odstotka je menilo drugače. • JožeKošnjek Velika Britanija za mine Ljubljana, 2. novembra - Veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji Hugh Mortimer in direktor Mednarodne ustanove -fundacije za razminiranje in p0' moč žrtvam min (ITF) mag. Jer" nej Cimpešek sta podpisala sporazum o ponovni donaciji Velike Britanije. Velika Britanija bo ITF-u donirala 500.000 angleških funtov za čiščenje minsko ogroženih območij v Bosni in Hercegovini-Velika Britanija je prvo donacijo v višini 500.000 angleških funtov ITFu predala leta 1999. ITF je prvo donacijo za svoje aktivnosti porabil v letih 1999 in 2000 ter pn tem omogočil razminiranje veC kot 335.000 kvadratnih metrov območja. Območje, ki bo očiščeno z novo donacijo, bo določen0 naknadno v tesnem sodelovanju med prejemnikom donacije \y~ om in britanskimi predstavniki- Bosna in Hercegovina je država, ki še vedno spada med z minarni najbolj ogrožena območja. "° uradnih podatkih je v Bosni in Hercegovini med 700.000 Jn 1,000.000 protipehotnih min in drugih neeksplodiranih ubojnm sredstev na 4.000 km2 ozemlja' kar predstavlja 8 odstotkov celotnega ozemlja Bosne in Herceg ' vine. Mine ne ogrožajo le življenj in varnosti državljanov BiH - rne njimi so otroci še posebej izp0^ stavljeni - temveč onemogočaj^ tudi vrnitev razseljenih oseb ' otežujejo prepotrpbno ekonoms* in trgovinsko dejavnost. ••••••• AKTUALNO / info@g-glas.si Elvis Pašič o nestrpnosti do muslimanov in o podobi islama v medijih Vsi muslimani niso teroristi, a vsi teroristi so muslimani Mladi komunikolog Elvis Pašić: "Vojna v Afganistanu je vojna med učiteljem in učencem, saj so talibe in Osama bin Ladna izurili in opremili Američani. Dva dni pred napadom so delnice ameriških letalskih družb pokupili borzni dilerji, nekdanji agentje CIE. V Clintonovi administraciji je bilo 47 odstotkov Židov, v Bushevi je približno enako." po H. septembru, po terorističnem napadu na WTC in Pentagon 111 po napadu Združenih držav Amerike na Afganistan, so se odnosi nemuslimanov do muslimanov po vsem zahodnem svetu zelo zaostrili. Ne mine dan, da ne bi v Ameriki poročali o fizičnih ni»padih na muslimane, ki živijo v Ameriki. Odpor, jeza in nestrpnost do muslimanov se stopnjuje: zaničujejo jih, požigajo jim hiše •n trgovine, jih ubijajo. Na mošejah se dnevno pojavljajo napisi: Pojdite domov ali Smrt muslimanom. Na sinagogi v nekem ameriškem mestu seje pojavil napis: ZIONISM + USA = 5,000 mrtvih. Elvis Pašič Nekateri ameriški politiki in analitiki spodbujajo mržnjo, ko v teh napetih časih primerjajo islam s terorjem marksizma in leniniz-ma ter fašizma in trdijo, daje med muslimani vsaj 10 do 15 odstotkov ekstremistov. Opozarjajo, da je naivno misliti, da islam ni grožnja proti drugače mislečim in ttavajajo primere iz zgodovine: da je v Sudanu leta 1993 muslimanska vlada pobila 2 milijona sudanskih kristjanov in drugače verujočih, da se je treba spomniti muslimanskega terorizma nad kristjani v Egiptu, v vzhodnem Timorju na Filipinih, masakra v Nigeriji in še kje. Nasprotno pa ameriški muslimani branijo islam in se borijo Proti stereotipom, ki jih širijo Predvsem prevladujoči mediji. Tak stereotip je dobro ponazoril neki ugledni muslimanski razumnik, ki je takole opisal splošno zahodno prepričanje o muslimanih: "Vsi muslimani morda res niso teroristi, a vsi teroristi so sanes^ivo muslimani." 90 odstotkov člankov odklonilnih Mladi Elvis Pašič z Jesenic je 'ani diplomiral na FDV v Ljublja-ni z diplomsko nalogo o odnosu slovenskih dnevnikov do islama. Elvis veliko ve ne le o zgodovini 'slama, ampak tudi o aktualnih °ogodkih, saj proučuje odnose slovenskih in svetovnih medijev d° islama še naprej. Kako si si pri pripravi diplom-ske naloge pomagal z literaturo? . Zelo malo. Literature, knjig o 'slamu je v slovenščini zelo malo. skorajda ni virov, ki bi o islamu govorili objektivno. Zato sem si ^oral pomagati s hrvaškimi, bosanskimi in angleškimi viri. Tako Prebral okoli 40 knjig." *aJ je islamski fundamentali-Zem? Islamski fundamentalizem je eseda, ki je imela in ima čisto arugačen pomen, kot se zdaj Predstavlja v javnosti. Islamski undamentalizem se je med mus-jmani pojavil v severni Ameriki, tedaj v tem pomenu, da gre za ^snovo, za fundament, na katerem to 8rac"- Nikakor pa ne za pomeni pripoved in sporočilo o življenju in delu preroka Mohameda. Mohamed je imel težko otroštvo, zanj sta skrbela ded in stric. Koje imel 25 let, seje poročil in petnajst let kasneje je objavil prvi verz korana, ki se imenuje IKRE. To pomeni prouči, uči se, raziskuj... Ko seje pojavila ta objava, se je začel širiti krog privržencev in tri leta po objavi se je začelo javno oznanjenje vere. V romarskem mestu Meka so dobro živeli mnogobožci, islam je oznanjal nekaj čisto drugega in nasprotnega in tedaj so se med njimi pojavili konflikti. Preselili so se v Medino, glavno mesto islamske države in po bitki med muslimani in mnogobožci so se muslimani vrnili v rojstni kraj Meko. V Mohamedovem času seje vera širila, odposlanci so odhajali k perzijskemu carju in drugam, islam se je širil in v arabskem svetu postal prevladujoča religija. Po Mohamedu se je začelo klasično vojaško osvajanje." Zakaj je po tvojem mnenju tak odklonilen odnos zahoda do islama? "Obstaja teorija, da so katoliško cerkev v Evropi z zelo veliko truda nekako potisnili v ozadje s tem, ko so ločili državo od cerkve. Za tako imenovano sekuralizacijo se je zahod boril sto in več let. V islamskih državah pa sta vera in politika eno in isto in zahod sc tega boji. Boji se tega, ker je islam tako trdoživ, trdoživost pa ne nazadnje preseneča tudi ob napadu Amerike na Afganistan." občutijo vsi. Zato bo vojna v Afganistanu dolga in krvava vojna." V 48 urah 222 napadov na muslimane Kaj je d žil i a d • sveta vojna? "Džihad izhaja iz arabskega glagola "džahada", ki pomeni truditi se, napor. Najboljši džihad je boj s samim seboj - da se borite proti svojim grehom. Džihad v smislu do drugih pa ni agresija, pobijanje, ampak trud, da bi bili boljši: da ne bi pili alkohola in tako dalje. Tretja varianta džihada pa je obramba proti napadalcu in še tedaj z omejitvami: raniti nedolžne je v nasprotju z islamom. Džihad v sedanji vojni pomeni sveto vojno proti Američanom, ker so na ozemlju Afganistana." Kaj pravzaprav pomeni beseda islam? "Islam izhaja i/, besede selam, ki pomeni mir, ljubezen, spoštovanje. To je religija, ki se v Združenih državah Amerike najhitreje širi, saj je prehitela budizem. Deloma zaradi priseljencev, deloma pa zato, ker Američani prestopajo v islam." Zdaj verjetno ne več? "Nasprotno. Po terorističnih napadih je pravi fenomen, da Američani še bolj prestopajo v islamsko vero, kjer ne glede na dogodke, vidijo smisel življenja." Tega skoraj ne morem verjeti. Od kod ti podatki? "Še vedno spremljam vse dosegljive ameriške vire: objave v časopisih, prebiram spletno stran muslimanskih advokatov CAIR (Co-uncil on American - islamic Rela- Osama bin Laden tions) na spletni strani www.cair-net.org, ki ne objavlja le člankov iz vodilnih časopisov, ampak tudi vseh ostalih. Negativna in pozitivna mnenja. Deset ameriških in evropskih medijskih korporacij obvladuje ves svetovni medijski prostor - in to je to. V tem trenutku je Al Džezira edina televizija, ki poroča svetu direktno in skrajno profesionalno, zato povzroča ameriškim in evropskih medijem toliko skrbi." Kakšne razsežnosti imajo napadi Američanov na muslimane, ki živijo v Ameriki? "Zgovoren je podatek, da je bilo leta 1991 v vsem letu 119 napadov na muslimane v Ameriki. Po eksploziji 11. septembra pa jih je bilo v 48 urah kar 222. Ali: od 11. septembra naprej že 959. Napadajo vse, kar nosi turban, ne glede ali je človek musliman ali ne. V tem času je bilo, denimo, kar sedem umorov Sikhov. Američani imajo malo znanja o tem, kaj je islam in o tem. kdo je musliman." Med muslimani so tudi ekstremisti. "Seveda so. Ekstremisti so tudi v Severni Irski, ekstremisti so Baski, ETA, židovske organizacije..." Na borzi bivši agentje CIA Kdo je Osama bin Ijaden? "Če vprašate Američane, je to največji zločinec vseh časov in to predstavo naj bi imel sleherni Zemljan. A gre le za boj med učiteljem in učencem. Talibe in Osama bin Ladna so vzgojili Američani v boju proti Rusom, ki so napadli Afganistan. Američani so materialno in moralno podpirali bin Ladna in talibe, ki so dopuščali le triletne verske šole za fante, po odhodu Rusov pa prevzeli oblast. Američani so podpirali talibe z najbolj modernim orožjem zato, da bi imeli strateški nadzor in ekonomske koristi naftovoda i/, bližnjega vzhoda do Azije. Preprosta kupčija: mi vam bomo dali orožje, vi nam strateški položaj in nafto. Oče Osame bin Ladna je bil uspešen gradbenik v Saudski Arabiji, milijonar in ko se je leta 1979 v Afganistanu začela vojna, je Osama bin Laden odšel v Afganistan, razglasil džihad in dal ogromno denarja, da so bili Rusi poraženi. Tedaj je bil dober prijatelj Amerike in noben vojni zločinec." Alije on kriv za teroristični napad? Odnos slovenskih dnevnih časopisov do islama kot vere "Leta 1999 sem se,na Fakulteti za družbene vede odločil za diplomsko nalogo Odnos slovenskih dnevnih časopisov do islama kot vere. George W. Bush 'da je to nekaj nasilnega in gro- Zakaj je ta trdoživost tako moč-i ^ga. Zdaj so vsi muslimani "ndamentalisti - beseda se je Prevrgla v svoje nasprotje." klimani so eno telo *$r7« temelj islamske vere: nov }.ran Je svela knjiga muslima-' orugi temelj pa je sunna - kar na! "Zato, ker je islam način življenja. Obstaja tudi izrek, ki drži tudi v vsakdanjem življenju: muslimani so eno telo in če boli en del telesa, to bolečino občutijo vsi. Če se napade Afganistan, obstaja emocionalna povezava muslimanov tam in kjerkoli drugje. Napad Analiziral sem 132 člankov iz leta 1999 iz Dela, Slovenskih novic, Dnevnika in Večera. Rezultat? Nevtralnih (objektivnih) člankov je bilo 16 (12 odstotkov), od tega jih je bila polovica v časopisu Večer. Najbolj pogosti predsodki so bili v okoli 47 odstotkih širitev vere z ognjem in mečem, nato globalni strah od islama, konfuzija z izrazoma musliman in "mo-hamedamec", status Jezusa in Mohameda a.s., pravice žensk v silamu, gradnja mošejc v Sloveniji in sekte in islam. Iz 88 odstotkov člankov se piše o islamu s predsodki, nepreverjenimi informacijami, lažmi... Veliko člnkov je bilo z negativnim prm izvo-kom: terorizem, ekstremisti, klanje, pomanjkanje demokracije, uporniki, vojna, agresija, nevarnost, ekspanzija islama. Samo širjenje vere z ognjem in mečem nasprotuje verzu v Koranu, ki pravi: "La ikrahe fiddin." (poglavje Be-kare, 256) - NI PRISILE V VERO. Van Dijk, pisec knjige Rasizem v tisku pravi: "Islam se največkrat omenja, ko sc zgodijo spremembe. Globalne sociopolitične in ekonomske spremembe po propadu komunizma in t.i. zmage kapitalizma so povzročile ideološke premike v svetu." (Mass Media Today, 1995: str:27). Na osnovi distinkcije MI in ONI so zahodnjake v medijih vedno prikazovali kot racionalne, miroljubne, liberalne, odgovorne in delavne, medtem ko so drugi nesposobni imeti takšne lastnosti. V letu 1999 je bilo v slovenskem dnevnem časopisu samo šest člankov, ki so neposredno pisali o gradnji mošeje v Sloveniji. Po zadnjem popisu leta 1991 je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 30 tisoč muslimanov, od tedaj so se stvari v Sloveniji spremenile. V Sloveniji ni niti ene same mošeje in muslimani na dovoljenje za gradnjo čakajo že več kot 30 let. Prav tako je zanimiva informacija, da sta v Sloveniji včasih bili dve mo-šeji in sicer sojo med prvo svetovno vojno zgradili Bošnjaki, ki so se borili na soški fronti v avstroo-grski vojski. Ena je bila v Spodnjem Logu pod Mangartom, druga pa na Mostu ob Soči. Po mojem mnenju je poročanje o islamu družbena konstrukcija. Islam vedno postane aktualen s pojavom določene krize, v islamskih študijah se čuti vpliv iz geopolitike in ideologije hladne vojne. Sledijo ji množični mediji. Znanje o islamu in muslimanskih narodih izvira ne le iz dominantnega položaja Zahoda in konfrontacije, ampak tudi iz kulturne antipatije. Muslimane so vedno obravnavali kot pripadnike Orienta, čeprav so v Evropi prisotni že več kot 500 let. Poročanje o muslimanih v Sloveniji je marginalnega pomena. Pisanje v tem slogu ustvari mentalne predstave bralcev, ki imajo negativen odnos do vsega, kar je v zvezi z islamom. Novinar Boštja Videm-šek je v svojem prispevku v reviji Glamour navedel podatek, da je pred štirimi leti v anketi, ki jo je izvedla Mediana, 70 odstotkov Slovencev izjavilo, da bi se izognili srečanjus pripadnikom islama. To dejstvo lahko spremenilo le s spoznavanjem drugačnih, saj je danes znanje najboljše orožje." Veliko stvari se povezuje z islamom, vendar islam nima s tem nič skupnega. Gidden Said v Ori-entalizmu pravi: "Sam zelo redko uporabljam besedi islam in islamski, saj sta v mnogih muslimanskih državah in družbah postali opravičilo za stvari, ki nimajo nič skupnega z vero. Beseda "moha-medanec" je zgrešen izraz. "Temu analogno je ena od omejitev krščanskih miselcev, ki so poskušali razumeti islam: ker je bil temelj krščanske vere Kristus, so domnevali - povsem zgrešeno - da je Mohamed za islam isto kot Kristus za krščanstvo. Od tod polemično ime mohamedanstvo, ki so ga nadeli islamu. Podobno je pri status Jezusa. Veliko ljudi ne ve, da imata Jezus in Mohamed a.s. v islamu enak status, razlika je le ta, daje Jezus v islamu mesija, Mohamed a.s. pa je zadnji poslanec. Nesporazum glede tega se je zgodil že v srednjem veku, ko so cerkveni dostojanstveniki pozivali zahodnjake v boj proti "sovražnikom Kristusa" (Mastnak, Kristjanstvo in muslimani). Pravice žensk v islamu spadajo v tisto kategorijo, o kateri se zdaj veliko govori. To vprašanje je postalo aktualno, ko so se z njim začeli ukvarjati drugi, zlasti evropski orientalisti. Leta 1792 je v Londonu izšla knjiga z naslovom Zagovor pravic žensk, kjer je avtorica Mary VVollstonecraft, zapisala, da pri "mohamedanski veri ženske niso imele duše in jih niso pripustili v posmrtno življenje. Islam jim je odrekal dušo in jim ni dovoljeval, da bi šle v nebesa." Elvis Pašič, komunikolog "Mnogi dvomijo o tem. Sam zanika, vendar čestita tistemu, ki je to storil. Govori, da je treba poiskati vzrok in ne posledico. Vzrok pa je tudi v tem, da Amerika daje Izraelu neverjetnih 7 milijard dolarjev kot darilo, da pobijajo talce, imajo v taboriščih 700 tisoč beguncev, kar silno moli Palestince in Arabce. Motijo tudi ameriške enote v Perzijskem zalivu." Kdo je po tvojem mnenju kriv za napad? "Tega ne bomo nikoli vedeli. Zanimivo pa je, da se je lista 19 ugrabiteljev letal, ki naj bi izvedli napad, kasneje izkazala za zelo napačno. En terorist z liste je umrl že zdavnaj prej in tudi usode drugih so bile drugačne. Sploh pa se niso urili na tečaju za vodenje letal, ampak so bili na tečaju za čisto navadne "cessne". Dva dni pred napadom so pokupili delnice na borzi borzni dilerji, bivši agentje CIE. O tem poročajo neodvisni mediji in tega ni še nihče zanikal. Ameriški obrambni proračun je bil skrajno okleščen, saj ni bilo več sovražnika, ki bi upravičil več proračunskega denarja. Po napadu je obrambno ministrstvo dobilo 40 milijard dolarjev, kar je za nas nepredstavljiva vsota." Nekdo je izjavil, da šest milijonov ameriških Židov drži v šahu vse Američane. Kaj misliš o tem? "Muslimanov je v Ameriki sedem milijonov, šest milijonov je ameriških Židov. Ameriška židovsku organizacija je izjavila, da je 2,8 odstotka ameriških muslima-nov čisto dovolj in naj ta kvota tudi ostane. Kar kvoto so postavili in pika. Židje so zelo vplivni, saj je bilo samo v Clintonovi administraciji 47 odstotkov Židov, v Bushevi pa je razmerje tudi približno enako." Kaj je zate najhujše? "Najhujše je to, da so zaradi ameriške ekspanzivne politike umrli nedolžni ljudje tako v Ameriki kot tudi v Afganistanu. V Afganistanu že trideset let ni miru in kaže, da bodo še umirali in trpeli, kajti vojna bo trajala zelo zelo dolgo." • D. Sedej, foto: G.K. Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-tax: 04/201-42-13 / E-mail: infoOg-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do \7. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Nesoglasja med občino in agrarno skupnostjo Če ne bo soglasja, ne bo vode Devetnajst družbenikov agrarne skupnosti Smokuč - Rodine je zahtevalo izredni sklic občnega zbora, ki ga še do danes ni. Če se agrarna skupnost in občina ne bosta dogovorili za zemljišče, še tri leta ne bo novega vodovoda. Z novim letom tudi Bohinj Žirovnica, 2. novembra - Ko so svetniki žirovniške občine v prvem branju obravnavali odlok o proračunu občine za leto 2002, so imeli vrsto pripomb, kajti proračunskih sredstev nikakor ne bo dovolj za uresničitev razvojnih programov občine. Svetniki so predvsem menili, da bi morali znatno bolj varčevati v sami občinski upravi - predvsem pri materialnih stroških - veliko pripomb pa so imeli tudi na povečanje sredstev za Zgorniesavski muzej Jesenice. Občina Žirovnica mora letos nameniti za izgradnjo vrtca še 123 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa 24 milijonov tolarjev. Občinski proračun bo v naslednjih dveh letih bremenila tudi osnovna šola, saj bo za preureditev šole, ki mora preiti na deve-tletko, treba nameniti 25 milijonov tolarjev. Radi bi preselili knjižnico, obnovili Janšev čebelnjak, uredili kulturno dvorano ter dozidali zdravstveni dom, kar pa pomeni kar izdatna proračunska sredstva. Občina ima na komunalnem področju precejšnje načrte, saj bo v prihodnjih letih treba dograditi kanalizacijski sistem. Prihodnje leto se bo začela gradnja ločene fekalne in meteorne kanalizacije v starem delu Smokuča, saj bodo le tako lahko zagotovili najboljše delovanje čistilne naprave. Že letos bi morali začeti z gradnjo vo- Občinski svet Šenčur Športna dejavnost naj bo občinska skrb Športno društvo Šenčur je skupaj z nekaterimi svetniki dalo pobudo za sklic izredne seje občinskega sveta, vendar so njihove težave obravnavali kar na redni seji. Šenčur, 2. novembra - Zaradi spremenjene davčne zakonodaje se je namreč športno društvo Šenčur znašlo v davčnem prekršku, davkarija pa od njih zahteva plačilo 1,7 milijona davka za minulo leto in okoli 700 tisočakov za letos. Gre namreč za to, da ima društvo gostinski lokal in picerijo, za katera v preteklosti ni bilo treba plačevati davka, sedaj pa ga mora, čeprav ves dohodek namenja dejavnosti društva. Janko Sekne, predsednik upravnega odbora društva, se sklicuje na prostovoljno delo, ki ga opravljajo člani društva, na veliko vzgojno vlogo športa, ki v Šenčurju in okolici zajema okoli šeststo otrok in mladih, na lastništvo športnih objektov, ki po svoji kakovosti slovijo daleč naokrog. Že lani je hotelo športno društvo Šenčur bife in picerijo oddati v najem, saj zakon o društvih tem ne dovoljuje več pridobitne dejavnosti. Vendar pa se je zataknilo pri uporabnem dovoljenju in brez tega nihče ni pripravljen vzeti prostorov v najem. Lani so poslovanje lokalov uredili tako, da so ju dali v upravljanje članoma društva, vsa odgovornost poslovanja, promet in nadzor pa je padla na ramena športnega društva. Ves dohodek od gostinskega poslovanja je društvo usmerilo v dejavnost (plačevati je treba trenerje, vzdrževati športne objekte), za kar pa inšpektorji, ki so začeli obiskovati šenčursko športno društvo, niso imeli razumevanja. Po odločbi naj bi za lani plačali 1,7 milijona davka, za letos pa okoli 700 tisoč, kar utegne zelo omajati finančno poslovanje društva in delovanje društva do konca leta. S temi argumenti in s prošnjo po finančni pomoči se je društvo obrnilo na občinski svet. Svetniki so sicer zatrjevali, da so naklonjeni športni dejavnosti v občini, manj pa davčnemu prekršku. Za njegovo plačevanje seveda ne morejo odobriti občinskih sredstev, odgovornost za njegovo rešitev ostane športnemu društvu. So pa ugotovili, daje problematika veliko širša kot le davčni prekršek. Gre za prostovoljno delo, ki žal izgublja na veljavi, gre za odgovornost za razvoj športne dejavnosti v občini, gre za dejavnost, ki je očitno prerasla organizacijo. Zato so po dveurni razpravi svetniki sklenili, naj lokalna skupnost začne uresničevati javni interes na področju športa skladno z zakonom. Občino to zavezuje k izdelavi programa, financiranju te dejavnosti, vlaganju v športne objekte in imenovanju izvajalca športne dejavnosti, ki pa bo nedvomno domače športno društvo. V proračunu za leto 2002 mora zagotoviti denar za programe športnih dejavnosti v občini, zato bo odbor za družbene dejavnosti pozval vse organizacije v občini, naj predložijo svoja poročila, razložijo finančno stanje in izdelajo programe. Kaj pa dotacija društvu, ki se je znašlo v denarni stiski in do konca leta ne bo moglo pokriti nekaterih stroškov in normalno opravljati dejavnosti? Društvo se boji, da bo dejavnost razpadla, njegovi organi pa v tem primeru napovedujejo odstop. Čeprav so bili nekateri svetniki zelo strogi do "preveč domačega" poslovanja društva, pa jim vendarle ni vseeno, da bi se dobro uveljavljena dejavnost sesula, saj izkušnje kažejo, da bi jo bilo zelo težko spet sestaviti skupaj. Zato so športnemu društvu naložili, naj pripravi predlog najbolj njunih sredstev za zagotavljanje delovanja. • D. Z. Žlebir V dobrodelne namene 134.000 tolarjev Podjetniki iz občine Železniki, župan ter Zalogarjevi so se zbrali na dobrodelnem kosilu, kjer so denar namenili mladi vdovi iz Selške doline, ki želi kljub nezavidljivemu položaju dograditi hišo. Udeleženci so bili nad srečanjem navdušeni in želijo, da bi postalo tradicionalno. Dolenja vas - V gostišču Pri Za-logarju iz Dolenje vasi so v petek, 26. oktobra, pripravili kosilo z dobrodelnim namenom. Trikrat letno v gostišču pripravijo Vinski večer s tradicionalno "slovv food" večerjo, tokrat pa sta se lastnika Janez Košmelj in Simona Koš-melj Jugovcc odločila, da povabi- ta svoje poslovne partnerje iz občine Železniki ter župana Mihaela Prevca.. Ti so namesto plačila kosila darovali sredstva v dobrodelne namene. Vabilu v dobrodelne namene seje odzval eden najuspešnejših vipavskih vinogradnikov Ra-divoj Lisjak, ki je za petkovo pri- ložnost pripravil vrhunska vina. Hrana, ki so jo darovali Zalogarjevi, je bila jesensko obarvana, pripravili pa so kar šest krožnikov. Med jedrni so bili tako kostanjevi njoki s pistacijevo omako, pečena postrv s krompirjevo skorjico, nadevane repice s piro, telečji medaljoni z jurčki ter pečena jabolka na kruhovem testu. Tudi sicer vam v gostišču Pri Zalogarju pripravijo domače in tradicionalne jedi, divjačino, postrvi in morske ribe, sladice iz domače kuhinje in pizze, k vsem tem pa še dobra vina. Naenkrat lahko sprejmejo 120 gostov, na voljo je tudi deset postelj v šestih lepo opremljenih sobah. Gostišče je odlično izhodišče za izlete na Ratitovec, Sorica, Blegoš, Porezen in drugo okoliško hribovje. So v bližini smučišč, v bližini pa imajo gosti še možnost jahanja, fitnessa, rekreacije v pokritem bazenu s savno ter teniška igrišča. • B.B. foto: A.K. ffebcflcazaGORENCA rcMc dovoda Rodine - Breznica, kajti na nekaterih višje ležečih krajih prebivalci poleti in ob sušnih dneh nimajo vode. Z gradnjo občina ne more začeti, saj so še neurejene zemljiške zadeve. Občina sc nikakor ne more sporazumeti z agrarno skupnostjo Smokuč - Rodine glede lastništva zemljišča, na katerem bi gradili vodovod. Kot so povedali na seji devetnajst družbenikov agrarne skupnosti Smokuč - Rodine zahteva izredni sklic občnega zbora skupnosti, a občni zbor še do danes ni bil sklican. Vsi ti nesporazumi glede lastništva - tudi nekaterih drugih zemljišč kot je igrišče, dom na Zelenici - vodijo do tega, da čas teče in teče, krajani so brez vode, občina pa brez potrebnih načrtov, ki jih potrebuje za gradnjo vodovoda. Če občina ne bo imela v prihodnjem letu potrebne gradbene in lokacijske dokumentacije, bo izpadla iz kandidature za vsa državna sredstva. Država namreč daje sredstva za vodooskrbo, za kanalizacije in čistilne naprave le v primeru, če je ob kandidaturi na razpise tudi celotna dokumentacija. Ce je ni, vloge niti pogleda ne. Če občina in agrarna skupnost ne bosta dosegli soglasja glede zemljišč, potem še najmanj tri leta ne bo državnih sredstev. Brez njih občina vodovoda ne more sama zgraditi. • D. Sedej Kranj, 2. novembra - Na konferenci omrežja Alpskih občin, ki združuje več kot sto občin iz evropskega alpskega prostora je bila minuli mesec v Liechtensteinu kot opazovalka tudi občina Bohinj. Sklep, da tudi Bohinj postane članica omrežja, so v občini Bohinj že sprejeli. Pridružila pa se bo tudi občina Jezersko. Na konferenci je tokrat občino Bohinj zastopala podžupanja Ev-genija Korošec, ki je po konferenci povedala, da bo z vključitvijo tudi občina Bohinj sodelovala pri skupnih naravovarstvenih, turističnih in drugih projektih v alpskih občinah. Se posebej koristne so nekatere izkušnje, ki jih imajo v drugih občinah glede prometa, urejanja bivalnega prostora in sodelovanja na različnih področjih uresničevanja programov. Na konferenci omrežja Alpskih občin v Liechtensteinu so tudi poudarili, naj bi se vse Alpske občine vključile v omrežje. Na redno članstvo se pripravljajo poleg Jezerskega tudi Cerkno, Bled. Z vključitvijo bo tudi slovenski jezik postal eden od štirih enakopravnih jezikov v omrežju alpskih občin. Zdaj sta članici omrežja občini Kranjska Gora in Bovec, zastopnik Slovenije v predsedstvu v naslednjem mandatu pa je župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik. »A. Ž. Nov gasilni avto za PGD Dobračeva Žiri - Prostovoljno gasilsko društvo Dobračeva je na Občino Žiri pred časom poslalo prošnjo za dodelitev proračunskih sredstev za nakup novega gasilskega avtomobila. Prihodnje leto bo društvo praznovalo 100-letnico uspešnega delovanja, v svojem voznem parku pa imajo sedaj tri vozila: orodno vozilo TAM iz leta 1984, avtocisterno TAM 190 iz leta 1988 in kombi za prevoz gasilnih enot (iz leta 1989). Po besedah poveljnika Tomaža Praprotnika in predsednika Janeza Miklavčiča so vozila tehnološko in funkcionalno zastarela, kar je posledično manjša učinkovitost na intervencijah. "Z razvojem sodobne tehnologije so intervencije vse bolj zahtev ne in nevarne, da pa lahko sledimo razvoju, moramo imeti tudi sodobno opremo. Društvo je vodilno v občini in pokriva celotno industrijo ter sedemdeset odstotkov naselja," sta še zapisala. Za vozilo GVC z 2500 litri vode, srednje tlačno črpalko ter vso potrebno opremo, ki jo potrebujejo pri intervenciji je občinska uprava, z županom Bojanom Starmanom na čelu, v proračunu za prihodnje leto namenila osem milijonov tolarjev. • B.B. Bohinj je za prijateljsko razvezo Bohinjci so naredili še en korak k lastni Komunali, ki bo zaživela ;i. januarja prihodnje leto. Bohinjska Bistrica, 2. novembra - V Bohinju so se že pred časom odločili za izstop iz skupnega javnega podjetja Komunala Radovljica in za ustanovitev lastne Komunale Bohinj. Ta naj bi kot režijski obrat v sklopu občinske uprave zaživela 1. januarja prihodnje leto. V ta namen so bohinjski občinski svetniki na seji minuli torek sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah, ki postavlja pravni temelj za začetek njenega delovanja. Kot je povedal župan Franc Kramar, postopek izstopa iz skupnega podjetja poteka, skupščina Komunale Radovljica, ki jo sestavljajo vsi trije župani (Radovljice, Bleda in Bohinja), je namreč potrdila izstop Bleda in Bohinja iz skupnega podjetja. S prvim januarjem prihodnje leto naj bi tako gospodarske javne službe v Bohinju začel opravljati režijski obrat v sklopu občinske uprave. Obrat bo deloval v imenu občine in prek občinskega žiro računa. V ta namen bodo občinsko upravo razširili s sodelavcem finančne stroke za potrebe vodenja financ režijskega obrata. "Izstop pomeni za nas odgovornost in dolžnost, prevzeti bomo morali nekaj zaposlenih, vsekakor pa pričakujemo, da bo delo režijskega obrata racionalnejše od dosedanjega dela Komunale. Racionalnost pa bo odvisna tudi od obsega dela," je dejal Kramar. Kaj bo ustanovitev lastne komunale pomenila za občinski proračun, je trenutno nemogoče oceniti, je dejal župan. In kaj lahko v Bohinju pričakujejo od delitvene bilance? "Kakšnega velikega premoženja od izstopa ne moremo pričakovati," je menil župan, dejstvo je namreč, da Komunalo Radovljica bremeni visoka izguba iz preteklih let, ki jo bodo morale pokriti vse tri občine. Glede na to, da je izgube kar za 147 milijonov tolarjev, je težko verjetno, da bodo občine to vsoto pokrivale iz proračunov. Druga, bolj verjetna pot je, da bodo izgubo vključili v cenitev in za toliko zmanjšali vrednost podjetja. Vsekakor naj bi odgovor, koliko je vredno premoženje Komunale, dal cenilec finančne stroke. V Bohinju po Kramarjevih besedah pričakujejo, da se bodo vse tri ob: čine lahko sporazumele in se prijateljsko razšle. Za občane Bohinja pa smo na seji slišali tudi za-gotovilo, da so skrbi odveč in da bo 1. januarja komunala delovala prav tako kot 31. decembra. • Urša Peternel Vlada ne more mimo volje Blejcev Blejski župan je v zvezi s sanacijo in doinstalacijo HE Moste še bolj prepričan: blejska občina ne more umakniti zavarovanja mokrišča in razveljaviti naravne vrednote- slali svoje pogoje, ki so jih lan* sprejeli na dveh sejah občinskega sveta. Ker v predlogu blejske pn; pombe niso upoštevane, blejsk' občinski svet uredbe ne bo obravnaval. Izvedeli pa so tudi, da v predlogu prav tako niso upoštevani pogoji in predlogi Zavoda za varstv naravne in kulturne dediščine i Kranja. Vsekakor vlada ne more izpeljati projekta mimo volje lokalne skupnosti, so se strinjah vs udeleženci. Nenazadnje po novem zakonu o energetiki elektrarn niso več objekti državne infrastrukture. Vsekakor bo občina, je zagotovil župan Boris Malej, obcan^ seznanjala z vsemi aktivnostmi zvezi s sanacijo in doinstalacij HE Moste. . u P Bled - Prejšnji teden je blejski župan Boris Malej sprejel predstavnike Odbora za ohranitev Save Dolinke, med njimi tudi predstavnike občanov, turističnega društva, študentov in društva za varstvo okolja. Omenjeni so županu predstavili stališča do predvidenega projekta prenove HE Moste in zavarovanega območja v dolini Save Dolinke. Poudarili so, da niso proti obnovi elektrarne, vendar pa odločno nasprotujejo izgradnji izravnalnega bazena. Predstavniki odbora so poudarili, da predvideni projekt ni le v nasprotju z določili Bernske, Ramsarske. in Alpske konvencije ter evropske direktive o ohranjanju naravnih habitatov, temveč tudi ni v skladu z domačo zakonodajo, saj nima prave planske osnove. Še enkrat so poudarili, da niso proti obnovi elektrarne. "Nasprotno, sanira naj se, vključno z akumulacijskim bazenom, toda v skladu z zmogljivostjo reke in z upoštevanjem izjemnega prostora tega dela Gorenj- ske. Odločno pa nasprotujemo izgradnji kompenzacijskega bazena," je poudaril predsednik odbora Janko Rožič. Tudi župan Boris Malej je potrdil, da je po evropski konferenci Ramsarske konvencije o varstvu mokrišč, ki je pred dnevi potekala na Bledu, še bolj prepričan, da blejska občina ne more umakniti zavarovanja mokrišča in razveljaviti naravne vrednote. Povedal je, da so v zvezi s predlogom lokacijskega načrta, ki so ga nedavno dobili od države, ministrstvu po- Škofjeloška Knjižnica Ivana Tavčarja je ob pomoči škofjeloške občine svečano obeležila 150. obletnico pisateljevega rojstva Pozabljen Savinškov portret Ivana Tavčarja za škofjeloško knjižnico škofja Loka - Minuli petek sta Knjižnica Ivana Tavčarja in Občina Škofja Loka v prostorih galerije Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu svečano predstavili bronasti Portret Ivana Tavčarja, modernističnega kiparja Jakoba Savinška. Tavčarjev kip, ki je bil več let shranjen v depojih galerije Equrna iz Ljubljane, bo dobil svoje svečano mesto v novi knjižnici, ki naj bi bila zgrajena v treh letih, do takrat pa bo v stari. Anica Berčič kot Šarevčeva Meta. 9b veliki obletnici pisateljevega r°jstva se je tekom letošnjega leta Zvrstilo že več svečanih kulturnih Prireditev, ki so obudile spomin !*a velikega slovenskega pisatelja te slikovitega pripovednika. Ve-čtea kulturnih prireditev ob spo-teinu na Tavčarja je bila zaradi Vegovega življenja, delovanja in tematike pisanja vezana predvsem na Poljansko dolino. Tokrat pa so teu posvetili večer tudi v Skorji !~0ki, saj se je Knjižnica Ivana tevčarja prav tako odločila sveča- no obeležiti veliko obletnico svojega "zaščitnika". Že v začetku leta je začelo vodstvo knjižnice razmišljati o načinu počastitve obletnice. Ravnateljica knjižnice Marija Lebar je ob petkovi priložnosti povedala, da so imeli veliko načrtov, želja in idej, saj so se zavedali, da mora Tavčarjeva beseda ob tej priložnosti ponovno zaživeti. Ob nastajajočem projektu nove knjižnice in aleji loških veljakov, si je tudi vodstvo knjižnice zaželelo imeti V nedeljo koncert KPZ Loka Komorni pevski zbor Loka vabi v nedeljo, 4. novembra, ob 19.30 v aPelo Škofjeloškega gradu. Na koncertu bodo pevke in pevci loškega °rnornega zbora pod vodostvom zborovodje Janeza Jocifa in ob avirski spremljavi Mateje Praprotnik predstavili pester program. Če cenimo le nekaj pesmi, ki so jih pripravili za nedeljski večer: Ma- mia cara (Orlando di Lasso), De Profundis (Harmat Artur), lona ^orne, Gracious Špirit (škotska ljudska), Darn That Dream (Jimmy an Heusen), Old Time Religion Melodv (črnske duhovne). Loški ko-°rni pevski zbor še sporoča, da je vstop na koncert prost. • Špela Ž. fotografska skušnja v kamniški galeriji Veronika bo v ^rek, 6. novembra, ob 19. uri otvoritev razstave Fotografska skušnja 2001. Razstavljene bodo nagrajene fotografije mladih fotografskih ustvarjalcev iz Sloveni-]e ir» tujine, ki so letos maja sodelovali na natečaju Fotografska skušnja. Zveza Kulturnih organi-*acij Kamnik, Uprava RS za kulturno dediščino in Javni sklad RS Za kulturne dejavnosti - OI Kam-nik so na vabilo še zapisali, da so mladi fotografi motive iskali tudi na kamniški Šutni. Vstop v galejo Veronika je prost, vrata pa so 0aPrta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah Sumo dopoldne. • Spela Ž. pisateljev portret. Beseda je dala besedo in kmalu so izvedeli, daje Tavčarjev portret že narejen, da se skriva v depoju galerije Equrna v Ljubljani in da je naprodaj. Vodstvo knjižnice se je z idejo obrnilo na škofjeloškega župana Igorja Drakslerja in občinski svet, ki se je zavedal pomena kulturne pridobitve in je ponudil denarno pomoč pri nakupu. Do izgradnje Jakob Savinšek: Ivan Tavčar, 1957, bron nove knjižnice bo kip v prostorih stare, ob svečani posvetitvi nove knjižnice pa bo dobil svoje stalo častno mesto. Avtor Tavčarjevega kipa Jakob Savinšek je predstavljal med slovenskimi kiparji povojnega obdobja do okrog leta 1958 eno najmočnejša osebnosti, ki je svojo nadarjenost izrazil predvsem v portretnem upodabljanju. V svojem najbolj plodovitem obdobju petdesetih let je poleg zasebnih naročil napravil tudi številne portrete znanih Slovencev, predvsem kulturnikov. Ob njegovem ustvarjalnem navdihu so oživeli na primer umetnostna zgodovinarja dr. France Štele in dr. Izidor Cankar, pesnik Oton Župančič, kipar Karel Zelenko in igralka Mila Kačič. Bronasti portret Ivana Tavčarja je nastal leta 1957, sočasno z njegovim javnim spomenikom za dvorec na Visokem. Mogočni spomenik sta leta 1955 naročila in financirala izseljena sorodnika John in Ante Tavčar, v arhitekturni prostor pa ga je ob postavitvi umestil arhitekt Jože Plečnik. Savinšek je delal Tavčarjev spomenik na vrhu svoje ustvarjalnosti, zato imamo tudi v primeru bronastega portreta opraviti z zares imenitno umetnino. Gre za unikatno delo, original, ki ima le en mavčen osnutek in je bil samo enkrat vlit v bron. Tako kot za ostale Savinškove portrete so tudi za Tavčarjevega značilne modernistične oblike plastičnega oblikovanja glave in potez, ki se iz realističnih in naturalističnih spreminjajo v stilizirane in v sebi zgoščajo ter izražajo pisateljevo notranjost, njegovo dušo, osebnost, notranjo moč, veličino in navezanost na domačo zemljo. Savinšek je v času ustvarjanja Tavčarjevega spomenika že več let študiral svetovno znanega sodobnika, angleškega modernističnega kiparja Henrvja Moora, mojstra organsko občutenih stvaritev, ki slovi po izredni stilizaciji m i— Po mnenju umetnostne zgodovinarke mag. Sonje Klemenec je bil Jakob Savinšek tako kot Tavčar izredno navezan na domačo zemljo. realističnih in naturalističnih oblik v izčiščene, a še vedno prepoznavne linije. Umetnik se je v primeru Tavčarjevega kipa kot javnega spomenika, ki je nastajal sočasno z imenitnim doprsnim portretom čistih linij in oblin Mile Kačič, ki še najbolj spominja na Savinškovo intenzivno ateljejsko studiranje Moorovega kiparjenja, odločil za bolj modernizirano realistično upodabljanje. Pisatelja je še vedno upodobil v njegovi prepoznavnosti, obenem pa je v bronu odlično oživel Tavčarjevega duha. Po mnenju umetnostne zgodovinarke mag. Sonje Klemenec, ki je ob petkovem slovesnem dogodku predstavila Savinškovo umetnino, je bil Jakob Savinšek tako kot Tavčar izredno navezan na domačo zemljo in je ustvarjal iz prepričanja, da mora dati slo- venskemu narodu vse, kar zmore. Prav zato je za njegova dela značilna velika pastoznost, izrazna moč, monumentalna preprostost, skladnost in polnost. Prav zaradi čudovite umetnikove stvaritve predstavlja Savinškov kip za Škofjo Loko nedvomno veliko in imenitno pridobitev, knjižnica in občina pa si zaslužita pohvalo, da sta ta odličen kip spravila iz zaprtih prostorov depoja v življenje in mu postavila mesto ob knjigah, kjer ostaja Tavčar še naprej živ v svoji besedi. Kulturno umetniška svečanost se je zaključila z uprizoritvijo Tavčarjeve monodrame Šarevčeva sliva, katero je v dramatizaciji in režiji Andreja Šubica odlično odigrala v žlahtnem poljanskem narečju igralka KUD Ivan Tavčar Poljane Anica Berčič. • Katja Dolenc Premiera na Loškem odru v Škofji Loki Kralj Ojdipus Škofjeloško gledališče nas je razveselilo z uprizorivijo antične Sofoklove tragedije Kralj Ojdipus. Odločitev režiserja Matije Milčinskega, da igro močno pokrajša in osredotoči le na najbolj ključne prizore, je bila zelo primerna, saj zgodbo o kraljevem sinu, ki je nevede ubil svojega očeta ter se poročil z lastno materjo, dobro poznamo in ji v tako strnjeni obliki zlahka sledimo. Mladi fotografi so motive lovili tudi na kamniški Šutni (foto: Ana Marinčič). Prijetno je gledati dramo, ki je nastala v davnem petem stoletju pred našim štetjem pa nas še vedno sili k razmišljanju in ugibanju o mnogih pomembnih življenjskih temah. Presune nas neizmerno trpljenje dveh osrednjih likov, Ojdipa in Jokaste, pokaže na neizbežnost usode, pa na to, da nas nevednost ali dobri nameni ne od-vežejo odgovornosti za storjena dejanja. Marsikaj v tem besedilu tudi še danes ostaja zagonetno -težko doumemo odnos med usodo in posameznikom. Po drugi strani pa so nekatera sporočila tudi zelo jasna: resnica mora biti razkrita ne glede na posledice, krivica mora biti maščevana, krivda in nevednost delata ljudi agresivne in arogantne, modrost pa jih naredi mirne in spravljive. Na sceni Tatjane Oblak - Mil-činski prevladujejo močne barve, Globočina V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo danes, v petek, 2. novembra, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Janeza Mohori-ča - Mokrn'ka. Kot je ob razstavi zapisal Cene Avguštin, je ciklus razstavljenih slik razdeljen na več prizorov, ki kažejo različna razmerja med žensko figuro in školjko. »Špela Ž. ki poudarjajo dramatičnost situacij. Podobni učinki so doseženi tudi z osvetljavo - že prav na začetku, ko je Ojdip še ves samozavesten, so njegove roke že osvetljene z rdečo lučjo, kar ustvari vi- dez krvi. Nastopajoči igrajo v slovesni drži, največ zadržanosti in uravnoteženosti v predstavo vnaša zbor Tebancev, ki s svojimi komentarji, vzkliki in vzdihi spremlja celotno predstavo. Matej Čujo-vič v vlogi Ojdipa je sprva dobrohoten in trden vladar, kasneje pa vse bolj nesrečen in prestrašen, zato tudi nasilen in zaletav. Prav tako tragično vlogo odigra Juša Berce, ki se mora iz ljubeče in za- upljive žene spremeniti v povsem zlomljeno obupanko. Ob osrednjih likih nastopajo tudi osebe, ki so bolj linearne in neproblematične, na primer videč Tejrezias (Janez Debeljak) ali Jolcastin brat Kreon (Bojan Trampuš). Oblikovana sta kot nasprotje razbolelosti glavnih dveh junakov, zato tudi onadva v predstavo vnašata blagodejno ravnotežje in treznost. • Mirjam Novak Novosti v Godbi Gorje Pred kratkim je Klemen Repe postal dirigent Godbe Gorje. Kot so nam sporočili iz gorjanske godbe, je njihov novi dirigent diplomant visoke šole za jazz v avstrijskem Gradcu, ki je zaključil magistrski študij jazz pozavne. Godba Gorje z novim dirigentom Klemenom Repetom. Sicer pa je Klemen Repe že od začetka svoje glasbene poti član Godbe Gorje, že med študentskimi leti je nekaj časa že dirigiral omenjeni zasedbi, poleg tega pa je novi dirigent Godbe Gorje član različnih - predvsem narodnoza-bavnih - sestavov in zaposlen v Big Bandu RTV Slovenija. Pred Repetom je gorjansko godbo vodil Matjaž Šurc. Z njim na čelu je Godba Gorje dosegla kar nekaj odmevnih rezultatov, pravi predsednik Godbe Gorje Boštjan Poklukar. Tako so v preteklih treh letih gostovali na turnejah po Severnem Irskem, Franciji, Švici, Italiji in na Hrvaškem, izdali pa so tudi zgoščenko Gorjanski zvonovi. Nekdanji dirigent pa še vedno ostaja zvest gorjanski godbi, saj ostaja namestnik dirigenta. Poleg dirigenta je Godba Gorje te dni zamenjala tudi predvodnika - Janeza Varla je zamenjal dosedanji koncertni mojster Brane Ambro-žič. Tudi nekdanji predvodnik je še vedno zvest Godbi Gorje, saj ostaja prvi baritonist omenjene zasedbe. • Špela Ž. GORENJKA - GORENJEC MESECA OKTOBRA 2001 Zmaji in nogomet Vida Dežman Senad Tiganj Na Gorenjskem že OSMO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GO-RENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Go-renc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti. Danes začenjamo novemrski izbor GORENJKE/GORENJCA meseca OKTOBRA 2001. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. Ne pozabite: včeraj, I. novembra, so začele veljati nove, precej višje poštne tarife! Kratki predstavitvi Gorenjke in Gorenjca, ki sta v prejšnji mesec (oktobra 2001) posebej opozorila nase: VIDA DEŽMAN, profesorica slovenščine iz Tržiča, je prejšnji mesec izdala knjigo Tržiške zmajske, v kateri na zelo simpatičen literarni način predstavlja legendo o nastanku Tržiča SENAD TIGANJ, profesionalni nogometaš z Jesenic, kije svojo izjemno nogometno nadarjenost že dokazal v različnih klubih, prejšnji mesec pa tudi v slovenski državni reprezentanci V zadnjem krogu glasovanja za GORENJ KO/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 2001, ki je bil dan krajši od ostalih krogov, smo prejeli 91 (v prvem 88, v drugem 127, v tretjem 195) glasovnic - 59 (v prvem 63, v drugem 105, v tretjem 136) za ribensko učiteljico MERI in 32 (v prvem krogu 25, v drugem 22, v tretjem 59) za gorenjskega skrbnika brezdomskih živali BRANETA. Učiteljica v podružnični šoli Ribno MERI POKU KAR je po Vašem izboru GORENJKA MESECA SEPTEMBRA 2001; njej in BRANETU PIRCU iskrene čestitke v imenu vseh, ki ste glasovali ali le spremljali našo akcijo v prejšnjem mesecu. V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularnosti tudi v letu 2001 sodelujejo: FRIZERSKI ATEIJE SILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telejbn 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Go-renjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem solariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Go-renjkaJGorenjec meseca. Glede na izid oktobrskega glasovanja v Frizerskem ateljeju Silva torej pričakujejo MERI POKLUKAR! Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena MARJETA DOLENC z Jesenic; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljen FRANCI OBIAK iz Nakla; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo KATJO POTOČNIK iz Koritnega. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Pavla Demšar, Rudno 37, Železniki; 2. Darinka Podlesnik, Vrečkova 2, Kranj in 3. Jožica Šumet; A. Travna 17, Jesenice. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: 1. Nejc Pire, BI. Dobrava 160, BI. Dobrava; 2. Lucija Burnik, Stara Oselica 10, Sovodenj; 3. Anica Blas, Koritno 7, Bled in 4. Brane Finžgar, Na vinograd 3, Kranj. Rodoslovje Tilešovega rodu iz Mojstrana in Hišarjevega iz Zgoše Na desko je napisal, da brata ni več Tilešov rod iz Mojstrane je dobil rodopisje, ki ga je napisal Matevž Šuštar. Trije otroci Hišarjevega rodu iz Zgoše so imeli kar 44 potomcev: eden 20 otrok, drugi 8 in tretji 16 otrok. Za vsakim imenom in priimkom se skriva življenje. Za vsakim imenom in priimkom se skrivajo žalostni in veseli dnevi, razočaranja in pričakovanja, sanje in upi. Tako je dejala Tadeja, vnukinja Matevža Šuštarja, ki zdaj z ženo Ivanko živi na Jesenicah. Vnukinja ga je spodbudila, da je dokončal tisto, o čemer je razmišljal že pred tridesetimi leti: da napiše rodoslovje svojega rodu iz Mojstrane. Ko se je upokojil, je lahko rodoslovje dokončal. A ne le rodoslovje Tilešovega rodu, ampak tudi rodoslovje ženinega rodu, ki izhaja iz ZgoŠe pri Begunjah. "Podatke sem zbiral že pred desetletji in zbralo se jih je kar precej," pravi Matevž Šuštar. "Že moj bratranec Janez Svoljšak iz Mojstrane je sorodnike spodbujal, da bi vsak posebej napisali nekaj o svojem življenju, ampak nismo bili ravno vestni. Kmalu sem imel podatkov že veliko, a najtežje mi je bilo najti način, kako jih sistematično urediti. Po osmem poskusu in s pomočjo računalnika mi je uspelo." Nastalo je lepo urejeno rodoslovje Tilešovega in Hišarjeva rodu iz Žgoše. "Marsikaj je res zanimivega," pravi. "Tilešov rod je veliko starejši. Začel sem ga obdelovati takrat, ko se je Šetinova z Dov-jega primožila v Mojstrano in v doto prinesla laz na Boru, imenovan Šetinka. Pred okoli 190 leti se je rodilo osem otrok, najprej tri dekleta, potem bodoči gospodar Luka, kmalu za njim Miha, ki je nadaljeval Kamrčn rod, potem pa še Janez, ki se je priženil k Jakapču. Dve dekleti, Mina in Rezka, sta bili romarki, ki sta pred 150 leti romali po vsej Evropi. Šli sta tudi v Kom-postelo v španski Galiciji, tri tisoč romarskih kilometrov je do tja in še toliko nazaj. Pot ju je zanesla v tisoč kilometrov oddaljen Kemorajn (Koeln ob Rajni)." Podatke je iskal pri ljudeh, v župnišču na Dovjem, kjer so odkrili nekaj knjig, ki so srečno preživele vojno in v škofijskem arhivu na Krekovem trgu v Ljubljani. Marsikaj se da izvedeti iz podatkov, kdaj so bile plačane maše. Da je zgodovina in pripadnost rodu vsem Tilešovim - danes jih živi še 187 - veliko pomenila, kaže tudi to, da je mladi gospodar Klemen našel na skednju na deski napisan ime in priimek Johana Anclja, ki je moral leta 1877 v Bosno, v vojsko in se od Ivanka in Matevž Šuštar tam ni vrnil. Vse je zapisano: kdaj je šel, kdaj je umrl, zakaj je umrl. Pretresljivo. Verjetno je bil njegov edini brat (moj stari oče) tisti, ki se je ob njegovi smrti zatekel na skedenj in rodu v spomin zapisal, da Johana ni več. Zanimiv je tudi rod Ivanke Šuštar, ki izhaja iz Hišarjevega rodu na Zgoši. Stara Hišarjeva domačija stoji na dvorišču Elana, Ivankin brat je na polju napravili novo hišo. Pred 140 leti je Joža Mohorč imela tri otroke, ki so imeli skupaj 44 potomcev! Eden je imel 20 otrok, drugi osem, tretji šestnajst. Joža je bil iz Loma ali Tržiča doma, bil je rudar v BegunjšČict-Na pogorišču od strele zažgane Hišarjeve hiše je postavil novo hišo, ki je danes Elanova. Oba rodova sta dokaj trdna. Veliko jih je, ki so dočakali 80 ali 90 let. Matevž Šuštar pa je obema napisal lepo posvetilo: "Prosim tistega, ki bo nadaljeval rodoslovje, da naj vestno vnaša vse spremembe, vsa rojstva in smrti..." Matevž je začel lepo delo in verjetno se bo našel kdo iz rodbine, ki bo rodoslovje nadaljeval. Tilešovi so bili vedno zelo spoštljivi do prednikov, zavedajoč se, da se za vsakim imenom in priimkom skriva življenje... • D. Sedej Prihodnje leto kilometer novega asfalta Davča je največja slovenska vas, katere značilnost so razseljene domačije. Za razliko od ostalih je v vasi veliko mladih družin, v šoli je 20 otrok. Največji problem vidijo v slabi prometni infrastrukturi, prihodnost pa v turizmu. Davča - Razseljenost domačij je glavni razlog, da so mnoge ceste v Davči še vedno neurejene. Za glavno povezavo iz Železnikov je že narejen idejni projekt za celovito rekonstrukcijo, vrednost del je ocenjenih na 1,5 milijarde tolarjev, od tega kar polovico za izgradnjo opornih zidov. Predsednik Krajevne skupnosti Davča Jernej Čemažar nam je povedal, da nekatere kmetije sploh nimajo urejenega dostopa: "Rad bi videl, da bi v Davči dobili več denarja iz občinskega proračuna, predvsem za komunalno infrastrukturo. Ta je zelo pomembna tudi zato, ker je v bližini smučar- sko središče Črni vrh. Prav tako želimo v čim krajšem času sanirati peskokop, ki zelo kazi okolico. Leta 2002 bo asfaltiran kilome; trski odsek ceste proti domačiji Pr' Šoštarju. Občina Železniki se v primeru Davče uspešno povezuje s sosednjo občino Cerkno. So/ delovala bosta pri projektu asfaltiranja ceste, ki je mejna črta in sicer vse do znane kmetije Vrhove kjer se že vrsto let odvija etnografska prireditev Dan Teric. Ravno v turizmu vidijo krajani Davče svojo priložnost. Turistično društvo Davča bo prihodnje leto odprlo Davške slapove, kjer so d° sedaj uredili spodnji del struge i11 dovoz, kmalu pa bodo narejeni še viseči mostovi z varovalnimi vrvmi ter zatravitev vseh sedaj rekonstruiranih zemljišč. • B.B., foto: G.