CENA 2000 din -
Leto XLII -
št. 32,33
Kranj, torek, 25. aprila 1989
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
stran 5
Janko Messner
Od skurnih do gorših storij
Borba za pravice? Same bajže, če pri generalih ni korajže. Emil Milan Pintar
Začel se je proces odtujevanja Slovenije od Jugoslavije
Ta proces se je neusmiljeno začel, neusmiljeno se bo nadaljeval in ne pelje nikamor drugam kot v odprt konflikt...
stran 6
stran 11
Sonja Lokar
Pokimajo nam pa smo že zadovoljni.
V partiji je vsak človek, ki misli, dragocen.
Mirko Zupan iz Smokuča
Pridobili smo en "č"
Nekdaj so nam farji rekli: moli in delaj. Danes nam oblast pravi: molči in delaj.
stran 12
Viktor Žakelj
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka
GORENJCin FORMULA/"/
Ida Filipič Pečelin StTEiTi 14
Zaradi predčasnega odhoda_
nimam moralnega mačka
Izvršni svet kroji občinsko politiko, ki jo pasivna skupščina potrjuje.
Oefovstvo in naš čas
Kot vse je tudi SZDL otrok nekega časa. Taka kot je, je bila spočeta tistega davnega 1953. leta na 4. kongresu LFJ. Takrat tudi Slovenci izgubimo svojo legendarno OF, katere duh pa je začel ugašati že v drugem delu narodno osvobodilne vojne in revolucije. A spet enkrat se je potrdilo znano, da vse, kar je resnično človeško, živi v glavah ljudi še dolgo potem, ko so ti isti ljudje v imenu »boljšega naprednejšega« oblikovali nekaj drugega, času bojda primernejšega. OF slovenskega naroda je očitno bila nekaj takega. Drugače si ni možno razložiti, da se k njenemu vseslovenskemu značaju in pluralni zasnovi vedno znova vračamo. To še posebej živo počnemo tedaj, ko čutimo, da smo od te ali one strani ogroženi. Ta čas pa je takšen — prelomen — pravimo in od izhoda konceptualnih bojev je odvisna naša prihodnost. Zato tudi v današnjem političnem utripu Slovenije prepoznavam hotenja po zgostitvi narodnih moči v obrambni fronti dejansko enakopravnih političnih činiteljev. Ti, ki to počno, se spet enkrat sklicujejo na OF, iskreno vstopajo v SZDL, a jo hkrati želijo ukrojiti po svojem okusu. Zanje je SZDL koalicija političnih zvez oziroma strank. Prav zato vztrajajo, naj SZDL ne bi imela svojega individualnega članstva. Pri tem se hote pozablja, da pa ta zahteva ni v tradiciji OF. Torej tudi, če izhajamo iz prepričanja, da moramo narodne sile za obrambo narodne samobitnosti frontno organizirati v prenovljeni SZDL, moramo dopustiti, da v SZDL vstopajo tudi posamezniki, da bi tako mogli udejaniti svoj — v tem primeru narodno obrambni interes. To — vsaj po moje zmotno prepričanje — pa izhaja iz misli, da je »človek strankarsko bitje« in da more in tudi mora svoje interese uveljavljati edino potom strank. To prepričanje zagotovo sodi v ropotarnico zgodovine. Prav zato sodim, da bo SZDL v naših konkretnih razmerah še nekaj časa organizacija posameznikov, društev, zvez in DPO. V takih — recimo jim izjemnih razmerah — bo SZDL vse: koalicija, stranka, marela — vse, kar koli hočete. Mene ta navidezna zmeda kaj prida ne moti. Zakaj: preprosto zato, ker mi ta čas gre predvsem za dvoje: najprej zato, da združeni najdemo moči in pot v bogatejši in srečnejši slovenski jutri in drugič zato, da postopoma pluraliziramo slovensko družbo tako, da si bo sleherni državljan naše republike mogel sam »voliti vero« vsi skupaj pa po demokratični poti »postave«. In, ker sem realist, sem prepričan, da ne enega ne drugega brez take SZDL, kot je sedanja slovenska, tega nismo sposobni in samo zato vztrajam v njenih funkcio-narskih vrstah.
