Edo Škulj, Fran Gerbic ˇ (1840– 1917). Ob 100-letnici smrti. Celjska Mohorjeva družba, Celje, Ljubljana, 2017, 484 str., 39,50 € Franc Križnar franc.kriznar@siol.net 59 Ocene Skladatelj, pevec tenorist in dirigent Fran Gerbič je bil rojen 5. okt. 1840 v Cerknici, umrl pa je pred 100 leti, 29. mar. 1917 v Ljubljani. Po začetnem učiteljevanju v mladosti je študiral pet- je in kompozicijo v Pragi ter bil 1868 kot pevec solist tenorist angažiran v praškem Narodnem divadlu, v letih 1869–1878 je bil prvak hrvaške Opere v Zagrebu, v letih 1881–1886 je deloval v ukrajinskem Lvovu, odtlej pa v Ljubljani. Tu je poučeval na šoli Glasbene matice, vodil glasbene predstave Dramatičnega društva in Zbor Narodne čitalnice ter z vsem tem pripomogel k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča (1892), v kate- rem je dirigiral operne predstave. Izdajal in urejal je prvo slo- vensko posvetno glasbeno revijo Glasbena zora (1899–1900) in bil glasbeni vodja v cerkvi sv. Jakoba (v Ljubljani). Njegov opus obsega ok. 600 skladb. Med njimi sta operi Kres (1896) in Nabor (1913), prva slovenska romantična simfonija Lovska simfonija (1915), orkestralna Jugoslovanska rapsodija (1907) in Jugoslovanska balada (1910). Tu so še številni samospevi: zbir- ka Milotinke (1887), Kam (1903), Trubadurka (1910), Pojdem na prejo (1917), zborovske skladbe (Lahko noč, Rožmarin, Nje- ga ni, Pastirček, Po zimi), kantata Oče naš (1915) in cerkvene skladbe (dve slovenski in tri latinske maše, moteti). Gerbičev barviti harmonski stavek in toplo občuteno melodično obliko- vanje kažeta na zelo dobro poznavanje zakonitosti človeškega glasu. Objavil je tudi učbenik Metodika pevskega pouka (1912). V teh življenjskih, šolajočih, umetniških, pedagoških in še drugih okvirih je najnovejša in najobsežnejša (tudi prva) mo- nografija o Franu Gerbiču, ki jo je v izdaji in založbi Celjske Mohorjeve družbe prispeval neumorni slovenski duhovnik, glasbenik, muzikolog, organolog in pedagog dr. Edo Škulj (1941). Po številnih, zlasti še orgelskih monografijah je zdaj prispeval eno najbolj tehtnih tovrstnih razprav, ki v bogatem besednem in slikovnem gradivu predstavi Gerbiča z različnih zornih kotov. Nazadnje je avtor E. Škulj (2017) prejel tudi eno najpomembnejših stanovskih nagrad Slovenskega muzikološke- ga društva, Mantuanijevo nagrado. Pri omenjeni Gerbičevi monografiji so poleg Škuljevega glav- nega in večinskega dela sodelovali še drugi. Tako je enega od prvih uvodnikov napisal aktualni ravnatelj Glasbene šole Frana Gerbiča iz Cerknice Milivoj Matković (str. 7–9). Uvodna (Šku- ljeva) beseda pa je povzeta kar iz Gerbičevega zbornika, ki ga je na ljubljanski Akademiji za glasbo (2005) izdal in uredil Primož Kuret (str. 10–11). Seznam glasbenih del, opus F. Gerbiča in literaturo o njem je prispeval mag. Zoran Krstulović, imensko in krajevno kazalo Alenka V eber, fotografije Blaž Žnidaršič, del teh je iz Zbirke znanih Slovence v NUK-u, Slovenskega gleda- liškega inštituta, in Mateja Maraš. Urednica Škuljeve mono- grafije o F. Gerbiču je A. Veber (CMD), oblikovanje in prelom 60 Edo Škulj, Fran Gerbic ˇ (1840– 1917). Ob 100-letnici smrti. monografija tako podaja kar se da celovito podobo skladate- lja, njegovo življenjsko in ustvarjalno pot ter njegove dobre in šibke lastnosti: »Če hočemo Frana Gerbiča pravilno soditi kot skladatelja, opernega pevca, dirigenta in pedagoga, moramo upoštevati čas, v katerem je živel in okolje, v katerem je preživel zgodnjo mladost.