*- frekvencazaGORENCA f Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Tavčarjevo poljansko otroštvo Nam je ljubezen res v pogubo? Tavčarjeva osrednja in najbolj znana trditev o ljubezni je tista, ki ji pripisuje pogubnost. "Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku!" To je zadnji stavek povesti V Zali (1894), vodilna misel (leitmotiv) tega pisanja, ki se v njem kar naprej oglaša, kot se v kakem glasbenem delu variacije na isto temo. Toda: te misli ne smemo razumeti preveč dobesedno. Ljubezen je pogubna le za tistega, ki je ne uspe do kraja izživeti, se v njej uresničiti! Sicer pa je gibalo našega življenja in kdor gre z njo v korak, kdor ji je kos, tega osreči. Takšno je (po mojem spominu) razumevanje Tavčarjeve misli, kakor jo je na Glasovi preji v Gorenji vasi razložil prof Franček Bohanec. Tavčar je svojo misel "ilustriral" v primerih glavnih junakov. To so štirje ljubezenski pari: kanonik Amandus in Mrakova Katrica, Jernač izpod Skale in Zidesnikova Reza, šepasti Tinče in Komarjeva Len-čka ter žalostni Miha in Ramovševa Polonica. Amandus se v trenutku, ko se zave njemu prepovedane ljubezni do Katrice, le-te ustraši in se kljub odsvetovanju ranocelnika odloči za vrnitev na loški grad. Pogubita ga ta pot oziroma njegova lastna odločitev, ne ljubezen kot taka. Če bi se upal soočiti z njo, bi gotovo preživel. "In zakaj nečete ostati?" ga pred slovesom vpraša Katarina "in nehote zardi da je kakor roža cvetoča". "Morda sem že grešil, in ker ni izpovednika, zakaj bi se ne izpovedal tebi? Greši se v dejanjih, toda še mnogo več se greši v mislih. In tako sem grešil tudi jaz, najsi sem brez moči ležal na tem ležišču. Meso je bilo slabo, ali duh je bil še slabši... Prav ni bilo... ali grešila si nezavedno, ko si v prešli noči pritiskala svoje lice k mojemu obrazu. In čutilo se mije tvoje lice kakor voljan in mehak žamet, in pregrešen ogenj mi je prepregel dušo, in premagala me je moč satanova, ki nam, božjim služabnikom, neprestano nastavlja mreže svoje... " Potem ji izpove, kaj se mu je sanjalo: da je šel k svetemu očetu v Rim in ga kleče prosil, naj mu dovoli skleniti "zvezo, kije prepovedana služabnikom Gospodovim". Katarina ga v svoji luteranski vnemi takoj zavrne: "Te sanje niso od Boga, temveč od peklenskega zmaja! Nikjer v Pismu ne stoji, da bi si ne smel služabnik božji poiskati družice, kakor jo je Bog dal tudi Adamu v raju. Prizor iz filma Cvetje v jeseni (1973) Saj tako so govorili oni, ki so učeni in poznajo Sveto pismo od prve do zadnje besede!" Ženska razlaga, ki ji ni kaj dodati. Jernač izpod Skale se v svoji pripovedi izkaže kot pravi psihoanalitik. Zalesnikova Reza mu je bila všeč že od samega začetka. "Všeč mi je bila in rad sem jo že imel, predno sem govoril ž njo... Če mi je prišla naproti, obrnila sva se, ali po resnici povem. da mi je v srce dobro delo, ko sem , pal mimo nje. Ej, kaj bi govoril! Bod'sl Že, kakor hoče, lepi so časi, ko se tnl<1' demu človeku užge srce, da je hip(),nf vse v plamenu kakor slamnata streha-0 vseka strela vanjo. Poguma, da bi bi' 5 dekletom izpregovoril - z besedo se prt ženski vse opravi - tega poguma. *l'u\ nisem imel, in samo v cerkvi - Bog fnl odpusti greh! - zamaknil sem se tuirt tam v njen obraz, ko je takisto ponizn0 in pobožno sedela v klopi ter vestno slušala, kako je gospod z lece oznci"Ja ' da je ljubezen med moškim in leti® prepovedana, ker se iz nje nap>'n[ greh in pregreha. Moje srce pa je bj takrat trdo in kamnito, in na poboli opomine s svetega kraja sem nepresta P odgovarjal sam sebi: 'Kaj bi govori • ljubezen je prav tako od Boga kakor ^ drugo na zemlji; in če bi me Zalcsnik' va Reza hotela, takoj me ima, če bi hotela!' Od takrat je minilo dosti čas^ danes pa vem, da ni vse, kar je v ljuy " ni, od Boga, in da ima vrag dostik'^ svojo trdo roko vmes! in pri tem OSI nem!" Tega, da je bil "vrag" v njegovem P'"?. ^ njegova lastna bojazen pred ženskami in lenitvij°> pove, ker tega ne spozna. Če bi k Rezi korajz.no P stopil, z besedo in dejanji, bi jo pač dobil. Ko D ljubezen ubesedila in udejanjila, bi hkrati presu bi mu ne bila več v pogubo. Tavčarjevi misli, da ,l ^ je ljubezen vsem v pogubo, bi morali torej doda njen "če": če je izživeti ne zmoremo. PETEK, 2. NOVEMBRA 2001 7.35 7.50 7.55 8.00 8.30 8.45 9.10 10.30 11.05 11.25 12.00 13.00 13.10 13.45 14.15 14.35 15.05 16.00 16.30 16.45 17.10 17.45 18.10 18.45 19.00 19.30 20.05 20.35 20.45 22.00 22.20 23.30 0.00 Teletekst TV Slovenija Napovedniki Tedenski izbor Pod Pekarsko gorco, oddaja TV Maribor Šolarček, drama za otroke 11. šola, oddaja za radovedneže Oddaja za otroke Humanistika Dosežki Alpe-Donava-Jadran Dr. Ouinnova, amerišk nanizanka Poročila, Vreme, Šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Čari začimb Prvi in drugi Osmi dan Vsakdanjik in praznik Mostovi Poročila, šport, vreme Afna friki Iz popotne torbe Slovenski pesniki in pisatelji - Simon Gregorčič Zemljepis celin: Azija Risanka Kronika TV Dnevnik, šport, vreme J. Pervanje - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka Deteljica Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka Poročila, šport, vreme Polnočni klub Slovenski pesniki in pisatelji: Simon Gregorčič Zemljepis celin: Azija, ponovitev 7-40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 •imenska panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Tedenski izbor: Videospotnice '5.35 Stoletje odkritij, ameriška dokumentna nanizanka 16.30 Rad imam Lucy, genska čb nanizanka 17.00 Svlvia, nemška nanizanka 18.00 Vounger in sin, ame-"ski film 19.30 Videospotnice 20.05 Slo-angleška dokumentarna serija 21.00 B"šč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 22.00 Odvetnica Marion, francoski *fi 23.30 S srcem pod krinko, angleška [nadaljevanka 0.20 Iz slovenskih jazz klubov: Ansambel Energija 1.00 Videospotni-Ce. ponovitev KANAL A 8.10 TV Prodaja 8.15 Ekstra magazin, po-novitev 8.30 Legenda izgubljene grobnice, arneriški pustolovski film 10.10 Rajski svet: Manu, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 pop'n'ro!l, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, kanadska Nanizanka 15.40 Ricki Lake, pogovorna "^daja 16.35 Zvezdne steze: Nova gene-[*cija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z jtel Aira, humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, humoristična nanizanka 18.30 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Extra magazin 19-17 Meteor, vreme 19.20 Jerry Sprin-9ershow, pogovorna oddaja 20.10 Čarov-n'ce, ameriška nanizanka 21.00 Izganjalka ^ampirjev, ameriška nanizanka 21.50 Male carovnice, kanadski film 23.30 Pop'n'roll, Ponovitev TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - KK Železniki 19.15 Zanimivosti iz Spodnjih Danj 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja ATM ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in sojenje, nadaljevanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Opoldanska poročila 12.40 Moja usoda si ti, serija 13.25 Za vse čase, ameriški film 15.00 Poročila 15.05 Izobraževalni program 16.15 TV o TV 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 V smrti se sanja..? 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja 21.00 Lorenzovo olje, ameriška drama 23.0,0 Mora v ulici brestov 6, ameriška grozljivka 0.25 VVarhead, ameriški akcijski film 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 10.05 Poslovni klub 10.35 Naša sodnica, ponovitev 11.15 Hit depo 13.10 Z ognjem pokriti prostor, ponovitev 14.00 Željka Ogresta in gostje 15.05 Program za otroke in mladino 16.00 Poročila za gluhe in naglušne 16.10 Spremembni stroj 16.40 Hugo, TV igrica 17.10 Moja usoda si ti, serija 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Družina za umret, humoristična nanizanka 19.30 Aretacija in sojenje, nadaljevanka 19.55 Umetnine svetovnih muzejev 20.10 Begunec, nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Mesečina 22.05 Svet zabave 22.40 Caffe Cinema 23.25 Pravi čas 0.45 Svetovni muzeji *>Op TV j-00 Oprah show, ponovitev pogovorne r^aje 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 biser, ponovitev mehiške nadaljevanke 1.50 Prepovedana strast, ponovitev 2.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev * 10 Zakon v Los Angelesu, ameriška na-Jfanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah ow: Pari, ki so posvojili dvojčke 2, pogoja oddaja 16.25 Prepovedana strast, ^ehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, L?hiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, me-2J» nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Jjoija v petek: Modro jeklo, ameriški film 1.50 Privid zločina, ameriška nanizanka Jr-^O Tat za vedno, kanadska nanizanka, ^dr>ii del 23.50 M.A.S.H., ameriška hu-0ristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev •00 TV prodaja 7.30 VVai Lana joga 8.00 d a°mače skrinje 9.45 Družinska TV pro-25* 10.00 TV Prodaja 11.00 Anikino ob-[e. jugoslovanski film 13.00 Kuharski dob stvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Petkov gostitelj Darko Torkar 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program AVSTRIJA 1 6.45 Mala panda, ponovitev ameriškega filma 8.00 Caroline v velemestu 8.20 Sabri-na - Najstniška čarovnica 8.40 Čarovnice 9.25 Beverly Hills 90210 10.10 Ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Mladi Hercules 15.20 Princ z Bel Aira 15.45 Be-verly Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will in Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Oddaja za milijon šilingov 21.10 Philadelphia, ameriška drama 23.10 Želja po smrti, ameriški akcijski film 0.40 Nevihta možganov, ameriški zf film 2.20 Ameriški nogomet 2.50 Prihaja jezdec, ameriški film AVSTRIJA 2 v°boj 13,45 TV Prodaja 14.15 Video-iK115-15 Automobile 15.45 Reporter X d°-30 iz domače skrinje 18.15 Kuharski »oboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne in-"miacije 20.00 Raketa pod kozolcem, Dodun°9'asbena oddaia 21,30 Rake,a 2g0 kozolcem, zabavnoglasbena oddaja Wa" i *unarski dvoboj, ponovitev 0.15 ai Lana joga 0.45 Video strani 18 ^"9^' infokanal, www:gtv.tele-tv.si Prin Preds*avitev spot GTV 18.55 GTV l640r°Ca I 19.00 Gorenjska TV poročila Ra? »19-15G°renjski obzornik 76 19.30 19 le a zdravilnih zelišč v OŠ Kovor Mat* GTV Pr'Poroča I 20.00 GTV Mix z 21 d« in Alešem 21-40 GTV priporoča II petek oren'ska TV Poročila 1645 22.00 , a sobotni zametek: - Gorenjske 9rče i i uuul'" zamete*. - i 23 e,- °'ze Dežman D'Paplers, 12 oddaja 990 * GTV Priporoča III 00.00 GTV jutri, a strani teleteksta GTV SILUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH NU; •w£ANj ' POKLIČITE PO TELEFO- VteftUi 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRA-'u 00 SPREMEMBE PROGRAMA. 9.05 yapovednik 9.01 Glasbena kapljica sti|a na 3 tur|stica 9.35 Raznovrstna obve-ku Vlde°straneh z oddajnika na Lubni- 6.00 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Nekronana cesarica Katja, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Kulinarična Avstrija 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Stari 21.20 Na sodišču 22.10 Čas v sliki 22.35Modern Times 23.10 V imenu zakona 0.00 Čas v sliki 0.30 1. Zvezna nogometna liga 0.45 Veronikine skušnjave 1.05 Zlata dekleta 1.30 Na sodišču 2.15 Pogledi od strani 2.20 Modern Times 2.55 Kuharski magazin 3.20 V imenu zakona 4.05 Dobrodošla, Avstrija 5.40 Živalski raj SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sore - CELJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gremo na potep; Rašica - Trubarjeva domačija 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + le- R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Gorenjka - Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: Turistična agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.00 Večer s Sašo Einsiedler 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Brezplačni mali avtomobilski oglasi 10.00 Dogodki danes - jutri 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Šolski mali oglasi 17.00 Športne novice 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam da* nes 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmaj čkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Več erni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrt niče, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kri stusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo pri jateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komen tar tedna 15\00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne od daje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program Digitalni tisk m Media Art Studio nternel SOBOTA, 3. NOVEMBRA 2001 7.35 Teletekst TV Slovenija 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček 9.15 Pod klobukom 10.05 Oddaja za otroke 10.25 Kino Kekec: Veter v vrbah, britanski film, 1. del 12.00 Tednik, šponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Mostovi, ponovitev 14.40 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 15.10 Cherche Famille Jesesrerament, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 J. Pervanje - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka 20.30 Avijoni, vlaki, avtomobili, ameriški film 22.00 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija 22.30 Poročila, šport, vreme 23.10 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.00 Renesansa, angleška dokumentrna serija 1.00 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV Prodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 10.05 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 10.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.30 Narodno zabavna glasba 12.30 TV Prodaja 13.00 Vremenska panorama 14.50 EP v show plesih, posnetek iz Ljubljane 15.50 Gent: SP v gimnastiki - orodja, prenos ,19.45 Ljubljana: SP v LA plesih, prenos 21.30 Praksa, ameriška nanizanka 22.20 Sobotna noč 0.20 Videospotnice 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 10.10 Obala ljubezni, nadaljevanka 11.00 Obala ljubezni, nadaljvanka 11.50 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 13.30 Meteor, ameriški film 15.20 Tako pač je!, ameriška humoristična nanizanka 15.40 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Mesto greha, ameriška nanizanka 17.20 Goodyear liga - KK Pivovarna Laško : KK Zadar, prenos 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Prvič obsojen, ameriški film 21.50 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 22.40 Spolni namen, ameriški film 0.20 Rdeče petke, erotična serija 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, mladinska serija 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.40 Prva izdaja, ameriška nanizanka 16.30 Možje v belem, ameriška nanizanka 17.30 Tri skrivnosti, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Maščevalci, ameriški film 22.50 Pravniški jastrebi, ameriški film 0.30 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.30 Wain Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV Razglednica 11.00 Ježek Show, ponovitev 12.00 Družinska TV Prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Hit festival 2000, glasbena oddaja 15.00 Motor Show report 15.30 Nogomet - nemška liga, prenos 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi shovv 19.30 Glasba 20.00 Hit festival 2000, glasbena oddaja 22.00 Italijanska nogometna liga, prenos 24.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 2.00 Video strani ...24 ur infoknal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1645 19.15 PTP - Obzornik, 75 19.55 GTV priporoča II 20.00 Odprto prvenstvo v Rock'n'rollu 2001 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1645 22.00 Avtomobilsko ogledalo, športna oddaja 22.40 Otvoritev prenovljene HE Savica 23.00 Predstavljamo vam KS Jelendol 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1645 00.00 GTV jutri, obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja - obiskali smo vrtec 19.20 Film 21.00 Muzej v Železnikih - ko-vaštvo ATM KRANJSKA GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO-otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.45 TV Koledar 7.55 Poročila 8.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Držite lopova 10.55 Risanka 11.10 Življenjska šola 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 Lovci dobravam kob', dok.-folklorna oddaja 13.00 Prizma 14.00 Glas domovine 14.35 Oprah shovv 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.35 National Geographic 17.30 Gnezdo padlo iz ptice, francoska drama 19.30 Dnevnik 20.10Bull Durham, amvveriška športna komedija 22.05 Sopranovi 23.00 Poročila 23.30 Halikax, avstralska nanizanka 1.10 Brez žensk menda ne gre 1.40 Maggie 2.15 Preživetje, ponovitev 2.50 Aretacija in sojenje, ponovitev 8.00 Panorame 11.25 Pajčevina, ameriška drama 13.25 Glasbena matineja 14.55 Hišni ljubljenčki 15.40 Življenjska šola, otroška oddaja 16.30 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.10 Briljantina 18.05 Moderne punce, ameriška nanizanka 19.00 Maggie, ameriška nanizanka 19.30 Aretacija in sojenje, nanizanka 19.55 Mojstrovine svetovnih muzejev 20.10 Preživetje, dokumentarna serija 21.00 Poroči-Ia21.10 HIT HTV-ja 22.00 Glamour Cafe 22.55 Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka 23.20 Zgodba o Beach boysih AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 7.55 Prometni klub 8.35 Vroča sled 9.25 Confetti News 10.20 Pika Nogavička, otroška nadaljevanka 11.15 Disneyjev festival 12.10 Drew Carey 12.35 Življenje in jaz 12.55 Simp-sonovi 13.20 Princ z Bel Aira 13.45 Nimaš pojma 14.00 Jesse 14.30 03 Austria Top 40, glasbena lestvica 15.15 Sabrina - najstniška čarovnica 15.40 Rosvvell 16.25 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 17.10 Srček 18.00 Nogomet: 1. avstrijska zvezna liga 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Oddaja za milijon šilingov 21.10 Igrani film 22.45 Tuja vrsta 2, ameriški zf film 0.10 Klinika groze, nemško-ameriški film 1.40 Vroče poletje, ameriški akcijski film 3.20 Srček 4.10 03 Austria Top 40 4.55 Jesse, ponovitev luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bfo vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Vrata v mir, avstrijski film 12.50 Pogledi od strani 13.00 Poročila 13.10 Cordula, avstrijski film 14.50 Kneginja Čardaša, nemški film 16.00 Slikanica Avstrije 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Spori 18.25 Bingo 19.00Zvez-na dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Jesenski festival narodnozabavne glasbe 22.15 Čas v sliki 22.20 Moj dedek je najboljši, avstrijski film 23.50 Čas v sliki 23.55 Ugani, kdo pride na večerjo, ameriška komedija 1.40 Kuharski magazin 2.05 Dežela in ljudje 2.35 Pogledi od strani 2.40 Ozri se po deželi 3.10 Tatz in Co. SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - v živo 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Ofllasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, dands, jutri 18.00 Aktualno 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00' r -r 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.16 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled ttska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.30 Ponovitev zdavstvene oddaje 18.00 Športna sobota 19.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program Radia Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Glasbeni spomini 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 JSvetnik dneva 06.10 Slomšek naš uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan Ž0.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program □ )0®[f©(0) 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 NEDELJA, 4. NOVEMBRA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Živžav: Telebajski; Mumini; Palček David 9.55 Nedeljska maša, prenos s Korena 11.00 Dnevnik velikih mačk, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 14.05 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka 15.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 15.30 Lingo, TV igrica 16.00 Čari začimb 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Prezrta okolja 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Večerni gost 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Bandits, francosko-nemški film 1.00 Prezrta okolja, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 TV Prodaja 8.30 Videospotnice 9.00 Blišč in beda kurtizan, francoska nadaljevanka 9.50 Kam gredo divje svinje, hrvaška nadaljevanka 10.40 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.00 Imago Sloveniae 12.30 TV Prodaja 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Borzni zlom 1929, ameriška dokumentarna serija 21.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti -A. Foerster: Gorenjski slavček, operni film v režiji F, Žižka 0.10 Videospotnice 8.50 TV Prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 10.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.30 Ujetnica otroštva, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, dokumentarna serija 16.15 Felicitv, ameriška nanizanka 17.10 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 18.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.00 Pop'n Voli, glasbena oddaja 20.00 Nevarno tveganje, ameriški film 21.45 Dosjeji X, ameriška nanizanka - 22.40 Goodvear liga, ponovitev košarke POPTV 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, mladinska serija 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.50 Dedek, ameriški film 14.40 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 15.40 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 16.40 Možje v belem, ameriška nanizanka 17.30 Nujnost, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Ponovno zunaj, ameriški film 0.30 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi shovv, ponovitev 11.00 Vera in čas 11.30 V sedlu, ponovitev 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s Petelinjega vrha, jugoslovanska nadaljevanka 14.30 Sijaj 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Naš vrt 17.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.30 Ježek Shovv, zabavno-glasbena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 Razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Španska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska noometna liga 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.35 Predstavitveni spot GTV 9.40 GTV priporoča I. 9.45 Gorenjska TV poročila 1645 10.00 Sončna ura za Dalaj Lamo 10.30 Zeleni vodnik: vrtnarska razstava 11.00 Sredin pogovor: Geza Filo 12.00 SBGŠ iz Ljubljane na Slov. Javorniku 12.30 Predstavljamo vam KS Jelendol 13.15 SQ Jam, glasbena oddaja 14.15 Videostrani GTV do 18.50 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1645 19.15 Razstava zdravilnih zelišč v OŠ Kovor 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1645 22.00 Petek za sobotni zametek: kanonade, glasbena oddaja, reportaža, iz arhiva gtv 23.55 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mundial 20.40 The broadcasters-ustvarjal-ni programov, angleški dok. film 21.10 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umetniki se predstavijo 19.15 Kaplja na kapljo -dokumentarni film ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek shovv -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.10 TV koledar 8.10 Toby Tayle, ameriški mladinski film 9.45 Klic divjine 10.30 Dvigalka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.45 Grun-tovčani, hrvaška humoristična nanizanka 16.45 Najprej pride ljubezen, ameriški ljubezenski film 18.20 Zeliščna večerja, angleška nadaljevanka 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Ribiški prepiri 21.35 Rocky 5, ameriški film 23.35 Obračun pri O.K. garaži, ameriška komedija 1.05 V nedeljo ob dveh 20.5 Vegetarijanska večerja, ponovitev 2.55 Nevidni mož, ponovitev 9.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.05 Biblija 9.15 Sveti sedež in Hrvati 9.45 Verski program 10.45 Portret cerkve in kraja 11.00 Sveta maša, prenos iz Slunja 12.05 Nihče ne živi večno, ameriški film 13.40 Halifax, ameriška nanizanka 16.10 Xena, nanizanka 16.50 Risanka 17.00 Morje 17.30 Borba med spoloma 18.05 Opera box 18.35 Povabilo 19.05 Pustolovščine Čirija in Silvestra, risana serija 19.30 Svetovni muzeji 9.45 Aretacija in proces, dok.-igrana nanizanka 20.05 Nevidni človek, ameriška nanizanka 21.00 Poročila 21.05 Prizorišča svetovnih kultur 22.05 Triler AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.55 Ena, dav, tri, uganke 9.20 Johnny Bravo 10.15 Casper 10.35 Disnevjev festival 11.30 Športni pregled 11.55 Izgubljeni svet 12.40 Sled vetra, ameriški film 14.20 Ime mi je nihče, komedija 15.45 Nogomet - liga prvakov 16.15 Nogomet: 1. avstrijska zvezna liga 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Trumanov shovv, ameriška komedija 21.50 Columbo: Avtoportret umora, ameriški film 23.25 Mesto zločina, nemška TV kriminalka 0.55 Strah brez meja, ameriški triler 2.25 Želja po smrti, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zakladi sveta 9.45 Oder kot kozmični prostor 10.05 Rudolf Leopold, slike strasti 10.30 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.15 V prekletstvu Anakonde, dok. film 15.00 Policijska inšpekcija 1 15.25 Molčanje v gozdu, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Divji cesar 21.45 Čas v sliki 21.50 Kar zadeva 23.05 Čas v sliki 23.10 Smrt je gotovo z Dunaja 0.40 S hrbtom proti steni, ameriški film 2.25 Novinarska ura 3.20 Teden kulture 3.45 Pogledi od strani 4.10 Dober dan, Hrvati 4.40 Dober dan, Koroška SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIA SORA, v živo 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Prispevek: 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan - vreme in ceste 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Bezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 AKtualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pred Martinom - Zaloščan se predstavi 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polniči R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes -jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 12.40 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE. 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 DJ tirne R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.00 Nočni glasbeni program Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /Jj-I^TjJBg) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.0.0. - Hrušica Internet: www.radiotop.net PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA 2001 7.55 Napovedniki 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Iz popotne torbe 9.40 Afnafriki 10.00 Srečanja z živalmi, kanadska poljudnoznanstvena serija 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: Simon Gregorčič 11.05 Zemljepis celin: Azija 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Telebajski, ponovitev 17.10 Radovedni Taček: Srce 17.20 Moja enciklopedija 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 18.50 Marketing 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Življenje od znotraj, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Volja najde pot, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, angleška dokumentarna serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Sylvia, nemška nanizanka 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Cik cak 20.35 Svetovni izzivi 21.05 Studio City 22.05 Stoletje odkritij, ameriška dokumentarna nanizanka 22.55 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 10.10 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV Prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 15.40 Riki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Superfilm: Do nazga, ameriški film 21.50 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev 9.00 Oprah Shovv, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah shovv: Dekleta pišejo Oprah, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Urgenca, ameriška nanizanka 22.40 Udarci pravice, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV Prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 Reklamni predah z Rory McGrathom 21.30 Izbor oblek za miss Slovenije, ponovitev 22.00 Avtodrom 22.30Zgodovina avtomobilizma 23.00 Motor Shovv Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana jkoga 0.45 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1646 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Slike z razstave: Izidor Jalovec 19.30 Zeleni vodnik: Vrtnarska razstava 19.55 GTV priporoča II 20.00 Norišnica na robu mesta, predstava DU Kranj, avtor dr. Zdarvko Kalt-nekar 21.00 Avtomobilsko ogledalo, športna oddaja 21.35 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1646 22.00 TV dražba v živo 22.20 Aktualno v regiji 22.30 Tv dražba v živo: telefon 233 22 56 23.10 S.E.M. - oddaja Rudija Klariča 23.45 Gorenjska TV poročila 0.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Glasbena Loka 10.05 Nasvidenje... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Kako biti zdrav in zmagovati 20.40 Glasbena Loka 21.15 Lahko noč... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.30 Iz OŠ Železniki 19.00 Predstavljamo vam - zbiratelj starih klekljanih mojstrovin 20.00 Odrska predstava ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.40 Moja usoda si ti, nanizanka 13.20 Ljubezen prek oglasa, ameriška drama 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.40 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 S.O.S., dok. oddaja 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Polja smrti 21.05 Latinica 23.10 Odmevi dneva 23.30 Današnji šport 23.45 Nekateri so za vroče, ameriška komedija 1.45 Spet zaljubljena, ponovitev 2.30 Becker, ponovitev 2.50 Michael Richards shovv 3.20 Aretacija in proces, ponovitev 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 10.20 Mir in dobrota, ponovitev 10.50 Zeliščna večerja, ponovitev 11.40 Svet zabave 12.10 Cafe Cinema 12.50 Mesečina 13.35 Hruške in jabolka 14.05 Glamour 15.10 Otroški program 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Ogledalce, ogledalce... 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Michael Richards Shovv 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in proces, dokumentarno igrana serija 20.10 Spet zaljubljena, ameriška nadaljevanka 21.00 Polni krog 21.20 Becker, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Dok. film 22.35 Seinfeld 23.00 Samotni jezdeci, nanizanka 23.45 Na meji verjetnega, zf nanizanka AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program 7.55 Divji bratje s šarmom 8.20 Ime mi je nihče, ponovitev filma 10.10 Trumanov šov, ponovitev ameriškega filma 11.45 Otroški program 14.55 Mladi Herkules, ameriška fantazijska serija 15.20 Princ z Bel Aira 15.40 Beverly Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - najstniška čarovnica, ameriška humoristična serija 17.40 Čarovnice 18.30 Caroli-ne v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 Austin Povvers, ameriška komedija 21.45 Angeli varuhi, francoska komedija 23.30 Nikita 0.20 Dolga roka mafije, ameriška serija 1.05 Likvidator, angleška komedija 2.45 Ameriški nogomet, prenos AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme,7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Cordula, ponovitev avstrijskega filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.55 Oddaja FPO 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Beli fant, ponovitev ameriškega filma 2.20 Pogledi s strani 2.25 Srečanje: Kultura 3.55 Dobrodošla, Avstrija 5.40 Tri dame, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADI KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPj; 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kvk Radia Kranj 11.45 Temperature doma m P° svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 PrispeveK 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EP" 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 vre; me, ceste 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Akademskih četrt, študentska oddaja 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutn in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovm 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.00 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno 9'aS^ 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, P°9le^Q gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.0° Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in J°ze Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, P0" gled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Pred" stavitev: Merkur 9.15 Voščila 9.40 Oglasl Agencija Relax 10.00 Aktualno: Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, ju"1 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Ogla* 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12-15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronik3 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Spor"11 ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.55 Varnost na gorenjski!1 cestah v preteklem tednu 14.00 Mercartor se predstavi 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 0°" godki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Ogla* 17.00 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.30 Včeraj danes jutri 17.4° Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogledv jutrišnji dan 19.30 Moja je lepša kot tvoja ' Okrogli muzikanti in Franci Šarabon 19.4° Oglasi 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes P, dujejo 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 I* zgodovinski spomin 6.50 Pregled teks' 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš juti*' nji gost 8.00 Dogodki danes-jutri 8.30 poved programa 8.55 Dnevna malica 9.0 Oziramo se po ljudeh 10.00 Dogodki & nes - jutri 11.00 Oddaja za upokojen^ 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujeF 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14-3U Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki d* nes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Ra^ nalniške novice 16.35 Novice iz OŠ 17.0 Dogodki danes - jutri 17.30 Oddaja za ob"' nike 18.00 Brbotavček 20.00 Radio JU1' 20.00 Glasbeni program RA Sora do P0'' noči 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH* LJUBLJANA: 105,1 MHz ,Q 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.5 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 " današnji dan 07.35 Vreme 7.50 Ank^ 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina lQj" Šport 11.30 Uganka Rgl 11.45 Kron"1 dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajers* dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 govori poslušalcem 13.05 Iz Do^z 13.30 Globus, mednarodni pregled 13- g Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15- ■ RGL obvešča in komentira 15.30 Kultur utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni o. bla 17.20 Iz tujega tiska 17.30 Na sce 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19-J. Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horos 20.30 Iz svetovnih glasbenih lestvic koP R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska" poved 05.30 Poročila 5.45 Napove01^ programa 06.00 Svetnik dneva 00-Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o v menu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna sel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-o 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, " vestila 07.45 Poročilo o stanju na cest AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu ?»• Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Krisi 08.45 Spominjamo se 09.00 P°.r0 ^ 10.00 Poročila 11.00 Poročila in yaf^e sem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duno^„ misli 12.15 Voščilo prijateljem Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 dar prireditev 13.00 Ognjišče - Ogni kj 14.00 Poročila 14.20 Kulturni U' 15.00 Informativna oddaja, vreme, si na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 ^ vitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena v ^ la 18.00 Poročila in Vaša pesem 1»•' dj0 bor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 n Glas Amerike (VOA) in poročila 19.43 ^ ška pesem tedna in zgodba za lanK qQ 19.55 Napovednik programa za jutn t■■ a Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv .v 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci njak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 & šek nas uči 22.30 Ponovitev nedelja* daje Sakralna glasba 23.30 Nočni gia ni program www.gorenjskaonline.com TOREK, 6. NOVEMBRA 2001 7.50 7.55 8.00 8.30 9.00 9.25 9.45 9.55 11.30 12.00 13.00 13.10 13.40 14.10 15.00 16.00 16.30 16.45 17.05 17.35 17.45 18.45 19.00 19.25 19.30 20.05 21.00 22.00 22.30 22.35 22.40 22.50 23.40 1.00 Napovedniki Kultura Odmevi Mostovi Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka Radovedni Taček: Srce Moja enciklopedija Oddaja za otroke Dokumentarna oddaja Komisar Rex, avstrijska nanizanka Poročila, Šport, Vreme Vremenska panorama Obzorja duha Življenje od znotraj, dokumentarec meseca Renesansa, angleška dokumentarna serija Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Zlatko zakladko: Gobe takšne in drugačne Otroci na ladji Luna, švedska serija Marketing Zavod Sv. Stanislava, dokumentarna serija Risanka Kronika Marketing TV Dnevnik, šport, vreme Titani, ameriška nadaljevanka Aktualno Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet: Odnos teologije do cerkve in družbe na Slovenskem danes Grim pickings, angleška drama Zavod Sv. Stanislava, dokumentarna oddaja GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 10.00 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Viva turistica 20.30 Iz produkcije ZLTV - TV studio Signal 21.00 The broadcasters ustvarjalci progamov, angleški dokumentarni film, ponovitev 21.30 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 BOOM - glasbena oddaja 19.15 Pevski koncert 20.30 Odrska predstava 21.15 Brez komentarja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ka 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.35 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Dodatno pokojninsko zavarovanje 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno: 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Fidi-farm - gostja dr. Barbara Hrovatin 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek; Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska Panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Studi City 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Sylvia, nemška nanizanka 18.00 Manjkajoči dele, angleško-ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Alfi Nipič in muzikanti evrope, oddaja TV Maribor 21.00 Nemirni, jugoslovanski film 22.10 Alica, evropski dokumentarni film 22.35 Svet poroča 23.05 Gola resnica, slovenski kratki film 23.20 Vonj zelene papaje, vietnamsko-francoski film 1.00 Videospotnice KANAL A 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 12.30 Obala ljubezni, amerioška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 Tv prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 15.40 Ric-ky Lake, ameriška pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova gneracija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Kung fu: Bud Spencer - Misija Kondor, ameriško-italijanski film 21.45 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.45 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Ekstra magazin, ponovitev 23.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev 9-00 Oprah Shovv, ponovitev pogovorne °ddaje 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Ty Dober dan, ponovitev 14.05 Zakon o )-os Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah shovv: Knjižni klub, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedala strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni "'ser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgod-be: Tihi grehi, ameriški film 22.30 Udarci Pravice, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 ^4 ur, ponovitev J-00 Video strani 9.00 TV prodaja 8.00 Iz ^°mače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska 'v Prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Španca nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj 13.45 TV prodaja 14.15 Vi-°|o strani 15.15 Ježek Shovv, ponovitev ^■15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz dobace skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Ku-narski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Wind-*°rski protokol, ameriški triler 1996 22.00 N - nogometni studio 23.00 Automo-""le 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Wai Lana l09a 0.45 Video strani 1R K« ur in,°kanal, http://gtv.tele-tv.si o.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV l64°/0ca I- 19.00 Gorenjska TV poročila 19 'n19-15 Razstava kmečkih pridelkov 19 k? Zeleni vodnik, cvetje z grobov 20 in GTV PriP°roča II 20.00 Utrip Kranja 21 o« Predstavljamo vam KS Jelendol ro; ; GTV Križanka 12 21.40 GTV pripo- 22 On 71'45 GoreniskaTV poročila 1642 22 an n'' neznani obrazi: Franc Erce 41 - 4c Volilna koni- Združenja žrtev okup. nanro 23-3° TA Dober dan predstavlja in Gori "l 2340 GTV Pn'POroća IV 23.45 tri n?-* TV Poročila 1647 00.00 GTV ju-SonciS,Clte ™š teletekst GTV "tLUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO-oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30»Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 TV koledar 12.40 Moja usoda si ti, brazilska nadaljevanka 13.25 Zgodba o Hueyju P. Longu, ameriška drama 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Moderato Canta-bile, glasbena oddaja 21.00 Forum 22.00 Glasbeni mesečnik 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.50 Filmska noč z Jackom Lemmonom: Apartma, ameriška komedija 1.50 Okrožje 2.30 Seks v mestu 3.00 Veronikine skušnjave, ponovitev 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.55 S.O.So., ponovitev 10.25 Avtomaga-zin, ponovitev 11.05 Spet zaljubljena, ponovitev 11.50 HTV hit, ponovitev 12.35 Hruške in jabolka 13.05 Latinica 15.10 Otroški program 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Fant spoznava svet 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Veronikine skušnjave 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje 20.10 Okrožje, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.15 Seks v mestu, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Praksa, ameriška nanizanka 22.35 Seinfeld 23.05 Samotni strelci, ameriška nanizanka 23.45 Na meji verjetnega 0.35 Poročila AVSTRIJA 1 6.30 Otroški program 7.55 Caroline v velemestu 8.10 Sabrina - najstniška čarovnica 8.35 Čarovnice 9.20 Beverly Hills 90210 10.00 Riba po imenu VVanda, ameriška komedija 11.45 Otroški program 14.55 Mladi Herkules 15.20 Princ iz Bel Ara 15.40 Be-verly Hills 90210 16.25 Sedma nebesa 17.10 Sabrina najstniška čarovnica 17.35 Čarovnica 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Zdravniški helikopter 117 21.05 Samo stran, avstrijska komedija 22.40 Seks v mestu, serija 23.05 Dober tek 23.10 Izjema potrjuje pravilo, ameriška srhljwka 1.05 Čas za igro, ameriški film 2.45 Intimna priznanja 3.15 Prašek, ameriški film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Kneginja Čardaša, ponovitev nemškega filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Ozri se po deželi 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik, nemška družinska nanizanka 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Modri planet, dok. film 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Veronikine skušnjave 0.55 Zlata dekleta 1.20 Modri planet, ponovitev 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Po dolgem in počez, ponovitev 3.30 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - IZ STUDIA RADIA KRANJ R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Drug z drugim, društvo llco 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom do 21. ure 22.00 Popevka tedna 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Dogodki danes -jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kulturni pa-berki 17.00 Novice 17.30 Kulturni paberki 18.00 Glasbeni vrtiljak 19.00 Radio ju-tri20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 8.30 Jutro je lahko... 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes 10.30 RGLova tema 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega ti ska 16.30 Na sceni 17.30 RGL svetuje 18.00 Starinarnica 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55-Horoskop 20.00 Večerni program 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slom šek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetij ski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vati kan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje O zdravju 23.30 Noč ni glasbeni program SREDA, 7. NOVEMBRA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka 9.25 Carski sel, risana nanizanka 9.50 Zlatko zakladko 10.05 Otroci na ladji Luna, švedska nadaljevanka 10.30 Lingo 11.00 Zavod Sv. Stanislava, dokumentarna oddaja 12.00 Titani, ameriška nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Brez reza 14.00 Veter v vrbah, angleški.risani film 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.35 Marketing 17.45 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Krogle nad Broadwayjem, ameriški film 21.40 Polni! 