Torej izrednost sedanjega časa je po moje torej dvojna, njegovo trajanje pa je odvisno od znanja, modrosti in poguma zlasti vseh nas, ki družbeno politično delujemo — torej nihče od nas se nima pravice sklicevati na narod ali na ta čas sila neopredeljeni in pri nas tolikokrat zlorabljeni delavski razred.
In kaj potem, ko ta izrednost mine? Priznam, da ne vem ne kdaj bo minila in ne to, kako si bomo o tem času - upam, da po evolutivni, ne po revolucionarni poti — uredili politično življenje po večinski meri slovenskega naroda. In kaj se lahko zgodi s SZDL v tem času? V primeru, da bo proces nove slovenske politizacije tekel v smeri strankarstva, sem prepričan, da se bo SZDL preoblikovala v socialistično stranko ali zvezo socialistov in se bo na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah borila za vstop v slovenski parlament.
Kdo zna v povedanem videti herezijo, odstopanje od veljavnega sistema, ki je za mnoge dogma. To so ljudje, ki hodijo skozi življenje z zavezanimi očmi. Realno življenje jih ne briga, oni so svečeniki ideje. Mnogi med njimi niso nikakršni idealisti, prav nasprotno, so ljudje z izjemnim občutkom za svoje dobro. V tem pa je razlog njihove pravovernosti, torej za velikimi besedami, kot so: socializem, samoupravljani*' skrb za enotnost države i.t.d., se skriva prepoznaven egoizem, ali pa želja po ohranjanju monopola nad oblastjo. So pa seveda med kritiki veliki poštenjaki. Po večini so to ljudje, ki se še spominjajo pogubnega predvojnega strankar-
stva, ki je zagotovo eden od razlogov za žalosten konec prve Jugoslavije. Med kritiki klasičnega političnega pluralizma pa so tudi mnogi intelektualci, ki poznajo slabosti strankarstva v sodobnih parlamentarnih demokracijah. To niti ne terja samostojnega intelektualnega naprezanja, potrebno je le poškiliti v sodobno politološko literaturo in človek takoj odkrije, da strankarstvo ni nikakršna obljubljena dežela, neke vrste sodobni raj.
Stvar je primerljiva s trgom. Tudi trg ni nekaj, kar bi si smeli želeti, kar tako. Trg je pač samo nujno sredstvo za doseganje relativno ugodnih ekonomskih rezultatov, je nekaj, s čimer pač moramo biti zadovoljini. Ve pa se, da ima trg oziroma tržno gospodarstvo celo vrsto slabosti, zato ga v razvitih družbah dopolnjujejo s planiranjem in neposrednim državnim intervencionizmom. Tako približno je tudi s političnim pluralizmom; to še zdaleč ni popolni sistem za uveljavljanje demokracije tega prastarega ideala vseh družb od antike naprej. Človek je pač bitje, ki teži k idealnosti, obenem, pa je v njem tudi občutek za pragmatiko, izbere in živi z možnim, prav ta sposobnost pa ga je tudi ohranila kot prvo med enakimi živimi vrstami.
Da ostanem pri primeri s trgom: tako, kot je povsem za naravno sprejeta praksa, da družbe korigirajo krute tržne mehanizme, je treba vzeti za naravno tudi težnjo, da si ljudje oziroma družbe prirejamo politični pluralizem. Da ne bom vnaprej obsojen zavzemanja za nam tako lasten volontari-zem, moram takoj dodati, da moje zavzemanje za prirejanje tako tržnega mehanizma kot političnega pluralizma, ne pomeni nujno kastriranje, ampak le krojenje teh nujnih oblačil po naši meri. V tem zavzemanju pa je nekaj tudi mojega prirojenega občutka za realnost, ne maram, namreč, da bi to spreminjanje spet počeli po revolucionarni poti — blizu mi je misel, da ima Balkan dovolj revolucij in vsakršnega pre-kucništva, ta prostor potrebuje mir, da ne bi ostal v preddverju poindustrijskega sveta, ki se naglo oblikuje severno od nas.
