Trgovsko-obrtno in kmetitsko šolstvo. —t Izpraševalna komisija za uspo-  sobljenostno prsizkušnjo iz kmetijstva za  osnovne šole na državnem moškem učite-  Ijišču v Mariboru in podrobni načrt za to  Dreizkušnjo.* Pokrajinska uprava. odde- lek za prosveto in vere, je ustanovila z razpisoin z dne 15. marca 1923. v izpra- ševalni koimisiji za liudske in za meščati-  ske šole v Mariboru poseben kmetijski  odsek za preizkušnjo iz kmetijstva za  osnovne šole v zmislu člena V.. odstavka  2.. naredbe bivšega avstrijskega ministr- stva za uk in bogočastje z dne 31. julija 1886.. št. 6033 (min. naredb. 1886.. št. 52) ter imenovala v ta odsek nasleduje člane: 1. Matijo Pirca. ravnatelja državneua moškega učiteljišča v Mariboru. kot oredsednika: 2. Alfotiza Valesa. profesorja na državuem moškem učiteljišču v Mariboru. kot izpraševalca za prirodopis: 3. inženjerja Val. Petkovška, strokovnega učitelja na državni srednji kmetijski šoli v Mariboru. kot izpraševalca za poliedelstvo, živinorejo. kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo. zadružništvo -kmetijsko zakonodajo in kmetijsko kupčiistvo: 4. Josipa Priola. strokovnega učite2ja na državni srednji bmetijski šoli v Mariboru. kot izpraševalca za vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo uporabo sadja, vrtnarstvo in čebelarstvo. Ta koimisija začne posjovati s pomladnim rokom 1923. leta. Obenem je odobrila pokrajinska uprava. oddelek za prosveto in vere, za to preizkušnjo nastopni podrobni načrt: 1. Vobče veljajo za to preizkušnjo določila razpisa bivšega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje z dne 31. iuli.ia 1886., št. 6033. 2. Posebe se še odreja: a) UspoKobljenais.tni izpit iz kmetijstva je strokovnega značaia ter se deli na oismeni in ustni izpit. b) Pismeni izpit traja šti-ri ure. V tem času izdela kandidat(inja) izmed štirih oredloženih nalog po laistni izbiri dve, in sicer eno strokovno. drugo pa metodično. Teme naj bodo izbrane iz sadjar- * Uradni list št. 29 z dne 27. III. 1923 (nar. 145.) stva, vrtnarstva. poljedeljstva in iz rastUnske fiziologije. Pismeni izdelek se klasificira vsebinsko in jezikovno. c) Ustni izpit se razteza na te-le predmete: 1. Sadjarstvo: drevesnica, nje ureditev in oskrba. Najvažnejša sadna plernena in njih razinnoževanje. Cepljenje. Vzgoja visokodebelnega in poldebelnega (nizkodebelnega) drevja. Vzgoia najvažnejšili umetnih oblik. Razni nasadi. Sajenje in oskrbovanje sadnega drevja. Pomlajenje in orecepljanje. Gnojenje. Škodljivci in bolejni sadnega drevja. Kratek popis najvažnejših sadnih vrst pečkastega sadnega plemena, ki so zastopane v sadnem izboru za Slovenijo. — 2. Uporaba sadja: Spravlianje. sortiranje. razpošiljanje in shranjevanje sadja. Sušenje. Vkuhanje sadja. Mezge, marmelade, sadni sokovi, brezalkoholne pijače. sadno vino in sadni kis. — 3. vrtnarstvo: Naprava in ureditev vrta. Nova načela o razdelitvi šolskega vrta. Vrtnarsko sadje. Obdelovanje in gnojenje vrta. Gorke lehe. Setev in sajenje. Oskrbovanje zelenjadnih rastlin. Soravljanje in shranjevanje zelenjave čez zimo. Pridelovanie in oskrba najvažnejših zelenjadnih rastlin. — 4. Čebelarstvo: Prirodoslovni opis čebele. Oskrbovanje čebel. Sovražniki in bolezni čebel. Cebelarjenje v navadnih-panjih in ^v panfih s preinieniini satniki. Alberti-Žnidaršieev (A.