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.55 Terminal 0.35 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.30 Homo turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Sylvia, nemška nadaljevanka 18.00 Britanski čb film 19.30 Videospotnice 20.05 Športna sreda 23.00 Umori, ameriška nanizanka 23.40 Videospotnice, ponovitev 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30 Dannvjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, amerioška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 Tv prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, kanadska nnizanka 15.40 Ricky Lake, ameriška pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova gneracija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.05 Zločin in kazen: Begunec, ameriška nanizanka 21.00 Na kraju zločina, ameriška nanizanka 21.50 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Ekstra magaizn, ponovitev 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev 9.00 Oprah Shovv, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Pisma knjižnemu klubu, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Napačno dekle, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.30 Udarci pravice, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Vldeo strani 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV šprodaja 16.0 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Obljubljena dežela, ameriška drama 22.00 Sijaj 22.30 Vrhunci nempke nogometne lige 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1648 19.15 Aktualnov regiji 19.30 Predstavitev Vaterpolo kluba Kranj 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero: Boris Bregant 21.00 Posnetek OS Jesenice 21.30 TA DOber dan nagrajuje in predstavlja 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1648 22.00 Pevski zbori pojo... na Jesenicah 23.00 Predstavljamo vam KS Hrušica 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1648 00.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA T V 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 "Scena" - oddaja z gosti iz šolskih klopi 20.00 Športna oddaja 20.30 Predstavljamo vam - slikar samouk iz Potoka ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.30 Moja usoda siti, brazilska nadaljevanka 13.20 Kapitan pogum, ameriški pustolovski film 14.50 Sličica 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Spomini na domovinsko vojno 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Menda, dok.- zabavna oddaja 20.45 Pol ure kulture 21.15 Trenutek spoznanja 21.50 Intervju 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.20 Evropski magazin 23.55 Filmska noč z Jackom Lemmonom: Sladka Irma, ameriška komedija 2.15 Jack in JIH, ponovitev 3.00 Simp-sonovi 3.25 Prekinitev zaradi rednega vzdrževanja 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.55 Glasbeni mesečnik 10.35 Črno- belo v barvah: Steze slave, ponovitev ameriškega filma 13.20 Forum 14.20 Moderato Cantabile, ponovitev 15.10 Otroški program 16.05 Poročila za gluhe in naglušne 16.10 Navadna najstnica 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, ponovitev 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Simp-sonovi, risana serija 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 9.45 Aretacija in sojenje, serija 20.05 Jack in JIH, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.25 Nikita, ameriška akcijska nanizanka 22.05 Najboljše izpovedi v taksiju, ameriški dok. film 22.55 Seinfeld, ponovitev 23.20 Samotni strelci 0.05 Na meji mogočnega AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 8.00 Caroline v velemestu, ponovitev 8.25 Sabrina - najstniška čarovnica 8.45 Čarovnice, ponovitev 9.30 Beverlv Hills 90210 10.10 Columbo, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Mladi Herkules 15.20 Princ z Bel Aira 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Sedma nebesa 17.10 Sabrina - najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Napačni sum, avstrijsko-nemška drama 21.50 Temna svetloba, kanadska srhljivka 23.30 Nigh incident - Policaji iz El Camina 0.05 Dosjeji Jessica -primer za Teddyja Hoffmana 0.50 Napačen sum, ponovitev drame 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Biovre-menska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti: 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Posebna z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Po dolgem in počez 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Molčanje v gozdu, ponovitev nemškega filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.15 Help TV 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Mednarodno poročilo 23.15 Avstrijski pionirji letenja, dok. oddaja 0.00 Čas v sliki 0.30 Veronikine skušnjave 0.55 Zlata dekleta 1.25 Na prizorišču 1.50 Pogledi od strani 1.55 Help TV 3.35 Gorski zdravnik, ponovitev 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - v živo iz Slovenskih Goric 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav- Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Olimpijski komite Slovenije 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija - formula ena 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Misli iz Biblije 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.00 Naš nasvet: Anton Hladnik 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Pogovor z županom občine Železniki 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.20 Nočna kronika 7.30 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz .tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 8. NOVEMBRA 2001 7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija 12.00 Prezrta okolja 12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Napovedniki 14.00 Večerni gost 14.50 Mario, nedeljski večer v živo 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Ribja zgodba, kratki igrani film za otroke 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Ne/znani oder 23.20 Resnična resničnost 23.55 Dosežki 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 15.05 Videospotnice 15.35 Borzni zlom 1929, ameriška dokumentarna serija 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Sylvia, nemška nanizanka 18.00 Jilting Joe, britanski film 19.30 Videospotnice 20.00 Bologna: Košarka ev-roliga Kinder - Union Olimpija 22.20 Poseben pogled: Živali, ameriški film 23.40 Akcija!, nemška nanizanka 0.30 Videospotnice, ponovitev 8.55 TV Prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Spingerja, ponovitev 11.00 TV podaja 11.30 Begunec, ameriška nanizanka 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življnju, kanadska nanizanka 15.40 Ricky Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Ekstra magazin 20.00 Columbo: Sivi metulj, ameriški film 21.50 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev 9.00 Oprah Shovv, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah shovv: Knjižni klub, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, ameriška nanizanka 20.55 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.00 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 22.50 Udarci pravice, ameriška nanizanka 23.40 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV podaja 11.00 Obljubljena dežela, ameriška drama 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 15.15 V sedlu, oddaja o konjeništvu 15.45 Vera in čas 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Policist s petelinjega vrha, jugoslovanska serija 21.00 Bog je umrl zaman, film 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1649 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Zeleni vodnik: vrtnarska razstava 19.55 GTV priporoča II 20.00 NA PIKI - aktualna oddaja teve pika 21.00 Razstava kmečkih pridelkov 21.40 GTV priporoča 21.45 Gorenjska TV poročila 1649 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič v živo 23.00 Znani, neznani obrazi: Franc Erce 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1649 00.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš TTX? SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 SO-JAM, glasbena oddaja 10.05 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 The city - londonsko središče, angleški dokumentarni film 20.35 Iz produkcije ZLTV-TV studio Signal 21.05 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Danes v vrtcu 19.15 Tonika Ramovš - 5. del nedeljskega klepeta 20.00 Kros - drž. prv. občinskih reprezentanc v Murski Soboti ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket... Napo- Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 ved sporeda... Videostrani jn 950 Mhz UKV ka 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.20 Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program R GORENC IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Aretacija in proces 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 13.25 Druga knjiga o džingli: Movvgli in Balu, ameriški pustolovski film 14.50 Sličica 15.00 Poročila 15.05 Raziskovalec, dokumentarna serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Prostor pod strelnim ognjem, politični magazin 21.05 Željka Ogre-sta z gosti, pogovorna oddaja 22.10 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.15 Znanstveno soočenje 0.20 Indijski Nokturno, francoska drama 2.05 Naša sodnica 2.50 Svet mode, ponovitev 3.15 Na zdravje 3.40 Aretacija in proces, ponovitev 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 10.20 Jack in Jill 11.05 Nikita 11.55 Govorimo o zdravju 12.20 Trenutek spoznanja 12.50 Menda 13.15 TV intervju 14.10 Evropski magazin 14.35 Pol ure kulture 15.15 Otroški program 16.05 Poročila za gluhe 16.10 Nana, danska mladinska nanizanka 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Na zdravje IX 19.30 Svetovni muzeji 19.45 Aretacija in proces, igrana serija 20.05 Naša sodnica, nanizanka 21.00 Polni krog 21.20 Srce hrepeni po lepoti, švedska drama 23.00 Seinfeld 23.25 Samotni strelci, nanizanka 0.10 Na meji verjetnega AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 8.05 Caroline v velemestu, nanizanka 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 Čarovnice 9.30 Bever-ly Hills 90210 10.15 Samo stran, ponovitev avstrijske komedije 11.45 Otroški program 14.55 Mladi Herkules 15.20 Princ z Bel Aira 15.45 Beverly Hills 90210 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, nanizanka 21.10 Alarm za Kobro 11, nanizanka 22.05 Kaisermuhlebn blues 22.55 De Luca 23.25 Umetnine 2.05 Ostani lačen, ameriški film 3.45 Dolgo slovo, ameriška kriminalka 5.35 Mladi Hercules, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Ujetnik dvorca Zenda, ameriški pustolovski film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Gorski zdravnik 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dodrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Cesarjev diamant, dok. film 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Veronikine skušnjave 0.55 Zlata dekleta 1.20 Cesarjev diamant, ponovitev 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin2.35 Milijonsko kolo 3.00 Dežela in ljudje 3.30 Vera 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - v živo Koroški radio 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 Jutranja uganka 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.55 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice - pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: vedeževanje 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Mavrica -oddajao kulturi 11.30Novice 11.40Oglasi 12.00 BVC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: OKS 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi - Makler 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Novice za obrtnike - OOZ Jesenice 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16'.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 18.05 Oglasi 18.10 Včeraj, danes, jutri 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19.00 Črna komika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan 19.30 Zimzeleni četrtek in Drago Ariani 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, AMZS, vreme 7.20 Nočna kronika 7.30 Na današnji dan 7.35Vreme 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 18.00 Jugo-nostalgija 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim- bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet8.15 Jutranja aktualna tema 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 9.30 Okdrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Maestral 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Karavana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 23.30 Nočni glasbeni program KINO Petek, 2. novembra KINO CENTER ameriški akcijski triler OPERACIJA MEČARICA ob 16., 18. in 22. uri; FILMSKO GLEDALIŠČE: ameriški triler AMERIŠKI PSIHO ob 20. uri KINO STORŽIČ ameriška družinska komedija DR. DOUTTLE 2 ob 17. uri; FILMSKO GLEDALIŠČE: ameriški triler AMERIŠKI PSIHO ob 19. uri; ameriška akcijska pustolovska komedija VITEZOVA USODA ob 21. uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški srhljivi triler HANNI-BAL ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA komedija 100 DEKLET ob 18. in 20. uri KINO ŽIRI ameriška romantična drama JESEN V NEW YORKU ob 20. uri Sobota, 3. novembra_ KINO CENTER ameriška družinska komedija DR. DOLITTLE 2 ob 15.30 uri; ameriški akcijski triler OPERACIJA MEČARICA ob 17., 19. in 21. uri KINO STORŽIČ kanadsko- ameriški mladinski film MOJ VRAŽJI PRIJATELJ ob 16. uri; ameriška družinska komedija DR. DOLITTLE 2 ob 18. uri; FILMSKO GLEDALIŠČE: ameriški triler AMERIŠKI PSIHO ob 20. uri; ameriška akcijska pustolovska komedija VITEZOVA USODA ob 22. uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški srhljivi triler HANNIBAL ob 18. uri; akcijski film PETNAJST MI- NUT SLAVE ob 20.15 uri KINO DOVJE romantična komedija DNEVNIK BRIDGET JONES ob 19. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA komedija AMERIŠKA PITA 2 ob 18. in 20. uri KINO ŽIRI ameriški akcijski triler HITRI IN DRZNI ob 20. uri Nedelja. 4. novembra_ KINO CENTER ameriška družinska komedija DR. DOLITTLE 2 ob 15.30 uri; ameriški akcijski triler OPERACIJA MEČARICA ob 17., 19. in 21. uri KINO STORŽIČ kanadsko- ameriški mladinski film MOJ VRAŽJI PRIJATELJ ob 15. uri; ameriška akcijska pustolovska komedija VITEZOVA USODA ob 17. in 21.30 uri; ameriška romantična vojna drama CORELUJEVA MANDOLINA ob 19.30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA akcijski film PETNAJST MINUT SLAVE ob 18. uri; srhljivi triler HANNIBAL ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA komedija 100 DEKLET ob 18. uri; komedija AMERIŠKA PITA 2 ob 20. uri KINO ŽIRI ameriški risani film CESARJEVA NOVA PODOBA ob 10. uri; ameriški akcijski triler HITRI IN DRZNI ob 17. uri; ameriška romantična drama JESEN V NEW YORKU ob 20. uri Ponedeljek, 5. novembra KINO CENTER ameriški akcijski triler OPERACIJA MEČARICA ob 17., 19. in 21. uri KINO STORŽIČ ameriška družinska komedija DR. DOLITTLE 2 ob 17. uri; ameriška akcijska pustolovska komedija VITEZOVA USODA ob 18.30 uri; ameriška romantična vojna drama CORELUJEVA MANDOLINA ob 21. uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA monokomedija Polone Vetrih SHIRLEY VALENTINE ob 21. uri za gledališki abonma Torek. 6. novembra_ KINO CENTER ameriški akcijski triler OPERACIJA MEČARICA ob 17., 19. in 21. uri KINO STORŽIČ ameriška družinska komedija DR. DOUTTLE 2 ob 17. uri; ameriška akcijska pustolovska komedija VITEZOVA USODA ob 18.30 uri in 21. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče: ameriški triler AMERIŠKI PSIHO ob 20. uri Sreda. 7. novembra__. KINO CENTER VASOVANJE S POD-OKNIĆARJEM ob 20. uri KINO STORŽIČ ameriški akcijski triler OPERACIJA MEČARICA ob 16.30 in 21-uri; ameriška akcijska pustolovska komedija VITEZOVA USODA ob 18.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški triler HANNIBAL ob 18. in 20.30 Četrtek. 8. novembra_ LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA filmsko gledališče: francoska romantična drama DEKLE NA MOSTU ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA komedija MUNJE ob 20. uri KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Goveja juha z rezanci, lovska štruca, pire krompir, mešana solata. Nedeljska sladica: zavitek s skuto. Goveja juha z rezanci Za rezance potrebujemo: 25 dag mehke bele moke, 2 jajci, kakšno žlico vode. Moko presejemo na desko, naredimo vdolbinico, vanjo ubijemo jajci. Zmešamo z moko. Če se nam zdi malce presuho, dodajmo žlico ali dve vode. Pognetemo v gladko, precej trdno testo. Gnete-mo tako dolgo, da se testo ne prijemlje več rok, in ko hlebček prerežemo, v notranjosti ne sme biti več luknjic. Testo razdelimo na dva hlebčka (vsako jajce pomeni svoj hlebček), ju znova močno pognetemo, nato pa pustimo na pomokani ploskvi in pokrijemo s skledo, da se ne izsušita. Po pol ure hlebčka z valjarjem tanko raz-valjamo. Najbolj tanko mora biti razvaljano testo za jušne rezance, malo debelejše je lahko za krpice ali za široke rezance. Na prtih razvaljano testo za rezance primerno posušimo. Bodimo pozorni; večkrat poglejmo, kako se suše (navadno smo jih sušili na posteljah v spalnici na spranih rjuhah, kjer je bilo dovolj prostora). Ne smejo biti povsem suhi, kajti sicer se nam bodo drobili. Nato vsako krpo testa prerežemo čez pol, in nato še enkrat čez pol, vse štiri dele tesno zvijemo in režemo z ostrim nožem v rezance. Zakuhamo še sveže in jih kuhamo 8 minut. Če nam rezanci ostanejo (za štiričlansko družino je za en obrok povsem zadosti rezancev iz 1 jajca), jih sušimo naprej in vsake toliko časa zrahljajmo in do konca posušimo. Povsem suhe spravimo v kovinsko škatlo ali v papirnato vrečko, da bodo za drugič. Suhe rezance kuhamo malo dlje. In kako bomo skuhale govejo juho? Naša mama je prisegala na mozgovo kost. Košček govedine je seveda moral biti, pa morda kurji parkeljci in mlinček, če ni bilo kurjih prsih, po košček govejih jetrc in vranice ter velika mozgova kost ali dve manjši. In seveda veliko zelenjave: čebulo je vedno razrezala na štiri koščke in posmodila na štedilniku, da je zadišala, peteršilj je šel v juho cel, s korenino in listi vred, zelene malo manj, po 1 por in paradižnik, najmanj 3 korenčki, malo rumene kolerabice, nekaj cvetov cvetače, zeljni storž, po nekaj zrne kumine in popra, lovorjev list, nekaj strokov česna in sol. Meso je prej oprala in potem ni odlivala prve juhe, čeprav so nastajale pene. Zelenjavo in dišavni- ce ter začimbe je dodala kasneje, ko je juha že lep čas vrela v tistem velikem črnem loncu. Vreti je morala počasi, vse nedeljsko dopoldne. Vreti mora tako počasi, da se dve kuharici kregata, ali juha vre ali ne, je vedno rada dejala. Na koncu jo je precedila, zakuhala čisto juho, zelenjavo pa ponudila ali v juhi ali posebej na krožniku z mesom. Bila je odlična juha brez vsake vegete ali za-činke. Če je bila premastna, je maščobo z žlico pobrala v posebno skodelico in je kakšno žlico uporabila pri praženem krompirju ali pri naslednji zelenjavni juhi. Seveda je goveje juhe moralo še malo ostati, vsaj za dvakrat, čeprav je zadnjo že malo zalila. Pa je po vrhu potresla malo več zelenega peteršilja, dosolila, dodala žlico paradižnikove mezge, popo-prala, morda stisnila še strok česna in podobno, pa je bila okusna kot prva. Lovska štruca Ker je lovska štruca zelo dobra tudi hladna, je primerno, da je pripravimo nekaj več. Potrebujemo: 1 kg zmlete govedine (najbolje bočnika) in 1/2 kg sveže zmlete svinine, 15 dag starega belega kruha ali žemljic, 1 jajce, 5 dag prekajene slanine, 1 večja čebula, zelen peteršilj, pi-ment, ingver, timijan, 3 brinove jagode, muškatov orešček, sol, poper, 5 dag moke. Oboje mleto meso premešamo, dodamo v mleku namočen in pre-tlačen kruh, jajce, na majhne kocke zrezano slanino, ki smo jo pre-pražili skupaj s čebulo na malo olja, sesekljan zelen peteršilj, vse začimbe zdrobljene ali stolčene v možnarju, oz. naribane. Pomoka-mo, solimo in popramo. Vso to maso zdaj dobro premešamo in oblikujemo ne predebelo štruco, jo denemo v pomazan pekač in polijemo z razbeljenim oljem (cca 1 del, lahko pa uporabimo tudi svinjsko mast). Mesno štruco pečemo v pečici in da bo res sočna, jo ves čas peke polivamo s sokom, kije nastal v pekaču. Po potrebi prilijemo v pekač še malo vode ali juhe. Pečemo jo uro do uro in pol pri 180 stopinjah C, nato jo vzamemo iz pejcača. še vročo razrežemo na lepe rezine in vsako na krožniku pokapamo z omako, ki je ostala v pekaču. Lahko pa omako pripravimo še posebej: na žlici masti ali nekaj žlicah olja prepražimo žlico moke, jo zalijemo z malo juhe, naj povre, nato pa prilijemo pol del črnega vina (teran ali črnina), še malo prevremo, nato pa primešamo 1 del kisle smetane. S to polivko bo seveda lovska pečenka še boljša. Zraven ponudimo dober pire krompir in mešano solato, endivijo in rdeč radič. Skutni zavitek Vlečeno testo: Iz 2 del mlačne vode, ščepca soli in 5 žlic olja ter približno 35 dag gladke moke naredimo in dobro ugnetemo vlečeno testo, ki naj počiva vsaj pol ure. (Dlje bo počivalo, lepše se bo vleklo. Nekatere gospodinje ga pustijo počivati celo čez noč, daje naslednji dan testo tanko skoraj kot las, le v pekač spraviti ga je potem bolj težko, ker nadev rad uhaja.) Nato ga razvaljamo, namažemo na tanko z oljem in z rokami razpotegnemo čez vso mizo. Nadev: 75 dag dobre sveže skute, 3 jajca, 1 lonček kisle ali sladke smetane, 10 do 15 dag sladkorja (ali več, če imate raje bolj sladak zavitek), 1 zavitek vanilijeve-ga sladkorja, 2 pesti rozin, namočenih v rumu, čajna skodelica pi§* kotnih ali belih drobtin, olje in maslo. Skuto dobro pretlačimo, dodamo jajca, smetano (če je skuta zelo suha, dodamo lahko še nekaj žlčic mleka, kajti nadev mora bih sočen), sladkor, vse skupaj dobro premešamo. Na olju na hitro prepražimo drobtinice, le toliko, da se olje vpije, nato pa dodamo nekaj kosmičev masla in pustimo, da se raztopi in tudi ta vpije v drobtinice. Tako pripravljene drobtine posujemo in razmažemo po dolžini na tretjini testa, po njih enakomerno porazdelimo nadev, ga potresemo z rozinami in p0' kapljmo z malo ruma, v katerem so bile namočene, po želji še malo posujemo s sladkorjem. testa obložimo s kosmiči masla (za ves zavitek, za drobtine in za robove, ga porabimo pol štručke, to je dobrih 10 dag) in zvijemo. Zavitek položimo v namaščen pekač, ga po vrhu še malo Poka.Pj ljamo z oljem, in pečemo v peci 50 minut pri 180 stopinjah C$ vročega zelo na tanko potreseni s sladkorno moko, lahko jo P mirno opustimo. Maja in Vesna čakata na pripomočka Za Majin računalnik je 24 darovalcev doslej zbralo 540 tisočakov, za Vesnino povečevalo pa 19 darovalcev 754 tisočakov. Barka odprla vrata obiskovalcem Akciji zbiranja sredstev za nakup pripomočkov za Vesno in Majo se je Prijazno pridružila tudi radovljiška menjalnica Kovač. V svoje prostore so namreč postavili skrinjico, v katero se nabirajo prispevki njihovih strank - za naši dekleti so doslej zbrali nekaj manj kot devet tisočakov. Kranj, 2. novembra - Jeseni srno skupaj s Humanitarnim zavodom Vid in Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Kranj začeli dobrodelno akcijo za po-nioč dvema deklicama. Vesna Sušteršič s Podreče, učenka 2. razreda podružnične šole v Mavčičah, jc močno slabovidna in pri šolskem delu potrebuje poseben Povečevalnik. Maja Jakovljevič iz Tržiča, sedmošolka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, pa ima le majhen odstotek vida. Če bo hotela nadaljevati šolanje na gimnaziji in se enakovredno kosati z videčimi vrstniki, bo potrebovala računalnik z Braillovo vrstico, ki slepim omogoča branje z računalnika v njihovi pisavi. Država slepim in slabovidnim omenjenih pripomočkov ne priznava kot nujno potrebnih, deklicama bi jih morali kupiti starši sami, vendar so tako dragi, da to ni mogdče. Zato smo jeseni začeli s humanitarno akcijo, ki že daje rezultate. Za Vesno je zbranega 754.391 tolarjev, prispevalo pa je 19 darovalcev. To so: dr. Edo Pirkmajer, Ljubljana (30.000), Mestna občina Kranj (20.000), Gasilsko društvo Mavčiče (12.000), Območni odbor SVIZ Kranj (30.000), Sava Tires d.o.o. Kranj (208.000), družina Šušteršič (5000), Marja Kr-melj, Medvode (5.500), neznani Razstava slik za Majo in Vesno V prostorih kranjske Save bo predvidoma še do sredine decembra na ogled prodajna razstava slik, katere izkupiček bo namenjen za nakup pripomočkov za Majo in Vesno. Na ogled je tako štirinajst platen, ki so nastala konec junija, ko so člani likovne skupine Sava skupaj ustvarjali na terenu. V skupini, ki deluje že več kot dvajset let, ta čas delujejo Branko Škofic, Zdravko Purgar, Ronka Kozjek, Stane Kristan, Joža Valenčič, Mirjam Pavlic, Izidor Vrhovnik in Srbo Andrejčič, vsi tudi avtorji razstavljenih del. darovalec (2000), še en neznani darovalec (10.000), Decom, Dež-man &Company d.n.o. Podnart (4391) in Jože Jenkole, Mavčiče (30.000). Za Majin računalnik pa je doslej prispevalo 24 darovalcev, zbranega denarja pa je 540.891 tolarejev. Darovali pa so: Kip Trade, d.o.o., Škofja Loka (45.000), Trgovina Grašca, Milka Švegelj, Križe (10.000), Jože Švegelj, Ključavničarstvo Križe (10.000), Marija Planine, Tržič (5000), Greta Mlinar, Tržič (1500), Varpos, d.o.o., Ljubljana (100.000), Decom -Dežman & Compane Podnart (4391), dr. Edo Pirkmajer, Ljubljana (30.000), Jožica Mušič, Kranj (10.000), Egon Kepic, Jesenice (3000), Jelka Koder, Tržič (5000), delavci Urada uniformirane policije Kranj (70.000), družina Primožič, Tržič (6000), Phar-magan, d.o.o., Kranj (30.000), Franc Gradišar, Duplje (30.000), Elza in Riko Primožič, Tržič (5000). Dr. Edo Pirkmajer je nakazal 60 tisočakov za Vesno in Majo, znesek pa so razdelili na dva enaka dela. V dopisu je sporočil, da je donacija v imenu družin Pirkmajer in Ilmer v spomin na pokojnega mag. Dušana Valenčiča. In znova številka računa, kamor darovalci lahko nakazujejo prispevke za Vesno in Majo: A-ban-ka, d.d., Ljubljana, PE Kranj, 05100-8010018831 s pripisoma "povečevalo za Vesno" ali "računalnik za Majo". Vsem že vnaprej lepa hvala! • D. Z. Žlebi i Zbilje, 2. novembra - Pred kratkim so se v Sloveniji na nekajdnevnem delovnem srečanju mudili predstavniki mednarodnega sveta skupnosti Barka. Jean Vani-er, ustanovitelj te skupnosti, Chri-stine McGrieway. mednarodna koordinatorka skupnosti in Maria Harčarohkova, voditeljica Barke v Sloveniji, so javnosti predstavili delo, poslanstvo in vizijo skupnosti Barka. Prvo skupnost je Jean Vanier ustanovil leta 1964 v Franciji. Hišo So poimenovali L' Arche (barka) po Noetovi barki. Danes jih je po vsem svetu že okoli 120. V njih ljudem s prizadetostjo nudijo polno in smiselno vsakdanje življenje in jim zagotavljajo dostojanstvo in temeljne človekove pravice. pripravili v treh točkah: sprejem gostov z ogledom razstavljenih izdelkov, prikaz lesne in okupacijske delavnice ter ogled diapozitivov, s predstavitvijo skupnosti. Na "vrata", kakor je dan poimenovala Maja, ki se v "službo" dnevno vozi iz Ljubljane, so prišli varovanci več varstveno delovnih centrov, med njimi gostje iz doma Matevža Langusa iz Radovljice, iz VDV Novo mesto, Centra Dolf-ke Boštjančič /. Iga in Škofljice, iz Zavoda Zarja. Bernarda in Milan sta jim prikazala izdelavo kuvert iz starega časopisnega papirja (prava reciklaža!), Slavko in Irena pa izdelovo novoletno-božičnih voščilnic. V lesni delavnici so si gostje lahko ogledali brušenje in pripravo svečnikov iz. vinske trte Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Tudi na Gorenjskem imamo eno teh skupnosti. Pred leti so ji ponudili gostoljubje v Zbiljah. Sredi oktobra je skupnost v okviru tedna vseživljenjskega učenja pripravila dan odprtih vrat. Kot sporoča Mateja Tomšič, so bili prvič previdni in so dan skrajšali v dopoldan. Poklicalo je veliko ljudi, ki so si želeli ogledali "delavnice", kakor imenujejo svoj varstveno delovni center v Zbiljah. Obisk so ter klesanje medveda. Kljub kar dobri reklami so prebivalci Barke pogrešali domačine iz. Zbilj in okoliških vasi. Verjetno zanje njihov urnik ni bil najbolj primeren, zalo že razmišljajo o "popoldnevu odprtih vrat" ob prihodnjem tednu vseživljenjskega učenja. Njihova vrata pa so odprta tudi sicer, le morebitni obiskovalci naj prej pokličejo, da ne bodo varovanci med obiskom kje na potepu. .j;iih'f rM' Manj razjed, pogostejša pekoča zgaga Slovenski gastroenterologi opažajo, da se zadnja leta zdravstvene težave iz želodca selijo v požiralnik. Manj je namreč novih primerov ulkusov oziroma želodčnih razjed, pogostejša pa je refluksna bolezen, med ljudmi bolj znana kot pekoča zgaga. Kranj, 2. novembra - Resne težave zgornjih prebavil ima okoli de-Se* odstotkov Slovencev, kar pri šestdesetih odstotkih ljudi pa zdravniki kljub opisanim težavam bolezenskih sprememb ne odbijejo. Želodčne težave so pogostejše spomladi in jeseni, zato jim Pfavimo tudi "sezonske bolezni", vendar pravega vzroka za to še n'so odkrili. Lahko so zelo neprijetne, saj jih spremljajo bolečine, s\abost in včasih tudi nočna prebujanja. Doktor Stanislav Benetk, specialist internist gastroenterolog, ima z zdravljenjem bolez-ni zgornjih prebavil dolgoletne izkušnje. Želodčna razjeda je ena od na-Pogostejših težav zgornjih prebavi. Kako jo prepoznamo in zakaj v* Pojavi? Težave, ki jih povzroča ulkusna b°lezen so zelo različne, glavni '-riak pa je bolečina v zgornjem jklu trebuha, najpogosteje v žlič-?! ali nekoliko nižje ob popku. Najpogosteje se pojavlja na tešče al1 nekaj ur po zaužiti hrani, pogosto tudi ponoči. Jutranje slabost1 niso specifične za ulkusno bo-ezen, so pa lahko zelo splošen 'nak, ki je lahko posledica ulkus-e bolezni ali motenj v delovanju j'° čnika. Nastanek želodčne raz-1, P°vzroča več dejavnikov, .den glavnih je okužba z bakteri-d k' priza(^ene skoraj polovico P/ebivalstva, vendar bolezen povzroči ' D na povzroči tedaj, ko že imamo želodčno razjedo." Pomembno vlogo ima želodčna kislina. Kaj povzroča njeno prekomerno ali premajhno izločanje? "Na njeno izločanje vplivata hrana in zapleten hormonski sistem, ki pospešuje izločanje. le pri 20 odstotkih ljudi. rugi dejavnik, ki zelo vpliva razvoj bolezni pa je psihični. Dr. Stanislav Benedik Stresno življenje namreč zelo vpliva na razvoj te bolezni. Hrana je za nastanek ulkusne bolezni manj pomembna, težave pa hormonsko zdravljenje raka prostate Kr • ~ ; " Scv. anJ' 2. novembra - Bolnikom z. rakom na prostati lahko poleg ob ^zitik U poma§aJ° tucu s hormonskim zdravljenjem. To je potrdila rnajh . a' V kateri )e s°delovalo 970 moških z rakom na prostati z rako n'm' srednJirn m velikim tveganjem. Pri bolnikih z napredujočim Povev< |SC ^C s hormonsko terapijo preživetje z dobrih 50 odstotkov ri.stiiih nU ^ °dstotkov. Strokovnjaki so ugotovili, da so hormoni ko- tvegj. . n'k°m s srednjim in velikim tveganjem, pri raku z. majhnim P°jas -em Pa ne- Dr Patric KuPe,ian s Cleveland Clinic Foundation je P°več- ^a.Pr' D0ln»kih 1 majhnim tveganjem dodatek hormonov učjn^11 to^si^nost zdravljenja. Opozoril je tudi na možne stranske Pred . ~ npr' "bčasno povišanje temperature in odsvetoval rutinsko P'sovanje hormonske terapije. • R. Š. Kadar smo v stresu, žalostni, veseli ali zaskrbljeni, se preko nev-rovegetativnega sistema izloča v želodec več kisline. In če je želodec prazen, dela kislina v prazno oziroma deluje na sluznico in lahko pride do njene okvare. Prva stopnja je vnetje, sledi pa lahko tudi razjeda." Zdravniki zadnja leta ugotavljate, da je manj novih primerov želodčnih razjed, pogostejša pa je menda refluksna bolezen oziroma pekoča zgaga? "Zadnja leta je res manj ulkusne bolezni, kot jo je bilo pred desetimi, dvajsetimi leti, kar je posledica boljših zdravil, boljšega poznavanja bolezni, še zlasti po odkritju bakterije, in s tem povezanega učinkovitejšega zdravljenja. Čedalje več pa je refluksne bolezni, pri kateri kislina iz želodca zateka v požiralnik. Običajno je med požiralnikom in želodcem zapora, pri določenih stanjih pa mišica, ki zapira ta prehod popusti. Povzroča vnetje sluznice, kajti sluznica požiralnika je manj odporna na kislino kot želodčna sluznica. " Kako zdravite pekočo zgago? "Prvi korak je nevtralizacija kisline npr. spijemo kozarec vode, mleka ali zaužijemo rupurut, vendar to le ublaži trenutne težave, vzročno zdravljenje pa mora zmanjšati izločanja kisline v želodcu. Za to imamo učinovita zdravila - ranital, ultop in ortanol, ki zmanjšujejo izločanje kisline." Zaskrbljujoč je podatek, da se niža starostna meja, saj imajo želodčne težave tudi otroci. Je kriva preobremenjenost? "Stres je za razvoj te bolezni pomemben dejavnik, ni pa edini. Otroci so danes res preobremenjeni, poleg tega je tudi način prehranjevanja pogosto neustrezen. Starši ne smejo pozabiti na zajtrk, vsaj tri tople obroke, čim manj pa naj bo hitro pripravljene hrane; pic, hamburgerjev, coca-cole. Šolska mladina danes tudi kadi, pije kavo in alkohol, kar še dodatno pospešuje bolezen. Kajenje namreč zelo pospešuje razvoj želodčne bolezni. Odsvetujem tudi zelo mastno hrano in hrano pripravljeno na prežgani masti." Preiskava za odkrivanje želodčnih težav je ljudem zelo neprijetna in zato številni odlašajo s pregledom. Je boleča? "Gastroskopija ni tako huda, kot ljudje govorijo. Večina ljudi po odhodu iz ambulante pravi, da ni tako hudo, kot so se bali. Traja od pet do največ deset minut, z njo pa ugotovimo težavo in se lahko odločimo za učinkovito zdravljenje. Enako velja za otroke, tudi pri njih ni nič bolj naporna." Ali sta želodčna razjeda in pekoča zgaga ozdravljivi in kakšno je zdravljenje? "Zelo pomembni so zdrava hrana, ustrezna zdravila, s katerimi odpravimo bakterijo in zmanjšujemo izločanja kisline ter zdravila za blaženje težav. Ustrezen mora biti tudi način hranjenja in obva- ruj mo se stresa, čeprav je danes to pogosto zelo težko. Večina razjed je ozdravljiva in tudi pekočo zgago se da odpraviti. Pri zgagi je pomembno, da jemo majhne obroke, po obroku ne smemo leči, ampak sedeti, da kislina oziroma hrana ne zatekata v požiralnik, med spanjem pa si pomagajmo z. dvignjenim vzglavnikom." • Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Prvi nevroendoskop za male bolnike Ljubljana, 2. novembra - Minuli petek so na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo ljubljanskega Kliničnega centra dobili nevroendoskop, s katerim bodo lahko bolje pomagali malim bolnikom, pri katerih je potrebna operacija na možganih. Nevroendoskop je stal sedem milijonov tolarjev, ki jih je zbral Rotarv club Ljubljana-Emona in je prva tovrstna naprava v Sloveniji. Z njo bodo nevrokirurški posegi učinkovitejši in varnejši, otrok bo po posegu imel manj kožnih šivov in bo bolnišnico lahko zapustil že dan po operaciji. Mag. Marjan Koršič, vodja oddelka za otroško nevrokirurgijo, je dejal, daje novi nevroendoskop začetek uvajanja neinvazivnih kirurških posegov na možganih. 'Prednost kirurškega zdravljenja obolelih možganov s to napravo je v tem. da ni treba delati velikih pristopov skozi kožo na glavi, skozi lobanjo in možganske dvojnice, ampak je dostop do mesta, kjer je potreben nevrokirurški poseg, preprost in kratek." • R. S., foto: A. Korenean Po startu v Soeldnu se bo sezona svetovnega smučarskega pokala nadaljevala v Ameriki Smučarji se poti "prek luže" ne bojijo "V zadnjih letih sem imela že toliko težav s poškodbami in zdravjem, da o morebitnih nevšečnostih v Ameriki sploh ne premišljujem. Skušala bom čim bolje opraviti zadnje treninge in po najboljših močeh nastopiti na uvodnih tekmah," je pred odhodom v Ameriko dejala najizkušenejša tekmovalka v naši reprezentanci Škofjeločanka Nataša Bokal. Kranj, 2. novembra - Sicer pa sta bila sobotni uvodni velesla-lomski nastop deklet in nedeljski nastop fantov na avstrijskem ledeniku zgolj formalni uvod v novo smučarsko sezono, ki po mnenju vodstva naše reprezentance in nastopajočih še zdaleč ni pokazatelj tistega, kar naj bi re-prezentantje lahko dosegli v nadaljevanju, ki bo sledilo od 22. do 26. tega meseca v Aspnu v Ameriki. Tako dekleta kot fante tam čakata uvodni slalomski preizkušnji in nova tekma v veleslalomu. Dekleta se bodo nato pomerila v obeh hitrih disciplinah v kanadskem Lake Louisu, fantje pa v ameriškem Vailu oziroma Beaver Creeku. Kljub temu da se v naši moški reprezentanci na veleslalomski tekmi v Avstriji nikomur ni uspelo uvrstiti v finalno vožnjo, pa jih ta spodrsljaj ni spravil v slabo voljo. Veliko bolj jih je prizadelo spoznanje, da eden naših velikih upov v veleslalomu in superve-leslalomu, še ne 24-letni Radov-ljičan Jernej Reberšak, v tej zimi ne bo več tekmoval. "Načrtovali smo, da naj bi Jernej dosegal dobre rezultate tako v veleslalomu kot superveleslalomu, kjer je bil celo kandidat za prvo skupino. Žal so po zlomu noge šli naši in njegovi načrti po zlu. Upamo le, da bo Jernej še to zimo spet stal na smučeh, čeprav je sezona Tudi letos bo na ljubljanskem gospodarskem razstavišču potekal tradicionalni sejem "Šport in rekreacija". Začel se bo 26. novembra in končal 2. decembra, na njem pa bo moč videti in kupiti novo in rabljeno športno opremo in športno konfekcijo ter se pozanimati o turistični ponudbi doma in v tujini. Na ljubljanskem gospodarskem razstavišču letos pričakujejo okoli 140 domačih in tujih razstavljavcev. zanj slej ko prej končana. Kljub temu bomo skušali motivirati preostali del ekipe, da nadomesti njegovo odsotnost," je poudaril Umrla Regine Cavagnoud Kranj, 2. novembra - Potem ko se je pri trku v nemškega smučarskega trenerja Markusa Awanderja na treningu v Pitztalu hudo ponesrečila francoska smučarska Regine Cavagnoud, je v sredo v bolnišnici podlegla poškodbi. 31-letna svetovna prvakinja v superveleslalomu je namreč utrpela tako hude poškodbe glave, da rešitve zanjo ni bilo več. Trener Avvander je še vedno v smrtni nevarnosti. • V.S. glavni trener moške ekipe za hitre discipline Jože Gazvoda. Naš najboljši med hitrimi Jeseničan Jernej Koblar pa je dodal: "Dobro sem pripravljen, in če bo le sreča, lahko optimistično pričakujem tako tekme v veleslalomu kot superveleslalomu." Seveda še več upov kot v hitre discipline stavi naša moška ekipa v še vedno paradni slalom. Kljub nekaterim poškodbam v ekipi (Vrhovnik, Kune...), vsi upajo na popolno zasedbo že v Ameriki, tako da bo ogorčen boj za štiri prosta mesta za nastop na olimpijskih igrah. "Počutim se tako dobro, kot že dolgo ne in pričakujem odlično sezono," je pred odhodom nasmejan pripovedoval Mojstrančan Jure Košir. Tudi "sosed" z Dovjega Uroš Pavlov-čič si želi tretjo sezono z našo reprezentanco začeti in končati kar se da uspešno, prav tako pa bo nova sezona "prelomna" za Alpe-tourovca Andreja Miklavca, ki ima z dobrimi rezultati prav tako priložnost kandidirati za nastop na olimpijskih igrah. Prav olimpijske igre v Salt Lake Cityu od 8. do 24. februarja drugo leto, pa so spodbuda tudi našim smučarkam, ki se prek luže v Ameriko odpravljajo ta torek, 6. novembra. Na priložnostni tiskovni konferenci pred odhodom sicer ni bilo Špele Pretnar, Alenke Dovžan in Tine Maze, ki so po tekmi v Soeldnu tam ostale Naši najboljši smučarji bodo november večinoma preživeli na treningih in tekmah v Ameriki. Na sliki: Mojca Suhadolc, Špela Bračun, Nataša Bokal, Peter Pen, Jure Košir, Uroš Pavlovčič, Matjaž Vrhovnik, Andrej Mi-klavc, Jernej Koblar in Rene Mlekuž. na treningu, vseeno pa je vodja ženskih reprezentanc Dušan Bla-žič povedal, da je ekipa dobro trenirala in da - kljub nekaterim poškodbam - optimistično pričakujejo nove tekme. Seveda jih prej čaka še nekaj dni trdega treninga v Ameriki. "Nekaj težav imam še, saj posamezne vožnje dobro uspejo, druge pa spet ne. Vendar pa si letos želim, da bi konec zime pričakala bolj zadovoljna kot lani," je povedala Škofjeločanka Spela Bračun, ki seveda največ upov stavi v svojo paradno disciplino, superveleslalom. Tudi Nataša Bokal pričakuje, da bo v tej zimi imela več sreče kot lani, ko je že na začetku sezone hudo zbolela. Seveda največ stavi na slalom. "Bojim se, da mi na prvih tekmah ne bo šlo najbolje, čeprav na treningih že dosegam dobre rezultate. Vendar v decembru in januarju naj bi že šlo po načrtih," je optimistična 34-letna Škofjeločanka, najizkušenejša v naši ekipi. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič Olimpijski festival spodbuda mladim Evropski olimpijski dnevi mladih bodo na Bledu in v okolici med 25. in 31. januarjem leta 2003, priprave na ta zahtevni organizacijski zalogaj pa so se že začele Bled, 2. novembra - "Olimpijski dnevi mladih so zagotovo največja olimpijska prireditev, ki smo jo kdaj imeli pri nas in ki smo jo ocenili kot primeren organizacijski "zalogaj" za našo državo. Festival mladih športnikov do sedemnajst let pa bo treba izkoristiti tudi kot priložnost mladih generacij," je na 1. seji organizacijskega odbora EYOF (evropski olimpijski dnevi mladih) poudaril predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. Kljub temu da je bila ponedeljkova seja, ki sojo pripravili v središču dogajanja olimpijskih dne-vov mladih, na Bledu, prva, pa so nekateri člani organizacijskega odbora že do sedaj opravili veliko dela. Kot je poudaril generalni sekretar Borut Farčnik zaenkrat pri pripravah ni večjih težav, še največ jih pričakujejo pri pripravi treh pomembnih objektov: skakalnic v Planici, hokejske dvorane na Bledu in smučišča na Kobli. Nekaj nedorečenosti je še z orga- HOKEJ nizacijo prehrane na drsališču na Jesenicah, vendar pa bodo tudi vse to skušali rešiti že v kratkem. Sicer pa bodo poleg Bleda, ki je pod okriljem OKS in pomoči Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, glavni nosilec prireditve, tekmovanja potekala še na Pokljuki (tek na smučeh), na Jesenicah (umetnostno drsanje), Kobli (alpsko smučanje) in Planici (smučarski skoki in nordijska kombinacija). V blejski ledeni dvorani bo turnir v hokeju na ledu. Kot je ob Prva preizkušnja dela organizacijskega odbora na čelu z Lokalno turistično organizacijo bo že ob bližnjem finalu juniorskega pokala v umetnostnem drsanju, ki bo na Bledu od 12. do 16. decembra, poleg tega pa bodo v letu 2002 na Bledu še svetovne vojaške zimske igre, svetovno prvenstvo v kastingu, svetovno barmansko prvenstvo in šahovska olimpiada. tem povedal blejski župan Boris Malej, bo tekmovanje velika promocija Bleda in tudi ostalih občin, kjer bo potekalo, zato bo v naslednjih mesecih potrebno še več sodelovanja. Skupni stroški tekmovanja naj bi bili nekaj več Triglavani prvič domačini Jesenice, Bled, Kranj, 2. novembra - Hokejisti v mednarodni ligi so v torek odigrali redni krog. Ekipa Acroni Jesenic je v domači dvorani gostila Vojvodino in zmagala s 4:2 (1:2, 2:0, 1:0. Gole za Jeseničane so dosegli Marcel Rodman, Aleš Sodja, Aleš Kranjc in Jure Vnuk. Doma v Zalogu je tokrat prvič igrala tudi Slavija M Optima, ki je s 6:2 (1:0, 5:0, 0:2) premagala moštvo Medveščaka. Ekipa Olimpije je gostoval pri Albi Volan in izgubila s 4:3 (2:1, 1:0, 1:2). Tekma med Albo Volanom in Spar-takom Dubnica se je končala z rezultatom 7:3. Na lestvici mednarodne hokejske lige vodi Alba Volan s 15 točkami, Acroni Jesenice pa so z 12 točkami na drugem mestu. Tekmovanje se bo nadaljevalo 18. novembra, ko bo ekipa Acroni Jesenic doma gostila Spartak. Danes pa se bo nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo. Svojim navijačem se bodo prvič predstavili hokejisti Triglava, ki bodo v ledeni dvorani na sejmišču gostili ekipo Olimpije. Tekma se bo začela ob 18. uri. Na Jesenicah bo ob 19. uri mestni derbi med ekipama Hit Casinoja Kranjska Gora in Acroni Jesenic, Bled pa bo gostil ekipo Mare Interieri. V Zalogu se bosta pomerila Slavija M Optima in Maribor. Prav tako se bo ta konec tedna nadaljevalo državno prvenstvo za ženske. Že danes ob 16. uri bo v Podmežakli gorenjski derbi med ekipama Je- Na kranjski ledeni ploskvi je zadnja dva tedna ves čas živahno, danes pa bo premiera predstava članske ekipe Triglava, ki se bo pomerila z moštvom državnih prvakov, Olimpijo. senic in Blejskimi levinjami. Na domačem ledu v Kranju pa se bodo prvič predstavile tudi hokejistke Triglava, ki bodo gostile ekipo Celja. Zanimiv nedeljski ženski obračun se bo začel ob 12.30 uri. Na tekmo so vabljeni tako navijači kot tudi dekleta iz Kranja in okolice, ki jih ta šport veseli in bi se rade pridružile ekipi (informacije po telefonu 041 343 050 - Cveto Hafner). Tretja ženska tekma četrtega kroga bo v Mariboru med Mariborčankami in ekipo Olimpije. • V. Stanovnik kot 144 milijonov tolarjev, zagotovili pa naj bi ga občina Bled, OKS, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Fundacija za šport ter sponzorji in donatorji. Kot je zagotovil predsednik organizacijskega odbora in SZS Stane Va-lant so se pri načrtovanju prireditve obnašali zelo racionalno, čeprav bodo skušali športnikom in njihovim spremljevalcem ponuditi kar najboljše pogoje za tekmovanja in bivanje. S svojo udeležbo na prvi seji in članstvom v organizacijskem odboru je olimpijske dneve mladih na Bledu podprla tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok, prve seje pa se je udeležil tudi dr. Jaka Bendarik, novi državni sekretar za šport. • V. Stanovnik KARATE_ Odlični mladinci Kranj, 2. novembra - V Grosupljem je bila v nedeljo, 28. oktobra, odigrana 2. pokalna tekma Slovenije v karateju za mladince. Kranjske mladinke in mladinci so na tej tekmi uspešno nastopili, saj so osvojili kar osem medalj. Omembe vreden je rezultat Bojane Dujovič, ki je prvič nastopile v borbah in osvojila 3. mesto. Že uveljavljeni tekmovalec Matej Bajželj pa je dobesedno pomedel z vsemi tekmovalci in osvojil zlato medaljo. REZULTATI: Kate, ml. mladinci: Luka Kern (KK Kranj) - 2. mesto; mladinke: Bojana Dujovič (KK Kranj) 2. mesto, Sabina Jurič (KK Kranj) 3. mesto; ekipno ml. mladinci: KK Shotokan Kranj - 2. mesto; ekipno ml. mladinci: KK Kranj - 1. mesto Borbe, mladinke + 55 kg: Bojana Dujovič (KK Kranj) - 3. mesto; ml. mladinci - 63 kg: Erik Dragan: (KK Kranj) - 3. mesto; mladinci + 75 kg; Matej Bajželj (KK Kranj) - 1. mesto. • J. M. Vabila, prireditve Medobčinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu v Radovljici - Športna zveza Radovljica je razpisala medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki je organizirano za ekipe športnih društev, šol in tovarn na območju občin Bleda, Bohinja in Radovljice. Tekmovanje je predvideno v drugi polovici novembra, poimenske prijave članov ekipe z naslovom stalnega bivališča pa je treba do 9. novembra poslati na Športno zvezo Radovljica Gorenjska cesta 26. Študentska malonogometna liga - V telovadnici OŠ Franceta Prešerna bo to nedeljo, 4. novembra, prvi od sedmih turnirjev študentske malonogometne lige. V 4. skupini bodo nastopali klubi iz Tržiča, Jesenic, Bleda, Škofje Loke, Medvod, Domžal in Kranja. Odbojkarski spored - V 1. DOL jutri, v soboto, oba gorenjska prvoligaša igrata doma. Ekipa Merkur LIP Bleda bo v dvorani Srednje gostinske in ekonomske šole v Radovljici ob 19.30 uri gostila ekip0 Granita, ekipa Calcit Kamnika pa se bo ob 18. uri v Športni dvorani v Kamniku pomerila z moštvom Pomurja. Medtem ko odbojkarji Astec Triglava v 2.DOL gostujejo v Hočah, odbojkarji Termo Lubnika doma, v OŠ Škotja Loka - mesto, ob 19.30 uri gostijo ŠDP Črnuče. V ženski konkurenci v 2.DOL igrajo Blejke v OS Bled ob 17. uri proti ekipi Mladi Jesnice, ekipa 3S Kamnik pa proti ŽOK Ptuj ob 20. uri. \ 3.DOL igrajo doma: Calcit Kamnik - Iskra Mehanizmi Kropa (stari ZD Kamnik ob 15. uri), ter Partizan Škotja Loka proti Bohinju (0$ Škofja Loka - mesto ob 17. uri). Nogometni spored - V nogometni ligi Si.mobil bo ekipa Triglava Živil v nedeljo na domačem igrišču v Kranju gostila ekipo Maribora Pivovarne Laško. Tekma se bo začela ob 14. uri. Ekipa Domžal bo gostovala pri Primorju. V 3. SNL - center bo danes ob 19. uri ekip3 Šenčurja Protect gostila Rudar Trbovlje. V Kamniku bo jutri ob 13.30 uri tekma med Kamnikom in Slaščičarno Šmon Bled, istočasno pa bo Britof gostil vodilni GPG Grosuplje. V 7. krogu v slovenski mladinski in kadetski ligi ekipi Triglava 2000 jutri igrata doma. Kadeti se bodo t ekipo Bilje - Primorje pomerili ob 12. uri, mladinci pa ob 14. uri. Juh1' z začetkom tekem ob 14. uri, bo na sporedu tudi zadnji jesenski krog v L članski gorenjski nogometni ligi. Pari: Železniki - Kranjska Gora. Velesovo - Lesce, Sava - Visoko, Alpina - Naklo in Ločan - Polet. Rokometni spored - V 1. V 5. krogu državne rokometne lige za, moške bo ekipa Terma v dvorani na Podnu jutri, v soboto, ob 20. un gostila Celje Pivovarno Laško. V 1. ligi za ženske bo Sava Kranj g°s' tovala pri Olimpiji, ekipa Jelovice pa bo v nedeljo ob 18. uri v dvorani Poden gostila Burjo Škofije. Košarkarski spored - V 3. krogu Hypo lige bo ekipa Triglava jutn-v soboto, z začetkom ob 20.15 uri, v dvorani na Planini gostila Savinj' ske hopse. Domžalski Helios se bo ob 19.30 uri pomeril z ekipo Rog1 Zreče, ekipa Loka kave pa bo gostovala pri Kopru. VJ.B SKL b° ekipa Radovljice jutri ob 17.30 uri v dvorani Srednje gostinske šole Radovljici gostila Union Olimpijo mladi. V l.SKL za članice se bo ekipa Kobram Jesenice v 4. krogu pomerila z ekipo ŽKD Maribora-Jutrišnja tekma v telovadnici OS Prežihov Voranc na Jesenicah se h začela ob 19. uri. Ekipa Odeje bo jutri gostovala pri Lek Jezici. • v9' KEGLJANJE _ __- Kr. Gora melje nasprotnike Kranj, 2. novembra - Z odlično igro celotne ekipe, ki je prinesel vi sok ekipni rezultat, je Kranjska Gora zabeležila še eno zmago gorenjski kegljaški ligi. Rezultati: KRANJSKA GORA : ŽELEZMJj KI III 8 : 0 5311 : 4773, ADERGAS : HIDRO II 5 : 3 5250 : 5155, » : JESENICE III 6 : 2 4928 : 4612. Pari 5. kroga: jutri, v soboto, 3. n° vembra, na Jesenicah ob 10. uri JESENICE III : ADERGAS, nedeljo, 4. novembra v Tržiču ob 9. uri SHP LJUBELJ II : KRAP^ SKA GORA, v nedeljo, 4. novembra, v Škofji Loki ob 9. u ŽELEZNIKI II : POLET II. • J.P. Množični pretepi v kranjskih lokalih Konec prejšnjega tedna so se tepli v lokalih D klub, John Doe in Lunca. Kranj, 2. novembra - Kranjski policisti so torej obravnavali kar tri skupinske pretepe, med katerimi je tekla tudi kri. V noči z nede-jie na ponedeljek so se zravsali vročekrvni gostje v lokalu D klub. Posredovale so štiri policijske patrulje, vendar so se pretepači razkropili že pred njihovim prihodom. . Kljub temu so policisti ugotovili ■mena približno dvajsetih prete-PaČev, ki so začeli v lokalu, nato Pa se preselili na parkirni prostor Pred njim. Povod za pretep za zdaj ostaja neznan, stepli pa sta se sku-Pmi mladeničev iz. Škofje Loke in £ Zlatega polja v Kranju. Uporabili naj bi tudi nož, palico in steklenice. Dva pretepena sta dobila nekaj podpludb, odrgnin in vrez-n"i, vendar sta zdravniško pomoč odklonila. Policisti še zbirajo obvestila. Dan prej, v soboto okrog treh ^JUtraj, pa so se tepli v lokalu •phn Doe oziroma pred njim. '"di tedaj so ses vročekrvneži razbežali že pred prihodom policijskih patrulj. Ostal je le 19-letni Ž. P, ki so ga zaradi dveh večjih ran na glavi ter sledov udarcev in brc po hrbtu reševalci odpeljali na urgenco v klinični center. Kot je policistom sam povedal, naj bi se v lokalu spri s petimi ali šestimi neznanci, ki naj bi ga nato za točilnim pultom napadli s pepelniki in steklenicami. Ko se ni mogel več ubraniti, je stekel ven, vendar naj bi ga neznanci na parkirišču dohiteli, podrli na tla in brcali. Tedaj naj bi Z. P. priskočili na pomoč prijatelji in vnel se je množični pretep, v katerem je sodelovalo kakšnih NESREČE Podest se je vdrl Cerklje - 45-letni Č. A. iz okolice Cerkclj je v ponedeljek popoldne delal okrog hiše. Približno °b pol šestih je gorsko kolo nesel Po lesenih stopnicah v prvo nadstropje stare hiše, ki jo imajo za skladišče. Na vrhu stopnic se je Pod njegovo težo vdrl lesen po-dest. C. A. je skupaj s kolesom Padel štiri metre globoko na kamnita tla in obležal. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. Pločevina zadela delavca Jesenice - 46-letni R. B. je v n°Či izmeni s torka na sredo delal v Acronijevem obratu predelave debele pločevine. Me delom sc je ena od pločevin v stroju zataknila ln se zaradi pritiska naslednje j^očno izbočila. R. B. je stroj izmučil in z leseno palico poskušal sP'""stiti napeto pločevino. Ob ^Prostitvi ga je rob zadel v desni el glave ter ga huje ranil. Rešetci so ga najprej odpeljali v je-Seniški zdravstveni dom, od tam pa v Klinični center. Iftil v štiri Radovljica - 36-lctni Jeseničan . S- je v sredo popoldne z oseb-plrn avtom vozil po hsitri cesti od Kadovljicc proti Kranju. Pri Ljubnem je i/, neznanega vzroka zape-Jal levo prek prekinjene sredinske M črte in trčil v osebni avto, ki gaje nasproti pravilno pripeljal 66-let-ni D. Š. iz Pirana. Po trčenju je M. S. zadel še v avto 62-letnega S. K. iz Kranja ter v avto 51-letnega M. B. iz Kranja, nato pa še v avto 39-letnega B. J. iz Radovljice. V nesreči sta se huje ranila voznik B. J. in njegova sopotnica S. J., reševalci soju odpeljali v jeseniško bolnišnico. Štirje drugi udeleženci so bili lažje ranjeni. Policisti so za povzročitelja nesreče M. S. odredili odvzem telesnih tekočin za analizo, proti njemu bodo napisali kazensko ovadbo. Deklica pritekla pred avto Trboje - V ponedeljek, nekaj pred poldnevom, je 36-lctni N. S. iz Kranja z osebnim avtom ford D orion na lokalni cesti v Trbojah zbil petletno N. Š. Ko sta kranjska policista prišla na kraj nesreče, tam ni bilo nikogar več. Huje ranjenega otroka so reševalci odpeljali v Klinični center, voznik, ki je po nesreči ustavil in izstopil iz avta, pa je po ponujeni pomoči oziroma pogovoru z otrokovo materjo odpeljal. Policisti so ga prek medijev vabili, naj se oglasi. Do nesreče je prišlo pri stanovanjski hiši Trboje 86, kjer je deklica z voznikove desne strani z dvorišča pritekla na cesto. N. S. jo je zaradi lesene ograje ob hiši opazil šele, koje že stopala na cesto. Kljub zaviranju je deklico zadel. • Helena Jelovčan petnajst junakov. Policisti sumijo, da bi v tem primeru lahko šlo za maščevanje med skupino mladoletnikov s Kokrice in z. Mlake ter skupino s Planine. Iste noči, okrog polnoči, naj bi se namreč dve skupini fantov stepli že v lokalu Lunca. Policisti so naleteli na sledove krvi v lokalu in na parkirišču pred njim, več pretepačev Alpinist omahnil pod Škrbino Mojstrovka - Ljubljanska alpinista, 55-letni L. B. in leto starejši P. M., sta se v sredo z Vršiča po planinski poti povzpela do vstopa v plezalno Držajcvo smer na Mojstrovki, ki je ocenjena s tretjo do četrto težavnostno stopnjo. Plezala sta v navezi, prvi je bil izkušenejši L. B. Nekaj po poldnevu se je v žlebu, kakšnih 120 metrov pod vrhom Škrbine, L. B. odlomil skalni okrušek. Izgubil je ravnotežje in padel deset do petnajst metrov globoko. Obležal je mrtev. Soplczalec P. M., ki gaje sicer varoval, padca ni mogel preprečiti ali ublažiti. V reševalni akciji so sodelovali kranjskogorski gorski reševalci in helikopter Slovenske vojske. Zdravnik je ugotovil, da je L. B. umrl zaradi poškodb glave in vratu. Oba alpinista so s helikopterjem prepeljali v Kranjsko Goro. - H. J. je bilo ranjenih, večina pa se je, kot je v takih primerih običajno, razbrežala pred prihodom varuhov reda. • H. J. Stare bombe in mine Kranj, 2. novembra - Jeseniški pirotehniki imajo te dni kar precej dela z uničevanjem starih bomb in min. Škofjeločan, ki je lovil ribe v Sori v Gorenji vasi, je ob rečni strugi v bližini jezu našel minometno mino kalibra 82 mm iz druge svetovne vojne. Mina angleške izdelave je bila precej zarjavela, vendar še uporabna. Nekaj dni prej pa je Ljubljančan, ki se je sprehajal po Golem vrhu v Poljanski dolini, med listjem, približno 150 metrov od bližnje stanovanjske hiše, odkril deset ročnih bomb. Škofjeloški kriminalist je ugotovil, da gre za pet bomb miles angleške izdelave in pet obrambnih bomb neznane znamke italijanske izdelave, ki izvirajo iz druge svetovne vojne. Tudi bombe so bile še uporabne. S. B. iz Bohinjske Bistrice je v torek zvečer tekel ob desnem bregu Save Bohinjke od doma proti izlivu reke Belce v Savo. Na produ je opazil ovalen kovinski predmet, za katerega je sumil, da gre za eksplozivno telo. Regijska pirotehnika, ki sta prišla ponj, sta v njem prepoznala troblonsko mino "koruzarico" iz prve svetovne vojne. • H. J. Vlomilci prihajajo tudi podnevi Lastnik hiše iz Bitenj je zalotil tatico, ki je na hodniku brskala po njegovih omarah in žepih. Tatovi postajajo vse bolj predrzni. Kranj, 2. novembra - Zgodilo se je zjutraj, ko je 23-letna A. B. skozi odklenjena vhodna vrata prikorakala v stanovanjsko hišo v Zgornjih Bitnjah. Pred lastnikom, ki jo je očitno "presenetil", je sicer pobegnila, vendar so jo policisti kasneje izsledili in jo bodo kazensko ovadili. Poskus tatvine, ki seje za lastnika na srečo dobro iztekel, pa je redek. Daljši konec praviloma potegnejo vlomilci. Tako je neznanec, ki je v hišo v Radovljici verjetno prišel skozi priprto okno spalnice, lastnici odnesel za približno 200.000 tolarjev zlatnine in denarja. Nakit je našel v nočni omarici, denarnico s devizami pa v omari v dnevni sobi. Neznanec, ki je "operiral" v Tržiču, pa je iz hiše odnesel pištolo kalibra 7,65 mm, 50 nabojev zanjo ter potni list in fotoaparat mi-nolta. Pištolo in naboje je našel v prenosni ročni blagajni v kuhinji, potni list in fotoaparat pa v otroški sobi. Srečo je imel tudi neznanec, ki je skozi kuhinjsko okno vlomil v hišo pri Sv. Duhu. Odnesel je 50.000 tolarjev ter zlato verižico z obeskom in prstan. Na delu pa so bili tudi vlomilci v počitniške hiše. Neznanec je vlomil v vikend med Tenetišami in Pagerščico, iz njega pa ukradel ročno kosilnico KRIMINAL na nitko alko LT250C rumene barve, ročno krožno žago alpina rumene barve, več različnega orodja, akumulator, samokolnico, fotoaparat, zračno puško diana, skratka, lastnika je olajšal vsaj za 250.000 tolarjev. Bornejši izkupiček je dobil nepridiprav, kije vlomil v počitniško hišico v Stiski vasi, saj je ukradel le motorno kosilnico multielip 645 stiga rumene barve, vredno okrog 45 tisočakov. • Helena Jelovčan Odšla iz doma starejših občanov v Potočah Preddvor - V ponedeljek zvečer je iz doma starejših občanov v Potočah odšla, domnevno po poti proti Jakobu, 73-letna Ana D. Visoka je 155 centimetrov, suha, sivih las, oblečena je bila v oblačila temnejše barve - v hlače, zgornji del trenirke ter jopico, obuta v rjave čevlje, na glavi je imela temnejšo ruto. Nosi očala, pri hoji pa uporablja palico. Pogrešano Ano D. so že v torek iskali kranjski gorski reševalci in vodniki s psi, ki so preiskali teren nad domom ter okrog jezera Čr-nava, kranjski poklicni gasilci pa so s čolnom pregledali tudi samo jezero. Z iskanjem so nadaljevali v sredo zjutraj, pogrešane Ane D. pa še vedno niso našli. Policisti prosijo vse, ki bi jo opazili oziroma o njej karkoli vedeli, da pokličejo na 113. »H. J. Bager je nerodna igračka Reteče - Med zadnjim vikendom je neznanec vlomil v bager goseni-čar znamke Radoje Darič, parkiran v gramoznici v Retečah pri Škotji Loki. Z njim je veselo podiral drevesa. Ocene škode še ni, na bagerju, ki mu je nespretni voznik poškodoval vetrobransko steklo, steklo na levih vratih kabine in prednji žaromet ter mu odtrgal vzvratno ogledalo, pa je je za najmanj 200 tisočakov. Policisti so rekonstruirali neobičajno igračkanje z bagerjem. Neznanec naj bi vrata odklenil z avtomobilskim ključem in vozilo vžgal s spajanjem kontaktov v ključavnici. Z bagerjem je nato zapeljal naravnost naprej, podrl smreko, ustavil, zapeljal vzvratno in nekoliko levo, podrl štiri manjše smreke in eno debelejšo, potem pa uničil še pet smrek. Ko se je očitno naveličal podiranja in ruvanja drevja, je neznanec bager obrnil in ga parkiral na prvotno mesto, ga zaklenil ter odšel. Z bagerjem sc je "igral" debelo uro. Ali je smreke podiral namerno ali pa težkega delovnega stroja preprosto ni obvladal, ni znano. Pil bi, plačal pa ne Kranj - Policisti bodo 25-letnega J. K. iz Škofje Loke ovadili kaznivega dejanja tatvine. J. K. je skušal v trgovini Trenča mimo blagajne pretihotapiti tri steklenice Jaegermeistra, ki jih je skril za pas hlač in v rokave. Ob izhodu iz trgovine se je sprožil alarm in varnostnik mu je stopil na prste. Na Petrol po jeklenke Kranj - Na Petrolovem bencinskem servisu na Zlatem polju je neznanec ponoči vlomil v zamreženi zabojnik s plinskimi jeklenkami. Ukradel je štiri jeklenke z gospodinjskim plinom, vredne dobrih devet tisočakov. Kolo, tablice Radovljica - Iz stanovanjskega bloka v Radovljici je izginilo zaklenjeno športno gorsko kolo merida dakar, vredno 60 tisočakov. Kranj - Nepridipravi se zadnje čase radi lotevajo tudi avtomobilskih tablic. Tako je v noči s torka na sredo s parkiranega osebnega avta su-z.uki alto neznanec ukradel tablico KR-91-71R. • Helena Jelovčan ISe Milena Miklavčič Usode s sekiro bi me, je rekel K 0nUjj da sva našla čas za kavo. On vozi avtobus, "J« pa tudi nikoli ne vem, kaj prinaša naslednji ne^h sem iivčen, je dejal, in upala sem, da se ■ bo premislil. In potem sva se srečala v torek, ta-°J Za tem, ko sem se vrnila iz Nemčije, kjer sem, Ije ^° naklJu?Ju> Imela priložnost spoznati živ-kn!^e-na ^metin povsem od blizu. Na srednje veliki ItftjV > Kjer ni denarja za popravilo strehe in kjer, joč temu ^a živ'J° v "evropskem raju ", zaskrblju-bi f ZreJ° v Prihodnost, kajti ni potomcev, na katere uhko prepisali kmetijo. eter \>ozi avtobus že od svojega 25. leta. Takoj po vih / ^' ^a Je *me^ s svoJ'm očetom, je jezno od-v , °*! d°ma in šel v prvo službo, ki mu je "padla bila",°c? ples ali kaj podobnega, ni bilo misliti. Tudi pas bi vzel in nas "pregonil", da bi nam izbil neumnosti iz glave. Vsi smo se ga bali, še mama. Po drugi strani ga razumem, saj drugače bi delo na kmetiji zastalo, ne bi šlo naprej in še tisto, kar je živelo, bi propadlo. Ko je umrla mama, imela je težave z Želodcem, pa mislim, da je bil to rak, je postalo življenje pri naši hiši še težje. Meni ni kazalo drugega, kot da sem pustil službo mehanika in ostal doma. Na to, kako bom živel brez plače, nisem niti pomislil, "je začel s svojim pripovedovanjem Peter, še prej pa mi je trdno zabičal, da ga moram ob petih spomniti, da se vrne nazaj v službo. "Če se zaklepetam, potem se "ornih", "je dejal in bil vesel, ker me cigaretni dim ni preveč motil. Na avtobusu ne sme kaditi in to je zanj velika kazen, kajti s cigareto gre ponavadi v posteljo in z njo tudi vstane. Ko je prebral zadnjo zgodbo v Gorenjskem glasu, se mu je zdelo, da bi bilo prav, če ljudje spoznajo še moško plat življenja na kmetiji, je razmišljal. Pravzaprav se mu je zdelo krivično, da ljudje zmeraj mislijo, da so "samo" ženske lahko žrtve, moški nikoli. "Moje sestre so bile veliko bolj prefrigane kot jaz," nadaljuje. "Zmeraj so se znale postaviti zase in dvema ni bilo težko oviti očeta okoli prsta, da je posekal smreke. Čeprav je godrnjal in celo zmerjal, jima je na koncu ustregel. Meni so zmeraj govorile, naj bom tiho in naj delam, ker da bo na koncu tako ali tako vse moje. Ja, kaj ho moje, sem se usajal, če boste ve vse prej pobrale in odpeljale od hiše. Pa smo se skregali in zmerjali, da je bilo veselje. Oče me je priganjal kot sužnja. Saj delaš zase, je renčal pred posteljo, ko me je metal pokonci sredi noči, da sva šla kosit. Kako se/n ga takrat sovražil! O tem, da bi prepisal name, pa ni hotel, barabin, niti slišati! Dokler bom migal, bom jaz ukazoval, je imel navado reči in čeprav sem bil jezen nanj, sem ga vseeno ubogal." Ko sem ga vprašala, kako sta živela, sprva ni hotel odgovoriti. Postalo mu je nerodno in presedal se je sem ter tja. Potem je le povedal, da nobeden ni znal kuhati, da sta, ko sta bila lačna, le "nekaj spa-cala " skupaj. Da je bilo to bolje kot nič. Še ob nedeljah ni bilo nič drugače. Sestre so jima govorile, da preveč smrdita, da bi jih vabile k sebi na kosilo. Oče je po maši vsaj stopil v gostilno na golaž, njemu pa ni dovolil, češ da se bo prezgodaj navadil piti. "Pa sem bil raje tiho. Odrezal sem si kos kruha in domačo salamo ali slanino, samo da nisem čutil pajkov v želodcu. Mleka je bilo škoda za doma, vsega sva prodala. Kakor je bil oče zanikrn v hiši, je bil zelo natančen pri čistoči v hlevu. Stranke so prihajale vsako jutro s kanglicami in bogvaruj, da bi se katera pritožila zaradi svinjarije. Tudi jajca je prodajal, pa zelnate glave, sadje in šnopc. Vse, kar je mogel, je spravil v denar. Če me je videl, da sem odtrgal kakšno prav lepo jabolko, je že sitnaril, da mu odžiram zaslužek. Ja, takrat bi ga kar mahnil s kakšnim kolom po glavi, tako sem bil jezen nanj. A ko je sam sedel v gostilni in jedel golaž, je bilo pa vse prav?!" Peter je počasi, in ne da bi vedel kdaj, prišel v leta, ko bi se že skoraj moral ož.eniti. Kdaj pa kdaj je o tem omenil očetu, toda ta ga je zmeraj zavrnil, da so babe samo za "strošek ", da ni od njih nobenih ko- risti, da se imata oba kar dobro, da bi baba prinesla same križe in težave v hišo in podobno. "Ampak jaz sem bil moški in sem ter tja sem moral iti h kakšni ženski, " pove in prav nič mu ni nerodno. "Ko je oče izvedel, h kateri včasih zavijem, je zagnal tak cirkus, kot da bi bila tista ženska najmanj gobava. Pa je bila kar v redu. Le malo starejša od mene, poročena, toda njen mož je pil in ni bil za nobeno rabo. Oče je takoj razbobnal še sestram in kot bi jih obsedel vrag, so se druga za drugo "namatale" doma in mi solile pamet, kot bi bil nedorasel, bebast otrok. Lahko jim je bilo čvekati, ko so bile poročene in so lahko počele, kar se jim je "zalušta-lo ". Seveda, čisto po žensko so razmišljale: bolje, da se naš Peter ne zaplete s kakšno, da bo potem za nas več ostalo, saj sem jih poznal tako kot star denar. Enkrat sem se ga pošteno napil in sem eno nagnal. Takoj je šla k očetu in me zatožila, češ da me gotovo tista ženska "šunta " proti njim in podobne neumnosti. Da je ni bilo sram!! Oče je zvečer vstopil v mojo sobo in čeprav za glavo manjši od mene, me je tako "pritegnil", da sem videl vse zvezde. Tepli me pa ne boste, sem mu zakričal nazaj, pa me je še enkrat. Ti usrane, je dejal besno. Dokler boš pod to streho, me boš ubogal, če ne pa izgini izpred mojih oči. Bil sem ravno prav v "rožicah", da me je zamikalo to tudi narediti. Samo da je šel skozi vrata, že sem začel kovati načrte, kako bom pustil vse skupaj, se preselil k Angeli, ona se ho ločila od moža, jaz pa bom šel v službo, saj sem bil nekoč zelo dober mehanik. Toda že naslednje jutro me je minilo, saj seje oče delal kot da se ni nič zgodilo. Meni se je glava tudi zbistrila in maščevalne misli so izginile... " Petinšestdeseta Glasova preja: Komu prodati banke V Gorenj ski banki nismo nervozni in se nam še prav nič ne mudi "Naš bančni sistem je stabilen in zaupanja vreden. Ker cena vsemu, kar je takšno, stabilno in zaupanja vredno, praviloma narašča, še nismo dosegli točke, ko bi banke morali nervozno prodajati. V Gorenjski banki, kjer imamo dobre izkušnje z zaprtim lastništvom, se nam še nič ne mudi. Drugi snubijo nas in mi snubimo druge, ob tem pa upamo, da bomo v sodelovanju z lastniki v pravem trenutku sprejeli pravo odločitev," je na Glasovi preji dejal Zlatko Kavčič, predsednik uprave Gorenjske banke. Medtem ko država že vodi postopke za prodajo svojih deležev v Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor in je pred dnevi najavila še prodajo deleža v Poštni banki Slovenije, se lastninske spremembe obetajo tudi v Banki Koper, kjer se za nakup večinskega, 51-odstotnega deleža poteguje tretja največja italijanska banka. Lastništvo Gorenjske banke, kjer sta največja lastnika Sava in Merkur, je zaenkrat še zaprto, a tudi to ne bo večno. V takšnih okoliščinah je bil naslov 65. Glasove preje Komu prodati banke zelo aktualen, sogovornik odgovorne urednice Gorenjskega glasa Marije Volčjak pravi - prvo ime gorenjskega bančništva, predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič, poslušalci (in spraševalci) v imenitnem okolju Hribarjeve hiše v Cerkljah pa ugledni gorenjski gospodarstveniki in finančniki, tudi predstavniki lastnikov Gorenjske banke. Prejo sta začela sukati po glasbenem nastopu kitaristov Anžeta Božiča in Klvija Rwankube, tudi prve niti sta spred-la o glasbi (le malokdo namreč ve, da je imel Zlatko Kavčič nekdaj celo svoj ansambel), a tudi nadaljevanje je bilo vsaj posredno povezano z glasbo. Gorenjska banka si je za svoj slogan izbrala naziv Banka s posluhom in tudi pregovor, ki velja za različna področja, za bančništvo pa še posebej, pravi, da ni "muzike" brez denarja. In o denarju je bilo na preji izrečenih veliko besed. Ko ste spremljali nastop kitaristov, sem vas opazovala, kako vam je igrala roka. Le redki vedo, da ste včasih igrali tudi kitaro. In to kar precej dobro... "Ko sem poslušal kitarista, sem se spomnil moje mladosti, ko sem tudi sam igral kitaro. Igranje mije bilo v velik užitek. Danes vem, da je bil to najlepši del mojega življenja, takrat pa se tega nisem zavedal. Ali sem igral dobro ali ne? Že tedaj nisem upal soditi samega sebe, danes še toliko manj." To ni bilo samo igranje doma, menda ste imeli celo svoj ansambel, s katerim ste nastopali tudi na veselicah in drugih prireditvah. "To je res. Začel sem z dvanajstimi ieti, dolgo časa sem bil tudi vodja ansambla. Kdor je bil "muzkontar", ve, da ansambel lahko deluje ubrano le, če vsak dobro opravi svoje delo. Tako je tudi v podjetju, banki in drugod. celostno podobo banke in je nastajal v času, ko nismo vedeli, ali bi v sloganu imeli oba naziva -Ljubljanska in Gorenjska banka ali samo Gorenjska banka. Slogan je zelo zahteven, saj nam vsakdo, ki mu ni kaj všeč, oporeka, da nismo Banka s posluhom. Analize so pokazale, da je bil zelo racionalen, ker seje hitro prijel, in to za zelo malo denarja." Vaši sošolci pripovedujejo, da ste vse bolj družabni in da na obletnicah mature ostajate do konca, kar včasih niste. Mogoče doma še kdaj zaigrate na kitaro, morda tudi na bančnih zabavah? Čeprav se takrat še nisem zavedal tolikšne odgovornosti, kot jo ima vodja, pa je morda marsikaj tega, kar počnem danes, nastajalo že takrat. Možna je primerjava med dogajanjem v ansamblu in vodenjem podjetja." Ste prav zato banki dali slogan Banka s posluhom? "V znaku Gorenjske banke je čebela, njen slogan je Banka s posluhom. Kar zadeva čebelo, ni bilo velike znanosti: kdor pozna banko in njeno zgodovino, ve, da je bila čebela že trikrat ali štirikrat njen simbol. Slogan je rezultat skupnega dela zelo sposobnih ljudi, ki so nam pomagali oblikovati S prodajo delnic do denarja za razvoj Niko Bevk, direktor Iskraemeca iz Kranja, je dejal, da bodo podjetja v prihodnosti morala ves denar namenjati za osnovno dejavnost in za razvoj. Ena možnost je, da za to najemajo posojila in še naprej ostanejo solastnice banke, velika nevarnost pa je, da bodo ne glede na donosnost bančnih delnic prisiljena prodati premoženje v banki. "Bojim se, da bodo tako razmišljali tudi lastniki podjetij oz. člani nadzornih svetov," je dejal Bevk in vprašal, ali v banki proučujejo možnosti, kdo pa bi bil potlej njen lastnik: strateški partner oz. druga banka, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ali druge ustanove. Predsednik uprave Zlatko Kavčič je priznal, da razmišljajo tudi o takšnih različicah, zdi pa se mu škoda, da bi lastništvo spreminjali neučakano ali s preveč nervoze. Povezava z banko bi bila smiselna le, če bi bili potlej stroškovno in tržno učinkovitejši in bi imeli boljšo in cenejšo informacijsko tehnologijo. Vodstvo se bo prizadevalo, da s poslabšanjem poslovne učinkovitosti ne bi samo spodbudilo prodaje delnic, v primeru, da jih "bodo lastniki morali prodati zaradi lastnih razmer, pa nimamo pravice izreči niti enega samega pomisleka." 65. GLASOVA PREJA (4/2001) O bančništvu v Hribarjevi hiši Izteka se 14. leto od "davnega" 29. januarja 1988, ko je Gorenjski glas priredil svojo prvo prejo. V tem posrečeno zapredenem nizu so se med gosti GP zvrstili tako rekoč vsi nacionalni prvaki: predsedniki republike, vlade, državnega zbora, guverner nacionalne banke, ljubljanska nadškofa, rektor ljubljanske univerze, cela vrsta ministrov, prvakov parlamentarnih strank, poslancev... Manjkajo najvišji predstavniki pravosodne veje oblasti, predsedniki vrhovnega, ustavnega in računskega sodišča, varuh človekovih pravic, pa predsednik državnega sveta in morda še kdo. Podobno velja za gorenjske goste, v naše mreže smo zapredli že marsikoga od najbolj znanih in uglednih Gorenjcev. Sam ne vem, zakaj seje v tej trofejni mreži šele zdaj znašel mož, ki ni samo prvi bančnik Gorenjske, je tudi siva eminenca gorenjske gospodarske scene v celoti in eden prvih bančnikov Slovenije. Ime mu je seveda Zlatko Kavčič. Prav takrat, ko se je začela GP, sem bil tudi sam povabljen k sodelovanju v našem deželnem časniku. In že od takrat vseskozi po malem razmišljam, kaj je pravzaprav tisto, kar je vsem Gorenjcem skupnega. Gorenjska je zemljepisna celota, to je tisto ozemlje, ki ga odmaka Sava s svojimi pritoki od izliva Kamniške Bistrice navzgor. Zemljepisna povezanost nima dopolnila v zgodovinski. Gorenjska je bila že v srednjem veku razdrobljena na različna, med seboj nepovezana fevdalna gospostva (freisinško, briksenško...), v 19. in 20. stoletju pa na celo vrsto različnih okrajev, med seboj spet regionalno nepovezanih in podrejenih Ljubljani. Izjema je kranjski okraj, ustanovljen po 2. svetovni vojni in ukinjen 1960. Taje bil res velik in močan, čeprav ni "pokrival" čisto vsega gorenjskega zemljepisnega ozemlja. A bil je, v duhu onega časa, nadvse "demokratično centralističen"; nanj imajo v Kranju odlične, na gorenjskem obrobju pa zelo slabe spomine. Zdaj ni niti okrajev, so samo še upravne enote (spet le izpostave državne uprave) in cela množica občin... Možno bi bilo govoriti tudi o gorenjskem značaju, ki ga ob delavnosti odlikuje posluh za varčnost. (Tako ni čudno, da imamo tudi "banko s posluhom".) Večina Gorenjcev govori gorenjsko narečje, žlahtno Prešernovo gorenjščino, a spet ne vsi; na gorenjskem jugu govorimo rov-tarska narečja: škofjeloško, poljansko, žirov-sko. Med ustanovami, ki pokrivajo res vso Gorenjsko, jaz v vsej svoji domišljiji ne najdem več kot dveh. To sem zapisal že večkrat, pa naj bo to pot še enkrat. Edini vsegorenjski ustanovi sta Gorenjska banka in Gorenjski glas. Izpostave prve so v vseh večjih gorenjskih krajih, izvodi prvega dosežejo tudi najmanjšo gorenjsko vas in samotne domačije pod gorami. Tako je bil res že skrajni čas, da se ti dve gorenjski instituciji par excellence srečata tudi na Glasovi preji. Prvi mož GB seje izkazal kot izjemni sogovornik. Poznalo seje tudi, da sta se z našo odgovorno urednico, ki ga je spraševala, v minulih letih že velikokrat pogovarjala in da tudi "izpraševalka" pozna bančno snov. Na izbrana vprašanja je dobila še bolj izbrane odgovore v pretehtanih, a tekoče izrečenih besedah in stavkih. Odgovoril je na vsa vprašanja, hkrati pa sam priznal, da ne pove vsega, kar ve. V bančništvu so namreč stvari, ki jih treba najprej narediti in jih šele potem objaviti - ko gre za nove povezave med bankami ter med bankami in podjetji, denimo. Izrekel je nekaj iskrivih domislic. Tisto na primer, da bankirji pravzaprav ne posojajo denarja, ampak predvsem čas, ki si ga z najemom posojila kupiš. Ob vprašanju, kolikšni delež naših bank lahko prodamo tujcem, je izrekel prepričanje, da ne kaže hiteti in da kaže določen delež ohraniti. Ne gre namreč samo za denar kot tak, temveč tudi za samostojnost tistega, ki ga ima. Naposled je šel do konca, s trditvijo, da zna biti z usodo slovenskega bančništva povezana tudi usoda slovenskega jezika! Sam si upam to spoznanje razložiti še bolj radikalno: dokler bomo imeli Gorenjci tak ali drugačen vpliv na poslovanje bank na Gorenjskem, bo večja verjetnost, da bomo v tej lepi deželi pod gorami govorili v gorenjskih narečjih in ne le po slovensko. Govoriti v narečju namreč pomeni govoriti s prav posebnim, le sebi lastnim posluhom. V prijetnem klepetu ob koncu preje smo družno ugotovili nekaj, kar me je prav neprijetno presenetilo. Pred kratkim sem namreč v Sobotni prilogi Dela opozoril slovensko javnost na dejstvo, da je po lanski Prešernovi 200-letnici skoraj povsem pozabila na letošnjo Tavčarjevo 150-letnico rojstva. V hiši Ivana Hribarja, Tavčarjevega vrstnika in prijatelja, ki je bil med drugim tudi prvak slovenskih bančnikov, pa smo v Cerkljah družno ugotovili, da smo tudi Gorenjci pozabili na njegovo dvojno obletnico: 150-letnico rojstva in 60-letnico smrti. Rodil se je namreč 19. septembra 1851 v Trzinu, umrl je 18. aprila 1941 v Ljubljani. Koje videl, daje okupacija čez noč izničila vse, za kar sije prizadeval celo življenje, strogi in neutrudni 90-letni starec gorenjskega rodu tega ni mogel prenesti in je skočil v Ljubljanico. V časih, ko nam ne grozi vojaška okupacija, ne smemo pozabiti na možnost kapitalske in kulturne. Zlatko Kavčič je v svojih odgovorih na sodobna vprašanja denarne, komunikacijske in jezikovne globalizacije ravno v Hribarjevi hiši dokazal, da se te možnosti še kako zaveda. • Miha Naglic Organizator Glasove preje Andrej Žalar Na 65. Glasovi preji sta nastopila Anže Božič in Elvi Rvvankuba, učenca Glasbene šole Kranj. Anžetova in Elvijeva mentorica je sedem let prof. Nataša Bogataj. Za svoje nastope doma in v tujini, predvsem v Italiji, sta prejela že vrsto priznanj. Oba sta med posebno uspešnimi učenci Glasbene šole Kranj, ki je s 550 učenci ena največjih in tudi najstarejših glasbenih šol v Sloveniji. Šola, na kateri poučujejo celo paleto glasbenih inštrumentov, je pred dvema letoma praznovala 90-letnico. Tako učenci kot vodstvo šole pa si že vrsto let želijo, da bi Kranj imel koncertno dvorano. "Igral sem na svoji 50-letnici, ko so me domači presenetili na prijeten način, a to je dolga zgodba. Kitare ne igram več, imam pa še dve doma. Zdi se mi, da je v življenju tako, da so stvari, ki jih začneš in jih potem nehaš. Moj predhodnik v banki Janez Bcdina je zelo veliko igral kitaro. Jaz si ne morem privoščiti, da bi mu bil podoben in v kolektivu kitare ne igram."' Svojo poklicno pot ste začeli v Verigi v Lescah, v rodnem kraju. Iz tistih časov je tudi zanimiva Zgodba o vaši poroki. "No, ja! Mislil sem, da se bova pogovarjala o banki, a tudi to ni nobena skrivnost. Ko sem dobil prvo plačo, sem začel "šparati" za stanovanje; z dekletom, z mojo sedanjo ženo, pa sva se tudi že dogovorila, da se bova poročila. V podjetju so me že uvrstili na prednostno listo za dodelitev stanovanja, ko so me obvestili, da s stanovanjem ne bo nič, ker nisem poročen. Dobro, se bova pa poročila, sem odvrnil. Že, že, ampak delavski svet, ki bo o tem odločal, bo pojutrišnjem, v sredo, ob desetih, mi je pojasnila gospa. Prav, sem ji odvrnil, bova pa v sredo ob desetih poročena. In sva bila. V Verigi tega niso verjeli in so preverjali celo pri matičarju na občini. Če verjamete ali ne: nisva se poročila zaradi stanovanja, bil pa je dogodek, ki je pospešil poroko." Verigi je sledila Almira, tam ste bili sedem let in bi skoraj postali direktor, celo pred Rozmanom. In zakaj se niste odločili za prevzem direktorskega mesta? "Takrat sem bil še premlad, star šestindvajset, sedemindvajset let. Direktorja, ki me je kljub moji mladosti predlagal za svojega naslednika, zelo cenim, a ko sem ga vprašal, če koga pozna, ki bi bil vse življenje direktor, mi je odgovoril: Jaz! Koliko časa pa ste direktor, sem ga vprašal. Dvajset let, mi je dejal. No, to pa ni vse življenje, sem mu odvrnil in dejal, da se ne zdim primernega za direktorja. Direktorje to mojo odločitev sprejel, a mi tudi povedal, da bom moral zamenjati službo-Zakaj pa, sem spraševal, saj sem vendar priden. Zato, ker s tistim, ki bo prišel za mano, ne bosta mogla skupaj delati. In naslednji dan sem zamenjal službo." Moj oče mi je vedno svetoval: ne se "zapufat". Priznam, poslušala sem ga čisto narobe. V času, ko je bilo dobro najeti posojilo, se nisem "zapufala", v zadnjih desetih letih pa sem se, a mi je za to žal. Kako ste v banki, kjer ste že tri' indvajset let - najprej v Radovlji' ci in nato v Kranju, preživeli čase, ko se je tudi odnos do posojil povsem spremenil? "Pri denarju ni pravila. Pred drugo svetovno vojno je mnog" kmetij bankrotiralo zaradi preve* like zadolženosti, po vojni je veČi' na od nas lahko zgradila hiše, kef smo se zadolžili, a je inflacija naredila svoje. Tudi ko sem sam gradil hišo, sem bil kot večina Slovencev zelo zadolžen, vendar so bili takrat za najemanje posojil še "pravi časi". Potem so se razmere spremenile, vsakršno pretiravanje pri najemanju posojil lahko povzroči hude težave. * banki vsak dan poslušamo na to temo različne zgodbe, spomnil p? bi tudi na znani rek, ki pravj: posodil sem mu denar in izgubil sem prijatelja. To je kruto v našem poklicu. Ne morem reči-da vsakič, ko posodimo denar. Prodaja pod pritiskom Tomaž Rogelj iz Zveze bank Celovec je vprašal, ali je pomembno, da ima Slovenija kakšno večjo banko v domači lasti. Zlatko Kavčič je odgovoril, da nima nobenih pomislekov, kadar tujcem prodajajo podjetja z izgubo, s slabim tržnimi možnostmi in z izkoriščenimi akumulacijskimi sposobnostmi-Banke zaenkrat niso v takšnem položaju in imajo še precejšnje možnosti pri pridobivanju trga, še zlasti na vzhodu, ki ga tudi dobro poznajo. "Ob tem, kar se dogaja zdaj, se ne morem znebiti občutka, da se banke prodajajo pod pritiskom drugega ali zato, ker država rabi denar. Na kratek rok se nam ne bi smelo muditi in bi lahko izkoristili naše prednosti, dolgoročno pa bo položaj bank odvisen tudi od internacionalizacije podjetij. Pri tem ni možno, da bi bilo gospodarstvo močno mednarodno povezano, banke pa povsem v slovenski lasti, je dejal Kavčič. zgubimo prijatelja, prav gotovo Pa ga tedaj, ko je treba zastaviti vse moči, da ga dobimo nazaj." Nekdanji glavni finančnik kranjske Save, Franci Balančje Pred kratkim dejal, da je Gorenjca banka "cukrček". In "cukr-W so zato, da se pojedo, Sava Pa tudi kupuje delnice Gorenjske banke in je že njena največja lastnica. Kakšne so izkušnje z zaprtim lastništvom? 'Dobre, nič pa ni večno, vsakršni situaciji seje treba prilagajati. Pomembno se mi zdi, da vsakič, ko si pred neko preizkušnjo, najdeš moč za odločitev. Tudi takrat, ko se je odločalo o nadaljnjem položaju Gorenjske Podpora tudi na tujem trgu Metod Zaplotnik, finančni direktor Iskratela, je dejal, da zdaj čas za prodajo bank ni primeren in da bodo dolgoročno uspešne tiste slovenske banke, ki bodo sposobne podpreti izvoznike tudi na tujem trgu (ne samo na slovenskem) in celovito servisirati njihove kupce. Predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič se je s tem strinjal in dejal, da je najlažje iti s preizkušenimi '^vozniki v tujino financirati njihova tržišča, saj so pri tem riziki deloma že obvladani in raziskani, določene možnosti Pa se kažejo še pri kreditiranju njihovih kupcev. Problem je v tem, da pri varčevanju del denarja zberejo v tolarjih, ki jih Potem težko namenijo za devizno financiranje. banke, smo se ljudje, povezani z banko, znali usesti skupaj in Poiskati dobro rešitev. Ustvarili smo medsebojno zaupanje, ki je dalo rezultate, dokazljive tudi s številkami. Leta 1989 smo vse tanke v Sloveniji začele z nominalno vrednostjo delnice tisoč tolarjev, danes pa vsak, ki zna brati bančne bilance, lahko hitro ugotovi, koliko so vredne. Gorenjska banka je kar precej v vrhu. K temu smo zagotovo vsaj tretjino Prispevali tudi v banki, bilo pa bi Preveč samozavestno. Če ne bi Priznal, da je bilo to možno doseči le ob zaupanju in podpori gorenjskih podjetij kot pomembnih solastnikov bank. Pri tem je bilo več odločilnih trenutkov. V Začetku devetdesetih let je bilo glavno vprašanje: sanacija banke " da ali ne, sledilo je obdobje, ko snio od Ljubljanske banke kupoli 51 odstotkov lastnih delnic in Sl je druga banka zaželela to lastnino." Naslov Glasove preje je Komu Prodati banke, kar je zadnje čase Ifjbolj aktualna bančna tema. j/* tem ne mislim le Gorenjske banke, ampak tudi državne banke. Kako ocenjujete njihovo Prtvatizacijo? Čeprav nisem najbolj poklican, ^a bi sodil o privatizaciji državnega premoženja, pa imam po toliko letih dela v bančništvu lahko tudi svoje mnenje. Če bi bil v položaju, da bi odločal, bi to delal drugače, Predvsem pa ne bi tako hitel. Naš ančni sistem je tudi po zaslugi °anke Slovenije in vseh, ki vodijo Monetarno politiko, stabilen in županja vreden. V razmerah, ko Cena vsemu, kar je stabilno in zaganja vredno, praviloma narašča, *e nismo dosegli točke, ko bi anke morali nervozno prodajati, roblematika pa je veliko širša, 01 jo lahko ocenjujem iz bančne Perspektive. G re za mednarodne Povezave, globalizacijo, morda .d1 za pritisk Evropske unije, da na tak način olajša dostop na trg , °venije in prek nje v vzhodni Qel Evrope." V javnosti se je precej govorilo tem, da se boste skupaj s Savo, Nacionalno finančno družbo in e nekaterimi vključili v privati-jCiJ° Nove Ljubljanske banke. Jena tem kaj resnice? •o so bile samo govorice." v Sloveniji sta samo še dve gtiostojni regionalni banki. Za anko Koper je že slišati, da bo kmalu v večinski lasti italijanske banke. Kaj pa Gorenjska banka? "Kdaj bo Gorenjska banka prodana, je bolj kot od vodstva odvisno od lastnikov. Dokler bo banka dobra, varna in donosna in bo imela perspektive tudi za naprej, ne vidim razlogov, da bi jo prodajali, vendar bi se tudi lahko zgodilo, da bi se kateri od lastnikov odločil prav za prodajo premoženja v banki. Tudi na takšne možnosti je treba biti pripravljen, a če bi me kdo vprašal, ali se bo tudi Gorenjska banka prodala tako kot koprska, bi mu odgovoril: ocenjujem, da ne." Z Novo Ljubljansko banko ste podpisali pogodbo o prenovi informacijske tehnologije. Je to že tudi znak ali napoved morebitnega lastninskega sodelovanja? "Pri tem gre samo za tehnologijo in nikakršno napoved, seveda pa tudi za kontinuiteto z Novo Ljubljansko banko. Informacijski sistem se je po toliko letih delovanja izčrpal, pri iskanju rešitev za posodobitev pa se je bilo treba odločiti. V Gorenjski banki smo prepričani, da si banka naše velikosti v današnji konkurenci sama ne more privoščiti celovite računalniške podpore za informacijski sistem. Ob presoji različnih variant smo se odločili, da je najboljša rešitev tista, ki jo ponuja Nova Ljubljanska banka. To sodelovanje ni signal lastniškega povezovanja, je pa možnost, ki je enaka kot pri vseh bankah, s katerimi poslovno sodelujemo." Bom vprašala drugače: vas mogoče kdo snubi? "Snubijo nas in mi snubimo druge, a ne na nek konkretni način. Gorenjska banka je štirikrat doslej poskušala prevzeti manjše banke. Pri vsaki smo ugotovili določene probleme, pri Triglav banki, ki je šla kasneje v stečaj, smo tudi nekaj izgubili. Na začetku smo bili prepričani, da je s prevzemi pametno povečevati tržne deleže, kasneje seje izkazalo, da bi bili stroški sanacije teh bank večji kot cena osvajanja novih trgov. V banki smo se raje odločili za drugo možnost, kar je bilo sicer počasnejše, vendar kvalitetnejše. Znanje tudi poskus s "pentagonalo", združitvijo petih sorodnih bank, pri katerem pa se je izkazalo, da vsi niso mislili enako resno. Ob številnih podpisanih pismih o namerah povezovanja smo se pred tremi, štirimi leti "umaknili" z načrtom, da poskušamo še izboljšati bančno poslovanje, da počakamo in potlej ponovno pogledamo okrog sebe. Danes ugotavljamo, da v tem času ni bilo povezave, ki bi bila posledica trezne, dolgoročne presoje skupnih koristi pri stroških poslovanja, informacijski tehnologiji in še čem, ampak so bile vse le posledica preteklih odnosov (primer Nove Ljubljanske banke) ali težav posameznih bank. S tem ne mislim razvrednotiti vseh dosedanjih združitev, vendar so se banke več ali manj priključevale drugim, ker so se morale, ali jih je kdo kupil." novo in razvoj, ki se poteguje za nakup Nove Ljubljanske banke, ni) ali kdo drug. Ob lastništvu komercialnih bank lahko pričakujemo večjo konkurenco in pritisk na bančne storitve, ob bolj institucionalnih lastnikih pa pritisk cenejšega kapitala. Najverjetneje je, da se bo zgodilo eno in drugo. Gorenjska banka ima dovolj kondicije za blažitev tovrstnih pritiskov mednarodne konkurence, a tega ne more početi zelo dolgo ali večno. Kakšna bo njena nadaljnja pot, je odvisno tudi od tega, ali bo v Sloveniji še kakšna zamisel o povezovanju. Če je ne bo, bo treba iskati druge rešitve. Upam, da bomo v sodelovanju z lastniki v pravem trenutku sprejeli pravo odločitev, pri tem pa poudarjam, da pri odločanju o velikih stvareh ne sme biti nervoze. Čeprav na naslovnicah časopisov vsak dan beremo, kdo bo koga kupil, v Gorenjski banki nismo prav nič nervozni." Denarna oblast je pred kratkim napovedala ukinitev TOM-a, to je temeljne obrestne mere. Kdaj se bo to zgodilo in kaj pomeni za banke? "TOM po svoji vsebini ne bo nikoli ukinjen, takšen, kot je v Sloveniji, pa bo postopno odmrl. Zakaj? TOM je namreč odraz pričakovane inflacije, ki jo "vgrajujejo" v vsako obrestno mero -nemško, ameriško in tudi v slovensko, pri tem so razlike le v pričakovani inflaciji. Naivno bi bilo pričakovati, da se bodo z ukinitvijo TOM-a za toliko znižale obrestne mere. Mislim, da bodo obrestne mere tudi potem vsaj v začetnem obdobju enostaven seštevek revalorizacije in realne obrestne mere, postopoma pa naj bi se zniževale hkrati s pričakovanji po nižji inflaciji. Velika strokovna napaka bi bila, če bi s TOM-a enostavno prešli na evro klavzulo. Čeprav se bo to zgodilo in bomo v Sloveniji v prihodnje verjetno tudi imeli evro, Koliko časa Gorenjska banka še namerava čakati? "To bi težko odgovoril. Odločitev o morebitnem povezovanju je odvisna od sozvočja med vodstvom in lastniki ter rezultati in trgom. Pri tem se nam na srečo nič ne mudi, zavedamo pa se tudi, da je zamujena priložnost največja napaka. Trenutno ni primeren čas za tovrstne odločitve, saj sc lastništvo v dveh največjih bankah šele postavlja. Pri tem ni vseeno, ali bosta banki prešli v tujo last ali ne in kdo bo njun pretežni lastnik - komercialne banke (kar Evropska banka za ob- pa mora biti ta prehod organiziran in dobro premišljen." Objavo novice o ukinitvi TOM-a so spremljali tudi podatki, koliko se bodo zaradi tega zmanjšali dobički bank. Iz vaših izjav bi se dalo sklepati, da tega ne pričakujete? "Če bi se inflacija znižala na nič, bi bili bančni dobički pomembno manjši. Ker inflacija ni nikoli nič, banke po vsem svetu zajemajo inflacijski dobiček, pri tem so razlike le v tem, kako monetarna oblast in davčna politika pobirata ta dobiček, da ne pripada samo lastnikom. Upam, da v odnosu do varčevalcev ne bomo naredili velikih pretresov. Če bomo varčevalne navade in pričakovanja spreminjali tako hitro, da jih ljudje ne bodo razumeli, se bo zgodilo to, kar smo že doživeli, ko je zaupanje v dinar padlo in so ljudje množično kupovali marke in druge tuje valute. Danes je tolar avtoriteta, vendar je denar, kot je večkrat rekel bivši guverner, plašen kot srna. Nevarnost je zdaj zelo velika. Ljudje bodo hitro sklepali: če je evro dober za večino Evrope, bo tudi za nas. Tako se razmere lahko hitro poslabšajo, a to ni dobro. Dokler imamo tolar, moramo delati v njegovo dobro in ga ščititi do onemoglosti; ko pa se bomo odločili za slovo od tolarja, morajo ljudje vedeti, kaj jih čaka." Ljudje očitno še vedno povsem ne zaupajo tolarju. Zdaj, ko ste jih zaradi menjave z evrom pozvali, da devize prinesejo v banko, prinašajo prihranke, ki so jih doma varčevali za bolezen, pogreb... Običajno so to zneski po deset, petnajst tisoč mark... "V banki smo vedeli, da se bo to zgodilo, in nas to ne preseneča. Navada je namreč železna srajca in če te kača enkrat piči, se že Stečaj Zlita se vleče že osem let Samo Nučič iz Banke Slovenije je vprašal, kaj bi morali storiti za izboljšanje gospodarske perspektive Tržiča. "Prvič: takoj je treba zaključiti stečaj Zlita, za katerega resni kupci obljubljajo 250 novih delovnih mest. Drugič: v Peku so ljudje zadnja leta začeli delati pomembno drugače in jim je treba omogočiti, da dokažejo, da so se sposobni sami preživljati. In tretjič: tiste, ki so začeli na svoje, je treba pustiti, da lahko delajo," je dejal Zlatko Kavčič in se vprašal, kako je mogoče, da stečajni postopek za Zlit lahko traja že osem let. "štrika" bojiš. Starejši, ki so 1990. oz. 1991. leta zelo težko prišli do svojih prihrankov v bankah in so na ta denar dolgo čakali v vrstah, so si to bolj zapomnili, kot mlajša generacija, ki je denar spet vrnila nazaj v banke. V Gorenjski banki smo imeli varčevalca, ki je imel kar precej denarja na računu, pa je vsak mesec naročil dvig celotnega zneska. Ko smo mu ga prinesli na bančno okence, je rekel, češ - še je tukaj, kar nazaj ga nesite. Del denar je bil in bo vedno tudi doma, a zdaj ljudje nimajo druge izbire. Če hočejo devize avtomatsko in brezplačno zamenjati v evro, jih morajo prinesti v banke. Tega denarja je kar precej. Samo oktobra se je v naši banki priliv pologov na devizne račune povečal petkrat, do konca leta pa se bo še pomnožil. Ta denar je tudi naša dodatna skrb, pri tem pa je Banka Slovenije dobro poskrbela, da ne bomo imeli z njim pre- več težav. V Evropi ni države, ki bi imela tako varovane devizne hranilne vloge, kot prav Slovenija. Če bi pogledali razmerje med privarčevanimi deviznimi vlogami in denarjem, naloženim kot depozit v tujini ali kot vrednostni papir v Banki Slovenije, bi rekli, da pretiravamo, v diskusijah o visokih obrestnih merah pa bi nam takoj odvzeli tretjino zamere." Ljudi, še zlasti pa gospodarstvenike, verjetno zelo zanima gibanje tečaja tolarja do konca prihodnjega leta. Kaj pričakujete? pustno je, da se deset let pod nadzorom države oz. sodišča vleče stečaj in se postopek nikakor ne premakne." Omenili ste Italijana. Imate s tujimi lastniki dobre izkušnje? "Pri Tekstilindusu nismo imeli druge izbire, celo veseli smo bili, da se je sploh prijavil in smo lahko naredili skupno podjetje. Rezultati so vidni, takrat pa so me gorenjski župani z javnim pismom svarili pred prodajo slovenskega premoženja tujcem. Vedno je pomembnejše vprašanje, koliko je partner kvaliteten, in manj to, odkod prihaja. Gorenjsko gospodarstvo je v primerjavi z ostalimi regijami bolj vpeto v mednarodno okolje, v procese internacionalizacije in globalizacije. Savine izkušnje so že 25-letne izkušnje, Iskraemeco ima na tujem več podjetij, tuje tudi Iskra-tel..." Se s Siemensom dobro razumete? "Dobro. V Iskratelu smo postali solastniki po sili. Ko je Iskra holding bankrotirala, smo bili na srečo toliko pametni, da smo prevzeli lastnino. Čeprav je na začetku kazalo slabo, danes priznam, da smo v tem poslu tudi zaslužili. Iskratel je zelo dobro podjetje, nemškega partnerja smo se navadili, bolj me skrbi, kako bo naprej, saj tudi Siemens nima preproste situacije." V zadnjem času ste se veliko ukvarjali tudi s Planiko in Pekom. Na nedavni novinarski konferenci ste izjavili, da bi pa za en tolar tudi sami kupili Peko. "Takoj, ko sem to izjavil, sem se zavedal, da govorim neumnosti in "Če pogledamo nazaj, od leta 1992. do zdaj, ugotavljamo, daje tolar rasel skoraj še enkrat hitreje kot marka. Tudi za vnaprej ni pričakovati, da bo rast enaka, vendar pa se bo razlika zmanjševala. Trenutno marka za 40 odstotkov zaostaja za revalorizacijo tolarja." Kje bo tečaj tolarja pristal? Bo to podobno poletom v Planici ali skokom na Gorenji Savi? "Nič ne bo z 200-metrskimi skoki. Verjamem, da bo prihodnje leto inflacija nižja od letošnje in da bo temu primerno nižja tudi rast tečaja." Banka bo v tujini najela večje posojilo. Za kaj ga bo porabila? "Gre za posojilo v vrednosti 30 milijonov