« Zoran Krstulović je monografijo zaokrožil s Seznamom glasbenih del Frana Gerbiča (str. 312–464): Abe- cedni seznam skladb, Kazalo začetkov besedil, Kazalo pesnikov in prevajalcev besedil in Kazalo zasedb, glasbenih oblik in zvrsti. Sledi prav tako njegova (Z. Krstulović) Literatura o Franu Ger- biču (str. 465–480): Besedila Frana Gerbiča in Zapisi o Franu Gerbiču. Oboje je pripravil na podlagi skladateljeve zapuščine, ki je shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici in Zgodo- vinskem arhivu Ljubljana. Monografijo dopolnjuje več kot 60 arhivskih in dokumentarnih fotografij, vse od portretov F . Ger- biča do fotografij iz današnjega časa. Vse to bralca še dodatno popelje po krajih, kjer je skladatelj živel in deloval. Izjemna in obširna (484 str., veliki format: 21 x 30 cm) mo- nografija o našem Franu Gerbiču odstre še dodatne poglede v takratne slovenske in evropske glasbene poglede in preosta- le razmere ter tako spet postreže s trajnim zapisom glasbene umetnosti in slovenske kulture in jo umesti v našo (duhovno) kulturno dediščino. Zagotovo gre za velik prispevek glasbene in zgodovinske, muzikološke stroke k razmejevanju slovenskih glasbenih razmer in pa tudi za afirmacijo slovenske glasbe v šir- ši evropski prostor in kontekst. Slovenska glasba je tudi s pris- pevkom Gerbiča pogledala skozi slovensko okno na celoten evropski prostor. Del tega vedno bolj postajata tudi slovenska glasbena umetnost in njena kultura. Ne le slovenska glasbena omikanost, tudi njena kompletna in kompleksna suverenost vedno bolj (p)ostajata njen temeljni in sestavni del; zdaj tudi na podlagi našega dr. Eda Škulja; ne prvič in ne zadnjič? je delo Roka Ločniškarja, izdala in založila pa sta jo Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d.o.o. (za za- ložbo predsednik Jože Planinšek in ravnateljica dr. Tanja Ozva- tič). Delo je natisnila tiskarna Dravski tisk, d.o.o. v 600 izvodih (Celje, Ljubljana 2017). Izid knjige sta še dodatno omogočili Občina Cerknica in Glasbena šola Frana Gerbiča iz Cerknice. Knjigo so predstavili v cerkniškem kulturnem domu 29. mar. 2017, natančno na dan Gerbičeve smrti pred sto leti. Bralcem, zlasti še iz njihove glasbene provenience, so jo predstavili avtor E. Škulj, soavtor in pomočnik ravnatelja NUK Z. Krstulović, urednica A. Veber in ravnatelj GŠ F. Gerbiča v Cerknici M. Matković. V prvem delu monografije z naslovom Gerbič o Gerbiču (str. 12–69) je avtor zbral vse Gerbičeve avtobiografske spise in druge članke, ki nosijo skladateljev osebni pečat: Avtobiografija (tipkopis), Moji prvi glasbeni početki, Moj prvi »prima vista«, Či- gav je napev Barčica po morju plava, Spomini umetnika, Črtica v spomin Antonu Hajdrihu, Chopin in njegov učenec Mikuli, Ne- koliko podatkov o ustanovitvi slovenske opere pri Dramatičnem društvu v Ljubljani ter Petdesetletni jubilej pevskega društva Hlahol in stoletni jubilej … Najobsežnejši je njen drugi del z naslovom Drugi o Gerbiču (str. 70–249), ki obravnava dogaja- nja po glasbenikovi smrti: Otrok v Cerknici, Dijak v Ljubljani, Nadučitelj v Trnovem, Študent v Pragi, Pevec v Zagrebu, Bolnik v Cerknici, Pevec v Ulmu, Profesor v Lvovu in Glasbenik v Ljub- ljani. Medtem ko tretji del, imenovan Gerbič po Gerbiču (str. 250–277), obravnava dogajanje po glasbenikovi smrti: Ob in po smrti, Ob 100-letnici rojstva, Ob 150-letnici rojstva, Ob 80-letni- ci smrti in Ob 100-letnici smrti. Dodatek, ki sledi (str. 278–311), prinaša še Prejemnike nagrad in priznanj Frana Gerbiča, Vire in literaturo, Seznam (uporabljenih) kratic in okrajšav, Imen- sko kazalo (A. Veber) in Krajevno kazalo (A. Veber). Celotna