Življenje na naši vasi Šolska reforma na vasi v prizadevanju za reformiranje naše šo- le smo končno dosegli določeno stopnjo. Tu so prvi zakoniki, ki globalno že ure- jajo smer novi šoli, ki naj bo v skladnem utripu z našo stvarnostjo. Vodilo nove šo- le je življenjskost. Naša mladina mora do- jemati družbeno-zgodovinski razvoj ob spoznavanju dosežkov na področju tehni- ke, naprednega kmetijstva in obenem rasti v močan lik socialističnih ljudi. Po naših vaseh dobi reformirano delo še svojstveno barvitost, ker so vsekakor dru- gačni pogoji po okolju, ekonomiki in sa- mi mentaliteti kmečkih ljudi. Ce opazuje- mo trenutno stanje na vasi, ne smemo pre- zreti materialnih pogojev, ki so dani šo- lam, stanje učnega kadra v številčnem in strokovnem smislu ter revolucionarnega procesa na vasi, ki v bistvu spreminja od- nose kmeta do zemlje, z elektrifikacijo in mehanizacijo dviga tudi kulturno raven podeželskega človeka. Za ponazorilo sa- mo izjavo nekega obsotelskega gospodar- ja: »Greh bi bil, če bi dejali, da živimo slabše kot nekoč. Delati moramo skoraj več. toda boljši smo. Veste, da so neka- teri gruntarji včasih po tedne pili v ošta- rijah in kvartali. Danes v tem ne najde- mo več smisla; po večerih raje poslušamo radio in smo doma na toplem.* Res je, saj je skoraj pri vsaki drugi, tretji hiši že sprejemnik. Materialni pogoji pri osnovnih šolah so kljub prizadevanju občinskih ljudskih od- borov precej šibki. Mnogo šol imamo, ki so odgovarjale morda togim avstro-ogr- skim prilikam; njihovi ozki hodniki, tesne učilnice in pičlo opremljeni kabineti, če sploh so, nikakor ne odgovarjajo široke- mu razmahu, ki ga zahteva današnji utrip vaškega življenja. Priznati pa moramo, ia je kljub težkočam zraslo dokajšnje šte- vilo novih šol. Šolam bi bilo potrebno do- graditi tehnične delavnice in jih, seveda, primerno opremiti. V celjskem okraju je tajništvo za šolstvo s pomočjo Društva prijateljev mladine in Ljudske tehnike šte- vilnim šolam pred nedavnim nabavilo ma- te garniture za tehnični pouk, za kar so tudi občine s svojimi sredstvi pokazale so- lidno razumevanje. Ponekod že pričenjajo 2 opremljanjem skromnih šolskih delav- nic. pri čemer je šola v Podčetrtku poka- zala tolikšno iznajdljivost, da je s pre- prostimi pripomočki, ki so jih v večini sa- mi izdelali, tako opremila šolo, da je do- segla zvezno in republiško priznanje. Za- družništvo in kooperativno obdelovanje zemlje je trenutno osnovni temelj gospo- darskega napredka na vasi. Sola ne sme mimo tega. Mladina naj se vživlja v po- četje odraslih in naj že rano spoznava, da je zemlja le toliko vredna, kolikor daje, da je napredno obdelovanje tisto, ki ji daje vrednost, ne pa velika gruntarska posest. Snovanje šolskih zadrug, ki so ponekod že zaživele, naj praktično uči in vzgaja mladi rod. Zavedati se moramo, da se sko- zi prakso razvija teorija, da se ob konkret- nem delu, ki ga opravljajo ob pouku učen- ci, razvija in oblikuje tudi učenčeva misel- nost in njegova družbena zavest. Vsi ti smotri, vzgojni in izobraževalni cilji, pa postavljajo pred učni kader nove zahteve, nove metodične prijeme. Ne more- mo trditi, da naš osnovnošolski učni kader ni strokovno usposobljen, vendar lahko mirno priznamo, da učiteljišča nekaj let po