evrov, pri katerem bomo zaradi izboljšanega ratinga in večjega zaupanja na evropskem trgu dosegli bistveno boljšo ceno kot lani, ko smo najemali podobno posojilo. Del denarja bomo naložili v vrednostne papirje, ostalo pa za refinanciranje dražjih posojil." Je Elan še zmeraj vaša bolečina? "Seveda je. Mi smo tam izgubili in rana še ni zaceljena. Nobena tožba še ni zaključena, hipoteko imamo, stečajna masa v pretežnem delu še ni razdeljena. To je dokaz neuspešnosti pravosodja." Stečajev je še več: Tekstilindus, Zlit... "Kritika ne leti na kranjsko sodišče, ampak na celotni pravosodni sistem, ki je izjemno okoren. Predpisi omogočajo različne špekulacije, ena največjih so prisilne poravnave, kjer, recimo, upnikom odvzamejo 80 odstotkov terjatev, namesto da bi jim dali na izbiro, jim morebiti ponudili podjetje. Skrajni čas je, da bi se ta zakonodaja spremenila. Vzemimo samo za primer Tekstilindus, kjer je šlo za klasični stečaj podjetja. Tam, kjer je lastnik Italijan, se kadi, a pojdite na drugo stran, v bivši Inteks, pa boste videli propadajoče premoženje - razbite šipe, strehe, ki puščajo... Nedo- sem prosil novinarje za popravek. Ne, tudi za en tolar Peka ne bi kupil! Ni problem en tolar, problem je tisoč zaposlenih, razvoj, investicije, trg... Pri Peku se dogajajo čudne stvari, ki so možne samo v Sloveniji. Medtem koje v prisilni poravnavi, v kateri upnikom predlagajo, da bi se odpovedali milijardi tolarjev, in ko ga država dokapitaliz.ira s poldrugo milijardo tolarjev, naj bi podjetje kupilo samega sebe. To je zmešnjava, da je ne moreš sestaviti skupaj. Ko pa poslušaš okoliščine, ugotoviš, da takšna rešitev izhaja iz stiske ljudi, ki je posledica sistemskih slabosti in tudi neodgovornosti. Zdi se mi, da država ni ravnala premišljeno, ko v razpisu za prodajo ni navedla, pod kakšnimi pogoji je možno prevzeti podjetje. Res bi bila katastrofa, če bi nekdo za en tolar kupil Peko in ga potem čez noč zaprl in ukinil tisoč delovnih mest." Pred kratkim je prišlo do zamenjave predsednika uprave v LIP-u, še prej v Jelovici. Kako ocenjujete razmere v lesni industriji? "Lesna industrija ni edina, ki bi v prihodnosti lahko imela težave. Gorenjci smo pri tem lahko bolj optimistični, saj nimamo slabih lesnih tovarn. Kot bankir bi težko javno povedal kaj več, poudaril bi le to, kar sem povedal že večkrat: mi ne prodajamo samo denarja, ampak predvsem čas, ki ga potrebujejo podjetja, da se izvlečejo iz težav." Z Jelovico že dobro sodelujete? "Z Jelovico smo vseskozi dobro sodelovali, res pa je, da nismo z vodstvom vedno enako razmišljali." Ste zadovoljni s sedanjim vodstvom? "Vesel sem, da je vodenje prevzel Gorenjec. To zveni malo čustveno, vendar izkušnje kažejo, da se praviloma ne obnesejo rešitve, ko sanator pride od drugod." • C. Zaplotnik, slike: G. Kavčič Sneguljčica in sedem palčkov v Maroku - pripoveduje Aleš Govekar Pet dni zapora cela večnost "Pet dni neprostovoljnega zapora se mi je zdelo kot cela večnost, kot mesec, ki sem ga pred tem preživel v Maroku," o nenavadni izkušnji v Maroku, kamor je letos septembra v družbi še šestih popotnikov odšel iskat visoke valove, pripoveduje Aleš Govekar iz Kranja. Skupino slovenskih surferjev so cariniki zamenjali za Litvance, ki so po Maroku razpečevali ponarejene dolarje. "Tako je to, če je za tamkajšnje Arabce Slovenija in Litva eno in isto. Prepričan sem, če bi maroškega policaja klical ameriški predsednik Bush, da bi mu ta odvrnil kako si, o.k., dobro, lepo, da si poklical. Čav, lepo se imej." Eden čez drugega, na glavo v valove. Petindvajsetletnega Kranjčana Aleša Govekarja že nekaj let navdušujejo ekstremni športi. Športno plezanje, boardanje in surfanje, torej deskanje bodisi na snegu u I i na vodi, ga "kurijo" zadnjih nekaj let. Šport mu danes sicer pomeni zelo veliko, a ni bilo vedno tako. Že kot osnovnošolca so ga "dali" med smučarske tekače, s katerimi je na treningih in tekmovanjih preživel več kot osem let. Pri petnajstih je tek na smučeh opustil, tudi v šoli mu ni šlo več najbolje in srednjo ekonomsko šolo je tako "končal" že v tretjem letniku. "Začeli so me zanimati lokali, nočno življenje in žurka. V štirih letih sem tako diplomiral iz nočnega življenja in bi v tej smeri nadaljeval, če v nekem trenutku ne bi presekal. Ponovno sem se začel ukvarjati s športom, gonit kolo, hodit v hribe, igrat tenis, zanimati so me začeli ekstremni športi." Pridružil se je športnim plezalcem v AO Kranj, pozimi je s seboj v hribe začel jemati board in sčasoma je večji del zime preživel kar na boardu. "Nekega dne sem na televiziji gledal film z naslovom V božjih rokah. V njem je ekipa fantov surfala po najbolj znanih svetovnih surferskih točkah, med drugim tudi na Baliju. Velikanski valovi in nepopisni užitek deskarjev sta me prepričala. Drugo leto bom šel na Bali, gledat kaj dogaja," se spominja Aleš, ki seje leta 1999 brez kakršnihkoli surferskih izkušenj odpravil na Bali, kjer je dva meseca surfal na valovih tamkajšnjih morij. Surfanje mu je priraslo k srcu, čeprav se je zavedal, da se v Sloveniji s tem športom ne bo mogel veliko ukvarjati in ga bodo veliki valovi v tujini stali kar precej časa in denarja. Surferji v Maroku so bili: Aleš Govekar iz Kranja, Janez Kos iz Mač, ter Igor in Rok Koželj, Andraž Rakušček, Grega Topolovec, Klemen Šurk Kokalj in Urška Golob vsi iz Ljubljane. Ko sta letos s prijateljem Jako Zaplotnikom razmišljala o tem, kam bi šla na visoke valove, se je Aleš spomnil člankov v specializiranih revijah, ki so predstavljali surferske točke v Maroku. Deskanje na atlantski obali in plezanje v Visokem Atlasu z vrhovi nad 4000 metri nadmorske višine... "Super. Šla bova takoj po mojih zaključnih izpitih na srednji konici icalni šoli. Ker mi v spomladanskem roku ni uspelo, odločil pa sem se čimprej končati šola- nje, sem do avgustovskih rokov ostal doma, medtem ko je Jaka že julija poletel v Maroko." Ko je Aleš konec avgusta iskal najcenejšo možnost za pot v Maroko, je preko prijatelja prišel do surf kluba Uju Sunset iz Ljubljane. Po šoli surfanja v Biarritzu na francoski atlantski obali, je nekaj članov kluba v začetku septembra nadaljevalo pot naprej v Maroko in Aleš sc jim je pridružil. Potni list za avto Osmerica mladih surferjev, sedem fantov in dekle, stari med 20 in 25 let, seje tako v začetku septembra z ladjo peljalo s Pirenejskega polotoka v Afriko, iz Algc-cirasa v Ceuto. Mesto je sicer v Afriki, a še pod špansko zastavo. Prvi dan so slovenski surferji na uradu za izdajo viz za Maroko, za novonastale evropske države so te kov oziroma policajev enostavno niso mogli prepričati, da Uju Sunset ni človek ampak društvo. Morali so spet nazaj na špansko stran. V neki aganciji so prosili za pomoč pri prevajanju in pri tem, kaj naj sploh naredijo. Nekdo jih je napotil na neko drugo policijo. Tam niti slišati niso hoteli o tem, da bi jim dajali kakršnekoli žige. Vmes so se vračali na mejo. V tretjem poskusu, ko so dokazovali, da je sedež društva na istem naslovu, kot je eden potnikov, so bili le uspešni. Imeli pa so vtis, da jih je carinik enostavno imel že čez glavo. Kruh, mleko in surfanje Najprej so šli do mesta, kjer je bil Aleš dogovorjen z Zaplotnikom, ki naj bi se nam za nekaj dni pridružil, preden je nameraval z. letalom odpotovati domov. Bil je Aleševa velika ljubezen je tudi športno plezanje. V Maroku za plezanje v Visokem Atlasu ni bilo časa, zato pa mu stena nad kranjskim olimpijskim bazenom ne more pobegniti. Foto: Gorazd K. nujne, za Evropsko unijo in napri-mer Jugoslavijo pa ne, bili nekoliko pozni, zato naj bi^prišli na vrsto naslednji dan. Že zjutraj je bila na uradu gneča, a pri postopkih za pridobitev viz niso imeli problemov. Ob tem so srečali neke Litvance, podobno ekipo petih, šestih fantov s punco, s katerimi sta Aleš in kolega stopila v kontakt. Pogovor se je gibal na temo, kam kdo potuje in podobno... Takrat si niso niti malo predstavljali, kako narobe jim bo to, da so bili pri vpisovanju viz takoj za Litvanci, hodilo ob povratku. Sicer pa se je zapletlo že pri vstopu v Maroko. Kot je povedal Aleš, je maroška meja precej "kavbojska", saj so cariniki, nekakšni šerifi tam zakon. Potem ko so na meji uredili še sto in en papir, zavarovanja in podobno, je nastal problem s kombijem. Kdo je lastnik kombija, ta je napisan na klub "Uju Sunset", oziroma, kje je potni list te osebe. Carini- li, september. "V hotelu ga ni bilo, zato sem se na večer podal na sprehod po mestu. Vse "ka-fane" polne, vsi gledajo neke filme. Vstopim, konec filma, poročila, gorijo neke stolpnice, komentar, New York, avioni letijo naravnost v stavbo... Mislil sem, da ja nekakšna tv "zajebanci-ja", a mi je že nekdo rekel, You Are American, surfer. Zaslutil sem, da bo bolje, če potegnem na njegovo stran. In sva udarila debato, kako so se Američani vtikali v zadeve po vsem svetu in ni čudno, da se kaj takega zgodi, kot je bil ta napad... V arabski državi res nisem hotel biti pameten," pripoveduje Aleš. Ko sem prišel do našega kombija, so mi že povedali, za kaj natančneje gre, saj so dobivali obvestila na GSM-je. V glavnem, nekaj dni kasneje se zagotovo ne bi odpravljali v Maroko. "Nekaj kilometrov za Casablanco smo se ustavili na plaži, prvi valovi in drug čez drugega smo hiteli v vodo. Preko Marakeša smo se odpravili na jug, kjer je bilo pričakovati najboljše surferske pogoje." Tako so se ustavljali na različnih plažah, nekje za dva dni, drugje za teden, deset dni. Peščene neob-ljudene plaže, valovi za deskanje, mir, uživanje in druženje... Ekipa slovenskih deskarjev je pri tem imela včasih boljše, včasih slabše izkušnje. "Kuhali smo največ sami, kolega je na primer iz/.u-mil posebno jed iz čokolina in stare kisle smetane. Tiramisu je bil odličen. Kupovali smo v glavnem kruh in mleko... Na plaži smo kuhali čaj in ga potem cel dan imeli kot Ice T." Spali so po plažah, po potrebi pa so si tudi privoščili apartmaje, včasih so bili ti zelo primitivni, spet drugič kar solidni. Surferji se sicer raje držijo "chep", poceni variant. Nekaj apartmajskega ugodja jim je prav prišlo predvsem za osebno higieno in kadar je kdo izmed njih imel, prav vsak je prišel na vrsto, imel želodčne težave. Nazadnje so bili gostje v apartmaju nekega Abdulaha v kraju blizu Agadirja, kjer so bili tudi dobri pogoji za deskanje. Po slabem mesecu potepanja po Maroku je prišel dan za vrnitev. V mislih so imeli čim hitrejšo varianto, v petek prečkati špansko mejo in v nedeljo že doma spraševati mame, kaj bo za večerjo. Eden od fantov iz druščine je v ponedeljek že imel službo. "Že v Marakešu me je začelo zvijati po trebuhu in kljub temu, da sem vzel neke tablete, mi ni bilo nič bolje, še vedno sem bruhal in na mejo prišel ves zelen. Za prehod meje smo si glede na izkušnje pri vstopu v državo dali dve uri bonusa." Dve uri podaljšani v pet dni Po slabem mesecu dni zopet maroško-španska meja v Ceuti. Potni listi. Rutinski pregled? Zapeljite na rob, vse ven iz. avta..., se je glasil ukaz. "V katerih mestih ste bili, koliko časa... Pregledali so ves kombi in nič niso našli, pobrali so nam denar. Sam sem se počutil vedno slabše. Na mejo smo prišli v soboto ob peti uri zjutraj in ob deveti še vedno bili tam. Prijatelj je zame že urejal rešilni avto, ki naj bi me počakal v Španiji. Če nas ne bodo spustili, bom tekel na ono stran meje, sem pomislil. Nakar so klicali iz zdravstvenega centra, naj grem v bolnišnico v Casablanco. Seveda mi ni bilo do vrnitve v notranjost Maroka." Po šestih urah čakanja na meji fantje in dekle še vedno niso vedeli, za kaj gre. Rečeno jim je bilo le to, da imajo neke čudne dolarje. Sicer pa so cariniki vseskozi cation. After You are going home, no problem, after, later, tomor-row." Tako so jim sporočili tudi s slovenskega veleposlaništva v Lizboni, da samo preverjajo potne liste in njihovo identiteto. Ob deseti zvečer, torej po 16 urah čakanja na meji sta prišla dva komisarja, vseh osem postrojila v vrsto in drugega za drugim klicala v sobo. "Vstopil sem tretji po vrsti," se spominja Aleš: "Spraševala pa sta me, zakaj v potnem listu izgledam povsem drugačen. Da je slika stara pet let, ko sem imel še daljše lase, rečem. Nakar vidim, da v rokah sploh ni imel so nas peljali na slikanje. Slik8 od spredaj, od strani, prstni odtisi, vsak prst trikrat..." V torek so jim policaji le dali na voljo telefon, da pokličejo domov, vendar brez slabih besed o vsej zadevi-Tako so smeje se po telefonu razlagali, kako ne vedo, za kaj gre* da so siti zapora, da ni prave hrane. In siti so že bili večnega "after, later, tomorrow". "Menda so v ponedeljek oziroma torek Lit* vance že ujeli nekje v Španiji* saj se je tudi v našem primeru nekoliko začelo odvgati. Začeli smo si razlagati, da je šlo za očitno zamenjavo z Litvanci-Medtem ko so pri nas fantih na Vodovodni sistem v naravnem apartmaju. Plaža rules. mojega potnega lista, ampak lit-vanski list... Začel sem razmišljati in ugotovil, da smo se pred slabim mesecem srečali, ko smo izdelovali vize. Očitno so nekje počeli kaj nezakonitega, pa jih iščejo, mi pa smo po nesreči padli v vso to zmedo." Po ponovnem pretresu kombija so vse "naložili" v marico, v njihov kombi je sedel drugi policist in so se odpeljali v notranjost države. Ko so se zanimali, za kaj gre, so dobili standardne odgovore, no problem, after later tomorrovv. Odpeljali so se v Kenitro, 200 kilometrov nazaj v notranjost države. "V avtu se nam je že mešalo, že smo razmišljali, ali bi protestirali, začeli razbijati po avtu, naj nam vendarle povedo, za kaj gre. Sicer pa, brez potnih listov in denarja tako nimamo kam bežati. V Kenitri smo se ustavili ob stavbi, ven sta prišla dva policaja... Arest," me prešine. Zaprti Takrat še niso vedeli, da bo dolg temen hodnik za nekaj dni postal njihov dom. Sredi noči so v spalnih vrečah polegli kar po tleh. Ker so jim pobrali še zadnji GSM, niso mogli več komunicirati z domačimi ali z veleposlaništvom. Paznike so prosili, da so jim v bližnjo trgovino šli po nekaj hrane... Šlo je za zasilen zapor, kot neki način začeli sprejemati dejstvo, da so se zmotili, pa so okrog naše edine punce Urše imeli še pomisleke. Kot smo iz* vedeli kasneje, sta obe deklet' imeli tisti dan, ko smo zaprosil' za vizo, le-te oštevilčeni eno drugo. Policija je tako predvi' devala, da je Urša Litvanka i" se je naši skupini kasneje pi*1' družila v Maroku." Zadevo je pospešil še klic enega od fantov domov v Slovenij0, Njegov oče je zdravnik, ki pogoS' to hodi na razne kongrese po sve; tu, kar pomeni, da ima tudi precej kolegov po svetu. Klical je svoje; ga maroškega kolego, ki je tudi osebni zdravnik maroškega kra; lja. V sredo popoldan so po h'*1 začeli krožiti zapisniki, šef polic1' je jih je poklical v sejno sobo in jim razložil njihovo zmoto-"Ponudili so nam Marlboro w garete, čokoladice, kavo z m'e' kom. Zadeva se je obrnila ^ 100 odstotkov. Šef pa je rekel; da smo najbrž še večji mafUcl kot Litvanci, saj poznamo s*" mega kraljevega zdravnika. \ so menda po različnih mest1 po Maroku, večina se jih j* skladala s tistimi, po kateriij smo hodili mi, zamenjali več ko 300 ponarejenih bankovcev sjj 100 dolarjev in enega za l°u DEM." Še isti dan zvečer s° osmerico preselili v bližnji hote • kjer so jih gostili na stroške p0"^ cije. Tam smo namreč čakah n potne liste iz Rabata. Kot se sp0^ minja Aleš, je natakar kar debe gledal, ko so v hotelu naroči drugo rundo piva, in pri sebiin. kaj negodoval, češ kaj se gredo tujci. Ko je prišel šef policije, bilo nobenega problema, natak jim je prinesel, kar so %efe Mustafa, tako se je klical Set, i postal sinonim za vse nJm0#v^? hteve. "Mi smo samo rekli, M in Štirje dnevi lokalnega aresta. Kar tako? ponavljali, samo preverjamo, samo preverjamo, čez pet minut boste šli... Alešu so na srečo želodčne težave popustile, ob šesti uri zvečer ni bilo nobenih ugodnejših novic. "Verification, verifi- neki prostor lokalne policije. Po celi nedelji še vedno niso vedeli, za kaj gre. Brez pojasnil. "Psihično smo bili vse šibkejši, bili smo živčni drug na drugega. Morala pa nam je še dodatno padla, ko stafa je naročil, pa čeprav nj, ^ smo dobili vse, kar smo zejf ' Šefa so se vsi bali kot vraga- Zgodba se je na koncu kar sre no razpletla, kljub temu, dajf osmerici res grozil pravi zap Q Na vprašanje, ali so razmišlja' kakšni pritožbi ali čem p°d° nem, pa Aleš odgovarja, da jim _F. petih prisilnih dneh v Maroku n na misel ni prišlo, da bi §e^vj. minutko preveč ostali v tej drz . razmišljah W "V avto pa "gaS Igor K. Edino, kar sc četrtek, je bilo: proti domu." • Alpina čaka na razplet v Peku Alpina se na razpis za prodajo Pekovih delnic ni prijavila, vendar kaže, da še ni povsem izgubila upanja. Ziri - Za nakup Peka se zanima le Peko sam, to je po torkovem Prvem koraku pri odpiranju ponudb že docela jasno. Tja bo 20. novembra imajo štiri Pekove hčerinske družbe še čas, da svojo Ponudbo dopolnijo s pravno dopustnostjo nakupa. Država torej sprašuje hčere, ali lahko kupijo mater!? Milo rečeno, to je res čudno. Resen kandidat za prevzem Peka (in njegovih problemov) je oila žirovska Alpina, ki pa se na državni razpis ni prijavila. V pogovoru s predsednikom Alpinine uprave Martinom Kopačem smp skušali izvedeti, zakaj se to ni zgodilo. Njegove odgovore si VeUa pozorno prebrati tudi zaradi tega, ker obstaja stvarna možnost, da razpis propade. "Zakaj ponudba za Alpino ni bifa zanimiva?" To še ne pomeni, da prej nismo oili resni. Peko je moč sanirati, vendar pod določenimi pogoji, tja do maja letos smo se z državo o fem pogovarjali. Občutek sem lrnel, da na ministrstvu za gospodarstvo poskušajo narediti vse. Nato pa so kar naenkrat prišli očitki, češ da se ministrstvo nekaj dogovarja z Alpino in da bi državno premoženje morali prodajati uradno, z razpisom." Več ali manj so torej potrjena u9ibanja, da Peko kupuje sam sebe. Za delnice matere se Potegujejo hčerinske družbe peko Inde in PGP iz Tržiča ter Peko Zagreb in Peko Makedonija. Drugo je kot vse kaže le napisal PGP, čeprav tega tam niso potrdili. Sicer pa to ni več pomembno, saj je komisija to ponudbo zavrnila. "O tem je bila sprejeta uredba?" "Morda je kdo tudi malo "polagal", da je bila sprejeta. Občutek sem imel, da je šlo za ljubosumje. Nato se je uradni postopek začel in zdelo se je - če se malo pošalim - kot da bi prodajali Krko ali Lek. Kot da bi v vrsti stalo več kot deset kandidatov, ki Martin Kopač bi tekmovali, kdo da več. Toda državna ponudba ni mogla biti sprejemljiva, če si se malo poglobil in razumel stvari." "Saj niti cene ni bilo?" "Razpis je bil dokaj odprt: povejte, koliko ste pripravljeni dati, koliko boste vzeli, kakšen je vaš poslovni načrt, kakšna bodo varovanja itd. Toda, po naših pogojih bi bili soočeni z negativnimi ocenami in spet bi poslušali, kaj bi pa Alpina rada, kaj se pa greste, vse bi radi dobili zastonj itd. Vendar, mi nič ne želimo, hočemo, nobenih posebnih pogojev ne zahtevamo. Ustrezne pogo- Helios lahko uporablja POR uomžal - Domžalska tovarna barv, lakov in premazov Helios bo lahko uporabljala znak POR, ki pomeni, da se vsi njeni zaposleni ^vedajo odgovornosti do okolja. Listino s pravico do uporabe znaka POR je Heliosu podelilo ^druženje kemijske in gumarske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vključeno je v Svet evropske kemične industrije CEFIC, Uresničuje tudi program POR. Njegovi začetki segajo v leto 1984, pojavil seje v Kanadi in nato razširil po vsem svetu. Program POR zajeda dvanajst temeljnih smernic, ki na najvišji vodstveni ravni določajo Pripravo, vzpostavitev in dopolnjevanje ukrepov za stalno okoljsko Politiko podjetja. Smernice govorijo tudi o čutu odgovornosti do okol-•!a pri vseh zaposlenih, učinkovito ukrepanje pri morebitnih onesnaženjih, kar največje zmanjšanje vplivov na okolje in predstav-tjanje njihovih učinkov na lokalno okolje. Zelo pomembne so smerne, ki določajo sodelovanje z državnimi organi v primerih nesreč, salno seznanjanje javnosti in upoštevanje javnega mnenja. Podjetja pa Morajo razvijati okolju prijazne izdelke. Helios je že pred štirimi leti Ustanovil ekološki sklad in skupaj z ministrstvom za okolje je priprav-u že več odmevnih akcij za ohranjanje čistih slovenskih voda. ^ družbi Trio zamenjali direktorja "^"ŽiČ - Nadzorni svet tržiške družbe Trio je minuli ponedeljek za novega direktorja imenoval Ferda Meglica, dosedanjega vodjo komerciale. v tržiški delniški družbi Trio seje po letošnjem junija korenito spreme-ua sestava lastnikov, saj notranji delničarji množično prodajajo svoje ,e'ntee. Na začetku letošnjega junija so imeli še večinski, 52-odstotni elež, do začetka septembra je padel na 26,5-odstotnega in do 25. ok-°bra na 22,11-odstotnega. Delnice za svoje stranke kupujejo borzni po-redniki, zato še ni povsem jasno, za koga je Trio zanimiv. Vsekakor otranje lastnike lastništvo ne zanimiva več. V tržiški družbi Trio, ki ga ,e doslej vodil Bruno Godnov, 81 zaposlenih za Peko izdeluje notranji-e' ki predstavljajo približno tretjino proizvodnje. • M.V. Za sodelovanje s Pekom se zanima ruska firma VVestfalika iz Novosibirska. Po pisanju časnika Finance gre za velikega ruskega izdelovalca otroških, damskih in moških čevljev, ki ima približno dva tisoč zaposlenih. Iz Pekovih neuradnih krogov smo izvedeli, da se bodo z VVesrfaliko v prihodnjih dveh tednih srečali zaradi dogovora o poslovnem sodelovanju. Za rusko tovarno je zanimivo Pekovo znanje, ki je v Italiji precej dražje. je bi morala ponuditi držav sama, če želi rešiti problem Peko." "To pa so?" "Najprej odpravnine. Če Peko hoče postati produktiven in donosen, potem za 1.060 ljudi ni prostora. Tudi, če zadrži sedanji obseg prodaje, je preveč zaposlenih. Žal je tako in tega ni moč spremeniti." "Koliko zaposlenih je odveč?" "Seveda smo napravili ocene, toda o številkah ne bi govoril. Vsekakor bi bilo potrebno za odpravnine zagotoviti precej denarja, od pol do ene milijarde tolarjev. Ljudjem so pač zagotovljene pravice, ki jih je treba spoštovati. Ce bi bilo v Peku dovolj premoženja, bi jih lahko plačal, vendar ga nima. Druga zgodba je prisilna poravnava. Čeprav bodo upniki odpisali 80 odstotkov terjatev, jih še vedno ostane 20 odstotkov in hipoteke, kar bo treba v enem letu plačati in to z gotovino. Tudi tega ne bo malo. Skupaj lahko že govorim o dveh milijardah tolarjev. Tretja stvar je Pekova izguba. V zadnjih šestih letih so imeli je imel za približno milijardo tolarjev izgube letno. Letos naj bi znašala pol milijarde tolarjev, toda, bo res tako? Saj je leta 1999 Lov-še skril 600 milijonov tolarjev izgube, naslednje leto pa ne več. Če bi torej prevzeli Peko, ne bi takoj poslovali s plusom, marsikaj bi morali najprej spremeniti. To seveda pomeni dodatni odliv, s katerim moramo računati, če smo resni. Četrti razlog, zakaj se nismo prijavili na razpis, pa so obratna sredstva, ki jih je v Peku premalo. Letos so sicer dobili posojilo, vendar ga bo 'pojedla' izguba. Morali bi zagotoviti sredstva, da bi Peko lahko vnaprej kupil materiale, da ne bi imel težav s plačami itd. Tako so ravnali, ko so kupili Elan, zagotovili so sredstva za njegov zagon." "Kako naj bi država zagotovila sredstva?" "Za zadržanje delovnih mest. Vendar ji ne bi bilo potrebno dati nobenega dodatnega tolarja, tako kot jih bo morala dati za rudarje, Državna komisija je minuli torek odprla ponudbe za nakup 81,3-odstotnega deleža Peka in v skopem sporočilu za javnost zapisala, da so prvo ponudbo kot neustrezno zavrgli. Drugo ponudbo so odale odvisne družbe Peka in sicer dva dobavitelja in dve družbi, ki v Makedoniji in na Hrvaškem prodajata Pekove čevlje. Komisija je ponudbo pregledala, se pogovorila s ponudniki in jih pozvala, da jo do 20. novemba dopolnijo s pojasnilom, če je pravno dopustno, da Pekove delnice kupijo njene štiri odvisne družbe. po 4,5 milijona tolarjev za vsakega. Država je namreč za Peko zapravila že toliko denarja, da je tam 80 odstotna upnica. Lahko bi torej rekla: če ste pripravljeni zadržati toliko in to-Jiko delovnih mest, vam damo toliko in toliko denarja, vendar ne v gotovini, temveč vam odstopimo terjatve v stečajni masi." "V stečaju?" "Ne bom govoril o stečaju, da ne bo kdo rekel, da se zavzemam zanj. Hotel sem reči le, da so tako ravnali v Planiki, kjer so iz stečaja 'vzeli' potrebna sredstva in zaposlene. V Peku tega ne razumejo, njihov svetovalec mi je dejal: Kopač, saj razumem, da želiš Peko kupiti za tolar, toda, da hočeš še posojila in garancije države, to pa ne gre." "V Peku je bilo svetovalcev že veliko, pridejo in gredo, problemi pa ostajajo?" "Seveda, ker ne vidijo obeh strani. Zanesljivo ničesar ne bom naredil v škodo Alpine. Pristanem lahko le na tisto, kar bomo lahko izpeljali, kar bo sprejemljivo za obe strani." "Zakaj je Peko za Alpino sploh zanimiv?" "Ker bi povečali kritično maso, predvsem pri prodajni mreži. Seveda bi še naprej prodajali Pekove čevlje, izdelane v Perku. Vanjo ne bi porinili Alpininih čevljev, ker jih toliko niti narediti ne moremo. Še zdaleč torej ni res, da bi Alpina imela rada samo Pekovo prodajno mrežo." • Marija Volčjak Polijevu ponaredku v Bosni je ime Pili Priljubljena piščančja klobasa Poli, ki jo izdeluje Perutnina Ruj, je v Bosni in Hercegovini dobila ponaredek Pili, ki ga izdeluje Mesna industrija Lijanovići. Kranj - Piščančja klobasa Poli je paradni izdelek Perutnine Ptuj, ki ni priljubljena samo v Sloveniji. Na trgu Bosne in Hercegovine se je namreč pojavila piščančja klobasa Pili, ki ima skoraj na las podoben ovitek, tudi podobno ceno. Skratka, gre za tipičen ponaredek, ki ga potrošniki zlahka zamenjajo. Perutnina Ptuj se sedaj na vse kriplje trudi, da bi ponarejevalcu njenega najbolj znanega izdelka stopili na prste. Pred kratkim so gostili Kcmala Huseinoviča, ki je na ambasadi BiH v Sloveniji zadolžen za gospodarsko sodelovanje. Podrobno so mu razložili, kako podobna sta si Poli in Pili, kar so pokazale tudi strokovne analize. Potrošniki ju zato zlahka zamenjajo. Kemal Huseinovič je dejal, da njegovi državi takšne stvari niso v čast in da bo v okviru svojih diplomatskih pristojnosti storil vse za obrambo zaščitene industrijske lastnine in blagovne znamke Perutnine Ptuj. V BiH si sedaj najoblj žele spodbud gospodarskega razvoja, tudi kapitala iz tujine. Morda bodo poslej bolj naklonjeni naložbi Perutnine Ptuj, ki je že pred dvemi leti pripravila projekt in kapital za postavitev vzreje in predelave piščančjega mesa v Veliki Kladuši. Sicer pa z BiH sodeluje že od leta 1964, sodelovanje tud v devetdesetih letih ni bilo prekinjeno. V Perutnini Ptuje pravijo, da v BiH izvažajo izdelke enake kakovosti kot v države EU. Želijo pa si, da bi tudi živilskopredeloval-na industrija BiH začela osvajati slovenski trg, saj bodo tako lažje razreševali tudi probleme, kakršne imajo s Polijem. Cestarja ovadena državnemu tožilstvu Državna revizijska komisija je ugotovila nepravilnosti pri izbiri graditelja predora Podmilj na avtocestnem odseku čez Trojane in SCT in DARS naznanila na državno tožilstvo. Ljubljana, 2. novembra - Zaradi pritožbe italijanskega Grassetta in trboveljskega RGD je Državna revizijska komisija (DRK) ponovno pregledala ponudnike in ponudbe za gradnjo predora na odseku avtoceste čez Trojane na odseku Vransko - Blagovica in ugotovila, da sta bila pritožnika oškodovana in da je bil SCT neupravičeno izbran za graditelja predora. Predsednik senata Državne revizijske komisije Tomaž Vesel je v ponedeljek povedal, da so tako SCT kot DARS ovadili državnemu tožilstvu zaradi suma kaznivega dejanja. Ugotovili so namreč, da je bila na javnem odpiranju ponudb cena SCT za gradnjo predora 2,9 milijarde tolarjev, ponudba Grassetta in RGD Trbovlje pa za 100 oziroma 200 milijonov nižja. Darsova komisija je kasneje za izvajalca izbrala SCT, ker je znašala njegova ponudba 2,7 milijarde tolarjev. Državna revizijska komisija sklepa, da naj bi pojavnem odpiranju ponudb SCT zamenjal prvotno ponudbo v pisni in elektronski obliki z novo, ki je vsebovala nižjo ceno. Darsova razpisna komisija pa je to ponudbo priznala in SCT izbrala za graditelja predora. Dokaz za zamenjavo ponudbe je barva diskete: pri odpiranju ponudb je bila rumena, na razpisni komisiji pa je bila roza barve. Državna revizijska komisija je odločila, da SCT, ki naj bi po trditvah firme Grassetto pred tem že večkrat nastopal z različnimi ponudbami, zaradi ugotovljenih nepravilnosti ne bo gradil predora Podmilj. DARS mora graditelja izbrati med ostalimi ponudniki. V SCT trdijo, daje bila njihova ponudba za graditev predora korektna in da niso dobili obvestil, da bi bila odločitev razpisne komisije vprašljiva. Ponudniki po oddaji ponudbe nimajo nikakršnih možnosti, da bi lahko vplivali na postopke ali spreminjali predloženo dokumentacijo, pravijo v SCT. Družba za državne ceste je v sporočilu za javnost zapisala, da izvaja za DARS strokovno tehnična opravila in da je za primerno ravnanje s ponudbeno dokumentacijo sprejela posebne ukrepe pri postopkih oddaje javnih naročil, med drugim snemanje vseh odpiranj in posebno hrambo ponudbe- ne dokumentacije. Ukrepala je tudi v tem primeru in skušala pojasniti različno barvo disket, vendar pomanjkljivosti pri ravnanju z dokumentacijo ni ugotovila, prav tako pa tudi ne skrivnosti različnih disket. Družba za državne ceste je že 19. oktobra o primeru obvestila policijo in naredila nekatere kadrovske spremembe, v nadaljevanju raziskovanja primera pa je pripravljena sodelovati. V primeru zamenjave diskete gre za kaznivo dejanje, ki ga je lahko storila le fizična oseba. S sporočilom za javnost se je oglasil tudi DARS. V njem so pojasnjeni ukrepi, ki so bili sprejeti in zagotovilo, da bo nov izvajalec za gradnjo predora Podmilj izbran med ostalimi ponudniki v zakonitem roku. • J. Košnjek Kr Zaplet v prisilni poravnavi Alpinuma ^ anJ - Prejšnji petek je na okrožnem sodišču v r- tUl''U Potekal narok za glasovanje o prisilni po vnavi v bohinjski delniški družbi Alpinum Pri -i ko Si Poravnava naj bi bila s tem, kot je priča-Za i Vot*stvo družbe, sklenjena. A so se stvari v|o*m e' kajti e<*en 0(* uPn'kov je na sodišče 2|J zahtevek za ustavitev prisilne poravnave. obv111' ^e namre^' da m Alpinum lahko svoje Dri ^.Znost' izpolnil tudi brez uvedbe postopka ^»silne poravnave. so^0t *c P°vedal direktor Alpinuma Aleš Peklenik, inena naroku imeli pisno pridobljeno podporo več-Čil- uPn'kov k predlaganemu načinu in višini popla-,„ ? terjatev (predlagali so poplačilo 60 odstotkov tev v treh letih) ter k načrtu finančne reorgani- zacije. S tem bi bil postopek prisilne poravnave zaključen. A to se ni zgodilo, kajti na sodišče je prišel zahtevek za ustavitev postopka prisilne poravnave, ki gaje vložil eden od upnikov - Butan Plin, d.d., iz Ljubljane. Zanimivo je, daje Butan Plin eden od manjših upnikov, kajti po Peklenikovih podatkih mu Alpinum dolguje zgolj 137 tisoč tolarjev. Po zakonu je tako sodišče moralo najprej obravnavati ta predlog. V izogib nadaljnjim zapletom ter na osnovi mnenja upniškega odbora in upraviteljice prisilne poravnave se je sodišče odločilo imenovati sodno izvedenko ekonomske stroke. Ta naj bi ugotovila, ali Alpinum lahko izpolni svoje obveznosti do upnikov tudi brez finančne reorganizacije. Novi narok je tako prestavljen na 14. december. • U. P. kranjski trgovski center Martin pred Martinom pokušina y*"-15^ slovenskih vin v prehrambenem centru __V. v_^ (TRENCA) AKCIJSKI NAKUPI V ~~ v sodelovanju z vinsko kletjo OZE 5. in 6. novembra od 15* - 19* pon-sob. 8h-20\ nedelja 8h-13h; Savska c. 34, Kranj, "EP 04-281-81-50 Študentski servisi na Gorenjskem "Družinski" problemi gorenjskih študentskih servisov Vsi servisi se ne držijo predpisov, kar škodi študentom in povzroča nelojalno konkurenco - Povezanost s študentskim klubom naj bi nekaterim servisom prinašala prednost - Pogovori o obdavčenju študentskega dela so se le premaknili v prihodnost. Letos spomladi so se nad študenti in dijaki vsaj za nekaj časa razkadili črni oblaki (domnevne) grožnje o obdavčitvi njihovega dela. Še naprej pa ostajajo problemi in spori med študentskimi servisi samimi, ki trajajo že dalj časa. Konkurenca, ki jo je prinesel "boom" servisov v vseh večjih slovenskih krajih v zadnjem desetletju, se tako kaže tudi s svoje slabše plati. Samo v Ljubljani, največjem univerzitetnem središču, je študentskih servisov več kot 20. V Kranju z eno (veliko) fakulteto jih je trenutno že pet, vsaj še dva pa naj bi se jim pridružila v bližnji prihodnosti. Trije servisi so tudi v Skorji Loki, po dva še na Jesenicah in Radovljici, eden v Tržiču... Večja konkurenca je kot kaže prinesla tudi več medsebojnih nesporazumov. Glavni so povezani s povezanostjo nekaterih servisov z lokanimi študentskimi kljubi, od-dvajanjem dela zaslužka za obštu-dijske dejavnosti ter večjim ali manjšim nespoštovanjem predpisov za servise. Po zakonih, ki urejajo področje študentskih servisov, mora vsak posameznik ali ustanova, ki želi opravljati to dejavnost, najprej pridobiti koncesijo. S to pogodbo servisu pripada znesek v višini 10 odstotkov študentovega zaslužka. Pomembno določilo pogodbe servisu nalaga, daje določen del do- mnogi v ustanavljanju in vodenju servisov mimo predpisov, vidijo pot za lasten zaslužek, dobre servise pa postavljajo v neenakopraven položaj. "Študentske servise lahko ustanavlja skoraj vsakdo, ker so pogoji, npr. letni promet zelo popustljivi. Ta prag bi se moral dvigniti, poskrbeti bi morali, da bi študentski klubi dobili še več denarja," trdi Gorazd Jelovšek iz SŠ Zamorec, največjega in najstarejšega od treh škofjeloških servisov, ki deluje od leta 1991 in ima 3000 aktivnih članov. Jelovšek se strinja, da je večja konkurenca načeloma lahko koristna. "Vendar pa so trenutni zakoni o študentskih servisih bolj radodarni do servisov, kot pa do študentskih organizacij." Aleš Sladojevič iz Študentskega servisa Kranj je opozoril še na nekaj. "Vsak, ki želi koncesijo, se mora obvezati, da bo dal del denarja za obštudijske dejavnosti. bička dolžan posredno plačati lokalni študentski organizaciji. Delež, ki ga vsako leto sproti določa ministrstvo za družino, socialo in delo, je odvisen od prometa kon-cesionarja oz. servisa, ter se giblje od 25 do 55 odstotkov od omenjenih 10 odstotkov. Drugače povedano, večji je zaslužek, večji je delež, ki ga servis namenja za obštudijske dejavnosti. Sredstva se stekajo k študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ta pa ga nato razdeli med ŠOU in lokalne študentske organizacije. Kranjski servisi, v primerjavi z Ljubljanskim študentskim servisom spadajo med srednje velike in manjše servise, tako za obštudijske dejavnosti prispevajo 25-35 odstotkov svojega zaslužka. Ta sredstva so finančna osnova za delovanje Mladinskega centra, ki študentom med drugim omogoča tudi številne popuste, ugodna izobraževanja in prireditve. Ker imata servisa Sončna in Mladinski servis po 3000, Študentski servis Kranj pa 5000 članov, Sončna pa je npr. lansko leto izdali 5500 napotnic, je jasno, da gre za veliko denarja. Po neuradnih mnenjih naj bi se v kranjskih študentskih servisih lani "obrnilo" 20-30 milijonov nemških mark. Po prav tako neuradnih podatkih bi zato glede na tak zaslužek, in ker je študentski servis Kranj v celoti v lasti Centra mladih, moralo biti za obštudijske dejavnosti na voljo okrog 1,5 milijona nemških mark. Dodatna spodbuda za ustanavljanje novih servisov naj bi bil slab nadzor nad izpolnjevanjem koncesijskih pogodb. Študentsko delo preko servisov določa zakon o zaposlovanju in v njem odločbe o agencijah za posredovanje dela in študentskih servisih. Večina obiskanih servisov se strinja, da Kdor take pogodbe ne sklene oz. obnovi, izgubi koncesijo. Če servis študentom tega ne pove oz. zamolči, lahko ti vseeno delajo. Če v takem primeru pridejo inšpektorji, študentje plačajo navaden davek. Poleg tega nekateri servisi delajo, čeprav ne izpolnjujejo tudi drugih pogojev. Za to dejavnost se namreč zahteva ustrezne prostora, kar v Kranju ni povsod izpolnje-, no. Ne preverja se tudi, ali je tista oseba, ki je koncesijo dobila, tudi oseba, ki jo bo izvajala." Barbara Lakota iz Mladinskega servisa Radovljica, ki je v večinski lasti Kluba študentov Radovljica, je prepričana, da za koncesijo zahtevane pogoje nekateri servisi v resnici ne izpolnjujejo, kar se ne preverja ali kaznujejo. "To velja tudi glede denarja, ki ga je servis dolžan dajati za obštudijske dejavnosti. Zaradi te anamoa-lijc pride do nelojalne konkurence. Pri nas to sicer še ni velik problem, drugače pa je menda v Kranju." "Želeli bi, da bi se kar največ tega denarja vrnilo tja, od koder je prišel, se pravi v študentski žep," je še poudarila Lakota. Mladinski servis Radovljica neodvisno od 35 odstotkov zaslužka, oz. 30 odstotkov v podružnicah, kijih glede na koncesijo oddvajajo za študijske dejavnosti, dodatno namenja še del dobička za izobraževanja, tečaje, karte... Sicer pa je servis s 3000 člani največji v Radovljici, svoje podružnice pa imajo tudi na Jesenicah, Tržiču, Bledu in v Črnomlju. V ŠS Zamorec v Škofji Loki za obštudijske dejavnosti namenjajo 60 odstotkov od zaslužka. Namenjajo ga KOS - Klubi ob Sori, ki kot krovna organizacija štirih študentskih klubov na tem območju skrbi tudi za razdeljevanja sredstev, ki jih prispevajo servisi. KOS je tesno povezan s ŠS Zamo- rec in skupaj se odločajo o marsičem glede svojega delovanja. Vendar gre za neformalno povezanost, saj je klub avtonomen subjekt. Kmalu bodo odprli obnovljen Mladinsko-kulturni center v Rdeči ostrigi, kjer bo po besedah Jelovška "mogoče še naprej uživati tudi alternativno študentsko atmosfero, ne da bi te pri tem moralo zebsti". Rast števila študentskih servisov zaradi progresivnega določanja dajatve za obštudijske prinaša še dodatno potencialno nevarnost. Zmanjša se lahko višina sredstev, ki jih prejemajo študentske organizacije, saj se zaslužek razdeli na več servisov, ki zato plačujejo manjše deleže. Prav tako nov servis v prvem letu delovanja lahko obdrži 90 odstotkov čistega prihodka in za obštudijske dejavnosti nameni le desetino oz. pavšalnih 5 milijonov SIT. Konkreten primer: servis bo ob prihodku 300 milijonov SIT prvo leto za svoje stroške oz. dobiček obdržal 270 milijonov, v naslednjem, že "normalnem" letu, pa pri isti vsoti 180 milijonov SIT. "Nič ne bi imeli proti združevanju servisov. Konec koncev se tudi druga podjetja združujejo. Če bo bili servisi v Kranju bolj združeni, tudi ostali ne bi prihajali, saj bi bili v Kranju 2 ali 3 močni in utrjeni servisi," zato meni Matej Lutar iz servisa Sončna v Kranju. V Sloveniji v grobem sicer obstajata dve vrsti servisov. Lastnice nekaterih so lokalne študentske organizacije ali imajo študentski klubi vsaj večinski delež; takih je okrog 10 klubov, poleg Kranja tudi npr. v Novi Gorici. Drugi pol predstavljajo servisi, ki so v lasti zasebnikov in so organizirani kot d.o.o. Študentski servis Kranj je tako v lasti Centra mladih Kranj, vendar se slednji financira tudi iz. koncesijske dajatve ostalih servisov. Ta povezanost, poudarjajo jo tudi skupni prostori, naj bi po mnenju nekaterih drugih kranjskih servisih študentskemu servisu prinašala prednosti pri poslovanju. "Mi financiramo klub, ki ima svoj servis. Ob prireditvah in tudi drugače je vedno prisotna agitacija, češ delajte za ta servis (študentski servis Kranj, op.p.), saj boste tako prispevali za popuste, zastonj karte, prireditve in druge ugodnosti. Na Centru dobijo ugodnosti, zraven pa je še njihov servis. Tako so med študenti prisotni z našim denarjem. Za naš servis pa se zdi, da samo pobiramo denar, teh deset odstotkov, nič pa ne dajemo nazaj. Zato moramo poleg deleža za obštudijske dejavnosti oddvajati še dodatna sredstva, da lahko strankam nudimo podobne popuste, poceni fotokopiranje... To je podobno, kot da bi na sejmu postavili dve stojnici z isto ponudbo, pa bi eni morali plačati za to, drugi pa ne. Konec koncev bi tudi mi lahko oblikovali svoj klub, ki bi dobival del denarja za obštudijske dejavnosti," položaj razlaga Lutar iz ŠS Sončna. "V Ljubljani je študentska organizacija bolj jasno ločena od servisov; tudi ko so bili spomladi protesti proti obdavčitvi študentskega dela, je ta organizacija letake poslala vsem servisem, v Kranju pa Center ni ravnal podobno. Mi smo morali te informacije dobiti od našega servisa v Ljubljani." Vendar po mnenju Lutra ne gre za nepremostljiv problem. "Mi smo vedno za pogovor, saj je glavno tisto, kar je najboljše za študente. Vendar pa mora biti konkurenca med servisi zdrava, vsi naj imajo enake pogoje." Podobne pripombe imajo v Mladinskem servisu Kranj. "Seveda bi tudi na našem servisu radi nudili brezpolačne karte za kino, fit- ness,... Vendar smo že po koncesijski pogodbi dolžni dajati 35 odstotkov zaslužka," razlaga Peter Beton, direktor Mladinskega servisa, ki je s 26-letno tradicijo "starosta" gorenjskih servisov. Vprašanje idealista, ki sta mu tržna logika in želja po dobičku neljuba, pa bi bilo, ali je za omenjene servise ob dobrem zaslužku, ki ga zagotavlja veeliko število aktivnih študentov in dijakov, ter ob željah "vse najboljše za študente", res tako težko ali celo nemogoče nameniti za ugodnosti, popuste in obštudijske dejavnosti še dodaten odstotek ali dva. Na drugi strani je namreč Center mladih, lastnik Študentskega servisa Kranj, neprofitna organizacija, in poleg stroškov poslovanja ter plač zaposlenih, se zaslužek servisa steka k lastniku, se pravi Centru mladih in njegove dejavnosti. Vesela novica za sedanje in bodoče gorenjske dijake in študente, ki iščejo zalužek v študentskih servisih pa je, da so problemi zaradi neplačevanja delodajalcev zelo redki. Denar se večinoma izplača takoj, ko servis od delodajalca dobi vrnjeno napotnico. To seveda velja v primeru, da imajo z določenimi delodajalcem že dolgo sodelovanje in obstaja zaupanje, ali pa podjetje velja za dobrega plačnika. Peter Beton iz Mladinskega servisa poudarja, da gre pri njih letno za 2-3 primere oz. vsoto do 300 000 tolarjev. "Glede na pogoste podobne primer v ostalem gospodarstvu in da pri nas dela okrog 3000 študentov, je tega zelo malo. Če pa študent delo dobi preko našega servisa oz. na našem "šalterju", mu denar izplačamo, ko dobimo vrnjeno napotnico, ne glede ali je denar pozneje res izplačan. K sreči so stranke s katerimi poslujemo zanesljive, saj bi bila sodna izterjava ob naših s-odnih mlinih skoraj nemogoča oz. predolga." Na Sončni vseeno premišljujejo o oblikovanju rizičnega sklada. "Tako bi bile vedno na volj določena sredstva, če bi stranke, predvsem velike, imele težave in ne bo mogle ali hotele plačati. Sodna izterjava pa traja zelo dolgo." Na ŠS Zamorec se v redkih primerih neplačila odločijo za izterjavo. "Študent, ki dobi napotnico, naj ob začetku dela od delodajalca zahteva, da ta potrdi eno kopijo (od štirih), tako da ima ob morebitnih problemih potrdilo, da je z delom začel," še svetuje g. Jelovšek iz SŠ Zamorec. Glede vprašanja obdavčenja študentskega dela, zelo aktualnega to pomlad, se vsi sogovorniki strinjajo, da v prihodnosti navkljub trenutnemu zatišju vseeno lahko pričakujemo spremembe. "Pogovori o obdavčitvi so se zaekrat potegnili v prihodnost. V prihodnosti pa bo verjetno prišlo do določene obdavčitve študentskega dela," napoveduje Lutar. "Mogoče bo to nekakšen kompromis med željami študentov in željami države oz. ministrstva za finance glede davčne stopnje. Niso pa študentski servisi v nasprotju z pogoji pri pogajanjih za vstop v EU; države v EU nimajo enakega odnosa do tega vprašanja, in servisov zaradi tega ni potrebo zapreti," meni Aleš Sladojevič iz Študentskega servisa Kranj. Zapiranje študentskih servisov ali njihova okrnitev bi bila po mnenju Sladojeviča napaka še zaradi nečesa. "So edinstven primer v Evropi, ter imajo poleg socialnega vidika tudi ostale dimenzije. Predstavljajo edinstven način organiziranega pridobivanja delovnih izkušenj." • Uroš Brankovič KOLIKO JE VREDEN TOLAR ___1 KRANJ, 2.11. 2001 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti . A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA L0N, d.d. Kranj 112,50 112,90 16,05 16,05 11,35 11,40 HIDA - tržnica Ljubljana 112,60 112,80 16,01 16,05 11,38 11,41 HRAM R0ZCE Mengeš 112,30 112,85 15,95 16,12 11,35 11,40 ILIRIKA Jesenice 112,55 112,88 16,00 16,06 11,36 11,40 ILIRIKA Kranj 112,40 112,90 15,97 16,07 11,35 11,43 ILIRIKA Medvode 112,55 112,90 16,00 16,05 11,37 11,41 INVEST Škofja Loka 112,60 112,99 16,00 16,10 11,36 11,45 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 112,58 113,28 15,97 16,10 11,35 11,44 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 112,55 113,10 15,97 16,07 11,35 11,44 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kranj 112,59 112,99 15,97 16,09 11,35 11,44 PBS D.D. (na vseh poštah) 112,58 113,25 15,97 16,10 11,35 11,44 SZKB Blag. mesto Žiri 112,57 113,00 15,96 16,16 11,34 11,42 TAL0N Škofja Loka 112,40 112,80 15,97 16,09 11,33 11,43 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 112,52 112,94 15,95 16,09 11,35 11,42 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarja. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Inflacija oktobra 0,5-odstotna Oktobrska inflacija je bila 0,5-odstotna, v letošnjih prvih desetih mesecih je bila 6,5-odstotna, na letni ravni 7,8-odstotna. Oktobra se je najbolj podražila obleka, v povprečju za 3,5 odstotka. Za 6,5 odstotka dražja obutev in za 2,9 odstotka dražja oblačila so predvsem posledica nove jesen-sko-zimske ponudbe v prodajalnah. V skupini izobraževanje so k 1,3-odstotni podražitvi prispevale predvsem višje cene v nekaterih vrtcih. V skupini zdravje so bile podražitve 0,9-odstotne, k čemur so prispevale 1,4 odstotka dražje zdravstvene in zobozdravstvene storitve, zdravila so se podražila za 0,9 odstotka, osebni predmeti pa za 2,8 odstotka. Oktobra so se za 0,3 odstotka pocenile komunikacije, predvsem zaradi pocenitve telefonskih aparatov in nekaterih storitev prenosne telefonije. K 0,2 odstotni pocenitvi prevoza so prispevali cenejši naftni derivati. Stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, januar - oktober 2001. Novembrske avkcije zakladnih menic Ljubljana, 2. novembra - Ministrstvo za finance bo novembra imelo štiri avkcije enomesečnih zakladnih menic (EZM) in sicer 7., 14., 21-in 28. novembra. Razpisane emisije 27., 28., 29. in 30. serije enomesečnih zakladnih menic bodo znašale 5.000.000.000 tolarjev oziroma 500 lotov v apoenih po 10.000.000 tolarjev. Obrestna mera EZM se bo oblikovala na podlagi cene, določene na avkciji. Vplačila na avkcij1 sprejetih naročil EZM bo en delovni dan po uspešno izvedeni avkcijt-Vlagatelji lahko svoja naročila za nakup EZM posredujejo preko p0' oblaščenih vpisnikov: Abanka, d.d., Bank Austria Creditanstalt, d.d-Banka Koper, d.d., Banka VIPA, d.d., Dolenjska borzno posredniška družba, d.o.o., Factor banka, d.d., Gorenjska banka, d.d., Mariborsko borzno posredniška hiša, d.o.o., Nova Ljubljanska banka, d.d., Perpek" liva, d.d., PFC Interfin, d.o.o., Poteza, d.d., Publicum, d.d. in ŠK" banka, d.d. • R. Š. www.gorenjskaonline.com Seznam stečajev in likvidacij Ljubljana, 2. novembra - Največja in najstarejša slovenska bonitet' na hiša I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane je pripravila intef' netni dostop do zbirke stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij t vP1' sanimi 30.000 postopki, kar je najobsežnejša zbirka v Sloveniji. V njej so vpisani redni in skrajšani postopki pravnih subjektov ter postopk' zapiranja družb po finančnem zakonu. Podatki so namenjeni najrazltf' nejšim uporabnikom, od gospodarskih družb, bank in zavarovalnic o odvetniških pisarn. Koristni so za vse tiste, ki želijo preveriti ali njihov dolžnik še obstaja, ali pa je zaprl svoje podjetje. Podatki so dostop^1 na spletni strani www.idoo.si, kjer uporabnik lahko brezplačno preye' ri, če je iskana družba v postopku stečaja, poravnave ali likvidacije-Ljubljanska bonitetna hiša I, d.o.o., že od leta 1990 pripravlja bonitetne ocene slovenskih družb in je partnerska družba največje in najsta rejše bonitetne hiše Dun&Bradstreet. • R. S. Color prodal večinski delež Vesne Ljubljana, 2. novembra - Medvoška družba Color, njen večinskj lastnik je kranjska delniška družba Sava, ki je lani pridobila odstotkov njegovih delnic, je prodala večinski delež v mariborski de niški družbi Vesna. Kupec, po neuradnih podatkih ni iz Slovenije, n J bi kupnino plačal v dveh tednih. Novi lastnik naj bi v delniški dr°~ Vesna, kjer izdelujejo akumulatorje, obdržal vseh 250 zaposlenih povečal proizvodnjo. Color se je pred meseci pogodil za prodajo s jega večinskega deleža z bivšim predsednikom uprave Krekove druz Milanom Geričem, ki pa v roku ni plačal kupnine, zato so v Colo J ponovili ponudbo za odkup deleža. • R. Š. fetek, 2. novembra 2001 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si ■_ gorenjski glas • 19. stran Petindvajset let Območne obrtne zbornice Škofja Loka Množica priznanj za deset let dela Za 40 let dela priznanje prejel Gabrijel Pučko in za 35 let Anton Hiršenfelder. Škofja Loka - Območna obrtna zbornica Škofja Loka je ob svoji 25-letnici podelila priznanja članom, ki imajo največ zaslug za uspehe zbornice. Hkrati so podelili tudi priznanja za deset, dvajset, trideset, petintrideset in štirideset let dela. Med delovnimi jubilanti je bilo kar 109 priznanj za desetletnico delo, kar dokazuje, da Se je obrt z osamosvojitvijo Slovence resnično razcvetela. osamosvojitvi Slovenije in veliko je uspešnih, saj je deset let kar dolga doba za obrtno obratovalnico ali podjetje. Za dvajset let dela so priznanja prejeli Gabrijel Alič, Slavko Belič, Drago Božnar, Antonija Jaklič, Marijan Kuhar, Jožef Mavec, Dominik Oblak, Stanislav Paulus, Janez. Potočnik, Janez Primožič, Jože Ravnikar in Franc Ušeničnik. Za trideset let so priznanja prejeli Sašo Benedik, Franc Bokal, Franc Ferlan, Viktor Grošelj, Frančišek Guzelj, Boris Koman in Olga Oblak. Za petintrideset let dela v obrti je priznanje prejel Anton Hiršenfelder iz Stare Loke, ki se je spomladi upokojil po štiridesetih letih dela. Vsa leta je bil slikoplc-skar, čeprav je po pomočniški dobi skušal zamenjati poklic, vendar se je po letu dni vrnil k svojemu delu in nato skupaj s Predsednik zbornice Franc Šifrar izroča spominsko darilo Petru Prašiču (na desni). Območna obrtna zbornica je svoj srebrni jubilej počastila že junija, ko so v Škof j i Loki potekale športne igre slovenskih obrtnikov. Tedaj so pripravili družabno srečanje, na katerem so najbolj zaslužnim podelili priznanja Obrtne zbornice Slovenije. Tokrat so na slovesnosti, ki je pred dobrim tednom potekala v avli osnovne šole v Podlubniku, podelili svoja priznanja. Pisna priznanja je prejelo sedemnajst članov. Bronaste plakete so prejeli Milan Prelih, Jože Gaber, Franc Novak, Jurij Zupane in Janez Jelene. Srebrno plaketo so prejeli Anton Bevk, Karel Jezeršek in Slavica Kalan. Zlato plaketo je prejel Bernard Stanonik, posebno spominsko darilo ob odhodu v pokoj pa so podelili Petru Grašiču. Škofjeloška obrtna zbornica že nekaj let svojim članom podeljuje jubilejna priznanja ob okroglih obletnicah dela. Tokrat so podelili pravo množico priznanj, saj jih je bilo za deset let dela kar 109. Precejtobrtnic in obrtnikov je namreč začelo poslovati takoj po Priznanje za štirideset let dela v obrti je dobil serviser Gabrijel Pučko (v sredini), ob njem žena Ana. Tinetom Mravljo šel med obrtnike, kasneje je imel delavnico sam. "Pri slikopleskarstvu je veliko fizičnega dela, zato sem skrbel za svoje zdravje in se veliko ukvarjal s športom, še danes se rekreiram," je povedal Anton Hiršenfelder. Za štirideset let dela v obrti je priznanje prejel Gabrijel Pučko iz Sv. Duha, ki se že toliko let ukvarja s servisiranjem zabavnih aparatov. Najprej so bili to radijski sprejemniki, pozneje televizijski, dolga leta je bil edini serviser v Škotji Loki. Tehnološki razvoj je bil zelo hiter, stalno je moral spremljati novosti. Včasih so bile težave z rezervnimi deli, če mu ne bi veliko pomagala žena Ana, ne bi šlo, pravi mojster Pučko. Območna obrtna zbornica se trudi, da bi člani dobro obveščeni, vsak mesec razpošljemo okrožnice, že dvajset let imamo redne tedenske oddaje na Radiu Sora, pred kratkim so uvedli poslovni katalog na spletnih straneh, veliko koristnih informacij prinaša revija Obrtnik, naša zbornica ima dobro svetovalno službo, je dejal predsednik Franc Šifrar. Slovenskim obrtnikom je v zadnjem času uspelo, da je sekretar slovenske obrtne zbornice postal član gospodarskega odbora pri slovenski vladi, kar pomeni, da sodeluje pri snovanju zakonov, kar je zeoo pomembno. V Škotji Loki bodo letos že petič razpisali ugodna posojila, s 3-odstotno obrestno mero, razpisanih bo 380 milijonov tolarjev. Zbornica pozornost posveča tudi izobraževanju, ki po- Za petintrideset let dela v obrti je priznanje dobil slikopleskar Anton Hiršenfelder. teka prek sekcij, pokrijejo 25 odstotkov stroškov oziroma največ 50 tisoč tolarjev letno. Sofinancirajo tudi udeležbo na sjemih in sicer do 75 tisoč tolarjev letno. V zadnjem času so škofjeloških obrtniku ukvarjajo tudi s pridobivanjem certifikatov kakovosti ISO 9000, pred meseci ga je kot prvi pridobil Milan More, pred kratkim avtoprevoznik Ivan Sečnik z Loga in v kratkem ga bo kot vse kaže pridobil še avtoprevoznik Andrej Habjan z. Loga pri Škotji Loki. • Marija Volčjak Zlato plaketo je prejel Bernard Stanonik (v sredini). Bencin le malce cenejši Vlada je že drugič zapored povišala trošarine na bencin, ki se zato ni pocenil toliko, kot bi se lahko. Kranj - Vlada vse bolj polni proračun s trošarinami, povečala je tudi prispevek, ki ga morajo naftni trgovci plačati za oblikovanje pbveznih zalog naftnih derivatov. Torkovo znižanje cen bencina je nilo zato nižje, kot bi bilo lahko brez tega. Liter neosvinčenega 95-ok-tanskega bencina sedaj stane '68,60 tolarjev, cenejši je za 1,50 dolarja, lahićo bi ga pocenili za ^'50 tolarja. Liter neosvinčenega y8-oktanskega bencina sedaj staji6 178,10 tolarjev, cenejši je za p90 tolarjev, namesto za 2,90 tO-aiJa. Liter neosvinčenega 91 -oktanskega bencina pa stane 168,10 tolarjev, kar je za 0,30 tolarjev !Janj, namesto za 2,30 tolarjev. Hhnsko olje D-2 se je pocenilo za Enostavnejše ustanavljanje podjetij Novi zakon o gospodarskih družbah (ZGD) je poenostavil postopek ustanavljanja podjetja. 0,6 odstotka in liter sedaj stane 152,80 tolarjev, kar pomeni, daje cenejši za 0,90 tolarja, namesto za 1,90 tolarja. Pri kurilnem olju pa se cena ni spremenila, liter še naprej stane 86,90 tolarjev. S pomočjo novih trošarin se bo v proračun nateklo dodatnih 208 milijonov tolarjev. Vlada je povečala tudi prispevek za obvezne zaloge naftnih goriv, ki se je pri motornih bencinih s 1,50 povečal na 1,70 tolarjev pri litru. Pri plin- skem olju D-2 in kurilnem olju pa seje z 1,50 tolarja povečal na 1,60 tolarja pri litru. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pravijo, da se je Slovenija že semptembra lani v dodatnih pogajalskih izhodiščih za vstop v EU zavezala, da bo oblikovala 90-dnevne zaloge naftnih derivatov, od tega 130 tisoč ton do konca letošnjega leta. Kranj, 2. novembra - Upravne enote oziroma njihovi gospodarski oddelki podjetjem v ustanavljanju ne izdajajo več odločb o izpolnjevanju pogojev. Novost je med podjetnike vnesla precej zmede, saj večina ne ve, kje in kako lahko to po novem uredi. Z novim ZGD lahko družba začne poslovati že z vpisom v register, razen v primerih, če zakon za dejavnost predvideva posebne pogoje. Ostala dovoljenja lahko podjetnik pridobi po ustanovitvi podjetja, po starem zakonu pa so jih morali pridobiti že pred ustanovitvijo. Samostojni podjetnik lahko v enem dnevu prijavi dejavnost davčni upravi, vendar v gospodarskem ministrstvu že ugotavljajo potrebo po nadzoru, da podjetja ne bi poslovala brez potrebnih dovo- Novi podjetniki na upravnih enotah ne dobijo več želenih podatkov in nasvetov, pomoč lahko poiščejo na GZS in Obrtni zbornici Slovenije. Precej težav samostojnim podjetnikom povzroča Sindikalna razdvojenost v Mercatorju Od včeraj dražje telefoniranje Ljubljana, 2. novembra - Ob vseh razveseljivih novostih, ki smo jih atiko videli na zadnji sejemsko izobraževalni prireditvi Infos '01, pa jj?0 lahko slišali tudi manj razveseljivih napovedi. Tako je na okrogli 1/1 'Stanje komunikacij v Sloveniji" državni sekretar v ministrstvu _ a informacijsko družbo dr. Tomaž Karlin ugotovil, da bo ob vseh fepih na področju liberalizacije telekomunikacijskega trga potrebno r za 70 odstotkov povečati ceno impulza v domačem stacionarnem z^^etu, medtem ko naj bi se cene v mednarodnem prometu znižale vv . odstotkov. Njegove napovedi se že (vsaj delno) uresničujejo: la^raJ teden je slovenska vlada z veljavnostjo od 1. novembra poveča-n e'efonsko naročnino za 14 odstotkov, dejanska podražitev pa je celo im ° ° v'^Ja' saJ P° novem ne 00 v naročnini vključenih 20 tarifnih Za 3n V' ^° novem Pa so ceneJši mednarodni pogovori, v povprečju kli * °dstotkov. Telefonska naročnina znaša po novem za enojni pri-le tolarjev brez DDV in na Telekomu so izračunali, daje to un 0(*stolkov povprečja telefonske naročnine v državah Evropske ^ Je, cena mednarodnih pogovorov pa da zaostaja za 30 odstotkov. jevVost> kt nas bo udarili po žepu je tudi nov dodatek v višini 25 tolar-ro nwa m'nuto (brez DDV) za klice v tuja mobilna omrežja večine ev-Žite • držav- ki tak dodatek zahtevajo. Kdaj nas bo doletela še podra-ti ie 1ITlPu'za v domačem prometu, še ni znano, menda še letos. Sliša-sv ' a naj bi bilo s podražitvijo prizaneseno vsaj pri priključitvi na et°vni splet. • Š. Z. Kranj, 2. novembra - V Mercatorju spodbujajo delavce k izstopu iz Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Na novinarski konferenci omenjenega sindikata so povedali, da v trgovskem sistemu Mercator Katja Galof, ki poklicno opravlja funkcijo predsednice sindikata, in Dušan Čadež, predsednik sindikata v Mercatorju Gorenjska, obema je že pred časom potekel mandat in namesto volitev je Galofova začela ustanavljati samostojni sindikat Mer-catorja, ki naj bi deloval v okviru sindikata trgovine pri Konfederaciji 90, spodbujata delavce k prestopu. "Da bi bil hišni sindikat lažje obvladljiv, kolje sindikat trgovine, ve tudi direktor Jankovič, ki obvestila ljubjanskega območnega odbora trgovine, da je Galo-fovi potekel mandat, ne upošteva. Tako torej Galofova in Čadež, da bi se obdržala na funkcijah, ki jima med drugim zagotavljajo imuniteto, raje razbijata enotnost in moč sindikata, kot da bi tvegala poraz na volitvah," je na novinarski konferenci pojasnila Milena Sitar, predsednica ZSSS Gorenjske. Med članstvom na Gorenjskem njune poteze niso sprejeli z odobravanjem, kar je dokazala tudi udeležba na sestanku izvršnega odbora, ki je bil nesklepčen in sklepa 0 vključitvi v konkurenčni sindikat niso sprejeli. Sindikat delavcev trgovine Slovenije si prizadeva za ureditev evropsko primerljivega obratovalnega časa trgovin, dvig plač delavcev in krepitev nadzora nad izvajanjem kolektivnih pogodb, njegovi predstavniki so opozorili na možnost, da je prav zaradi tega moteč za trgovski sistem Mercator. • R. Š. Media A rt Samostojni podjetniki lahko po novem zakonu o gospodarskih družbah podjetje priglasijo davčni upravi v enem dnevu. Foto: Andrej Žalar ljenj in v pogojih, ki ne ustrezajo zahtevanim predpisom. Pripravljajo predloge krepitve inšpekcijskih služb, ki bodo imele več dela. Po enem od predlogov naj bi gospodarski oddelki upravnih enot, kjer se je obseg dela zmanjšal, v prihodnje novim podjetnikom nudili pomoč pri registraciji podjetij, ki pogosto ne vedo, kaj potrebujejo za ustanovitev podjetja in kakšne pogoje morajo izpolnjevati. S predlogom o preoblikovanju gospodarskih oddelkov soglaša tudi Združenje podjetnikov Gospodarske zbornice Slovenije GZS. Digitalni tisk nternet tudi pridobitev šifre dejavnosti, ki jo morajo posredovati republiški davčni upravi, vendar jim jo na Dursu ne posredujejo. Obstaja predlog, naj bi vodenje podjetij v postopkih ustanavljanja prevzeli gospodarska in obrtna zbornica. Obrtna zbornica Slovenije je izdala tudi knjižico z nasveti, kaj vse mora urediti podjetnik pred registracijo podjetja in katere pogoje mora izpolnjevati ter opozorilom, da z dnem priglasitve na davčnem uradu začnejo teči tudi davki in ostali prispevki. Na območnih obrtnih zbornicah pravijo, da je hitra registracija podjetja res olajšanje za podjetnika, vendar jih to ne bi smelo uspavati, da ne bi zadostili vsem pogojem, ki so nujni, kajti vsako zaprtje podjetja zaradi neizpolnjevanja pogojev je za podjetnika lahko velik strošek. • Renata Škrjane Za kmetijstvo leta "suhih krav" Uradne statistike in analize zadnjih let kažejo na težji položaj panoge. To so, z nekoliko zamude, ugotovili tudi za leto 1999, ko je bruto domači proizvod naraščal počasneje kot na splošno v državi, in ko se je zmanjšal tudi fizični obseg proizvodnje. Ljubljana, 2. novembra - V poročilu o stanju kmetijstva, gozdarstva in živilstva v letu 1999 je ugotovljeno, da so bili na splošno proizvodni rezultati v primerjavi z letom 1998 slabši kot v letu prej. Obseg končne kmetijske pridelave je bil manjši za 1,9 odstotka. Zmanjšala seje rastlinska pridelava, slabše pa se je godilo tudi poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Govedoreji, prašičjereji in MEŠETAR ovčjereji je šlo nekoliko boljše, perutninarska proizvodnja pa seje zmanjšala. Skupna poljedelsko travniška pridelava seje v letu 1999 zmanjšala za 8,2 odstotka. Zaradi slabih vremenskih razmer so bili pri vseh poljščinah povprečni hektarski pridelki nižji kot v letu 1998. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja krušnih in krmnih žit, ki so bila tudi slabše kakovosti. Pride- Sprehod po tržnicah Branjevke s prodajo v predprazničnih dnevih niso bile ravno zadovoljne, čeprav so bile cene sadja, predvsem pa zelenjave, zelo ugodne. Za 1000 tolarjev je bilo mogoče na ljubljanski tržnici kupiti za celo košaro domače zelenjave, v kateri sta bili dve glavi cvetače, dve glavi brokolija, tri stebla pora, pol kilograma špinače in glava solate. Ponudba domače zelenjave je bila in je še velika, zato so cene umirjene, pa tudi nižje, kar velja na primer za motovileč, so zapisali v Tedenski vodnik po kupčijah v Kmečkem glasu. Na kranjski tržnici cene ne odstopajo bistveno od cen na drugih večjih slovenskih tržnicah. Krompir od 60 do 200, korenje od 200 do 250, čebula od 100 do 200, česen od 450 do 500, fižol (stročji) 650, fižol (zrnje) od 600 do 700, zelje (glave) 100, kislo zelje 300, kisla repa 300, ohrovt 200, brstični ohrovt 800, cvetača 300, brokoli 300, rdeča pesa 150, por 300, solata 300, radič od 600 do 800, špinača od 500 do 600, blitva od 350 do 400, paradižnik 350, paprika od 200 do 400, kumare 250, bučke od 300 do 350, jabolka od 100 do 150, hruške 300, grozdje 600, limone 350, orehi (jedrca) 1000, jajca od 17 do 25 in šampinjoni 700. Obljuba Agencije: Kmalu prva izplačila Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja sporoča, da bo konec prve polovice novembra začela izplačevati neposredna plačila za leto 2001. Izplačila bodo potekala postopoma do konca leta 2001. Izplačevanje bo potekalo v več fazah glede na namen izplačila. Najprej bodo prišla na vrsto plačila za EKO 0 in EKO 1 in za krave dojilje in drobnico. Nato bodo sledila plačila iz Slovenskega okoljskega programa. Predvidoma zadnje bodo izplačane vloge, ki so bile v postopku inšpekcijske kontrole, in tiste, ki so imele veliko napak in so zato terjale dodatno delo pri uskladitvi podatkov. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja računa, da bodo do konca leta izplačani vsi zahtevki za neposredna plačila. Vsak, ki bo prejel odločbo o izplačilu, bo imel možnost pritožbe na višino sredstev. Nagrajeni sokovi Na mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov in brezalkoholnih pijač v okviru sejma sadje v Gornji Radgoni so slovenski proizvajalci potrdili kakovost svojih izdelkov. Največ priznanj za sadne sokove je prejel Fructal iz Ajdovščine. Najvišje število možnih točk je prejel za letošnjo tržno novost - nektar iz visenj. Med prejemniki zlatih kolajn je tudi Vipi BCE Brezje, ki tako še naprej vztraja med najboljšimi slovenskimi proizvajalci brezalkoholnih pijač. MESARIJA Struževo 7 4000 Kranj tel.: 04 20 25 720 UGODNA PONUDBA SVEŽEGA DOMAČEGA MESA IN IZDELKOV IZ LASTNE PREDELAVE narejenih na klasičen domač način z naravnim soljenjem "AKCIJA" SVINJSKA POLOVICA, DOMAČE POLSUHE KLOBASE za kuhanje, DOMAČA ZASEKA in OCVIRKI, KMEČKA SALAMA 2.300 SIT/kO lek pšenice je bil manjši kar za 30 odstotkov, na kar je razen vremena vplivala tudi manjša pospravljena površina. Predvsem slabo vreme je bilo glavni vzrok za manjši pridelek koruze za zrnje, krompirja in krmnih rastlin. Večji je bil le pridelek industrijskih rastlin in krme s travinja. Pridelek industrijskih rastlin je porastel predvsem zaradi četrtino večjega pridelka sladkorne pese. Govedoreja je bila izjema V sadjarstvu se je pridelek zmanjšal za 3,5 odstotka. Posebej dober je bil pridelek zgodnjih in poznih sort. Grozdja je bilo manj, vendar je bila njegova kakovost odlična. Živinoreja je bila leta 1999 očitno izjema. Prireja se je povečala za 3,5 odstotka. Obseg govedoreje se je povečal za 5,3 odstotka, število govedi za 4 odstotke. Za 5,8 odstotka je porasla proizvodnja mleka. Le mesa je bilo manj zaradi manjšega zakola na gospodarstvih. Obseg prašičjereje se je povečal za kar 8 odstotkov. Prireja mesa je bila večja za 11 odstotkov, število prašičev pa se je zmanjšalo. Razveseljiv je bil porast v ovčjereji: Obseg seje povečal za dobrih 15 odstotkov. Perutninarska proizvodnja pa je upadala po nekajletni rasti. Blagovna menjava kmetijskih in živilskih proizvodov s tujino seje leta 1999 zmanjšala, pokritost uvoza z izvozom pa se je ponovno nekoliko povečala. Primanjkljaj se od leta 1995 naprej zmanjšuje. Evropska unija, države, nastale na območju nekdanje Jugoslavije, in države, članice Cefte, so najpomembnejši slovenski zunanjetrgovinski partnerji. Najbolj se je povečal izvoz tobaka, svežega sadja, mleka in mlečnih izdelkov, na uvozni strani pa se je najbolj povečal uvoz živih živali, sladkorja in sladkornih proizvodov, pijač, vrtnin, izdelkov iz vrtnin in sadja ter izdelkov iz žit. Poročilo o stanju kmetijstva v letu izvajalcih že tretje leto zapored počasnejša od splošne rasti cen. V primerjavi s cenami življenjskih potrebščin so cene kmetijskih pridelkov padle za 6 odstotkov. V poljedelstvu in živinoreji so bile cene tudi nominalno nižje, višje so bile le cene v sadjarstvu in vinogradništvu. Cene pšenice in sladkorne pese so se v primerjavi z letom 1998 močno znižale, kar je bila deloma tudi posledica sprememb v kmetijski politiki. Po drugi strani pa so tudi cene reprodukcijskega materiala in storitev za kmetijstvo naraščale počasneje od 1999 obravnava tudi cene in cenovno politiko. Osnovna je ugotovitev, da je bila povprečna rast cen kmetijskih pridelkov pri pro- splošne rasti cen. Najbolj so se povečale cene energije, zlasti goriva in elektrike. Leta 1999 so bile proračunske podpore pomemben vir za dohodek v kmetijstvu. Podpore so posledica sprememb v kmetijski politiki. Leta 1999 je bilo za podpore v kmetijstvu IZ proračuna Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ob upoštevanju prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga pokriva proračun, porabljenih 24,9 milijarde tolarjev ali za 34 odstotkov več kot leto prej. Neposredne podpore (cenovne podpore in neposredna plačila, regresiranje vhodnih stroškov, podpore naložbam) so znašale leta 1999 9,3 milijarde tolarjev in so bile v primerjavi z letom prej večje za 17 odstotkov. Večina povečanja neposrednih podpor je bila porabljena za neposredna plačila za pšenico in rž, sladkorno peso in hmelj. Povečale so se tudi neposredne podpore za rejo govedi za meso. Težko do realne ocene Kmetijski inštitut Slovenije, kije avtor poročila o stanju kmetijstva, gozdarstva in prehrane v letu 1999, ugotavlja, daje težko izdelati zanesljivo oceno ekonomskega položaja kmetijstva. Razpoložljivi podatki (odkupne cene, proračunske podpore, ocena stroškov) kažejo, da se dohodkovni položaj kmetijstva leta 1999 v primerjavi z letom prej ni pomembno spremenil, čeprav je bil skupni prihodek nižji. Nižji pa so bili tudi stroški. • J.Košnjek Od Saparda 45 milijonov evrov Ljubljana, 2. novembra - Program SAPARD je ključni instrument pomoči Evropske unije v obdobju predpristopnega procesa na področju kmetijstva. Njegov najpomembnejši namen je pripraviti kmetijstvo in podeželje držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Cilj programa je pospešiti izvajanje evropske zakonodaje in usposobiti administracijo države kandidatke na črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, tudi evropskega kmetijskega sklada. Evropska komisija je že potrdila slovenski načrt SAPARD, prav tako pa je že podpisan večletni sporazum o financiranju za obdobje med letom 2000 in 2006. Predvideno je, da bo prejela Slovenija v tem obdobju 45,1 milijona evrov. Letna višina sredstev iz evropskega proračuna bo znašala 6,4 milijarde evrov. Slovenski program ima predvsem dva cilja: izboljšati proizvodno in tržno strukturo v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji in izboljšati podeželsko infrastrukturo. Slovenija postavlja na prvo mesto investicije na kmetijskih gospodarstvih. Njim bo namenjenih 35 odstotkov evropskega denarja. Dobili jih bodo upravičenci, mlajši od 40 let in imajo nad 8 hektarov kmetijskih zemljišč. Podpora bo namenjena zlasti gradnji in modernizaciji gospodarskih poslopij in opreme, nakupu kmetijske mehanizacije v živinoreji, pridelavi krme in prireji ter predelavi mleka in mesa. Prestrukturiranju živilsko predelovalne industrije bo namenjenih 40 odstotkov sredstev iz Evropske unije. Posodobljen bo zlasti sektor za predelavo mleka, mesa in rib. 15 odstotkov denarja bo Slovenija po programu namenila gradnji in obnovi turističnih zmogljivosti na podeželju in oživljanju tradicionalnih doma- čih obrti na kmetiji. To bo zagotovilo na podeželju nove zaposlitvene možnosti. Deset odstotkov denarja iz SAPARD sklada pa bo namenjen izboljšanju cestne in vodovodne infrastrukture, zlasti zboljšanbju dostopnosti do posameznih kmetij in parcel. Kmetijstvo namreč nima le ozke kmetijske vloge, ampak tudi širšo, prostorsko in družbeno. • J.K. Klavnični odpadki in kužni material Divjad je vedno večja nadloga Ljubljana, 2. novembra - Na konferenci za novinarje je Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice dejal, da bi se morale slovenske subvencije kmetijstvu izenačiti z višino subvencij, ki jih prejemajo kmetje v državah, članicah Evropske unije. Državni proračun bi moral nameniti več denarja prestrukturiranju zadrug in živilske industrije. Namesto novega vladnega letala naj vlada s tem denarjem raje pomaga kmetijstvu. V zbornici bodo vztrajali, da bo v proračunu za leto 2002 in 2003 dobilo kmetijstvo več denarja, sicer bo odmrlo. Časa za čakanje ni več. Problem, ki ni nov in na katerega kmetje KRIM modna konfekcija PRODAJALNE: Visoko pri Kranju, Visoko 130, tel.: 04 25 19 662 Tržič, Deteljica 10, tel.: 04 59 71670 LJubljana, Železna c. 12, tel.: 0123 49 680 Domžale, Karantenska 2, tel.: 0172 95 720 Nova jesensko zimska kolekcija modnih ženskih oblačil UGODEN NAKUP GOTOVINSKI PQ PRODAJA NA ČE znova in znova opozarjajo, je škoda, ki jo povzroča divjad, zlasti divji prašiči, jeleni in srnjad. To potrjuje tudi izplačana odškodnina, saj se je v zadnjih treh letih s 43 milijonov tolarjev povišala na 85 milijonov tolarjev. Na območjih, kjer so še medved, volk, ris in lisica, pa je ogroženo tudi imetje ljudi. Divjad je sicer nepogrešljiv del narave, vendar je zaradi njenega prevelikega števila porušeno naravno ravnovesje. Zaradi tega so kmetje vedno pogosteje v sporu z državo. Pri zbornici so ustanovili poseben strokovni odbor, ki se bo pogajal z državo in lovci. Na območjih, kjer se škoda povečuje, je treba povečati odstrel in ga predvideti že v lovskih in gojitvenih načrtih. Na novinarski konferenci so povedali, da v nekaterih primerih lovci namenoma niso hoteli povečati odstrela. Resnična škoda je višja od izplačane, zato je treba vsem prizadetim izplačati primerno odškodnino. Problematiko naj bi uspešneje reševali z novim zakonom o lovstvu. Če ne bo primernih rešitev, bodo odnosi med kmeti, lovci in državo ostrejši, država pa bo plačevala po nepotrebnem) vedno večjo škodo. • J. Košnjek Ljubljana, 2. novembra - Pretekli teden je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla. Po uredbi so klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla živalski odpadki, ki se razvrščajo po predpisih na področju veterinarstva v kategorijo živalskih odpadkov z visokim tveganjem in nastajajo pri izvajanju veterinarske higienske službe. V to kategorijo sodijo tudi živalski odpadki s specifičnim tveganjem in higiensko ter zdravstveno niso ustrezni. Blato in urin po tej uredbi nista živalska odpadka. Po uredbi pa je zbiralnica vsak objekt, ki je po predpisih na področju veterinarstva nemanjen zbi- ranju živalskih odpadkov, in vsak objekt, v katerem zaradi klanja živali, proizvodnje, predelave ah konzerviranja mesa nastajajo Živalski odpadki, v njem pa so nameščeni zabojniki za začasno hranjenje živalskih odpadkov pred njihovo oddajo izvajalcu javne službe po trej uredbi. Vlada je hkrati sprejela še uredbo in sklep; ki sta prav tako objavljena v isu številki Uradnega lista. To sta Uredba o spremembah in do* polnitvah uredbe o načinu* predmetu in pogojih opravka* nja gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnm odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla in Sklep 0 določitvi tarife za ceno storitev opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnim1 odpadki in kužnim materialo01 živalskega porekla. • J. Košnje* Radovljičani in Bohinjci na Idrijsko Radovljica, 2. novembra - Radovljiška in bohinjska enota Kmetij' ske svetovalne službe organizirata v sredo, 14. novembra, strokovn ekskurzijo na Idrijsko. V programu je ogled novega hleva za kra molznice, predelave mleka in mesa na kmetiji, obisk kmetije, ki se fK varja s turizmom, seznanitev s pridelavo vina in obisk Rudnika Živeg srebra. Avtobus bo odšel izpred avtobusne postaje v Bohinjski Bistr". ci ob šestih zjutraj, ob 6.45 pa izpred KGZ Sava (zadruga) v Ro* dolini 50 v Lescah. Cena ekskurzije je 3500 tolarjev, prijave pa spr jemata Andrej Vari (KSS Lesce) po telefonu 535 36 18 in Dušan Jov1 (KSS Bohinj) po telefonu 572 93 06. • J.K. 0000 0 jp^p EVROPSKA UNIJA, NOVA EKONOMIJA / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Gorenjski župani so bili na obisku na Irskem Irska je znala izkoristiti evropsko pomoč Oktobra so se gorenjski župani udeležili strokovnega usposabljanja na temo Regionalni in lokalni razvoj, ki je potekalo na severozahodu Irske ob pomoči VVilliama P. Levvisa, direktorja Razvojne agencije Moy Vallev Resources iz Baline in BSC Poslovno podpornega centra iz Kranja, nosilne organizacije Regionalne razvojne agencije Gorenjske. Zakaj ravno Irska in zakaj sploh tovrstno usposabljanje, smo vprašali direktorja BSC Poslovno Podpornega centra mag. Boga Fi-lipiča. "Namen strokovnega usposabljanja je bil spoznati načine, kako je Irski uspelo z razvojnim partnerstvom in ob zavedanju o razvoju "od spodaj navzgor" preobrniti pot od zaostale države v državo z gospodarskim "boomom", kakršnega Deležijo zadnje desetletje. Irska v Evropski uniji slovi kot država* ki je izkoristila največ pomoči iz strukturnih skladov. Razen tega lahko pokaže tudi izjemno dobre rezultate: brezposelnost je znižala z 10,7 na 3,2 odstotka, bruto družbeni proizvod pa povečala za 80 odstotkov. Pokrajinama Mayo in Sligo, ki smo jih obiskali, se je s pomočjo razvojnih agencij in dobro razvitih partnerstev v 10 letih UsPelo spremeniti iz kmetijske regije z več kot 30-odstotno nezaposlenostjo, nerazvito industrijo in storitvenimi dejavnostmi ter veliko stopnjo izseljevanja stalnega prebivalstva v regijo z razvitim turizmom, storitvenimi dejavnostmi ter industrijo in domala polno zaposlenostjo stalnega prebivalstva," Pojasnjuje Bogo Filipič. Med udeleženci usposabljanja z Gorenjskega so bili poleg predstavnikov občin tudi predstavniki institucij, ki na Gorenjskem delujejo na različnih področjih, od regionalnega razvoja, gospodarstva, gozdarstva, zdravstvenega varstva. Na Irskem so se seznanili z organiziranostjo samouprave na občinski in pokrajinski ravni in Mag. Bogo Filipič strukturnim pristopom k reševanju prioritet območja, z evropskimi strukturnimi skladi, vzpostavitvijo partnerstva in načinom, kako pripraviti in izvesti uspešne EU projekte. Spoznali so uspešne pristope k reševanju problemov nezaposlenosti in pomen usposabljanj za razvoj človeških virov v regiji, podjetništvo in njegov pomen za celostni razvoj območij in regij, ogledali pa so si tudi nekaj primerov uspešno izvedenih projektov. "Udeleženci so se med drugim srečali z najvišjimi predstavniki Border, Midlands &Western Re-gional Authoritv, organizacije, ki je bila ustanovljena za pripravo in implementacijo Regionalnega razvojnega programa regij Border, Midlands in VVestcrn v obdobju 2002 - 2006, ki so se medsebojno povezale z namenom prido- bitve sredstev iz. nacionalnih virov in strukturnih skladov Evropske unije. Srečali smo se s predstavniki Pokrajinskih svetov okrožij Mayo in Sligo, mestnega sveta Ballina in VVestport (slednji veliko pozornosti namenja ohranitvi starega mestnega jedra), zanimiva pa so bila tudi srečanja s predstavniki Razvojne agencije Moy Val-ley Resources, tehnološko inovacijskega centra Rockct Science, nacionalnega zavoda za zaposlovanje, regionalne ustanove za razvoj gospodarstva Enterprise Ire-land, banke Bank of Ireland ter vodji posameznih razvojnih projektov s področja turizma, razvoja podeželja, gospodarstva in podobno. Obiskali smo nerazviti del Irske, ki sodi pod tako imenovani cilj 1 Evropske unije, kar pomeni, da tem ciljem EU namenja največji del sredstev iz svojih strukturnih skladov. Videli smo, kako znajo tako rekoč iz nič razviti turistično ponudbo, povezati več krajev in poiskati produkt, ki utegne biti zanimiv za morebitne turiste. Uspeh takšnih projektov je v veliki meri pripisati lokalnemu razvojnemu partnerstvu," je prepričan Bogo Filipič, ki omenja tudi zanimivo davčno politiko Irske. Država namreč omogoča veliko davčnih olajšav za tiste, ki vlagajo sredstva v razvoj, tako denimo lahko povsem oprosti davka na dobiček ali pa ta znaša največ do 10 odstotkov, če zasebnik dokaže, da investira v razvoj. Da lahko ob lastnih sredstvih dobi tudi ugodne kredite in tudi povsem nepovratna sredstva od lokalnih do nacionalnih vlagateljev, ni treba posebej poudarjati. Po pripovedi Boga Filipiča je zanimiva tudi oprostitev davka na plače v primerih, ko Irci "izvažajo svoje znanje". Gre namreč za primere, ko več kot 90 dni živijo in delajo v tujini, kjer se tudi marsičesa naučijo in tako koristijo razvoju svoje države. In kako utegnejo izkušnje z usposabljanja na Irskem koristiti Gorenjcem? "Novo pridobljeno znanje udeležencev bo pripomoglo k učinkovitejši implementaciji Regionalnega razvoja Gorenjske v letih 2002 do 2006 in spod- buditvi tesnejšega sodelovanja med občinami, regionalnimi institucijami in gospodarstvom v regiji," trdi Bogo Filipič. "Na Gorenjskem se je namreč pokazalo, da bo treba regijo znotraj še bolj povezati, da se glas regije v parlamentu premalo sliši, da poslanci niso dovolj povezani, da regija sicer prodira v zavest ljudi, a še vedno ni skupnih dejanj, ki bi vodila k povezovanju. Tako so se župani po usposabljanju na Irskem tesneje povezali, na seji kolegija razvojne agencije smo se dogovorili za ponovno skupno srečanje, ki naj bi vodilo k izvaja- nju skupnega regionalnega razvojnega programa." Irska je kot nerazvita država zanimiva izkušnja. Zanimivo bi bilo spoznati tudi razvitejše države, zato za naprej razmišljajo o obisku razvitega dela Evrope in njenih institucij, pravi Bogo Filipič. Dodaja še, da je Poslovno podpornemu centru BSC, nosilni organizaciji Regionalne razvojne agencije Gorenjske, za delno pokritje stroškov usposabljanja na Irskem uspelo pridobiti sredstva Evropske unije, in sicer programa Leo-nardo da Vinci "Mobility".v • Danica Z. Žlebi r Jezikovno pestra Evropa V evropskem letu jezikov, ob tednu vseživljenjskega učenja in v evropskem tednu so v Gimnaziji Škofja Loka pretekli petek pripravili recital tujih jezikov. Škofja Loka, 2. novembra - Ker je gimnazija članica Unescove mreže ASP-net srednjih šol, so v goste povabili tudi dijake ostalih ASP-net srednjih šol, da bi skupaj obeležili mednarodno leto jezikov in dodali kamenček v mozaiku dejavnosti mreže ASP-net v desetletju kulture miru, kot gaje določila Generalna skupščina Združenih narodov. Vabilu so se odzvale: Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana, Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, Gimnazija Šentvid, Gimnazija Ravne na Koroškem, Gimnazija Nova Gorica, Srednja ekonomska šola Maribor in Gimnazija Ptuj. Dijaki in dijakinje so v poldrugi uri predstavili glasbene točke, recitacije in odlomke gledaliških del v latinskem, angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Občinstvo je med drugim prisluhnilo rimskemu blagoslovu zemlje in živine, angleški, nemški in italijanski moderni poeziji, francoskemu šansonu in odlomku Tavčarjeve Visoške kro- nike v nemškem jeziku. Srečanje dijakov, mentorjev in asistentov tujih jezikov, ki so spremljali recital, je ponovno dokazalo, kako pomembno je učenje tujih jezikov, kako jezikovno pestra je Evropa in kako tudi znanje tujih jezikov v začetku novega tisočletja pripomore k strpnosti in toleranci med narodi, meni profesor Jože Bogataj, koordinator slovenske srednješolske mreže UNESCO ASP-net, sicer pa pomočnik ravnatelja na Gimnaziji Škofja Loka. Vodja recitala je bila profesorica nemškega jezika na škofjeloški gimnaziji Barbara Gorjanc, pokrovitelj prireditve pa poleg gimnazije tudi občina Škofja Loka. Dan pred tem dogodkom so dijake 3. letnikov Gimnazije Škofja Loka obiskali člani informacijske pisarne Sveta Evrope iz Ljubljane in spregovorili o zgodovini Evropske unije, uvedbi evra in problemih mladih v moderni Evropi. Delavnico so zaključili s kvizom. Pokrovitelj tega srečanja je bila občina Škofja Loka. • D.Ž. Na pragu tretje generacije mobilcev Ves razviti svet se intenzivno pripravlja na tretjo generacijo mobilne telefonije, kljub temu da nihče natančno ne ve, kaj prinaša in kako bo izgledala. Pojasnili smo že, da se je mobilna telefonija začela, podobno kot klasična, z analognimi telefonskimi aparati NMT, nadaljevala z generacijo digitalnih GSM aparatov, pri kateri skušajo z raznimi začini povečati v poltretji generaciji hitrosti prenosa, zlasti podatkov, vsi pa smo že slišali za UMTS, ki se omenja kot tretja generacija mobilne telefonije. Kaj v praktičnem smislu uporabe prinaša tovrstni razvoj, pravega oz. natančnega odgovora še ni. Za kratico UMTS je gotovo že slišal vsak Slovenec, saj je bila v ?adnje pol leta na tisočkrat izgovorjena v elektronskih in zapisana v pisnih medijih. Seveda predvsem v zvezi s prepirom o tem, ali morda naša država ne pretirava z višino zahtevane koncesijske dajatve, ki jo zahteva od operaterjev fe nove generacije mobilne telefone. 22 milijard tolarjev, kolikor naJ bi kanilo v državno blagajno, n' malo, in dejstvo, da se je na to P°t podal le eden od operaterjev -naŠ največji - Mobitel, nam zopet ni bilo všeč. Ob očitni otopelosti nad množico kratic, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku, pa se redkeje sprašujemo, kaj nam Pri nas že zloglasni UMTS pravzaprav pomeni, kaj prinaša. O tretji generaciji mobilne telefonije UMTS (Universal Mobile Telecommunication System) je pravzaprav razglasilo Mednarodno telekomunikacijsko združenje IMT-2000 kot univerzalni način brezžičnega prenosa različnih podatkov, pri čemer naj bi ta temeljil na širokopasovnih povezavah preko fiksnih in mobilnih postaj ter satelitov. Hitrost naj bi dosegla vsaj 2 Mbita na sekundo, kar ustreza hitrostim, ki jih skušamo doseči pri najnovejših sistemih prenosa po bakrenin žicah (v sistemu fiksne telefonije), znanih po kratici ADSL. Kljub temu da niti najosnovnejši standardi o tem še niso izdelani in prve poskuse v tej smeri v javnem sistemu seveda uvajajo Japonci, pravega odgovora, zakaj naj bi to novo storitev do leta 2010 uporabljali dve milijardi ljudi po vsem svetu - tako namreč ocenjuje že omenjeno združenje, ^r©zplačni internet vzbuja dvome Ljubljana, L novembra - V začetku oktobra je marsikoga preseneča vest, ali pa tudi pogosta reklama o tem, daje pričelo telekomuni-ClJsko podjetje Voljatel kot novi slovenski ponudnik internetnih sto-ev omogočati brezplačno uporabo interneta. Poleg brezplačnega do-Dof3 ^° 'mineta bodo imeli uporabniki še možnost do brezplačnega g , tnega predala in brezplačne svoje domače spletne strani. Edini stro-0z uP°rabnikov storitve Volja bodo tako stroški telefonske zveze (2,5 na • tolarja na minuto). Ob tem so se na Voljatelu pohvalili, da so I Pravili korak k razviti Evropi, svoje stroške pa bodo krili iz dela tenkih stroškov in storitev, kot so medpodjetniško poslovanje, brez-pa n° mternetno povezovanje in strežniško gostovanje. Nova ponudba nal]e tak°J sProzi'a tudi javne dvome. Pri časniku Finance so izraču-Veg' da je pri več kot 256 urah na mesec zasebnega uporabnika oz. pri ola ^ ura^ uPonme v PoaJetju, še vedno cenejši dostop preko Si-ra j °Pozorili, da tehnične zmogljivosti omrežja Voljatela še niso do-r.lKe komercialnim ponudnikom, predvsem pa, daje med pogoji upo- ^C nntr«!---u:.:-------------„,----„„^,1,™, . §t * Potrebno biti pozoren na varstvo osebnih podatkov. • Š. Z. Biti venomer dosegljiv in se zabavati, je le ena od smeri razvoja mobilnikov. Danes je na trgu že cela vrsta prenosnih telefonov, ki so hrkrati predvajalniki glasbe -vvalkmani. V Sonyjev telefon na sliki si glasbo lahko "prelijemo" neposredno iz glasbenega stolpa oz. CD pogona. še ni. Ali bo pomenil nov sistem podobno prelomnico, kot jo je denimo pomenila televizija glede na radio, ali le napredek, ki gaje prinesla barvna televizija glede čr-nobeli, bo pokazal čas. Dejstvo je, da smo v Sloveniji, kot smo slišali nedavno, predzadnji v Evropi, ki smo se odločili za priprave na nov sistem. Direktor Mobitela nam je ob priliki pogumne prijave na drugi razpis za koncesijo UMTS dejal: "UMTS je vlak, na katerem preprosto moramo biti! To je prihodnost telekomunikacij, ki bo spremenila način življenja." Kam kaže razvoj Če že ni dokončnega odgovora na to, kaj nam bo nov sistem prinesel, pa je mogoče o tem sklepati iz dosedanjega razvoja. Kot smo že pisali, je druga generacija mobilnih telefonov z digitalizacijo omogočila vrsto novih storitev, pri čemer se je izkazala možnost pošiljanja kratkih pisnih sporočil (SMS) za uporabnike najzanimivejša. Pravzaprav je zanimivo, da smo se, kljub prostorsko neodvisni (mobilni) možnosti glasovnega sporazumevanja vrnili k pisnemu, ki se v najnovejših sistemih razširjenih kratkih sporočil (EMS) lahko "nadgrajuje" celo s sličicami. Druga pomembnejša možnost, ki jo je razvoj prinesel, je hitri in mobilni dostop do nekaterih v naprej pripravljenih informacij, ki ga pomeni sistem mobilnega interneta WAP, o resnejši uporabi mobilnikov za poslovanje pa zaenkrat seveda ni mogoče govoriti. V poltretjo generacijo mobilne telefonije zlasti prištevamo različne načine pospeševanja prenosa po- datkov (pred časom smo že razložili, kaj pomeni HSCDS in GRPS), pa čeprav je tistih, ki nosijo s seboj pravo mobilno "pisarno", bolj malo. Pri tem pa kaže priznati in omeniti, da se ob klasičnih prenosnih računalnikih prav v računalništvu dogaja pri nas še malo poznana in popularna revolucija, ki jo pomenijo ročni računalniki - dlančniki, prav ti pa bodo očitno pomemben člen bodočih mobilnih komunikacij. Novih mobilnikov še ni Iz vsega povedanega je mogoče zaključiti, da bo verjetno nov sistem mobilne telefonije omogočal zelo širok spekter uporabe. Na eni strani nam obljubljajo v bistvu mobilne videotelefone, kar pomeni, da bo imel mobilec prihodnosti poleg dovolj velikega ekrana vgrajeno tudi video kamero, na drugi strani pa naj bi postali prenosni telefoni tudi dovolj zmogljivi za interaktivne pisne komunikacije, za brskanje po širokih bazah podatkov in informacij, itd.. Že danes je na trgu mogoče dobiti mobilne telefonske aparate, v katere so vgrajeni tudi različni predvajalniki glasbe, v prihodnje pa naj bi širok in hiter prenos omogočal tudi prenos glasbenih in video zapisov. Podobno kot omogočajo danes že nekateri dlančniki, se bomo s mobilnim telefonom v bodočnosti težko izgubili, saj je v teh žepnih napravah že vgrajena satelitska navigacija (GPS), hitro in sproti bomo lahko obveščeni o prometu in zagatah. Če se bo po napovedih novi sistem resnično široko uveljavil, potem bomo tudi z mobilci urejali svoje denarne zadeve v bankah in z mobilci tudi nakupovali. In obratno: napovedana e - hiša daje slutiti, da bo mogoče na daljavo tudi marsikaj storiti in nadzorovati tudi doma. Če statistike kažejo na to, da povprečno na leto in pol zamenjamo svoj mobilni telefonski aparat, tudi v bodoče ne bo zmanjkalo razlogov za to, le da danes še ni mogoče reči, kakšni ti aparati bodo. Tudi v omrežju, ki bo osnova za delovanje takšnega sistema, bodo potrebna ogromna vlaganja, saj samo pri Mobitelu napovedujejo, da bo potrebno v nekaj letih število sprejemnood-dajnih postaj (sedajjih je 600) podvojiti. • Štefan Žargi Če so infrardeči izhodi ali najnovejše radijske povezave (Blueto-oth) omogočile, da med prenosnimi telefoni in prenosmimi računalniki niso več potrebni kabli, pa so se na trgu pojavili že tudi dlančniki, ki so hkrati ročni računalnik in mobilni telefon v enem. Mobitelova akademija Ljubljana, 1. novembra - Pri Mobitelu so se odločili za projekt Mo-bitelove akademije, ki se je preteklo sredo začela v Ljubljani. Ugotavljajo namreč, da obstaja razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile in da mnoga znanja mladih danes niso izkoriščena. V sodelovanju z obema slovenskima univerzama so sklenili ponuditi obliko modernega izobraževanja vsem tistim, ki že imajo znanja iz komunikacij, in se, kljub temu da nimajo formalne strokovne izobrazbe, želijo izkazati s kreativnostjo, idejami in novimi zamislimi. Od 24. oktobra že tečejo ustvarjalne delavnice o informacijskih tehnologijah, najuspešnejši pa se bodo lahko udeležili študijskih delavnic, ki bodo imele teoretični in praktični del, vsebinsko bodo zahtevnejše in časovno obsežnejše. Sodelovali bodo predavatelji in mentorji iz različnih slovenskih fakultet, strokovnjaki iz podjetij in predavatelji iz. tujine. Uspešni slušatelji bodo imeli možnost nadaljnjega sodelovanja z Mobitelom. Več informacij je na: www.mobitelovakademija.com. • Š. Ž. GLOSA Dan živih Najpomembnejši praznik v letu, ki ga zares spoštujemo ali praznujemo vsi Slovenci brez izjem, je za nami. Vemo, kako se dnevu mrtvih streže: z globoko pieteto do pokojnih, a tudi z neznansko količino zunanjih ritualov moderne potrošniške družbe, ki kar ne ve in ne ve, kje bi si pri tem lažnem potrošniškem siju in blišču postavila znosne meje. Po smrti smo vsi enaki, a nekateri so bolj enaki od drugih. Nagrobniki po naših pokopališčih so izvrsten pokazatelj, kam smo sčasoma drveli: od starih in preprostih križev do malodane mini grobnic, da bi se v zadnjih dveh desetletjih zaustavili pri nekem še sprejemljivem tlorisu posameznikovega groba. Žarni pokopi so naredili svoje, enako kronično pomanjkanje prostora za zadnji dom. Ob vseh svetih se zdi, kot da nas obsede neki prastrah pred nečim, česar ne poznamo, a vemo, da obstaja. Že od otroštva dalje je tega dne v vsej družini vladalo neko čudno vzdušje, ki se je globoko vsidralo v srce in dušo: vse je romalo na pokopališče, prižigat sveče in nosilo tja pozno jesensko cvetje. Tedaj so bile vse potke na pokopališču skrbno negovane, tam se je govorilo vedno potiho in spoštljivo, tega dne se ni nihče smejal ali šalil. Mladi, ki danes zaničlji-vo pihnejo skozi nos in jim še v mar ne pride, da bi za vse svete odšli na pokopališče, bodo v poznih srednjih letih delali enako: hodili bodo prižigat' sveče in krasili grobove. Ateisti ali kristjani - ni važno. Vsi bodo tam, kot smo mi vsi danes tam. A kako smo tam? Tam smo v iihoti in pobožni molitvi, tam smo v spominu na spoznanje, kako smo vsi minljivi. A tam smo tudi v vsem potrošniškem lažnem blišču, ki je včasih že obsedeno v vsem pretiravanju. Zdi se, da nikoli ni bilo na pokopališčih toliko kičastih in neokusnih ikeban in toliko grdih sveč kot v zadnjih desetletjih. Dobro. Rože so rože in sveče so sveče. A če pogledaš naokoli in počez, po pokopališču v teh dneh, pogled ni ravno estetski. Vse se v cvetju in svečah res bohoti, a vse tudi tekmuje v tem, kdo bo bolj neokusen od drugega. Ne vem, kdo izdeluje sveče, a očitno ima monopol: sveča do sveče, vse enake. Z izjemo kakšne strupeno modre ali strupeno zelene je vse enakih oblik in barv. Uni- formiranost je tu očitna. Drugače je s cvetjem. Ne vem, od kod kar naenkrat ikebane, ki se v zadnjem desetletju v velikih količinah devljejo na grobove. A naj bodo, če je to lepo, ampak... Ampak kakšne ikebane za drag denar! Pet, šest rožic pa malo zelenja pa kakšen storžek pa kakšna suha veja pa je deset j u rje v! Nimam nobenih ročnih spretnosti, a take skupaj zmašene ikebane vam napravim za jurja! Lasje ti gredo pokonci, kaj so bili zmožni prodajati. Kultura čaščenja zahteva svoj davek: plačaj, če želiš v korak s sosedo. Plačaj karkoli, samo da bo veliko in še večje, da bo štrlelo na vse strani neba. Ze jutri in pojutrišnjem se bo žlahta, ki je prinašala vagone ikeban, razletela na vse strani. Uvelo cvetje, ki bo ležalo mesece in mesece na grobovih, bo le spomin na dan, ko nas je obvladovala divja potrošniška ihta. Do naslednjega dneva mrtvih nas bo grel dober občutek, da smo se v tem dnevu potrošniške tekmovalnosti živih i z razkošno ikebano i z desetimi svečami na grobek dobro odrezali... • D. Sedej t* ALEMARS s.p.,156 SIT/min (21.3.-21.4.) JODLGATOR *3 OVEN Zaradi spora s prijateljem boste morali malo popustiti. Nikoli ni krivda le na eni strani. V službi boste nekoliko nervozni. S tem ko niste dovolj odločni, se vam maje položaj. Čaka vas lepo sporočilo! BIK (22.4.-20.5.) Precej negotovi boste ob povabilu v večjo družbo. Odločitev bo padla zadnji trenutek. Ravno sedaj ste v obdobju velikih akcij. Ne ozirajte se na mnenja drugih, saj vam je to lahko prej v škodo, kot v pomoč. DVOJČKA (21.5.- 21.6.) Seveda, plani in želje so velike, a sami veste da je to le pol poti. Za kaj več pa bo potrebno tudi kaj narediti. Ne smete dovoliti, da vas mrzli in deževni dnevi spravijo v slabo voljo. Ne obupajte! RAK (22.6.-22.7.) Prišli boste v spor z osebo, ki vam v bistvu ne pomeni veliko. A huda jeza in besede vas bodo vseeno spravile ob živce. Najbolje bo, da se odpravite na obisk k sorodnikom ali prijateljem, ki vam bodo pomagali ponovno vzpostaviti vaše ravnotežje. LEV (23.7.