-Ž.) oanj. Uporaba medu in voska. —¦ 5. Vinarstvo: Popis in vzgoja trte. Trsnica Najvažnejše ameriške podlage in njih križanke. Naprava uovih vinogradov. Obdelovanie novih nasadov v prvihletih. Poznejše obdelovanje in gnojenje vinogradov. Najvažnejši škodljivci in polilavitne bolezni. Sredstva s katerimi zatiramo trsne bolezni in zajedalce. — 6. Kletarstvo: Trgatev in naprava mošta. Ki_elna in vinska klet. Ravnanje z mladim vinom. Vinska posoda. Pretakanie, zalivanje in mešanje vina. Čisčeinje in filtriranje vina. Napake in bolezni vina. — 7. Poljedelistvo: Vrste in lastnosti zemlje s Dosebnim ozirom na naše kraje. Vrste, oskrba in uporaba domačega guoja. Gnojnik in ravnanje z gnojem. Najvažnejša umetna gnojila in njih uporaba. Izvedba gnojilnih poizkusov. Obdelovanje posameznih vrst zemlje. Najvažnejše rastlinske bolezni, oleveli in škodljivci. Orodie in stroji za obdelovanje zemlje, za setev, za spravljanje in čiščenje potrebno na malem posestvu in v naših razmerah. Olavne poljske rastlhie, ki se goje pri nas, in njih kultoira. Gnojenje, oskrba. izboljšava in obnovitev travnikov. Najvažneiše trave in pridelovanje njih semena. — 8. Živinoreja: Prebavila živalskega telesa, njili delovanje in izraba hrane. Najvažnejša krinila in njih vrednost za Drehrano. Krmljenje in oskrba goveje živine, prasičev in perutnine. Odbira plemenske živine. Krmljenje in odgoja mladih živali. Sestava vimena in pridobivanje mleka. Sestave mleka in njega napake Uporaba mleka in izdelovanje masla. Nalezljive bolezni in njih prepreeevanje. Zdravi hlevi. — 9. Knjigovodstvo: Važnost kniitrovodstva in njega naloge. Glavni zapismki enostavnega kniigovodstva. Inventura gospodarskega imetja. Vodstvo tekočih zaoisnikov za denarni in stvarni orcmet. Sestava zaključnili računov in napovedi osebne dohodnine. Izpolnitev uradnega formularja za napoved osebne dchodnine. — 10. Zakonodaja: Služnostne pravice in zadružni zakon (mlekarske. živinorejske. kmetijske zadruge, zadružne posojilnice). Davki in pristojbine. ki zadevajo kmeta. Zakon o zavarovanju kmetiiskih delavcev zoper ne^ode, bolezni in za starost. Glavni poijedeljski zakoni: o katastru in zemljiški knjisri, o služnostili in pravicah, o motenju oosesti, o zatirainiu škodljivcev in varstvu koristnih otic. o zložbi in delitvi zemljišč. Glavni gozdni zakooii: o varstvu gozda in varstvenih gozdovih o isečnji in naznanitvi sečnje. Glavni živinorejski zakoni: o živinskih potnih listih, o naznačitvi kužnih bolezni in o zapori okuženih dvorcev. o določilih pri spor-ih ob nakupu živine. 0 uredbi občinske uprave in dolžnostih občinskega zastoostva. — 11. Geologija in mineralogiia: Hribine in rudnine, važne v ooliedeljstvu in njih razkroj. — \2. Botanika: Notranji rastlinski sestav. O življenju rastlin. Zunanji raistlinski deli. V Ljubljani, dne 15. marca 1923. Pokrajinska uprava za Sloveniio. Oddelek za prosveto in vere. Po naročilu nokrajinskega namestnika šef oddelka: dr. Skaberne s. r.