vojni vse do nedavnega učiteljskega ka- dra niso pripravila za široko nalogo, ki jo naj opravlja učitelj na vasi. Pri kme- tih smo vedno lahko slišali, kako govore o starih šolnikih, ki so bili izvrstni čebe- larji, sadjarji, skratka kmetovalci, da so jih kmetje, ki so take mentorje potrebovali, vrednotili zlasti zaradi tega. Danes uči- telju takega poslanstva med kmetovalci resnično ni potrebno več vršiti, ker so tu kmetijski tehniki in se pospeševanje kme- tijstva organizirano razvija preko kmetij- skih zadrug. Učitelji pa bi naj bili uspo- sobljeni, da široko delujejo na šolskih vrto- vih, da najmlajšim dajejo osnove, da nji- hovo vzgojno delo in prosvetno društvena dejavnost sega preko šolskega praga še med starejšo mladino in odrasle sploh. Zal pa so še prosvetni delavci, ki se ome- jujejo med šolske stene in težko najdejo pot navzven. Šolska reforma daje učitelje- vi osebnosti široko možnost razmaha, ga nikjer ne omejuje, temveč zahteva velik občutek družbene odgovornosti in široke samoiniciative. Jasno je, da so učitelji predvsem pri nižeorganiziranih šolah sil- no obremenjeni in požrtvovalno delajo. Opažamo pa, da je čestokrat v precej več- jih središčih, kjer je čez ducat prosvetnih delavcev, predremotno. Društvo učiteljev in profesorjev dobiva tudr nove dolžnosti z reformirano šolo. Skrbeti mora za peda- goško izpopolnjevanje svojih članov in go- jiti kompaktnost društva, ker le v složnem in razporejenem delu bo prosvetno-vzgoj- no delo kompleksno uspevalo. To je nekaj bežnih misli o reformi šol- ske dejavnosti na vasi, ob katerih naj pro- svetni delavci-praktiki in ostali razmišlja- jo ter iščejo v okviru krajevnih pogojev uspešno pot ter s svojimi izkušnjami pri- spevajo k nadaljnjemu razvoju šolskega dela na vasi. Sotelski Iz življenja množičnih organizacij v Konjicah V konjiški občini se organizacije ZKS že pripravljajo na proslave 40. obletnice ustanovitve KPJ. Poseben odbor pri Občin- skem komiteju ZKS je izdelal okvirni pro- gram prireditev v občini. Glavna proslava bo v drugi polovici aprila z bogatim spo- redom. Poleg te proslave so predvidene tudi manjše prireditve v vseh večjih krajih občine, prav tako pa tudi v večjih podjet- jih. Sredi tega meseca so organizacije ZKS v konjiški občini pričele z rednim študi- jem gradiva Vil. kongresa ZKJ. Sicer so v posameznih organizacijah s študijem pri- čeli že lani, vendar ni bil dovolj sistema- tičen. Občinski komite ZKS je sestavil šir- ši aktiv, ki bo pomagal organizacijam ZKS pri obravnavanju kongresnega gradiva^ Predvidevajo, da bodo ti študijski sestan- ki po organizacijah dvakrat na mesec, kar bi omogočilo, da bi predelali glavne nalo- ge VII. kongresa ZKJ do konca junija. V Slov. Konjicah se je prvič sestal novi odbor SZDL, ki razen mesta zajema še več okoliških krajev. Za predsednika nove- ga odbora je bil izvoljen tov. Gvidon Mraz, ki je že prej več let uspešno vodil krajevno organizacijo SZDL v Konjicah. V začetku februarja bo v Konjicah občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Od- borniki tega foruma že sedaj pripravljaj* potrebno gradivo, tako da bo lahko občni zbor sprejel konkretne zaključke o nadalj- njem delu sindikatov v občini. KRIŽANKA Vodoravno: 1. pastirska pesem, 10. član rodbine, ki jo je opisal Maksim Gorki T ro- mann »Zadeva . . .