-23.8.) Počasi se pripravite, da se v službi pogovorite o zadevi,ki vas že dalj časa muči. Vaš občutek negotovosti vidno pušča sledi pri vašem delu. Če študirate ali se za študij odločate, bi bilo dobro, da obdobje ki sledi, dodobra izkoristite. DEVICA (24.8. - 23.9.) Na čustvenem področju se vam obetajo večje spremembe. Lažje se boste odločali, kaj je za vas dobro in kaj ne. Nekateri prijatelji čakajo vaše povabilo. Pohitite, da ne bo zamere! TEHTNICA (24.9. - 23.10.) Veliko bolje bi se počutili, če bi manj razmišljali. S tem ko si razbijate glavo, si nič ne pomagate. Že v prihodnjih dneh boste prišli do dobre ideje. Najbolje bo, da jo takoj uresničite in ne čakate tako kot ponavadi. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) V obdobju ki prihaja boste precej časa posvetili svojemu počutju oz. zdravju. Če se zaradi tega odpravljate na pot, se vam zagotovo dobro konča. Skrajni čas je, da se posvetite sami sebi in ne vedno samo drugim. STRELEC (23.11.-21.12.) Določeni ljudje vas jezijo. Ohranite mirne živce, saj jih le tako lahko premagate na način kakršnega si predstavljate. Poslovni izziv, ki je pred vami, vam ne bo vzel veliko časa in truda. KOZOROG (22.12.-20.1.) Morda ne bi bilo narobe, če bi spremenili svoj način življenja. Inventura je potrebna tako na osebnem, kot na službenem področju. Čuvajte denar, saj vam bo kmalu prišel še kako prav! VODNAR (21.1.-19.2.) Po dolgem premišljevanju in čakanju se vam bo končno izpolnila dolgo pričakovana želja. Tudi na finančnem področju si lahko obetate boljše čase. Včasih bi bilo bolje če bi malo manj govorili in več storili. RIBI (20.2.-20.3.) Vaša pretirana varčnost bo presegla vse meje. Počasi se privadite na to, da vam ne bo denar vedno na prvem mestu. Kdaj pa kdaj se je potrebno prepustiti užitkom in zanemariti njihovo ceno. Prijatelj čaka na vaš klic! ZA CORENJKE IN GORENJCE! m UR DOBRE GLASBE!!! Salamon d.o.o., C. 24 Junija 23,1532 LJUBLJANA Ljubi kot Slovenec! Novosti TUJE: Saxon - Killing Ground. Kreator - Violent Revolution. Simple Minds - Best Of (dvojni album). Groove Armada - Good-bye Country. Snoop Doggy Dog -Greatest Hits. Dover -1 vvas Dead for 7 Weeks... Michael Jackson -Invincible. Destiny's Child - 8 days of Christmas. Enrique Iglesi-as - Escapc. VValkabouts - Ended up a Stranger. Različni izvajalci -Mystera VII. Dream Theater -Live Scenes Irom New York (trojni album). Bush - Golden State. Harry Potter (soundtrack). Nena -Chokmah. Kim VVildc - Very Best Of. EX YU: Parni valjak - Kao nekada (live). SLOVENSKE: Sladke sanjo (soundtrack). Natalija Verboten -Od jutra do noči. Elevators - Ele-vator Music. Koncerti inu vstopnice 3. 11. ob 20. uri igrajo Depeehe Mode v zagrebškem Domu sportova (78000 sitov). 24. 11., prav tako ob 20. uri v domžalski Hali KC nastopa Tanja Zaje Zupan z gosti (2700 tolarjev). 10. 12. v zagrebški Dom sportova prihaja HIM (za 4500 slovenskih). In še nagradno vprašanje 468: Nas pa tokrat zelo zanima, kakšen naslov nosi zadnji album skupine Depeche Mode, ki bo 3. novembra zagrela zagrebški Dom sportova. Še tole: Aligator ima na zalogi še nekaj vstopnic za omenjeni koncert. Odgovore na dopisnicah pošljite do torka, 6. novembra, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova 1, 4000 Kranj. Caw! Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, našna-jljubši e-naslov pa: aligator@siol.net Te dni je naša domovinica bolj v znamenju filmov kot muzike. No, ne rečem, da se na glasbenem terenu ne dogaja nič novega, vendar ne gre oporekati, da se čez nekaj dni začenja ljubljanski filmski festival in da Mazzinijeve in Podgorškove Sladke sanje osvajajo kinematografe. In počasi zaziblje-jo v sedemdeseta, ko se je plesalo po rdečih keramičnih ploščicah (na črno uvoženih iz. Italije), ko so v nogometni ligi igrali Partizan, Olimpija in Vardar, ko so hipiji živo barvali vhodna vrata in se nadejali, da je v Londonu življenje lepše. Poleg tega bo v kinu kmalu tudi Nikogaršnja zemlja, v kateri prav tako sodeluje lep delež slovenskih filmskih ustvarjalcev. In če vam filmi ne otopi ij o prihajajočih mrzlih dni, le švignite v Aligatorja, kjer poleg novih cede-jev in ostalih nosilcev zvoka čaka tudi en kup enih vstopnic. Aha, Helena Blagne - po tem smo spraševali v prejšnjem Jodl-gatorju - seveda zatrjuje, da nihče ne ljubi kot Slovenec. Kar precej dopisnic je pripotovalo na naš naslov, žrebanje pa je zaradi števič-nosti poslanih dopisnic potekalo malo po zraku, malo po tleh: foto-Tina je med kupom dopisnic, ki jih je vešče zavihtel foto Gorazd, ulovila tisto, ki jo je poslala Branka Krivec, Trg Prešernove brigade 5, 4000 Kranj. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po obljubljeno nagrado. Top 4 1. Moulin Rouge (soundtrack) 2. Siddharta - Nord 3. Faith Hill -There You'll Be (Best Of) 4. Zablujena generacija -Positiv vabrejšn AGENCIJA B.P. • "Veste, gospa Mojca, meni je prav prijetno, ker nadrejena je v moji novi službi ženskega spola. Vselej sem bil gentleman, tudi v najtežjih ministrskih časih, in sem mnenje lepšega spola vselej spoštoval." /Ciril Smrkolj, krajan Šentožbolta v občini Lukovica na skrajni vzhodni gorenjski meji, nekdanji minister za kmetijstvo, zdaj namestnik direktorice Agencije za trg kmetijskih pridelkov in celostni razvoj podeželja; Mojca Budkovič, predsednica uprave Žito Gorenjka, d.d., Lesce/ # "Mi v Mengšu imamo največjega slovenskega trgovca z vinom Milana Jenčiča, vi imate Vinsko klet Goriška Brda, enega največjih pridelovalcev vrhunskih vin v Sloveniji. To sta več kot dobra razloga za bolj tesno sodelovanje občin Brda in Mengeš!" /TomaŽ Štebe, župan občine Mengeš, Franc Mužič, župan občine Brda, Kj obsega vseh 45 naselij v Goriških Brdih, z več kot 2000 hišnimi številkami, in praktično vsi Brici, z županom vred, so vinogradniki in skoraj vsi tudi kooperanti Vinske kleti Goriška Brda/ # "Gospa Anica, že celih šestnajst let sem glavni 'houtar' časti' tljivo stare trte na mariborskem Lentu in Vam stoodstotno zag& tavljam: naslednjo nedeljo, 11. novembra bo Martinovo in i mošta bo nastalo vino. Na to nobena vlada nima nikakršnega vp[>' va, niti predsednik turistične zveze, župani pa še manj." AloJz Jenuš, prijatelji ga kličejo Slavek, že štiri mandate čuvaj mariborske znamenitosti na Lentu; potomka te trte raste na Šmarjetni gori; Ar"' ca Jekovec Praprotnik, direktorica družbe Hoteli Bellevue; ob njej Štefan Kadoič, kranjski podžupan, ter dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije/ # "Nič nenavadnega, Janez, zelo veliko je takšnih, ki me spraS jejo, zakaj sem se sploh odločil kupiti družbo Panadria Ljublfin * In vsakemu rečem: pustite se presenetiti." /Dr. Miroslav Oda davkoplačevalec v radovljiški občini, lastnik in direktor izjemno u pesne družbe Suzuki &Odar, ki je postala večinski lastnik Panadft d.o.o., med večjimi lastniki je tudi Abanka; Janez Kadivec, ^a e plačevalec v šenčurski občini, v kateri je tudi sedež njegove fir Avto Kadivec) ^k^novembra 2001 ZANIMIVOSTI/ andrej.zalar@g-glas.si _ gorenjski glas • 23. stran f j t f T 1 • 1 • ^1 GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno Jutn Vesela jesen v Dupljah pojdimo na martinovama Na prireditvi v dvorani gasilskega društva se bodo jutri, 3. novembra, ob 19. uri predstavili domačini in gostje. zadnjega leta v Dupljah oziroma v tem delu občine Naklo. Seveda bomo veseli tudi obiska župana Ivana Štularja, s katerim bomo poklepetali in s podžupanom oziroma predsednikom Kulturno turističnega društva Ivanom Megličem, ki je med pripravami na jutrišnjo Veselo jesen napovedal, da bodo od domačinov med drugim nastopili ženski pevski zbor Dupljanke pod vodstvom Katje Klančnik, Moški pevski zbor Kulturnega društva Triglav pod vodstvom Andreja Zupana in Rokovnjaška godba folklorne skupine Društva upokojencev Naklo. Pričakujemo obisk športnika Matjaža Zupana, upamo pa, da bomo kaj več izvedeli tudi 0 zanimivem muzeju. Tudi presenečenj ne bo manjkalo. Tako Ansambel Svežina pod vodstvom Gorana Poluge se nam bo jutri predstavil v malce drugačni zasedbi. duplje, 2. novembra - Tako kot lani ta čas se bomo tudi jutri dobili v Dupljah v dvorani gasilskega društva na prireditvi Vesela jesen, ki smo jo v Gorenjskem gla- Valentin Antonijo nastopa predvsem v tujini, večkrat pa je tudi z nami na prireditvah in na televizijskih in radijskih postajah. Ga poznate? Svetovni in gorenjski Drvak, ljubljenec občinstva v Bes-nici. su tudi tokrat pripravljali skupaj s Kulturno turističnim društvom Pod krivo jelko. Že lani, ko smo bili prvič v Dupljah, je bilo veselo. Tudi letos bo tako. Gorenjski glas bo jutri, 30. novembra, ob 19. uri z vami pri vas spet Več kot časopis, Kulturno turistično društvo Pod krjvo jelko Duplje pa bo predstavilo nekatera dogajanja bodo Duplje dobile pomembno priznanje. Kot smo že napovedali, bo z nami ansambel Tulipan, ki je letos na naših prireditvah po Gorenjskem povsod navdušil občinstvo. Tisti, ki poznate ansambel Svežina pod vodstvom Gorana Poluge, boste jutri tudi zagotovo presenečeni. Tokrat bo poskrbel za presenečenje v malce dru- Kristina Pahor iz Kranja je poznana predvsem po sproščenem igranju na diatonično harmoniko. Povsod, kjer na nastopila na prireditvah Gorenjskega glasa, je navdušila občinstvo s svojim nastopom. Podobno je bilo tudi med njenim zadnjim nastopom pred dobrim tednom v Hotelu Bellevue na Šmarjetni gori, kjer je s svojim nastopom popestrila tudi odprtje sestrine likovne razstave Ane Pahor z naslovom Drugačen pogled na drugačen svet. gačm zasedbi. Z nami bosta pevec Valentin Antonijo in harmo-nikarica Kristina Pahor, ki s svojim nastopom povsod še posebej ogreje občinstvo. Seveda pa vam vsega ne moremo razkriti. Prav zato pa jutri ob 19. uri ne pozabite priti v dvorano gasilskega doma v Dupljah. In kot smo že napovedali, bomo žrebali tudi nagrade. Posebno presenečenje čaka tudi nove naročnike oziroma tiste, ki se boste odločili za obisk v dvorani gasilskega doma v Dupljah in se po prireditvi naročili na Gorenjski glas. • A. Žalar Na pot po šumečem gozdu Prvi jesenski pohod na Rašico je privabil številne udeležence iz različnih krajev. hod v tem jesenskem času najbrž lahko zanimiv, nisem pa bil prepričan, da bi že na začetku lahko postal tradicionalen. Pa se je potem minulo soboto zgodaj popoldne izkazalo, da sem se kar precej zmotil. Najprej sem bil presenečen nad številom udeležencev pohoda. Zjutraj se jih je namreč pri koči na Selu pri Vodicah zbralo skoraj šestdeset. Neverjetno. Pa ne samo to. Prišli so iz različnih krajev; tudi iz Grosupljega, iz Ljubljane, Cerkelj. Le kako so izvedeli zanj. "Saj ste ga Gorenjskem glasu napovedali," mi je rekel eden od zadovoljnih pohodnikov. "Tako smo izvedeli zanj in povabili smo seveda tudi znance in prijatelje iz različnih krajev." "Tudi v društvu smo presenečeni, da se je že prvič odzvalo toli- Pe''ks Nahtigal iz Utika je bil najstarejši udeleženec na petnajstk-llornetrskem pohodu. Selo pri Vodicah, 2. novembra " Turistično društvo Vodice je PreJšnji konec tedna pripravilo Pfv' jesenski pohod na Rašico. Fe«iajst kilometrov dolg pohod se Je začel pri koči Smučarskega JuStva Strahovica na Selu pri Vo-d,cah. Udeleženci so se podali naJprej do koče Planinskega dru-stva na Rašici. Od tam so krenili "aPrej na Dobeno do kmečkega "Utrujeni po petnajstih kilometrih? Kje pa, to je bil lep izlet po šumečem jesenskem gozdu." Mnzma pri Blažu in naprej do hod8eSke koče na Gobavici- p°-k v. Pa so potem sklenili spet pri Cl Smučarskega društva Straho- £a "a Selu pri Vodicah. sec 011 Je Predsednik Lojze Ko- 'očirred tem razlaSa1' da so se od~ naj' 'Za prvi jesenski pohod, ki trad •morda v prihodnje postal pro c,0nalen in ena od rednih torrfrarnskin deJavnosti Pred le-dru§tUstanovljenega turističnega bi Va Vodice, sem mu sicer pri- trdil,da Je 15 kilometrov dolg po- Lojze Kosec, predsednik TD Vodice ko udeležencev pohoda. Res je bila tokrat večina domačinov iz občine Vodice, vendar pa mi to potrjuje pravilnost odločitve za takšno dejavnost tudi v prihodnje. Hkrati pa je to dokaz, da smo se pred letom dni odločili prav, ko smo uresničili pobudo za ustanovitev Turističnega društva," je zadovoljen ugotavljal predsednik Lojze Kosec in potem razpoložen in v zadovoljstvo udeležencev, ki so se vrnili s pohoda pred kočo Športnega društva Strahovica raztegnil tudi meh frajtonarice. Najstarejši pohodnik je bil 76-letni Feliks Nahtigal iz Utika. "Čudovita pot je bila to in vso pohvalo zasluži Turistično društvo za takšen pohod. Po šumečem gozdu petnajst kilometrov je kot pravljica. Ne boste verjeli, da pet ur sprehoda sploh ni zame nobena zahtevna tura. Sicer pa grem vsako nedeljo, če je vreme, iz Stahovice na Veliko planino, na Kališ-če, največkrat pa na Šmarno goro." Tako najstarejši pohodnik na prvem jesenskem pohodu. Najmlaj- ši pa je bil tokrat enajstmesečni Lovro Sire z Zgornjega Brnika. Vodiško turistično društvo, ki ima okrog 40 članov, in bo imelo ta mesec prvi letni občni zbor, pa načrtuje za naprej še druge dejavnosti. "Ena od prvih rednih dejavnosti bo ocenjevanje domačij in organiziranje različnih prireditev. Udeleževali se bomo tudi turističnih prireditev, kot so Narodne noše v Kamniku, Mihaelov sejem v Mengšu, konjeniški sprevod v Preddvoru. V načrtu imamo tudi sodelovanje z gostinci in pripravo kulinarične ponudbe. Nadaljevali pa bomo tudi z organizacijo prireditev, kot so silvestrovanje na prostem, sodelovanje z Gorenjskim glasom ob novoletnem koncertom, Miklavževanje. Čimprej pa bi seveda radi dobili tudi prostore za redno delo." • A. Žalar www.gorenjskaonline.com Ne le za vinogradnike in vinarje, temveč tudi za vse, ki vedo, da je vino več kot pijača in zato prisegajo na dobro kapljico, se bliža najpomembnejši dan v letu. Dan, ko se mošt spremeni v vino. Nekaj najboljših Martinovih programov vključujemo v GLASOVE IZLETE - za martinovanja v sklopu GLASOVIH IZLETOK). novembra je možnih le še nekaj prijav. Pripravili pa smo nekaj dobrih predlogov za 'drugo' Martinovo soboto, pa še kaj. Po Beli krajini spet 24. novembra Turistično društvo VIGRELD Metlika Vas vabi, da v tem mesecu, ko je narava posebej darežljiva z. lepotami, obiščete Belo krajino. GLASOV IZLET bo v soboto, 24. novembra. Poleg ogleda delčka turistično etnografske ponudbe Bele krajine, obiska svetovno znane Metliške kleti (z. degustacijo in ugodnim nakupom vrhunskih belokranjskih vin) bo nekaj časa bo za nakupe izdelkov Beti. Belokranjska večerja z zabavnim večerom bo v metliškem hotelu Bela krajina. Cena: 7.100 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa le 5.400 SIT. Izletniška relacija: JESENICE - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj -Škofja Loka - Medvode. Bizeljski grad in Dolenjske toplice V sodelovanju s KRKO ZDRAVILIŠČA v soboto, 10. novembra, vabljeni na GLASOV MARTINOV IZLET na Bizeljsko, zatem po dolini Krke z zaključkom v Dolenjskih toplicah. Bizcljska vina pri družini Klakoear na bizeljskem gradu, Martinova večerja, zabava - to je le delček zanimivega izletniškega programa. Možno bo tudi kopanje v Dolenjskih toplicah (vstopnina za termalne bazene ni zajeta v ceni izleta). Cena izleta je 6.400 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.100 SIT; izletniška relacija Integralovega avtobusa je tokrat, na predlog bralk in bralcev s tega dela Gorenjske, PRVIČ po prometno manj obremenjeni stari gorenjski cesti: Tržič - KOVOR - Radovljica POSAVEC - PODBREZJE - NAKLO - Kranj STRA-ZIŠCE - Škofja Loka - Medvode ( in na povratku v obratni smeri). Zeliščna lekarna in vinski krst Resda bo 10. november tisti dan v letošnjem letu," ko bo število mar-tinovanj rekordno. To se odraža tudi v cenah, ki so jih gostinci 'navili' za ta dan (Martinove večerje po najmanj tri tisoč tolarjev). Prava poplava martinovanj torej! Ponujamo Vam predlog Turistične agencije Integral Tržič, da se krstu vina in martinovanju pridružite teden dni kasneje, v soboto, 17. novembra, v Slovenskih Goricah na turistični kmetiji Senekovič. V programu nadvse prijetnega izleta bo obisk zeliščne lekarne v gradu Trebnik v Slovenskih Konjicah, sprehod po mariborskem Lentu do najstarejše trte in drugih znamenitosti štajerske prestolnice, postanek v Letušu v Gostišču Pirnat s pokušino savinjskih dobrot (mlajše in mlade po srcu bo zanesljivo pritegnila največja miniaturna železnica, ki so jo sami izdelali Pirnatovi). Cena izleta je 5.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani) zgolj 4.600 tolarjev. Izletniška relacija: TRŽIČ -Kovor - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Mengeš. Deseti brat vas vabi Prav tako v soboto, 17. novembra, bo še en GLASOV IZLET, v katerega bo (ampak čisto malo!) vključena slovenska tradicija, povezana s sv. Martinom. Bolj kot Martin bo izletniška rdeča nit Josip Jurčič: Znamenita Gostilna pri Obrščaku na Muljavi, Jurčičeva rojstna hiša. Krčma DESETI BRAT v Stični (kjer bo večerja) so nekatere točke iz programa celodnevnega izleta po Dolenjski. Izletniška relacija: JESENICE - Žirovnica - Lesce - Radovljica (tudi Isospan) - Kranj - Stražiš-če - Škofja Loka - Medvode, cena zgolj 5.600 SIT. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa je zagotovljena bistveno nižja cena, samo 4.400 SIT. Za vse, ki boste vstopali (in izstopali) na postajah od vključno Kranja proti Medvodam in Ljubljani, je cena kar 400 SIT nižja! "Moj predlog: lire Italijanom!" "Veliko nas je, ki imamo doma 'v štumfu' še nekaj tisočev neporabljenih lir, in bi jih nesli kar Italijanom nazaj tako, da bi zanje kaj kupili, pa še lepo bi se imeli na izletu. Je to bolj enostavno kot nesti lire enkrat do konca leta v banko, da mi bodo potem prvega januarja naraču-nali nekaj evrov iz tega," nam je sporočila Kfanjčanka. Njen predlog je zanimiv in zato Vas v soboto, 24. novembra, vabimo v znani nakupovalni center Alpe Adria severno od Vidma/Udine. V neposredni bližini je tudi velik market LIDL. Avtobus bo peljal na relaciji Tržič -Medvode - Škofja Loka - Kranj - Radovljica - Lesce - Žirovnica - Je-, senice, cena izleta je 3.600 SIT na osebo. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) je zagotovljena eno tretjino nižja cena, samo 2.400 SIT. Vipavska vinska cesta Na lep novembrski izlet po Vipavski dolini vabljeni v soboto, 24. novembra. Gostitelj izleta bo TIC Ajdika, z Ajdikinim vodičem bo potekal obisk Grofove vinske kleti, vasice Goče (iz katere so nekdaj z vinom oskrbovali doza v Benetkah in cesarja na Dunaju!), Vipave in drugih krajev ob Vipavski vinski cesti, seveda tudi z. Vipavo (in istoimensko reko). Zaključek potepanja bo v Vipavskem hramu s pristno primorsko večerjo in vrhunskimi vipavskimi vini. Cena izleta je 5.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 4.500 SIT; avtobus bo peljal na relaciji Tržič - Bistrica + Kovor - Radovljica - Kranj - škofja Loka - Medvode. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavijjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 13.1., Lidl 22.11., Lenti 3.11., 15.11. in 17.11. Palmanova in tovarna čokolade 20.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12. Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02 HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL Trst 14.11. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 8.11., Brno 8.11., Tovarna čokolade Portuqara - Palmabova 22.11. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 prof. META KONSTANTIN, ,.P. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 NEMŠČINA ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590 DRAMA Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 C. McPherson: JEZ. IZVEN (KONTO), sobota 3. 11. od 20.00 do 22.00 ure T. Bernhara: RITTER, DENE, VOSS. IZVEN (KONTO), ponedeljek 5.11. od 20.00 do 22.00 ure Prešernovo gledališče ° Kranj Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija telefon blagajne: 04/2022681 telefon uprave: 04/2804900 faks: 04/2804933 e-mail: presern-gled@s5.net www.pgk-gledalisce.si L Hubner: MARJETKA, STR. 89 (Gledališče Ruj) danes, 2. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma PETEK 3, IZVEN in KONTO jutri, 3. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO ponedeljek, 5. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO torek, 6. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO sreda, 7. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma MODRI, IZVEN in KONTO četrtek, 8. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO petek, 9. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO sobota, 10. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 2, IZVEN in KONTO GORENJSKI SEJEM REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34 POČITNIŠKO DRSANJE: 2. novembra od 10.30 do 12.00 ure in od 13.00 do 14.30 ure BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527 V času šolskih počitnic bo drsališče obratovalo vsak dan od 10.00 do 11.30 ure in od 16.30 do 18.00 ure. HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE MVT& SOLA n;i!7E A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT GLASOV KAŽIPOT Prireditve Otroške prireditve Škofja Loka - V torek, 6. novembra, ob 17. uri ste vabljeni v Knjižnico Škofja Loka na uro pravljic, kjer vam bo Martina Gostinčar pripovedovala slovensko ljudsko Zlata ribica. V sredo, 7. novembra, ob 19. uri pa bosta poezijo in cvetje prepletali Ifigenija Zago-ričnik - Simonovič in Mojca Sušnik -Klemenčič. Trata pri Škofji Loki - V Knjižnici Trata vam bo Mateja Mullner predstavila slovensko ljudsko Hvaležni medved, in sicer v torek, 6. novembra, ob 16. uri. Žiri - V Knjižnici Žiri so za najmlajše pripravili uro pravljic z naslovom Orehove vejice, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 18. uri. Pohod h Krnskemu jezeru Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 10. novembra, na spominski pohod h Krnskemu jezeru, kjer bo proslava v počastitev padlim v prvi svetovni vojni. V primeru lepega vremena se boste povzpeli na Krn. Pot je lahka, primerna za vse planince. Informacije in prijave sprejemajo na tel.: 531-55-44 v sredo in četrtek, med 18. in 19.30 uro. "Pomartinovanje" Železniki - DU za Selško dolino Železniki vabi člane na veselo "pomarti- novanje", ki bo 15. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri s trga v Železnikih. Nakupovalni izlet v Lenti Žabnica - Bitnje - Bliža se miklavževa-nje, božični in novoletni prazniki, ob katerih radi obdarimo svoje najdražje. Zato Društvo upokojencev Žabnica -Bitnje organizira nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem, ki bo v četrtek, 22. novembra, z odhodom ob 2. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. Planinski pohod v neznano Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija DU Žirovnica vabi na planinski pohod v neznano. Pohod bo v torek, 6. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 uri iz Brega in vseh AP do Begunj in Radovljice. Zmerne ne-naporne hoje bo od 2 do 3 ure. Potrebna je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Tončka Kajdiž, tel.: 580-14-69, dodatne informacije dobite ob prijavi. Popotovanje po Levstikovi poti Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 10. novembra na 15. popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot ni naporna. Skupne hoje bo za 4 do 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje pri Čufarju. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva od 5. novembra do 8. novembra. V Terme Radenci Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane, ki so za izlet 7. novembra ostali brez sedeža avtobusu, da se prijavijo za naslednji izlet, ki bo v sredo, 14. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu, ki bo imel 51 sedežev. Po zgornjem Krasu Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira prečudovit jesenski izlet po zgornjem Krasu. Ogledali si boste kraške znamenitosti, ogled pa bo s svojo poezijo popestrila domačinka iz Ociz-le. Pot ni zahtevna in je primerna za vsakogar. Hodilo se bo 2 uri. Izlet bo 8. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo jesenskemu vremenu primerna s trdimi čevlji zaradi mokrega terena in s pohodnimi palicami. Malico imejte v nahrbtniku, čeprav bo po pohodu postanek za enolončnico s kozarčkom refo-škega. Prijave z vplačili zbirajo v dru- štveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Martinovanje na Dolenjskem Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na martinovanje na Dolenjskem, in sicer 13. novembra z odhodom avtobusa ob 8. uri izpred hotela Creina. Po postanku za odlično malico in po ogledu znamenitosti bo martinovanje na kmečkem turizmu v vasi Jablanci pri Kostanjevici na Krki. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni. Martinovanje z DU Naklo Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na martinovanje 13. novembra, ki bo v Drašičih v Beli krajini. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Pred začetkom martinova-nja bodo zanimivi ogledi. Prijavite se! Martinovanje v Prekmurju Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi na izlet v Prekmurje z martinovanjem, in sicer 10. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje Kranj. Med drugim bo postanek tudi v Termah 3000, kjer bo možno kopanje v 20 različnih bazenih. Kdor se bo kopal, naj to sporoči ob prijavi. Za tiste, ki se ne bodo kopali, bo organiziran ogled Plečnikove cerkve v bližnji Bo-gojini in lončarstva v Filovcih. Popoldne bo martinovanje s plesom. Prijave za izlet sprejema vsak delovni dan po 16. uri ga. Irma Zupan, GSM: 031/343-171 do zasedbe avtobusa oz. do 5. novembra. Veselo martinovanje Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi na veselo martinovanje, in sicer v soboto, 10. novembra. Peljali se boste v Litijo, Izlake in do končne postaje Mlinše. Odhod izpred Kjižni-ce Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo ob 8. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo, od 16. do 18. ure, z vplačili do zasedenosti avtobusa. Na Krn PD Kranj vabi na turo Krn - pohod spomina 1918- 2001, in sicer v soboto, 10. novembra. Odhod udeležencev bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prevoz z osebnimi avtomobili. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 23-67- 850. Pohod bolnikov z osteoporozo Kranj - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi na pohod, ki bo v četrtek, 8. novembra. Zbor bo ob 8. uri pred OŠ Preddvor (odhod iz Kranja z rednim avtobusom ob 7.15 uri), nato pa bodo pohodniki krenili v Mače, do cerkvice Sv. Antona, od tam pa v Ba-šelj. Če bo energije še dovolj, bodo osvojili še Sv. Lovrenca. Letovanje v Istri Kranj - Za upokojence in njihove svojce organiziramo izredno počitnikova-nje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 12. do 22. novembra. Prijave sprejemamo na tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Pohod po Levstikovi poti Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Zmerne hoje bo za 5 ur, priporočajo pa dobro obutev, pohodne palice in vremenu primerno obleko. Prijavite se lahko v pisarni društva, na Tomšičevi 4. Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra, z odhodom posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 7. uri. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850. Predstave Janko in Metka Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vas vabi v nedeljo, 4. no- renc fax:04/59-24-666 elektronska pošta: komerciala@radiogorenc.si www. radiogorenc. si HOTEL TRANSTURIST VABI NA VESELO MARTINOVANJE, V SOBOTO, 10. NOVEMBRA 2001, OB 20.00 URI. Za dobro razpoloženje bo poskrbel narodnozabavni ansambel VODOMCI iz Črnomlja! Rezervacije po tel.: 04/512-40-26! vembra, ob 10. uri na Vašo našo matinejo. Ogledali si boste pravljično igrico s petjem in glasbo Janko in Metka. Z vami bosta Miri in Dedek z obilo dobre volje. Prav tako pa vas bosta v nedeljo, 4. novembra, ob 15.30 uri Dedek in Miri obiskala v Kulturnem domu v Gorjah, kjer si boste tudi lahko ogledali igrico Janko in Metka. V Kulturnem domu Kamna Gorica, ob 17.30 uri pa bodo otroke razveselili z lutkovno igrico Obuti maček. Gosposka kmetija Slovenski Javornik - Amaterska gledališka skupina Narcisa iz Planine pod Golico vabi jutri, v soboto, 3. novembra, ob 19.30 uri na javno generalko komedije Štefana Jerka Gosposka kmetija, ki bo v kulturnem domu Julke in Albina Pibernika na Slovenskem Ja-vorniku. Pesem zvezd Kamnik - Kulturno društvo Pridem možic v sodelovanju s ZKO Kamnik vabi na premierni ogled otroške predstave Pesem zvezd, ki bo jutri, 3. novembra in ponovitev 7. novembra v Galeriji Veronika. PD Jesenice obvešča Jesenice - Planinsko društvo Jesenice sporoča, da so zaprli Tičarjev dom na Vršiču. Vabijo pa vas v Erjavčevo kočo na Vršiču, ki bo odprta vso zimo. Sporočajo tudi, da že sprejemajo rezervacije za novoletno praznovanje v tej postojanki. Krvodajalske akcije Območno združenje Rdečega križa Radovljica vas vabi na KRVODAJALSKE AKCIJE, ki bodo potekale; v torek, 6. novembra v Kropi; 7. in 8. novembra na Bledu in 9. novembra v Bohinjski Bistrici, in sicer vse dni med 8. in 14. uro. Obvestilo DU Žirovnica Žirovnica - Iz Društva upokojencev Žirovnica sporočajo, da bodo v novembru preventivni pregledi krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 5. novembra, med 8. in 10. uro v vasi Smokuč, v prostorih pizzerije Ledina. V Žirovnici, v rojstni hiši Matije Čopa pa 19. novembra, med 8. in 10. uro. Družinska rekreacija Škofja Loka - Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v Občini Škofja Loka, vas vse tja do pomladi, vabi vsako soboto med 16.30 in 18. uro v telovadnico OŠ Ivana Groharja, med 18.15 in 19.30 uro pa v telovadnico OŠ Cvetka Golarja na družinsko rekreacijo. S seboj prinesite športno obutev in copate, ki ne drsijo. Z rekreacijo boste pričeli v soboto, 10. novembra. Jubilejni koncert Tunjice - Tunjiški oktet vabi ob 15-let-nici delovanja na jubilejni koncert, ki bo v cerkvi Sv. Ane, v nedeljo, 4. novembra, ob 15. uri. Koncert v Škofji Loki Škofja Loka - V nedeljo, 4. novembra, ob 19.30 uri bo v kapeli loškega gradu koncert Komornega pevskega zbora Loka Izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23 » Ljubljani so 24. oktobra odprli zanimivo, scensko in zvočno razgibano razstavo "Izseljenec" - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu, zato vas v nedeljo, 4. novembra, ob 16. uri vabijo na javno, brezplačno vodstvo po razstav "Izseljenec". Vodila bo soavtorica razstave Nataša Strlič. Razstava bo odprta do 15. aprila 2002. Fotografska izkušnja 2001 Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamni; ku bo v torek, 6. novembra, ob 19. un odprtje razstave Fotografska izkušnja 2001. Razstava predstavlja izbor nagrajenih fotografij domačih in tujih fotografskih ustvarjalcev, ki so letos maja sodelovali na natečaju Fotografska izkušnja. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, med 10. in 12. ter 16 in 19. uro. Ob nedeljah pa samo dopoldan. Narava Slovenije - Ljubljansko barje in Iška Ljubljana - Prirodoslovni muzej Slovenije vabi na odprtje razstave Narava Slovenije - Ljubljansko barje in Iška, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 18. uri v muzejskih prostorih, Muzejska ulica 1. Ljubljana. Razstava bo odprta do maja 2002. Muzej pa je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, ob četrtkih med 10. in 20. uro. Podobe Leka Ljubljana - V torek, 6. novembra, °D 19. uri se lahko udeležite otvoritve raz-; stave portretov ob 55-letnici Leka, l° bo v Galeriji Lek na Verovškovi 57 v Ljubljani. Predavanja Zdravljenje kronične bolečine pri napredovanem raku Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v torek, 6. novembra, ob 20. uri* sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 13 strokovno predavanje z naslovof Zdravljenje kronične bolečine pri n^ predovanem raku. Predavateljica b° Slavica Lahajnar, dr. med. spec. ane" steziolog. Durogesic pa bo predstav'1 Bojan Madjar, mag. farm. Zdrav način življenja in zdrava prehrana Mojstrana - DU Dovje-Mojstrana sKU' paj s KS in TD Dovje-Mojstrana org3" nizira za vse člane in vse krajane str0" kovno predavanje Zdrav način življenj3 in zdrava prehrana, ki bo v sredo, novembra, ob 16. uri v klubu Mojstrani, ulica Alojza Rabiča 18. Papua Nova Gvineja Nova vas - V torek, 6. novembra, ^ 18.30 uri ste vabljeni na potopisno Pr^ davanje: Papua Nova Gvineja - deže' nepričakovanega. Ob diapozitivih, g'35, bi in eksponatih vas bo v vznemirljivo P1^ san svet popeljala Vesna Male. Pred3" vanje bo v Knjižnici Nova vas, Cest proletarskih brigad 61/a, Maribor. Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Otroška lutkovna delavnica Ljubljana: IZLET NA MODRI PLANET sobota, 3. november 2001, ob 10. uri, v Prešernovem gledališč" www.zveza-zko-kranj.si 'mrZ Koronarno društvo Kranj • Jezerska cesta 41 4000 KRANJ VABILO V sredo, 7. novembra 2001, ob 18. uri Vas vabimo na predavanje v dvorano Doma krajanov na Primskovem. Tema predavanja STRES Predavala bo Marija Jenko Burgar, dr. medicine. Petek, 2. novembra 2001 URADNI VESTNIK GORENJSKE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Župan Mohor Bogataj čestital kegljačem Iskraemeca - Dan pred Prazniki, v torek popoldne, je kranjski župan Mohor Bogataj v prostorih Mestne občine Kranj sprejel svetovne klubske podprvake, kegljače kranjskega Iskraemeca. Ob čestitkah kegljačem je povedal, da je v Kranju veliko uspešnih športnikov in da občina za šport namenja toliko denarja kot malokatera v Sloveniji. Kljub temu so kegljači, na čelu s Predsednikom KK Triglava Milanom Veharjem, izrazili svoje razočarale, saj že pred več kot tremi leti kupljeno kegljišče v Kranju še vedno ni našlo prostora, kamor bi ga postavili. Zadnja rešitev je razširitev sedanjega kegljišča, vendar pa gradnja ne bo možna pred dogovorom z lastnikom zemljišča. Tako je glavna naloga KK Triglav in občine, da čimprej poišče rešitev za postavitev kegljišča, saj so si Kranjčani z dru-9im mestom na svetovnem pokalu v Nemčiji priborili tudi nastop v novoustanovljeni evropski kegljaški ligi, ki naj bi se začela že to pomlad. Kot kaže pa bodo kot domačini gostovali v Tržiču ali na Jesenicah. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič Srednjeveška kuhinja v Loki Škofja Loka - Prejšnji petek, 26. oktobra, je Izobraževalni center Freising ponovno pripravil projekt imenovan Od tlačana do graščaka. Tokratni udeleženci so bili koroški učitelji, ki so jim pripravili ogled mestnega jedra, Loškega gradu, zbirke v loškem gradu in srednjeveško pojedino. Slednjo so pripravili v stari škofjeloški kmečki gostilni Krona z dolgolet- no tradicijo, ki tudi sicer slovi po dobri domači hrani. Udeležence je vodila Lidija Mešiček, v Kroni pa jim je postregla Mira Grošelj. Gostom je ponudila krompirjevo juho z ajdovo kašo, pemsko juho, loško mešanico, loško medlo, govedino v gorčični omaki, vosoško pečenko, gluhe štuklje, češpljevo kašo, lečo v solati in podobno. • B.B., foto: A.K. CE SI ZUNAJ IN NE VES, KAJ BI Nisi dokončal-a OŠ ali srednje šole in si star-a od 15. do 25. leta, se nam lahko pridružiš v brezplačnem programu PUM (Projektno učenje za mlajše odrasle). PUM poteka na Linhartovem trgu 1, Graščina, v okviru Ljudske univerze Radovljica. Tel.: 530 43 70. AVI S RENT A CAR & LEASING Objavlja delovno mesto na letališču Brnik - Ljubljana za REFERENTA ZA IZDAJO VOZIL Pričakujemo: - srednješolsko izobrazbo - aktivno znanje angleškega jezika - znanje dela z računalnikom - vozniški izpit B kategorije - komunikativnost Kandidati z znanjem več jezikov in delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih imajo prednost. Delovno razmerje bomo sklenili za določen oziroma nedoločen čas. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Avis Rent a Car Licensee Slovenija Alpe No. 1, d.o.o. Brnčičeva 13 1231 Ljubljana - Črnuče Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXIV 2. novembra 2001 Številka 29 OBČINA PREDDVOR, OBČINA JEZERSKO Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, RS 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 8/96, 36/00), 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01), 15. in 72. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99) in 9. in 20. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01) sta Občinski svet Občine Preddvor na 24. redni seji dne 26.9.2001 in Občinski svet Občine Jezersko na 21. redni seji dne 2. 10. 2001 sprejela ODLOK o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 3/99 in Uradni vestnik Gorenjske, št. 40/99) se v prvi ali-nei drugega odstavka 9. člena besedilo "z motnjami v razvoju" nadomesti z besedilom, ki se glasi: s posebnimi potrebami". 2. člen v dvanajsti alinei 14. člena se besedilo "odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli in vrtcu" nadomesti 2 besedilom, ki se glasi: obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andra-9oški oziroma pedagoški zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, in skupnost učencev,". 3. člen V 22. členu se v tretjem odstavku doda nova šestnajsta alinea, ki se 9lasi: * zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,", dosedanja šestnajsta, sedemnajsta, osemnajsta, devetnajsta, dvaj-seta in enaindvajseta alinea postanejo sedemnajsta, osemnajsta, devetnajsta, dvajseta, enaindvajseta in dvaindvajseta alinea. 4. člen " 23. členu se v tretjem odstavku besedilo "4 leta" nadomesti z besedilom "pet let". Na koncu četrtega odstavka se doda besedilo, ki se glasi: Mnenje ni potrebno, če se ravnatelja razreši na njegov predlog." . 5. člen v 25. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora Pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. red razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi seznaniti vzgojiteljski in uči- teljski zbor. ^ 6. člen ^2. členu se v peti alinei drugega odstavka črta besedilo "in podočnika ravnatelja". 7. člen ,43. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: av°d je dolžan uporabljati sredstva v skladu z namenom, za katera so mu bila dodeljena. Do sedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek. 8. člen ■t- o. uien a odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Ob-ne Preddvor in Uradnem vestniku Gorenjske. številka: odi 81/01 j^eddvor, dne 26.9.2001 Mersko, dne 2.10.2001 Župan Občine Preddvor Miroslav Zadnikar Župan Občine Jezersko Milan Kocjan Na podlagi 100. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odločba US, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-odločba US, 74/98, 59/99-odločba US, 70/00 in 100/00-sklep US), 20. člena statuta Občine Preddvor (Uradni glasilo Občine Preddvor, št. 2/99) in 20. člena statuta Občine Jezersko (Uradni vestni Gorenjske, št. 20/01), sta občinski svet Občine Preddvor na svoji 24. redni seji dne 26. 9. 2001 in občinski svet Občine Jezersko na svoji 21. redni seji dne 2. 10. 2001 sprejela SPORAZUM O UREDITVI PREMOŽENJSKO PRAVNIH RAZMERIJ V ZVEZI Z DELITVIJO PREMOŽENJA BIVŠE OBČINE PREDDVOR na dan 31. 12. 1998 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Pogodbeni stranki Občina Preddvor in Občina Jezersko ugotavljata, da sta bili na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 56/98) z izločitvijo Občine Jezersko iz Občine Preddvor ustanovljeni novi občini Preddvor in Jezersko. Sporazum delitve premoženja bivše Občine Preddvor je zasnovan na podlagi sprejete premoženjske bilance Občine Preddvor in konsolidirane premoženjske bilance Občine Preddvor po stanju na dan 31.12.1998 tdr odloka o zaključnem računu proračuna Občine Preddvor za leto 1998, ki jih je sprejel občinski svet Občine Preddvor na seji dne 7.4.1999 in občinski svet Občine Jezersko na seji dne 22.4.1999. 2. člen S tem sporazumom občini dogovorita ureditev medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij in delitev premoženja bivše Občine Preddvor po stanju na dan 31.12.1998. Premoženje, ki je predmet tega sporazuma je: nepremično premoženje, premično premoženje, javni zavodi, javne gospodarske službe, denarna sredstva in delež v konzorciju CERO. 3. člen Občini podpisnici tega sporazuma kot nesporno ugotavljata, da so občine naslednice bivše Občine Kranj (Mestna občina Kranj ter občine Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor in Šenčur) skupaj z novo ustanovljeno Občino Jezersko, na podlagi medsebojnega dogovora podpisale "Dogovor o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij v zvezi z delitvijo premoženja bivše občine Kranj na dan 31.12.1994" (Uradni list RS, št. 101/00, v nadaljnjem besedilu: dogovor, ter dopolnitve dogovora oz. prečiščeno besedilo in sicer Občina Preddvor na 19. seji občinskega sveta dne 14.2.2001, Občina Jezersko pa na 18. redni seji občinskega sveta dne 20.2.2001. Predmet delitve po tem sporazumu, torej ni delitev premoženja bivše Občine Kranj. II. DELITEV PREMOŽENJA Nepremično premoženje 4. člen Nepremično premoženje, ki leži na območju novo nastalih občin, so občine razdelile z dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma in pripada posamezni občini po legi nepremičnine. Seznama nepremičnin sta priloga tega sporazuma (priloga št. 1). Premoženje bivših krajevnih skupnosti, ki so prenehale z delom po določbah zakona, se deli po legi. Premično premoženje 5. člen Premičnine obsegajo predmete in stvari, ki so jih uporabljali občinski organi Občine Preddvor in organi krajevnih skupnosti. Novo nastali občini postaneta lastnici premičnin, ki so v prostorih krajevnih skupnosti in premičnin, ki so bile pridobljene po 1.1.1995. Premičnine se razdelijo po legi uporabe. Seznam premičnin v lasti Občine Preddvor, ki pripada Občini Jezersko, je priloga tega sporazuma (priloga št. 2). Občini s posebnim dogovorom med seboj razdelita tudi programsko in strojno opremo in sicer: - za potrebe turističnih informacij Občin Preddvor in Jezersko; - za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občini Jezersko pripada arhivska dokumentacija, ki se izključno nanaša na območje Občine Jezersko (gradbeni načrti, ekspertize, lokacijska dokumentacija in podobno), bodisi v originalu ali v kopijah. Dokumentacijo s seznamom prejme Občina Jezersko v 90-ih dneh po podpisu tega sporazuma. Do izteka navedenega roka ima Občina Jezersko pravico do vpogleda in prevzema posamičnih dokumentov v originalu ali kopiji, v kolikor bo to potrebno za njeno tekoče poslovanje. Dokumente lahko prevzame župan ali njegov pooblaščenec. Javni zavodi > 6. člen Ustanoviteljske pravice, ki se nanašajo na edini javni zavod so urejene z Odlokom o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 5/99 z dne 25. 11. 1999 in Uradni vestnik Gorenjske, št. 40/99, z dne 22. 10. 1999) in s Pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki izhajajo iz naslova ustanoviteljskih pravic javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, pod štev. odi. 53/99 z dne 9.11. 1999, ki je priloga tega sporazuma (priloga št. 3). Javne gospodarske službe 7. člen Glede javne gospodarske službe JP Komunala Kranj veljajo določbe Odloka o statusnem preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Kranj, p.o., v Komunalo Kranj, javno podjetje, d.o.o. (priloga št. 4), ki je bil sprejet na 6. seji občinskega sveta Občine Preddvor dne 26. 5. 1999 in na 3. izredni seji občinskega sveta Občine Jezersko dne 28. 5. 1999, po katerem znaša višina osnovnega kapitala po bilanci stanja na dan 31. 12. 1998 za Občino Preddvor 4,21 % in za Občino Jezersko 1,44 %. Delež v konzorciju CERO 8. člen Občina PreddvOr je na podlagi podpisa Sporazuma o pristopu k projektu CERO članica konzorcija. Delež bivše Občine Preddvor znaša 3.500 glasov oziroma 1,2 %. Delež se razdeli v razmerju 80 % Občina Preddvor, 20 % Občina Jezersko, kar znaša za Občino Preddvor 2.800 glasov oziroma 0,96 %, za Občino Jezersko pa 700 glasov oziroma 0,24 %. Denarna sredstva 9. člen Na podlagi Sporazuma o delitvi denarnih sredstev in obveznostih nastalih do 31. 12. 1998, pod številko 01/99 z dne 7. 12. 1999, sta občini Preddvor in Jezersko razdelili denarna sredstva na žiro računu bivše Občine Preddvor na dan 31. 12. 1998, denarna sredstva na žiro računu krajevnih skupnosti in sredstva stalne proračunske rezerve (priloga št. 5). III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 10. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma so urejena vsa medsebojna premoženjsko pravna razmerja v zvezi z delitvijo premoženja bivše Občine Preddvor, zato se obe novi občini, Občina Preddvor in Občina Jezersko zavezujeta, da iz tega naslova druga od druge ne bodo terjale ničesar več. V tej posledici bosta tudi izvedli ustrezne knjižbe v poslovnih izkazih oz. zaključnih računih. 11. člen Ta sporazum velja, ko ga na svojih sejah v enakem besedilu sprejmeta občinska sveta Občine Preddvor in Občine Jezersko ter podpišeta župana obeh občin. Sporazum se objavi v uradnih glasilih obeh občin podpisnic. 12. člen Ta sporazum je sestavljen v štirih (4) izvodih od katerih prejme vsaka občina podpisnica po dva izvoda. Datum: 17.10.2001 Številka: 46000-001 /99-sp01 /1 Občina Jezersko župan Milan Kocjan Občina Preddvor župan Miran Zadnikar ZIMSKE PNEVMATIKE do <5°%> popusta Pri nakupu in montaži pnevmatik v našem servisu: Sava: C2o%>gotovina -15% BA, Euro, Visa... Michelin, Kleber, Goodvear...: Qs%>gotovina -10% BA, Euro, Visa... brezplačno hranjenje vaših letnih pnevmatik do pomladi__ • brezplačni zimski kontrolni pregledi vozil • priprava vozil na zimo • polnjenje pnevmatik s plinom »SECUR PNEUS« • jeklena platišča: za ceno treh dobiš štiri • okrasni kolesni pokrovi po posebno ugodni ceni RENAULT Alpetour Remont d.d. KRANJ , Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Telefon: (04) 201 52 20, (04) 201 52 34, faks: (04) 201 52 11 ODPRTO: 70U - 1900 SOBOTA: 800 - 1300 http://www.alpetour-remont.si RAZBURLJIVO! NISSAN VAM PONUJA RAZBURLJIVE PRIHRANKE LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM 12. SLOVENSKI POHIŠTVENI SEJEM Z MEDNARODNO UDELEŽBO 5. — 11. NOVEMBER 2001 10x00— 19:00 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE 1jl UUBUANSKI SEJEM WWW-UUBUANSKI-SEJEM.SI V PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA JE SEJEM ODPRT SAMO ZA POSLOVNE OBISKOVALCE IN NOVINARJE. S SLOVENSKIMI ŽELEZNICAMI NA SEJEM CENEJEI DOBER IZLET TRILETNA SPLOŠNA GARANCIJA ali 100.000 km ZA VSA NiSSANOVA VOZILA - TRI LETA BREZSKRBNE VOŽNJE NISSAN ALMERA Comfort, 1,5,3 vrata), cena s prihrankom: 2.245.000 SIT [19.867 DEM] k: Od S50.000 dO 400.000 SIT [trt In pet vrat z bencinskim motorjem) NISSAN PRIMERA (Primera Comfort, 1.6,4 vrata] cena s prihrankom: 3.090.000 SIT [27.345 DEM) Prihranek: 350.000 SIT NISS FINANCE * Različne možnosti ugodnega financiranja. NISSAN ADRIA d.o.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel: 01 4710 800, http:/www.nissan.si Pooblaščeni trgovci: LJUBLJANA: Avtoniss (01) 5818 650, AvtoTrunk (01) 56 80 910; DOMŽALE: Avtoservis Plžem (01) 56 27100, Nissan servis Krulc (01) 72 31 200; MARIBOR. AvtohSa Forit (02) 33 381 00: MURSKA SOBOTA: Avtohlsa Murska Sobota (02) 53 21 209: ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Center (02) 87 85 888: CEUE Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277; ŠKOFJA LOKA: Pisek d.ao. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05] 33 55 721: KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451; BRANIK: Avtoservis Fabjan (05) 30 57 840; SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOCEC: Avtomehanlka Vidrin (07) 30 99 310. Načrtujemo m izboljšujemo. Že več kol 80 let. Slovenija gre naprej V rubriki GLASOV DOBER IZLET vas v sodelovanju s THAICO Radovljica vabimo na ogled povratne tekme slovenske nogometne reprezentance v Romuniji, in sicer od 13. do 15. novembra 2001 po izjemni ceni 17.100 SIT po osebi. Cena velja izključno za naročnike in naročnice Gorenjskega glasa, z družinskimi člani; za nenaročnike pa je cena 18.000 SIT. Odhodi avtobusov z Jesenic, Kranja, Ljubljane, Celja, Maribora preko Madžarske. Prijave: THAICO Turistična agencija Radovljica, tel.: 04/5320-300, e- mail: info@thaico.si, http://www.thaico.si. SLOVENIJA GRE NAPREJ ODLIČNO POTOVANJE Kuba V rubriki GLASOVO ODLIČNO POTOVANJE vas v sodelovanju s THAICO Radovljica vabimo na KUBO, in sicer od 5. do 13. decembra 2001 po izjemni ceni že od 313.500 SIT dalje na osebo. Cena velja izključno za naročnike in naročnice Gorenjskega glasa, z družinskimi člani; za nenaročnike pa je cena od 330.000 SIT dalje. Zadnji rok za prijavo je 10. november 2001. Prijave: THAICO Turistična agencija Radovljica, tel.: 04/5320-300, 5320-305, e-mail: info@thaico.si, http://www.thaico.si. Morda celo rekord BOLTEZ C. Staneta Žagarja 58c, KRANJ tel.: 04/201 40 50 cene na www.boltet.si ESKIMO S3 odprto od 7. - 20. ure, ob sobotah od 8. -12. ure Vrbnje, 2. novembra - Kakšna je bila letošnja sezona pridelkov, smo ocenili na prireditvi 20. oktobra v Cerkljah. Takrat smo izvedeli za rekorden krompir. Med pridelki je bilo sicer tudi zelje, ki je letos tehtalo 11,195 kilograma. Pred dnevi pa nas je poklicala Helena Bogataj iz Vrbenj 16 pri Radovljici in nam zaupala, da ima na vrtu zares veliko, morda celo rekordno zelje. Sadike ji je spomladi dala soseda Jenkova Angela iz Vrbenj. Zelje, ki gaje pridelala Helena, zdaj že upokojena trgovka (včasih je delala v Nogavičarju v Eliti v Kranju), še vedno raste. Točno težo bo Helena sporočila, ko ga bo pospravila, premer sicer zelo trde glave pa je 46 cm. Helena ocenjuje, da bo zelje imelo med Naj pridelki 2001 Cerklje, 2. novembra - Pred letošnjo prireditvijo Naj pridelki 2001 v Cerkljah smo v Gorenjskem glasu objavili nagradni kupon, v katerem smo spraševali po lanskih rekordih. Pravilni odgovor je bil: TRIJE (zelje, rdeča pesa in krompir, izven konkurence pa še sladkorna pesa). Srečni dobitniki nagrad so: Marija Megušar, Kalanova 14, 1215 Medvode; Anica Aljančič, Kovor Kriška c. 19, 4290 Tržič in Helena Frelih, Log 12, 4228 Železniki. Čestitamo. Nagrade bomo dobitnikom poslali po pošti. 12 in 14 kilogrami. Sicer pa ima na vrtu vse vrste zelenjave; za ta mlade, ki imajo doma rože, po zelenjavo in drugo pa pridejo k Heleni v Vrbnje. • A. Ž. SALON ZA ZDRAVJE IN " URŠKA Sorska cesta 29, Škofja Loka tal.: 04/515 48 90, GSM: 031/615-727 Salon Je pod strokovnim nadzorom med. sestre kozmet. Urške Derlink • popolna nega obraza in telesa z vrhunsko kozmetiko MATIS, BIODROGA, DR. MURAD, AYER... • najnovejši uspešni anticelulitni programi: ultrazvok, elektrolipoliza, vakuum, aromaterapija, body wrapping • medicinska pedikura, tudi za diabetike •terapevtska masaža in limfna drenaža telesa • refleksna masaža stopal • permanentni make up in tatoo • solarij, make up, depilacija, epilacija, strokovi nasveti • umetni nohti Alessandro S alon italijanske in španske keramike ter kopalniške opi LAMINAT. TOPLI PODI, ITISONI ireme NOVO prenova . ■ > t >. 11111< z našim irerialom <.,.,„, v.s 50 71 000 SU* U«. 51 51 300 eR SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13 Irena obkroži -GORENJSKI GLAS nagradi Kdor SAM SEBE prepozna v enem od (nagradnih!) krogcev na fotografiji, ga čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri Kadarkoli do 31. decembru 2003 pripada tistemu, ki se prepozna V krogcu. Le malenkost morate storiti za to: do izida naslednje Številke Gorenjskega glasa, torej do vključno torka, 6. novembra, Pokličite uredništvo GORENJSKEGA GLASA, telefon 04/201-42-00 Qp Vam je na razpolago neprekinjeno 24 ur dnevno) ter poleg Vaših Podatkov povejte tudi, kje in kdaj je nastala fotografija. Snovik do božiča Snnvik, 2. novembra - Terme Snovik, ki so pred nedavnim na Bledu dobile posebno priznanje med toplicami oziroma termami za letošnjo ^ristično ponudbo, bodo še letos svojo ponudbo razširile na vse leto. Vadbena dela za pokrite terme so se začela pred dnevi, po programu Pa naj bi bila končana še letos. Streho gradi Hoja Ljubljana, fasado pa ^o zgradila firma Nada, d.o.o., iz Kamnika. Gradbena dela bodo Končana predvidoma prihodnji mesec, terme pa naj bi bile odprte za b°Žič. Hkrati s termami bodo uredili tudi gostinski del in parkirišče. •A. Ž. OBČINA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka VABILO vse zainteresirane občane in občanke vabimo na javno razgrnitev osnutka lokacijske dokumentacije št. ŠL- 071 Projektivnega biroja Kontura, d.o.o., Bled Povečava gostinskega objekta, izvedba 9reznice in jaška za kurilno olje - legalizacija (I. faza) ter dograditev pokrite terase in otroškega igrišča ter zunanja ureditev (II. J^a), na parcelah št. 1346/1, 1346/2, 1344/2, k.o. Godešič ter 1060/2, 1060/1, 484, 486, k.o. Reteče. Javna razgrnitev bo Potekala od 5. 11. 2001 do 16. 11. 2001 v prostorih Občine Y^°fja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka. Javna razprava bo dne 3- 11. 2001 ob 18. uri v sejni dvorani Občine Škofja Loka, Po-'Janska cesta 2, Škofja Loka. Vabli jeni! Župan občine Škofja Loka Igor Draksler RodioTri 9 lov ® Prvi 91 o/ Goronj/kr6* Prvi gla/ck Goienj/ke ! Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čutarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARATI STROJI Prodam TEHTNICO s krožno skalo 200,500, 100 kg, ELEKTRONSKO TEHTNICO 15 kg in TEHTNICO z izpisom na etiketo. H 25-55-310 m&7 Ugodno prodam barvni TV MARATON Gorenje. « 5338-421 i7ooe Prodam PUHALNIK in KUPPERSBUSCH. C 530-96-10 17015 GARAŽE Za več let ODDAM V NAJEM GARAŽO na Vrečkovi ulici. W 235-74-44, po 19. uri PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM ITArNlK.d I998> 23 40 440 in 23 40 441 DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI ODDAM GARAŽO na Zoisovi v Kranju H1 031/309-764 17011 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA svetovanja, pomoč, za oddaljene stranke posebna akcija. Informacije na ENAČBA: izobraževanje, Resnik.s.p., Milje 67, 4212 Visoko, V 253-11-45 in 041/564-991 15500 KNJIŽNO ZBIRKO "Naša Beseda" prodam. C 576-52-70 17001 KUPIM V Bitniah ali Zabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, GOZD. V 041/640-949 i384i ODKUPUJEMO bukovo, javorjevo in smrekovo HLODOVINO ter celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podanrtu 6, W 041/680-925, 04/5306-555 15300 ODKUPUJEMO smrekovo HLODOVINO. Žaga Verea.d.o.o., Zg. Bela 35, Preddvor, 0 2551:209, 041/665-360_ibgeu Kupim VILIČAR - TRAKTOR IMT ali Tomo Vinkovič. V 031/766-842 17030 LOKALI LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.o.o., Stritarjeva 5, Kranj LESCE, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. V kletnih prostorih Kulturnega doma Mošnje oddamo v najem poslovne prostore za gostinsko dejavnost v skupni izmeri s pomožnimi prostori 120 m2. Ogled je možen po predhodnem dogovoru po tel. št.: 533-83-07 ali 533-88-67. Pisne prijave sprejemamo na naslov Krajevna skupnost Mošnje, 4240 Radovljica, do 15. novembra 2001. KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - gost.lokal 52 m2 z vso opremo prodamo za 23,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠENČUR - v industrijski coni stavbno zemljišče vel. 6.900 m.2, možna prodaja v več delih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 P.2IŠNIK & PERC arhitekti in inženirji Prodaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so vseljivi aprila 2002 in primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavska testa 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 KRANJ - poslovni prostor 400 m2 v l.nad. poslovne hiše s parkirnim prostorom, cena ■ 313.600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - trgovina 320 m2 v pritličju poslovnega objekta in vi. nadstropju 335 m2, cena različna glede na stopnjo dokončanja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - trgovina 434 m2 v pritličju objekta, cena = 168.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 wTrw.trfdaMprenriqilne-lj3i •4 ŠKOFJA LOKA - trgovski lokal 33 m2 v pritličju po ugodni ceni oddamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168 000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. KRANJ CENTER ugodno oddamo lokal v pritličju meščanske hiše, primeren za trgovsko ali pisarniško dejavnost, 13 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 Msie V najem oddam POSLOVNI PROSTOR v Šk. Loki, 125 m2, urejeno parkirišče. V 512-42-50 16969 Ugodno oddam v najem 50 m2 opremljenih pisarniških prostorov. Samosotjen vhod, samosotjno parkirišče, 4 km do centra mesta Kranja. IT 257-76-60 i/oie KRANJ na različnih frekventnih lokacijah oddamo poslovne prostore, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 17018 V Begunjah oddam dobro vpaljano PICERIJO v obratovanju. tr 031/33-62-60 17028 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKO POSTELJICO. V 041/266-417 16932 OSTALO Prodam GOBELIN izdelujem jih po naročilu, ff 5314-905 po 16. uri 17003 PRIDELKI Prodam pristni BRINJEVEC in 6 mesecev brejo TELICO. P 512-20-33_i6762_ Prodam belo in rdeče VINO. V 05/36-66-075,041/518-171 me/o HLEVSKI GNOJ - uležan, prodam, možna dostava. V 2326-426 15953 Prodam REPO za kisanje. Sp. Brnik 25, Cerklje 16993 Prodam REPO. Podbrezje 158, 533-0176 PODARIM PODARIMO PSIČKE labrador-bernski planšar, stari 6 tednov. V 580-20-87 ali 031/325-133 16854 ODDAM 1 leto staro PSIČKO, zelo prijazno NEMŠKO OVČARKO. W 25-01-117 1MO1 Podarim KUŽKA mešanca med nemškim ovčarjem in bokserko, star 2 meseca. TT 510-25-60 17000 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 NEPREMIČNINE »5745-444 IILKI) l'KKŠEIINON \ ■'>(> MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 Inepremičninej HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.pritl. hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 1012 iGRADEX UJk NEPREMIČNINE Z LICENCO 'jjji www.gradex-ge.si «3-7 Tel: 04/ 23 62 681 1 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (lil. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNE, 202-33-00,041/333-222 11527 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih n|ž v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 ^2 uporabne površine. RETEČE (pri Šk. *-°ki) na robu naselja prodamo vis. prilično Montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 ^2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku 9araža. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dv0družinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333,041/333 222 12749 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. U 2368-001 mea —^ oi--J—:-;__ ■ V centru Preddvora prodam POLOVICO Hiše z lastnim vhodom, 68 m2 dvorišča. V 031 /449-038 16764 Kupim OBDELOVALNO ZUEMUO na območju K.O. Trboje ali Voklo. Šifra: 2001 Ugodno prodam dve novi vrstni, končni stanovanjski HIŠI, 220 m2 uporabne površine. Inf. na V 041/620-393 in 04/251-58-60 16966 DUPLJE, hiša (30 let), parcela 900 m2, vzdrževana, prazna, cena 28 mio SIT, prodamo. H 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16979 STRAŽIŠČE hiša, parcela 900 m2, obnovljena, sončna lokacija, cena ugodna, prodamo. V 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16980 BUKOVICA prodamo 1100 m2 veliko parcelo delno stavbno delno kmetijsko zemljišče parcela je ravna. PIA Šk. Loka, 50- 60-300 16981 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246. 041/703-839 Prodam HRASTOVA DRVA, ugodno. V 031/236-854 16963 Prodam suha mešana DRVA. Matijovc Jeglič, Podbrezje 192, 533-11-44 15999 ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj te/yfac 2366-670, 2366-677 GSM:041/755-296 E-MAJL/tdnepremlcnlne© slol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. ■ IIVI III I w NEPREMIČNINE po^ing INŽENIRING d.o.o. Krnu), Poštna ;t, tel.:202-42-10 Prodam kostanjeva DRVA in DOMAČE ŽGANJE. P 5122-654_1/002 Prodam HRASTOVA DRVA. V 51-46-858 STAN. OPREMA Poceni prodam KOTNI KAVČ. V 513-20- 80 17004 ZMINEC pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo 450 m2. PIA Šk. Loka, 50-60-300 RAKOVNIK pri Medvodah prodamo starejšo HIŠO* P+M 136 m2 stanovanjske površine z gospodarskim poslopjem, 730 m2 zemljišča, možnost bivanja. PIA Šk. Loka, 50-60-300 16984 MEDVODE OKOLICA NA LEPI LOKACIJI (OB GOZDU) PRODAMO DVOSTNAOVAN-JSKO HIŠO, 180 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, VSI PRIKLJUČKI, NOVOGRADNJA, VSELJIVA NOV. 2001, 27000.000 sit!!! PIA NEPREMIČNINE, 201-27 19, 041/722-632 17021 POZNANSTVA Iščete partnerja za prijateljstvo ali resno zvezo? Pokličite AFRODITO, ženitno posredovalnico, 5961-245, kjer je za ŽENSKE BREZPLAČNO! Obenem vabljeni na PLES 3.11. 01 v Hotel Transturist Škofja Loka, kjer lahko dobite tudi SUPER NAGRADO. Za vse, ki si želijo naučiti plesa se organizira PLESNI TEČAJ. 16868 STORITVE KAMNOSESTVO Kran) STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, TT 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkra-jšerjicasu, V MESECU NOVEMBRU 5 % "i^^lAbijE-.TELEKOMU-NlKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. « 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 PANADRIA EKSKLUZIVNI 15 + "1 % POPUST Ekstra do 5.11.2001 za nakup \\/ Imsklh pnevmatik v valja pri tikollnjem gotovinskem plačilu VPANADRIA centrih: LJUBUANA: 01 58-101-30, MARIBOR: 02 320-80-10. CELJE: 03 425-43-62. KRANJ: 04 201-21-41 izjemno bogata ponudba °OODYEAR SEMPERIT SAVA DEB,CA MABOR do so% popusta za platišča RAZPRODAJA HANKOOK do 10*1% popusta f\J Panadria d.o.o. / Stegne 55.1000 lj. / T«l.: 01 58-101-01, fax. 01 58-101-60 (tan LsTRIHJ r l STROJNI ESTRm TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 OJAKOVIČ STANKO s.p.. J. Platiše I, Krasil PARKET, LAMINAT, TOPLI POD...POLAGAM TER BRUSIM IN LAKIRAM PARKET. •B 040/201-401, ZdenkoTarle, s.p., Rudija Papeža 5, Kranj 15111 MONTAŽA PREDELNIH STEN, izdelava MANSARD, montaža spuščenih stropnih oblog Knauf, Armstrong, Rigips. It 031/738-304, 233-15-19, Močnik Vojko,s.p., Oprešnikova ul. 4, Kranj isa96 /\ -S-04/2316-800 /M**L\ 041/323-823 DOM , d.o.o,, Sutna 93, Žabnica STROJNI ESTtIHI, POUOANJI PARKETA IN PVCUAKOV PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA hitro in ugodno. IS 041/737-245, 041/35-80-55 Tadej Brce,s.p., c. Jaka Platiše 11, Kranj Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. TT 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 16079 RTV SERVIS - POPRAVILO TV, VIDEO, HI - Fl in ostalo kakovostno popravimo v PROTON RTV SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj V 202-20-04 16487 team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.team@siol.net mansardna stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene kmf Armstrong BBP <^f Nudim vse SLIKOPLESKARSKE STORITVE, izravnava sten in stropov, dekorativne omete, beljenje, pleskanje naravnega lesa. V 04/533-14-05, 031/39-29-09, Pavec Ivo.s.p., Podbrezje 179, Naklo i676o STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. V 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 16830 Rigips Armstrong CI.U/>MT| km[ PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396 IZVAJAMO SPLOŠNA GRADBENA DELA: fasade, ometi, adaptacije, novogradnje. Čufar Boštjan,s.p., Rudno 16, Železniki, v 510-2000, 041/703-826 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. v 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 16975 STROJNO IZDELOVANJE estrihov hlcniriu, Vokopuliška lit, \uklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! » 01/8313-553, 041/694-229 BE&MA,d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 17017 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabi-net, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_iona STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preure-jenov3ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055 KRANJ, Zlato polje - 1 SS 42 m2 v l.nad., nova CK, kopalnica in okna, cena - 10,6 mio SIT, 2 SS +2 K 70 m2 v 3.nad., etažna CK, nova kopalnica in okna, cena - 15,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - ugodno 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena ■ 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - Kidričeva, prodamo v II. nadstropju, obnovljeno, 3ss, 81 m2, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. GS5 GS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax: 53^)3-320,5^3-3; mob.0609/653-790 KRANJ - DRAŽGOŠKA UUCA (H8) oddamo opremljeno 3ss, 85 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. PLANINA pri Pokopališču, v novejšem bloku, prodamo zelo lepo, 2ss + kabinet, 66 m2, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje, cena je 15,1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr., z vsemi priključki, cena stanovanja po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče fl: 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 041/347-323 PIANOVA POSR6DOVflNJ6, ZflSTOPANJČ, PRODAJA KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki, cena je 15,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - okolica, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. PLANINA - oddamo poslovni prostor, 55 m2, s svojim vhodom. Mesečna najemnina je 100.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. TRŽIČ - RAVNE, prodamo 1ss, 38 m2, vsi priključki, cena je 7,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.__ TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss+kabinet, opremljeno, nadstandardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 13,5 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. RADOVLJICA - Gradnikova, prodamo opremljeno garsonjero 30m2. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - PLANINA I., Gogalova, nizek blok, prodamo 1ss, 42m2, pritličje, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ PLANINA I. starejši bloki, prodamo 2ss, 70 m2, brez CK, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - Šorlijevo naselje, oddamo, 1ss, 38 m2, cena je 50.000 SIT. IDA nepremič-nine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ PLANINA II. oddamo, 1ss, 40 m2, cena je 56.000 SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886._ KRANJ - PLANINA, kupimo 1ss, do 10.5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. PLANINA I., nizek blok, prodamo 1ss, 48 m2, vsi priključki, cena je 11.9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886. JTspeicTCR KRANJ D.ao DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Mlekarska 13, tel.:0-1280 88 00, fa.v 0-1880 8812 RADOVLJICA, Cankarjevo naselje, prodamo 4ss 85 m2, visoko pritljičje, vsi priključki, novejše. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246. BLED, Dobe 3ss kompletno adaptirano, opremljeno v manjšem bloku ugodno prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031- 322 246. KRANJSKA GORA, prodamo 3 apartmaje s pripadajočim parkirnim prostorom. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše(175 m2 ) s pripadajočim zemljiščem,04-531 44 24, 031-322 246. KRANJ, Planina I - 1 G 29,5 m2 v 6.nad , cena ■ 8,3 mio SIT, 2 SS + K 66 m2 v 2.nad., zadnje, cena = 14,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 L E STA. tel.: 583-65-00, 041/703-806 KRANJ, Planina 1-1 G 21 m2 v 11. nad., cena - 6,7 mio SIT; 1 SS 38 m2 v 2. nad./zadnje, cena =11,5 mio SIT, 1 SS 41 m2 v l.nad. za 10,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina II - 1 SS 42 m2 v pritličju, cena - 11,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v7nad. za 14,5 mio SIT, 3 SS 76 m2 v 3. nad., predelano v 2 SS + 2 K, cena - 16,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 1 SS 40 m2 v 2.nad., zadnje, 15 let star blok, cena - 11,2 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 3.nad., nizek blok, cena -17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 APARTMAJE na Krvavcu in v Kranjski gori, ugodne cene, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Stritarjeva 5. 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2363-995 LESCE - v hiši prodamo 2,5 SS v 2. nadstropju, z vrtom 140 m2 in celotno opremo, cena - 10.6 mio SIT, PROVIZIJE ZA KUPCE NI, ODDAMO STANOVANJA: V Kranju: 1 SS na Planini III, 4 SS na Drulovki in 1 /2 hiše na Primskovem in 1 SS v Škofji Loki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na tr 040/549-030 u989 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 uoi3 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. MLAKA ugodno prodamo stanovanje v I. nads., hiše 44 m2+25 m2 terase, potrebno dograditi kopalnico in stopnice. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, 041/333-222 usu Podjetje za izvajanje strojnih instalacij PMT KLIMA COMMERCE, d.o.o., Pot na Lisice 8, 4260 BLED, podjetje za izvajanje prezračevanja, klimatizacije, ogrevanja in vodovodnih instalacij, nudi v svoji PE Kranj ter PE Ljubljana prosto delovno mesto: INŽENIR oz. DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA Pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne smeri - želja so delovne izkušnje - vozniški izpit B kategorije - starost do 35 let - lahko tudi pripravnik - doslednost pri delu - sprejemanje odgovornosti Ponujamo: - službeno vozilo - sredstva komuniciranja: prenosni telefon, računalnik,... - izobraževanje - samostojno organiziranje dela in delovnega časa - urejeno delovno okolje - krojenje OD glede na uspešnost - zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom Če izpolnjujete zahtevane pogoje in vam ustrezajo ponujeni pogoji, nam pošljite prijave z življenjepisom in dokazili v 8 dneh na zgoraj navedeni naslov. PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremUnine.si/ EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ____ ZASTOPNIK SLI ALPETOUR BAN DAG d.d. yl$J/ Kidričeva cesta 55, 4220 Šk.loka i yy Trgovina 04/ 5111410,17 [ {alpetour\ Vbandag J OBRAT CEU E Mariborska 86, 3000 Celje Telefon: 03/ 541 16 22 Delovni čas trgovin: ponedeljek-petek od 7-17 ure «©► SUMITOMO TOVORNI IN JEEP PROGRAM Alpetour Bandag je že petindvajseto leto prisoten na slovenskem trgu. V samem začetku je bil namenjen obnovi tovornih avtoplaščev le za potrebe takratnega podjetja Transturist iz Škofje Loke, v okviru katerega se je začela proizvodnja obnavljanja avtoplaščev. Družba pri obnovi avtoplaščev uporablja najsodobnejšo tehnologijo in materiale ameriške firme BANDAG. Tovorni avtoplašči se obnavljajo po hladnem postopku z nanosom tekalne površine. V letu 1988 je družba razširila svojo dejavnost tudi na obnovo potniških avtoplaščev za osebna vozila. Potniški avtoplašči se obnavljajo po toplem postopku tako, daje avtoplašč obnovljen v celoti. Letni obseg proizvodnje je cca 40.000 kosov tovornih avtoplaščev in cca 75.000 kosov avtoplaščev za osebna vozila. Poleg dejavnosti obnavljanja avtoplaščev se družba ukvarja tudi z zastopanjem drugih firm. JEEP PROGRAM ftf e$tone TOVORNI PROGRAM POTNIS KOMBI PROGRAM AVTOKOZMETIKA Nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 15.000 sit za avtoplasče Marangoni 2. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 sit za avtoplasče Marangoni 3. nagrada: nakup v vrednosti 8.000 sit za avtoplasče Marangoni 4., 5. in 6. nagrado prispeva Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 21. novembra 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v Turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. dimenzija hitrostni • razred H 155/70 R 13 T I 165/70 R 13 T H 165/70 R 13REIF T HI 175/70 R 13 T H 175/70 R 14 T S 185/70 R 14 T H 175/65 R 14 ~T i ■ 185/65 R 14 T S 185/65 R 15 T @ 195/65 R 15 T 1 195/65 R 15 H i 205/65 R 15 H fgft 205/65 R 15REIF T ■ 185/60 R 14 T H 195/60 R 15 H H 205/60 R 15 R 185/55 R 15 H! E3 195/55 R15 H ' dimenzija hitrostni razred 135/80 R 13 T 1 145/80 R 13 T Ijj 155/80 R 13 T S 165/80 R 13 T 1 175/80 R 14 T H 175/70 R 14 T H 185/70 R14 T H 175/65 R 14 T M 185/65 R14 T POTNIŠKI M+S METEO ESC POTNIŠKI M+S METEO GRIP dimenzija 185/75 195/75 175/75 195/75 205/75 195/70 225/70 hitrostni KOMBI M+S razred 100 LT ■ R ^ 5& R dimenzija 185/75 195/75 175/75 195/75 205/75 195/70 225/70 "S" KOMBI M+S M 100W Q 0 ■-"k-,. Q -^P^ VgUr1; pni** do 160 km/h SESTAVIL: F. KALAN TROPSKA PAPIGA RAVNODUŠNOST STAR SLOVAN IBRAHIM (KRAJŠE) KOLT, PIŠTOLA TENIŠKA IGRALKA iMAURESMOi MUSLIMANSKI SODNIK TEMAČNOST KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK STARO IME JEZERA MALAVI BRANE GRUBAR MAROŠKI TENISAČ (HICHAM) PRASKA GOROVJE V MJANMARU TRETJA POTENCA 12. IN 24. ČRKA VOLAN, NABOREK do 170 km/h GORENJSKI GLAS DVOŽIVKA PETRARCO-VAOBO-ŽEVANKA OKRET POŠKODBA ZARADI UDARCA ROBERT ALTMAN SOVRAŠTVO, ODPOR (LAT.) RIŽEVO ŽGANJE MESNI IZDELEK HRVAŠKI OTOK ALBERTO TOMBA PAUL MAZURSKY TOVORNI PROGRAM Sodo." TOVORNI PROGRAM do 190 km/h INDIJANSKI STRUP PERJE PRI REPI MESTO V NIGERIJI KEMIJSKI ELEMENT (S) GORENJSKI GLAS IGRALEC SHARIF SKETOVA UT. JUNAKINJA JUNAK ENEIDE NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU Za nagradno križanko sponzorja Janeza Ambrožiča je prispelo 1.364 pravilnih rešitev. Naša stalna zunanja komisija pa je izžrebala: 1. nagrado prejme Anja Šmid, Cankarjeva 19, Tržič; 2. nagrado prejme Marko Kisovec, Delnice 1, Poljane; 3. nagrado prejme Cvetka Gruden, Gorenjskega odreda 4, Kranj. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Marija Šurc, Srednja vas 92, Bohinj; Jana Tehovnik, Reteče 121, Škofja Loka in Andreja Kopač, Breg ob Savi 89, Mavčiče. Nagrajencem čestitamo! do 210 km/h TUNIZIJA PRIP. MASAJEV MESTO V SRBIJI OBDELANO POLJE KONEC ŽIVLJENJA DRŽAVA V INDIJI ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO NEMŠKA MODNA KREATORKA SANDER KRAJ POD FRUŠKO GORO PAPIRNATA KAPA MARANGONI 111 t h c i n t c I I i g e n t t y r e MODEL VOZILA HYUNDAI JEZICA LEGENDARNI AM ŠERIF (WYATT) IZREK, PUHLICA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) TV ZASLON POVRŠINSKA MERA OBRAT TELESA OKOLI PREČNE OSI ENRIOUE IGLESIAS BIKOV GLAS IZNAJD SALKOVEGA CEPIVA ANJA ZAVADLAV PRADED IZRAELSKEGA RODU ANTON AŠKERC OTOČEK V PRESPAN. JEZERU SVETLO ANGLEŠKO PIVO TNALA (MANJŠ.) PARADIŽ VODNI VRTINEC NAS SLIKAR (BOZIDAfO Hi s/01* '■ V NOVA LUKAV IZRAELU KRIŽANKA MARANGONI I ORGAN VIDA KONJSKI TEK [i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10 20 21 ,-— 22 23 "24~ 25 26 27 28 29 30 31 32 VSEM REŠEVALCEM KRIŽAN^ ^ m \ ll/ S PRINESENIM KUPONOM P^zu^ff +Jfš POPUST ZA ZIMSKE AVTOPLASCt XV /O MARANGONI ll> Petek, 2. novembra 2001 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN MALE OGLASE za Gorenjski 9las lahko naročite po telefonu št.: 201-42-47, 201-42- 48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 ure; lahko pa narn svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: info(a>g-qlas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. STANOVANJA ODDAMO KRANJ center 3 ^ opremljeno, 86 m2/VII, 73000 SIT/mes, polletno predplačilo. DOM ^PREMIČNINE 202 33 00, 041/333-222 ____ 14515 KRANJ PLANINA I, prodam 2ss s kabine-orn, 67 m2, adaptirano, z vsemi priključki, e«ažno ogrevanje, nizki blok, I. nadstr. , gljivo takoj, cena 12 MIO SIT. b 2551- 2^5^ 16837 Mlad par (študenta) z dojenčkom išče Pnmerno manjše stanovanje za dobo enega ^,a, v Kranju. Nudi pomoč ostarelim ose-233-42-80 •_lese/ KRANJ K - OREHOVUE : v večstanovanjs-hiši prodam 1. nadstropje 150 m2, CK, LATV, svoj vhod, del dvorišča, pritličje 60 rr,2, še neizdelanega stanovanja. Cena zelo u9odna, brez posrednika. b 041 /500-809 ^__ 16888 STANOVANJA ODDAMO Kranj Šorlijeva ul. oddamo garsonjero, 27 m2, 34000 ^T/mes., poli. predplačilo. KRANJ Planina II 1 SIT/ III. ss, 42 m2/ll. opremljeno, 56000 mes, poli. predplačilo, KRANJ Planina 1 ss, 45 m2, opremljeno, 56000 SlT/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČ-N'NE, 202-33-00, 041 /333-222 16896 nepremičnine I>OrVf Kranj, Sti i(:u jev:i 4 2 O 2 3 ^ O O STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, [[ankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek ™°k, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi Priključki, opremljeno, cena po dogovoru. n0M NEPREMIČNINE, 202-33-00, 21J/333-222_i6897_ Zaradi rušitve hiše NUJNO potrebujem 1 neopremljeno, v pritličju ali I. nadstr., v Kgnju ali okolici, b 595-87-39 16947 KRANJ Šorlijeva 27, prodam prenovljeno 2 |s. v I. nadstr., 64 m2, cena 15.255.000 «T in GARAŽO, kletna, na Šorlijevi, 2 mio kiT, ločeno ali skupaj, za gotovino in bre posrednika. b 041/647-551, 031/375- *J5 _16949 STRAŽIŠČE, 1 ss(37 tn2), 1. nad., nizek Jok, balkon, nova kopalnica, ugodno pro-j*rno. "B 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE_i6976 PRANKOVO NASELJE 1 ss (42m2), 2. nad./3, priključki, obnovljeno, nova kuhinja, "9odno prodamo. b 23 15 600, 23 15 601 IZNOVA NEPREMIČNINE_15977 PLANINA več garsonjer in 1 sobnih tanovanj, balkon, priključki, ugodno pro-Pjno, b 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA ^PREMIČNINE 16978 3? SKORJA LOKA - Podlubnik prodamo 1 ss rn2, 8. nadstr., delno opremljeno, vsi Pjjkjiučki. PlAŠk. Loka, 50-60-300 Kranj center prodamo deloma nt^ptlrano meščansko stanovanje, Pi aa2' 14.612.000 SIT, ZELO UGODNI PECILNI POGOJI!!! PIA NEPREMIČNINE, 19, 041/722-632_17019 KRANJ za znanega kupca TAKOJ kupimo ^sonjero, gotovina! PIA NEPREMIČNINE, 19, 041/722-632_17020 cJ^ANj na različnih lokacijah prodamo *'AN0VANJ (garsonjere, 1ss, 2 ss, 3 ss), 1 ' Priključki. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 ^041/722-632 17022 JTOVORNA VOZILA Prodam TOVORNO VOZILO VW LT 55 TD, Odi,' z delom, za vožnjo po Sloveniji y<*1 /724-099 b 17023 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAM BO Ll-RANIH VOZIL OD L.93 DALJE. b 01/426-13-15,041/614-013 15835 Kupim ŠKODO FAVORIT ali FELICIO, metalne barve. b? 041 /558-082 16968 Kupim NISSAN SUNNY 5 vrat, od letnika 93 dalje ali Almero I. 97. b 031/583-740 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, V 20426-00,041/668-288 5 ODKUP in PRODAJA RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. MEPAX, d.o.o., Planina 5, KRANJ, b 2323-298, 041/773-772 1874 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). b 5134-148, 041/632-577 6248 „__VOZILA DELI m^ČNE KLJUKE - montaža in vpis v ho-23 °9acijo. Boris Drole, Zg. Bitnje 312, "B --_15907 •f rWam 4 ZIMSKE GUME za R 4 s platišči. ^^/889-110 16957 ^VOZILO KUPIM p^UGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ Oreh VANIH V0ZIL AVT0 JAKŠA> 939 je 15A' KranJ' 2041-168, 041/730- AVTODELI IN OPREMA tel.:(04)236 4010,236 4011 fax:(04)201 18 34 Trgovina P&R Kolodvorska 3, Kranj MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. B 041/644-991 14018 MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam. ^041/685-789 15355 Prodam VW TRANSPORTER 1.4, dolgi, I. 92, z dodatno opremo 8+1. b 041/708- 7 33 16849 MJGflNTflR C1 3rj-.ov Pidpiotnik 10, NAKLO ■L-JTel./fax: 04/257 W35 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^V«^ AVTOMOBILSKIH w^ BLAŽ,LCEV¥M0HR0Ef Prodam GOLF bencin, I. 88 in BMW 316 I. 85. «031/265-242 16946 Prodam JUGO I. 89, neregistriran, cena 40.000 SIT. b 2325-101 16948 AUDI diesel 2000 cem, I. 83, reg. 7/02. »031/762-947 18951 PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 2042-600, 2042-300 MITSUBISHI CARISMA 1.6, GLXi, rdeča metalna barva, 5 v, I. 98, elek. pomik stekel, CZ, klima, avtoradio, 4 x AB, prodam. b 041/614-048 16964 PEUGEOT 306 XS, I. 96, vsa oprema razen klime, 1. lastnik, prodam. Možna menjava za cenejši avto. b 041 /240-317 16965 NASTRAN TRADE. d.o.o. '^5 Trata 4, Cerklje tel.: 04/25-25-740,041/636-565 * POPRAVILO OSEBNIH IN KOMBINIRANIH AVTOMOBILOV PEUGEOT, CITROEN, RENAULT. tudi po izteku garancijskega roka * AVTOMEHANICNA DELA * AVTOKLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA UGODNO V MESECU NOVEMBRU - ZAVORNE PLOŠČICE Z VGRADNJO ZA AX IN P 106 - SAMO 5.000 SIT Prodam KIA PRIDE 1.3,1. 97, sive metalne barve, 46000 km, prodam. b 040/ 204- 638 16972 POLO, I. 95, 4/02, rdeče barve, 5 v, odlično ohranjen, prodam. b 041 /366-664 16973 Prodam neregistrirano ŠKODO FAVORIT, I. 93, z dodatno opremo, motor obnovljen, zraven še 2 zimski gumi. Cena po dogovoru. B 512-28-24,041 /576-346 1 7008 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL %m d.o.o pE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Sodexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju prehranskih storitev. V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju nove sodelavce - VODJO KUHINJE - KUHARJA - NATAKARJA - POMOČNIKA V KUHINJI za delovna mesta v Kranju in Kamniku. Informacije lahko dobite na telefonski številki: 01 423 30 32, kadrovska služba. Pisne prijave pošljite na naslov: SODEXHO, d.o.o., Tržaška 40, Ljubljana. BIKCA čb pasme, starega 10 dni, prodam. b 53-38-818 16988 Prodam KRAVO simentalko 9 mesecev brejo drugič. b 2521-678 16990 Prodam dve črno beli TELIČKI, stari 10 dni. b 041/358-075_i6992_ Prodam BIKCA čb starega 7 dni. b 5962- 406 16995 Prodam dva ZAJCA ORJAKA, ZAJKLJE za pleme in kletke. b 031 /789-191 15997 Prodam PUJSKE 20 kg težke. b 5141- 360_16998 Prodam domače očiščene KUNCE. V 040/201-462 17027 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. b 031/568-140 16884 Kupim KOBILO šimno ali posavec, staro 5-6 let, mirno, ujahano ali vozno, tr 041 /912- 909 16971 Kupim simetanlko s teletom ali visoko brejo in teden starega bikca simentalca. b 53-12-263 16994 Kupim BIKCA simentalca, težkega cca. 200 kg. b 01 /834-11 -08 17009 Kupim več bikcev simentalcev, starih od 7 do 14 dni. TT 25-11-724 1701? feWrtiil2aG0RE\CA meric Prodam HYUNDAI LANTRA 1.8 GT, 1.95, cena 790 000 SIT. « 041 /743-097 17029 Prodam FIAT PUNTO 55 S, 1.98, bele barve, z nekaj dodatne opreme, reg. do 5/02, cena 1.050.000 SIT. b 531-26-21 Prodam GOLF VARIANT DT, 1900 cem, kovinske barve, 1. reg. 5/95, kupljeno v Sloveniji, 1. lastnik, 150 000 km. b 040/385-602 17038 ŠKODA FELICIA 1.12/96, rdeča, ugodno prodam. b 031 /848-640 17039 ZAPOSLITVE Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) nudimo redno zaposlitev. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477 FR&ST d.0.0. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E.ŠENČUR,Delavska24, http// www.frasl.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490 Najboljši pogoji dela za terenske zastopnike in vodje skupim. b 041/513-664, 041/617-132, Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe 16370 Zaposlimo NATAKARICO, nudimo redno zaposlitev. b 041/75-11-66, Avtobit d.o.o., zg.Bitnje 191, Žabnica lesos Študentko, prijazno, urejeno za strežbo zaposlimo. Nedelje prosto. b 041/793-018, 041/630-018, Zrno.d.o.o., Bleivveisova 69, Kranj_16531 Iščemo simpatično dekle za delo v baru. B 041/652-653, Kamazi d.o.o., Retnje 49, Križe 16652 Za dinamično delo na terenu iščemo še nekaj SODELAVCEV. Tedenska izplačila. b 041/620-524, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 16730 Zaposlimo dekle za delo v strežbi in KUHARJA-ico. Ribnikar Janko.s.p., Senično 8, Križe, 031/360-476_»736 Simpatično dekle za delo ob vikendih, zaposlimo. b 533-01-35, Katra Bar, Podnart 42 b, Podnart 15753 Bar LIPA v Kranju za sodiščem išče dekle ali fanta za strežbo. b 041/724-090, Erzar Matjaž s.p., Kalinškova ul. 1, Kranj leazi Gradbena skupina sprejme vsa gradbena dela, adaptacije in fasade. Bratje Sopaj, d.n.o, Struževo 22 A, Kranj, b 2025-795, 041/719-109 16873 Gostilna v Kranju pogodbeno zaposli KUHARJA ali KUHARICO (lahko upokojenka). Nedelje proste. Štibelj Špela s.p., Partizanska ul. 17, Kranj, 040/236-074 16874 EKONOMSKO - KOMERCIALNEGA TEHNIKA za delo na ekspeditu takoj zaposlimo. Pogoj: starost do 30 let, že vozil kombi, iz okolice Lesc. Mesarija Mlinaric d.o.o., Žerlezniška 1, Lesce b 531-83-32 Simpatično dekle za delo v šanku iščem. Nedelje prosta Lasten prevoz. Telefon do 10. ur 25-22-515, 031/552-649, Bartolič Marija, s.p., Trg D. Jenka 3, Cerklje 16956 Iščemo STROJNIKA in DELAVCA za delo v proizvodnji spiralno navitih KARTONSKIH CEVI. Spirala inženiring,d.o.o., Bernekerje-va 14, Ljubljana, b 513-74-10 16958 CELI SVET d.o.o., Ul. 24 junija 23, 1231 Lj. - Črnuče zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več TRGOVCEV, TRGOVK y trgovinah v Kranju in Lescah. Pogoj:končana trgovska šola. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8. dni 16970 G BAR, Alpska 37 b, Lesce zaposli NATAKARICO. Vikendi prosti. B 041/347-319 17010 ODLIČNO PLAČILO! Firma s 50-letno tradicijo potrebuje ZASTOPNIKA za področje Gorenjske. b 041/620-560, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 17013 Iščem delo NEGOVALKE in pomoč v gospodinjstvu ali kuhijske pomočnice. b 2334-384, 040/541-716 17025 ŽIVALI Prodam BIKCA, starega 7 dni. b 031/513-709 Ugodno prodam brejo PAŠNO KRAVO simentalko, težko 600 kg. b 2511-876 i69eo Prodam dva PRAŠIČA za zakol in VOŠČENKE. 031/463-295 i696i Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. « 2 52-13-48 16967 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. b 2501-508 16985 Prodam dve TELIČKI simentalki, staro 10 dni. Suha pri Predosljah 24, Kranj 16986 Verjamem da so še dobri ljudje, ki bi sprejeli mucke brezdomčke, stare od 4 do 5 mesecev. b 040/560-749 tei46 KMETIJSKA TRGOVINA KOROTAN, STRUŽEVO 20, Kranj, sprejemamo NAROČILA za enodnevne PIŠČANCE pitance. W 2024-235 16609 LABRADORCE mladiče z rodovnikom, rumene barve, prodam. b 041/266-417 Prodam mlado KOZO, brez rogov. b 041/350-197 16950 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. g 5334-178_16952 PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam in pripeljem na dom. b 041 /730-990 15954 Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. tr 2311-962 16955 * BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE ^^^^ GORENJSKEGA GLASA * Podarim 1.2.3. več KUŽKA/MUCKA- ov . starega (Obkroži) _mesecev. Tel.:_ * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * MAMI ZAKAJ • , V našem srcu ti liviš, zato pot nas vedno vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš. A lučka vedno ti gori, nihče ne ve kako holi, ker tehe draga mami več med nami ni. Jutri mineva devet let, odkar nas je zapustila naša draga mami, hčerka, sestra t #k ZDENKA COTMAN roj. Sajevlc, Vogh> Vsem, ki se jo spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI Skrivala si bolečino, da ne bi prizadela nas še bolj. Mi pa vedeli smo za tvoj boj in skrivaj jokali za teboj. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame REZKE ŠMID roj. Hribar Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovit od naše mame. Iskrena hvala sosedom, zdravnici Špeli in medicinski sestri Minki, ki sta se trudili premagovati nepremagljivo. Hvala gospodu kaplanu in gospodu župniku za obiske in opravljeno bogoslužje. Hvala tudi Rafku Kavčiču za govor ob odprtem grobu. Naj ostane nanjo lep spomin. Mož Ivo, sin Janez in hčerka Irena z družinama Dražgoše, 25. oktobra 2001 ZAHVALA Dne 20. oktobra 2001 je v 79. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče in očim ŠTEFAN ZLATE iz Vogey Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Lovski družini Šenčur, članom ZB, Gasilskemu društvu Voglje, upokojencem Društva upokojencev Šenčur. Posebna zahvala soborcu Janezu Železniku in Lovski družini Šenčur za poslovilne besede. Hvala praproščakom, pevcem iz Vogelj, župniku g. Cirilu Isteniču. Posebna hvala dr. Bavd-ku, hvala pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 23. oktobra 2001 ZAHVALA V 87. letu starosti je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama NEŽA SREBERNJAK roj. MURNIK, p.d. ŠPANOVA MAMA iz Vogetf Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Cirilu Isteniču za lep pogrebni obred, patru Andreju za obiske v času njene bolezni, Vogljanskemu oktetu za sočutno zapete žalostinke ter pogrebni službi Navček. Topla zahvala dr. Tatjani Primožič za dolgoletno zdravljenje ter osebju bolnišnice Golnik za skrb in nego v času njene bolezni. VSI NJENI ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo «1 NOU 2W1 PETEK SOBOTA NEDELJA od -1 °C do 10 °C od 0 °C do 8 °C od 0°C do 7 °C Danes, v petek, bo pretežno jasno. Jutro bo mrzlo. Ponekod bo pihal severni do severozahodni veter. Jutri, v soboto, in v nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, na območju Julijskih Alp bo občasno več sonca. Veter bo oslabel, vendar zaradi oblačnosti jutra ne bodo tako mrzla kot v danes, v petek. Podnevi pa bo hladneje, temperatura ne bo dosegla 10 stopinj Celzija. Gostovanje cirkusa Lina Orfej iz Italije na Gorenjskem sejmu v Kranju Mladi artisti in nenavadne živali Kranj - Gostujoči cirkus Lina Orfej, ki je sestrična bolj znanega cirkusa Moire Orfej, je letos prvič na turneji po Sloveniji. Prvič se je ustavil tudi v Kranju in je za gorenjske obiskovalce pripravil veliko smeha in zabave ter imenitne in zahtevne točke mladih artistov. Kdor ostane v cirkusu eno leto, ostane v njem vse življenje. Posebnost cirkusa so nastopi izredno mladih artistov v starosti od 17 do 23 let in v zanimivem izboru 59 vrst živali, od katerih so najzanimivejši vietnamski prašički. Nadvse zanimive točke so številni žonglerji. žongliranje z nogami, hoja po žici in ženska-gumica, ki zaradi svoje gibčnosti izvaja neverjetne telesne akrobacije. Dresirani kuža Nero, več vrst konj, kozice, goske, kamela, kenguru in ostale eksotične živali predstavljajo skupaj s klovnoma Pikijem in Johnijem najbolj zabavni del predstave, medtem ko se pri akrobatih občudujejo izredne psihične in fizične spretnosti. Vsi so se učili na cirkuški akademiji v Ri-miniju, ki obstaja že dvajset let in je zgrajena po vzoru moskovskega cirkusa. Njihovi prvi predavatelji in učitelji so bili Rusi in Kitajci, ki najbolj slovijo po cirku- ških spretnostih. Akademija prisega predvsem na kvaliteto in želi hiti v svojih programih poučevanja profesionalna. Življenje v cirkusih je težko, ker se dela vsak dan, stalo se potuje, ko je dež je vse umazano, opravka imajo s skrbjo za živali, šotori se kar naprej podirajo, selijo in na novo postavljajo. Lepši del cirkuškega življenja pa je v stalnem gibanju, obiskovanju novih krajev in dežel, srečevanju z različnimi ljudmi, predvsem pa v želji po nastopanju. V cirkus pride vsak artist najprej za eno leto, da se preizkusi in navadno ostanejo v cirkuškem poslu nato vse življenje. Kljub temu da prenehajo z izvajanjem akrobatskih točk pri tridesetih letih, ker jim telesne sposobnosti in zdravje tega ne dopuščajo več, ostajajo in opravljajo vsa ostala potrebna dela. Vsi skupaj so zelo povezani in se čutijo kot velika družina. • Katja Dolenc, foto: Tina Doki Sara in Nežka navdušili jeseniško publiko Prvi glasek Gorenjske prišel iz Slovenj Gradca Jesenice - Na peti, že tradicionalni prireditvi, ki jo je konec oktobra pripravil Radio Triglav, so bili izbrani prvi glaski Gorenjske. Nekoliko presenetljivo je, da letos prvi gorenjski glasek ne prihaja iz Gorenjske, ampak je v lasti šestošolke Sare Kobold iz Slovenj Gradca. Sara, kije najbolj navdušila tako občinstvo kot tudi strokovno žirijo (zmagala je med starejšimi osnovnošolci), je za Gorenjski glas povedala, da je za tekmovanje izvedela iz ene od revij. "Sem pa pred nekaj časa nastopila na karaokah, ki so bile v Dravogradu, tako da sem že nastopala pred publiko," je dejala Sara Kobold, ki je zbrane v jeseniškem Gledališču Toneta Cu-farja navdušila s skladbico Še si tu. "Pesem sem izbrala sama, rada poslušam slovensko glasbo, med našimi pevkami pa najraje slišim Marto Zore in Nušo Derendo," je povedala Sara in dodala, daje petje že nekaj let njen hobi, pri katerem jo spodbujajo starši. Med najmlajšimi tekmovalci pa je strokovno žirijo (v kateri so sedeli Slavko Mežek, Marija Re-ichman in Stanka Mencinger) prepričal glasek Nežke Witwicky z Dovjega. Navihana prvošolka je zapela pesmico o hudi mravljici, pri pripravah na tekmovanje pa sta Nežki pomagali učiteljici Vesna in Danijela. "Prav nič treme nisem imela," je z nasmehom v glasu zagotovila Nežka, kije pred občinstvom tokrat nastopila prvič. In očarala strokovno žirijo, ki ji je dodelila prvo mesto med učenci od 1. do 4. razreda. Tekmovanje za prvi glasek je popestril še nastop klovnese Eve Skofic Maurer, poieg nje pa sta za dobro voljo poskrbela še voditelja Sara Kobold in Nežka Witwicky Miri in Dedek, pa tudi lanskoletna prva glaska Anje Baš z Jesenic in Eme Demšar iz Gorenje vasi je bilo tisti dan slišati v jeseniški • Špela Ž. Nove cene poštnih storitev www.posta.si Cenjene uporabnike poštnih storitev obveščamo, da so včeraj, 1. novembra 2001, začele veljati nove cene osnovnih poštnih storitev: - znamka A (standardizirano pismo) = 30,00 SIT - znamka B (nestandardizirano pismo) ■ 31,00 SIT POŠTA SLOVENIJE Digital Logic, d.o.o. Gregorčičeva 6, KRANJ JPl. SERVIS RAČUNALNIKI POSLOVNI PROGRAMI Tel.23 65 666 www.digital-logicsi Primož Peterka lažje pestuje kot trenira Pred dobrim tednom dni je skakalec Primož Peterka postal očka, sinčka Maja pa sedaj pestujeta skupaj z mamico, Kranjčanko Renato Bohinc. Kranj, 2. novembra - Pred dobrim tednom dni, natanko 25. oktobra, je srečni očka nekaj več kot tri kilograme in pol težkega dečka Maja postal dvakratni zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih, 22-letni Moravčan Primož Peterka. Sina mu je (malce pred rokom) v kranjski porodnišnici povila njegova prijateljica Renata Bohinc. "Tako Renata kot Maj se dobro počutita, le daje Renata še utrujena in deček ne preveč navdušen nad spanjem," je povedal zadovoljni očka Primož, ki je minuli ponedeljek naraščajnika in mamico že pospremil iz porodnišnice in pripeljal domov v Kranj. Primož je nato ta teden že pridno treniral z reprezentančno vrsto v telovadnici na Zlatem polju v Kra- nju. Žal pa ni preveč zadovoljen s svojim počutjem, saj čuti bolečine v hrbtenici. "Kljub temu da je opravil slikanje in pregled, ni jasno za kakšno poškodbo gre, najbrž pa je nastala ob doskoku na tekmi v Mislinji. Upamo, da bo kmalu bolje," pravi Primožev klubski trener pri kranjskem Triglavu Jani Grilc. "Toda pri pesto-vanju malčka bolečin ne čutim," je še povedal mladi očka, ki zaenkrat sina tudi še ni pokazal fotore-porterjem. "Toliko želja za slikanje je bilo, da sem raje sklenil, da se deček in mamica najprej malce okrepita. Ko bomo ob lepih dnevih šli na sprehode pa seveda slikanje ne bo prepovedano," pravi Primož Peterka, ki seveda še kako dobro pozna ceno slave. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič Usodni prvi november Natanko včeraj, ko so bile prav vse slovenske pošte zaprte tako kot en dan prej (dva praznična dneva pač), je začel veljati sklep Vlade, da se cene osnovnih poštnih storitev povečajo. Pa ne za kasnega 'nič celih pet odstotka', kot je znašala oktobrska inflacija, pač pa za debelih 14 odstotkov. To kajpak ni prva letošnja podražitev osnovnih poštnih storitev, a Pošta Slovenije je državno podjetje in država mora, kot dober gospodar, poskrbeti za svoje firme. Zato je dovolila povišati tudi ceno za telefonsko naročnino in za električno energijo. Podražitve niso majhne, a strokovni izračun, ki so ga naredili v državnih institucijah, pravi, da bodo na inflacijo vplivale le z zanikrno desetinko odstotka. Ker bi bilo prelepo, če bi nas podražitve ne doletevale v paketih, se je izdatku za krepko višjo poštinino včeraj pridružila še do-plačilna znamka za 13.- tolarjev. Do 7. novembra traja Teden solidarnosti in zaukazano nam je (po Zakonu o Rdečem križu iz leta 1993), da prilepimo še solidarnostno doplačilno znamko na vsako poštno pošiljko. Rdeči križ Slovenije je organizacije in skupnosti Renata in Primož, tik preden je & svet prijokal Maj. na to obveznost v začetku teg^ tedna spomnil z luksuznim bar nim letakom, ki sta ga oblikova Nataša Vuga ter Radovan\ & nold, ilustrirala Zora Stančić- *Jj ves projekt je poskrbela ag^'^ Pristop v sodelovanju z De 1° Tiskarno. Seveda verjamemo, ^ so tako trije avtorji kot tudi o firmi popolnoma solidarnos pomagali Rdečemu križu oZ-s ^ jega dela niso zaračunali- ^er niti en tolar, zbran z doplačil" ^ znamkami, ne bo uporablja1 \ kaj drugega kot za 'nujno po^r prizadetemu prebivalstvu ob ravnih nesrečah'.