«, 11. zdravilna rastlina, 12. pokrivalo, 13. ženska, ki mora žrtvovati živ- ljenje, 15. angleški otok v Irskem morj« (glavno mesto Douglas), 16. moško ime, i7. glasbena nota. 19. konec polotoka, 20. egip- čansko božanstvo, 21. roman Maksima Gorkega, 23. mesto v Sloveniji, 25. CiceronoT prijatelj, 27. reka v Cehoslovaški in Nemčiji, 28. načim postopka, spletka, zvijačnost, 30. aniverzitetn* mestov Angliji, 31. kemični znak za srebro, 33. kemični znak za americij, 35. nemški pred- log, 36. vrtne hišice, 37. ser, 39. slovenski pi- satelj (povest »Bobri«), 41. grški bog divjega vojskovanja, 43. telesne poškodbe, 44. skupina otokov v Egejskem morja, 46. veda o nstroj« telesa. Navpično: 1. pritličje v gledališčn, 2. oborožena moč države, 3. stalež, položaj, 4. oklopno bojno vozilo, 5. znamka italijanskik avtomobilov, 6. vodna žival, 7. pokrajina T Zadnji Indiji, 8, rekvizit za igranje namiznega tenisa, 9. pustolovščina, 14. mesec židovskega koledarja, 18. sestavina svetilnega plina, 21. model zgradbe, mesta ipd., 22. reka v Srbiji, 23. razstrelilna orožja, 24. veletok v Srbiji, 25. zastopstvo tuje države, poslaništvo, 26. ka- zalni zaimek, 29. duh, vonjava, 31. rimska vi- soka šola, 32. razvoj, izvor, postanek, 34. sta- rogrški kipar, sodobnik Fidije (»Metalec diskas), 36. konjeniki, 38. znanost, 40. starodavno mesto, po katerem so dobili ime Aramejci, 42. del teniške igre, 45. časovni veznik. TRETJI SPREHOD PO ŽALCU Kar v naprej povem, da se mi je iz- jalovil, ker sem moral tako dolgo ča- kati pred zaprtimi železniškiim zapor- nicami, da se je že zmračilo, preden sem mogel dalje. In še na pol gluh sem bil, tako so trobili in zvonili okoli me- ne tovornjak, dva osebna avtomobila, »Galeb« in trije »Colibriji«. Predpisi železnice pa, izgleda vsaj, vzdrže tudi tako hrupno intervencijo in ostajajo vseeno v veljavi. Rad bi le vedel, ka- ko je bilo pred dnevi, ko je tovorni vlak iz Celja vozil skozi Žalec brez postanka, zapornice pa so se zaprle šele v tre- nutku, ko je lokomotiva že prečkala cesto!? Menda je stvar urejena tako, da so zapornice včasih prekratek čas zaprte, drugič pa toliko dalj. Ker torej z mojim sprehodom ni nič bilo, sem šel v kino in bil silno vesel, ko sem zvedel, da je bilo 17. januarja prvič v letošnji zimi zakurjeno. Sedaj pa se ljudi kar tare, ko nova peč tako prijetno ogreva vse protsore. Ob tej priliki sem čul neumestno opazko, da je upravnik kina pustil zmrzovati obisko- valce zato, da prihrani na kurjavi. Ne vem, če bi se mu izplačalo prištediti kakih 15 tisočakov na kurjavi, obenem pa imeti za okrog 100 tisočakov manj prometa. Zato v pojasnilo, da je res bil kriv visok nivo talne vode, ki je zavirala dokončanje del ob novih ku- rilnih napravah v kleti. -šk- KMETIJSKA ZADRUGA NA VRANSKEM vključuje nad 80 % vseh kmečkih gospo- darstev na njenem območju, oziroma 530 članov. Letos ima v načrtu dograditev dveh hmeljskih sušilnic, obnovo skladišč, labavo 30 glav plemenske živine, uredi- ev 3 ha plantažnih sadovnjakov, 3 ha ja- odičevja in 10 ha novih hmeljskih nasa- 'ov, s proizvajalci pa namerava sodelova- i pri pridelovanju hmelja, pšenice, krom- pirja in krme. Zadruga je dobro oprem- ljena s kmetijskimi stroji, strojno službo pa bo še izboljšala s tem, da bo stroje raz« delila po vaseh. Njen največji problem je pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov, saj ima samo 1 kmetijskega tehnika in še ta je upravnik zadruge. Predstavljamo vam šolsko zadrugo Iz Rogaške Slatine Na prvi osnovni šoli v Rogaški Slatini pravila, ki se deloma razlikujejo od pravil je pred časom bil občni zbor šolske za- resničnih kmetijskih zadrug, v mnogih toč- druge, ki šteje nad 150 bodočih zadružni- kah pa so miniatura pravih pravil. Trije funkcionarji šolske zadruge iz Rogaške Slatine. Prvi je član upravnega odbora, drugi predsednik zadružnega sveta, tretji pa predsednik upravnega odbora. kov in zadružnih funkcionarjev. Šolska za- druga se je razvila iz šolske zadružne hra- nilnice, ki ima okoli 250 vlagateljev. Na žalost nismo bili na občnem zboru navzoči, toda po pripovedovanju odgovornih tova- rišev, ki jim brez pomisleka verjamemo, je bil ta občni zbor na višini, ki odgovar- ja odraslim. Šolska zadruga ima svoj za- družni svet, svoj upravni odbor, razne od- seke, v prosvetnih delavcih in funkcionar- jih področne zadruge pa strokovni vodilni kader. Na občnem zboru so sprejeli svoja Prizadevni mladi zadružniki urejujejo sedaj podučnjak. To je šolski vrt, ki bo učilnica bodočih sodobnih kmetovalcev-za- družnikov. Uredili bodo sadovnjak, posta- vili kunčnico, kurnik itd. Ze sedaj, ko še teh malih hlevov nimajo, so hoteli člani prinesti v skupno gospodarstvo svoje kun- ce in kokoši. Zanimivo je. da so se na obč- nem zboru člani uprli predlogu, da bi bila letna članarina 20 dinarjev in so višino članarine povišali na 30 dinarjev. Savinjska dolina najbolj mehanizirano hmelijsko področje Kmetijske zadruge na območju občine vi. Medtem ko v jugoslovanskem merilu Žalec bodo v kratkem imele 160 traktor- odpade 1 traktor na 686 ha in v Sloveniji jev. Tako je Savinjska dolina najbolj me- 1 traktor na 225 ha zemlje, odpade v žalski hanizirano kmetijsko področje v naši drža- občini 1 traktor na 30 ha. rttep^&o v^iii^ a domovini Skoraj ni Celjana, ki bi ne poznal sliko- vitega mesteca Piran ob Slovenskem Pri- morju. Področje piranske občine, ki ima izrazito turistični značaj, zadnja leta obi- skuje vedno večje število naših delovnih ljudi v poletnih mesecih. Med kopico po- čitniških domov, katerih število je že lani naraslo na 80, ima svoje domove oddiha tudi 8 podjetij iz celjskega okraja. V Seči si je uredila počitniški dom »Metka«, v Pacugu rudnik Zabukovca, v Fiesi rudnik Velenje, v Piranu »Volna« Laško, Tovarna organskih barvil iz Celja, Tekstilna tovar- na Prebold, Tovarna nogavic Polzela in bivše podjetje Beton iz Celja. Na tiskovni konferenci, ki je bila skli- cana na pobudo občinskega ljudskega od- bora pred dnevi v Piranu, so predstavniki občine pojasnili, s kakimi težavami se mo- rajo spoprijeti, da bi vsaj deloma zado- voljili domače in tuje turiste, ki vedno v večjem številu obiskujejo prelep kraj ob našem morju. Lani v prvih desetih mese- cih je bilo na področju piranske občine 16.552 domačih gostov v počitniških do- movih in 147.640 nočnin, v istem času pa je obiskalo Piran in Portorož 12.894 ino- zemskih gostov. Sem prihajajo predvsem turisti iz skandinavskih držav, Nemci, Avstrijci, Angleži in Švicarji. To področje je bilo dalj časa pod itali- jansko okupacijo in so Italijani te kraje zanemarjali. Piranska občina se trudi, da po svojih možnostih te kraje vrne iz za- ostalosti, pri tem ji pa pomagajo tudi de- lovni kolektivi, ki iz zanemarjenih in do- trajalih hiš urejujejo za svoje ljudi počit- niške domove. V zadnjih letih ti kraji po- časi, pa vendarle spreminjajo svoje lice. Največ inozemcev je v Portorožu, kjer je tHdi največ sodobno urejenih hotelov, kar je prvi pogoj za uspešen razvoj inozem- skega turizma. Občina Piran se trudi na vse načine, da bi privabila čim več gostov, zlasti inozem- cev, saj je turizem najrentabilnejša gospo- darska panoga. S skromnimi sredstvi so napravili v zadnjih letih velik napredek. Tudi za naprej imajo v piranski občini ve- like načrte. Predvsem žele, da bi inozem- ske goste ne samo privabili na morje, ampak jih tudi dalj časa zadržali, pred- vsem v predsezoni in po sezoni. Ce bodo imeli dovolj sredstev, bodo do leta 1961 zgradili zimsko turistični in športni bazen, obnovili terme in blatne kopeli v Portoro- žu. Ta kraj je pred vojno slovel predvsem kot termalno morsko kopališče in zdravi- lišče. Terme v Portorožu so bile največja turistična privlačnost. Smisel teh kopeli je bil v tem, da str iz solin po kristalizaciji morske soli dovažali preostalo solnico, imenovano »acqua madre«, ter jo mešali po določenem receptu s toplo morsko vodo. Te kopeli so bile koristne za razne vrste ženskih bolezni, koristile so proti revmi, neuralgiji, protinu, artritisu, kronični bo- lezni dihal itd. Razen tega nameravajo urediti v Piranu športno igrišče, aerodrom za pristajanje turističnih letal, izboljšati lokalne promet- ne zveze in uvesti še vrsto turist.čnih atrakcij, ki bi omogočile inozemskim tu- ristom prijetnejše bivanje in večjo potroš- njo. Predvsem pa bodo morali povečati zmogljivost hotelov, kajti doslej je v se- zoni brez kakršne koli posebne propagan- de bilo do zadnjega kotička vse zasedeno. Zato nameravajo v Portorožu do 1961. let® zgraditi hotel s kapaciteto 200 ležišč, z ob- novo starih zgradb v Piranu in Portorožu pa bodo dali na razpolago še 100 ležišč. Občina Piran ima vse pogoje za se večji razvoj turizma Poleg tega nameravajo že prihodnje leto povečati kapaciteto za približno 600 ležišč v sodobno urejenih campingih, ki naj bi jih zgradili predstavniki švedskih, nemških in švicarskih turističnih agencij. Obnova term pa bi podaljšala sezono tudi v zimski čas. Razen z vsem tem pa se mora piranska občina spoprijemati še z raznimi komunal- nimi problemi, ki so popolnoma življenj- skega značaja, kot elektrika, vodovod itd. Vsa sredstva od 1954. leta so morali v ob- čini ustvarjati sami. Sele letos so za po- speševanje turizma dobili 300 milijonov din. Vendar spričo ogromne zaostalosti ta vsota niti ne predstavlja veliko v napo- rih, da bi se ti kraji dvignili na takšen nivo, ki bi lahko čimprej ustvaril pogoje za razvoj sodobnega turizma. Prav zato se zalagajo v piranski občini, da bi kot izrazito turistična občina dobila poseben status, ki bi omogočil, da bi ostalo občini več sredstev kot doslej za kritje osnovnih potreb in za nadaljnji razvoj turizma. -ma- Slikovita panorama slovenskega obmorskega letovišča — Pirana