Kdo bo rekel, čemu te duhamorne misli, saj je vendar praznik pred durmi? Res je, a ravno zato to ni takšno pisanje. Če še drži Cankarjeva misel, da je naš narod narod proletarcev (pa četudi je to pisal v zanosu socialdemokratizma, ki je tedaj osvajal svet) — kar bo še verjetno držalo, potem je Prvi maj naš praznik in po logiki slučajnosti povezan z drugim našim praznikom, jaz bi rekel največjim, 27. aprilom, dnem, ko se je začela pisati nova zgodovina našega naroda. Takrat so Slovenci različnih prepričanj sedli za isto mizo, da bi družno rešili svoje slovenstvo, ki mu je tedaj pel navček. Mar se danes ne dogaja nekaj podobnega. Spet vstajajo sile preteklosti, ki pripovedujejo, da v tej Jugovni nekaj veljajo le Srbi in Hrvatje kot naša najštevilčnejša naroda. Pa smo spet pri znanih »nagodbah« — te bi gotovo veljale za izraz »principi-alne« koalicije, če uporabim zloglasno sintagmo. Primera je preostra, ogroženost kvalitativno drugačna, tudi Slovenci smo se spremenili, v osnovi pa vendarle gre za težnjo po podrejanju tega »slovenskega plemena« »podalpskih Hrvatov« »podalpskih nomadov« ali kakor koli so nas ali nas naši bratje v fazah zdravljenja svojih kompleksov ničkaj duhovito poimenujejo.
Današnji čas pa ni primerljiv le v tem, da smo ogroženi, kot davnega 1941. leta, ampak da spet reagiramo po oefovsko. Upati je le, da bomo v boju za končno emancipacijo slovenstva uspeli. Nehvaležno je prerokovati, a boj za to, da bi končno v celoti gospodarili s pogoji in rezultati svojega dela, bo neizprosen, terjal bo žrtve in odpovedovanja. Toda prepričan sem, da bomo na novo oefovsko povezani uspeli.
Bodimo ponosni na svoje slovenstvo, na vse, kar smo dosegli na materialnem in duhovnem področju, ostanimo pokončni, kot tisti pred nami, ki so ustvarjali našo zgodovino in pogumno zrimo v prihodnost, ki mora biti tudi naša.
Pridružujemo se čestitkam ob 27. aprilu in 1. maju.
Naslednja številka bo izšla v petek, 5. maja.
GLAS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 25. aprila 1989
Pionirska organizacija - moja organizacija
Zagon otroški radoživosti
Kranj, 18. aprila - Katere dejavnosti v pionirski organizaciji imate najraje, katerih sploh ne marate, kaj bi pripomoglo, da postane pionirska organizacija res naj, naj... to je le nekaj vprašanj iz ankete, na katero so odgovarjali tudi otroci iz kranjskih in okoliških pionirskih odredov in na to temo tudi uglasili občinsko pionirsko konferenco.
Otroci so vestno odgovorili na anketna vprašanja, verno poročali o delu svojih odredov in čisto po šolsko togi in resni dokazovali, da že znajo sestankovati, čeprav je njihova zbranost po debeli uri že popustila in so pokazali nekaj prave otroške barve. Peščica pionirjev je izstopala iz naučene togosti, med njimi tudi stražiški šolarji, ki so s komičnimi odgovori na anketna vprašanja nehote parodirali pionirsko organizacijo. Ta je, sklicujoča se na dolžnosti in obveznosti, daleč preveč šolsko resna, mladi rod preveč vklepa v zastarele kalupe in jih že v rosnih letih politizira, namesto da bi je bila ena sama svežina, radost in igrivost. Med vrsticami otroških konferenčnih poročil pa je bilo vendarle brati plahe želje, da bi jih šola manj obremenjevala, da bi radi več športa, izletov, sproščene dejavnosti, igre, več otroštva. Da bi jim odrasli (ne le mentorji, od katerih pričakujejo manj šolske strogosti pa več človeške bližine in dojemljivosti) bolj pustili misliti z lastno glavo in jim ne bi vsiljevali vnaprej ukrojenih programov.
Pionirsko organizacijo z vsem njenim na zunaj slovesnim obredjem, nesodobno pionirsko zaobljubo in zastarelimi simboli, je čas že prehitel. Najbistrejši to čutijo, najbolj radikalni so celo razmišljali o njihovi ukinitvi ali vsaj predrugačenju. Kurirčkova pošta, rdeča rutica in pionirska kapa so celo za mnoge otroke že preotročji. Današnji čas ima pač drugačne vrednote: otroci si žele računalnik, žele potovati (če ne v resnici, pa vsaj ob predavanjih, filmih in diapozitivih), žele se družiti v klubih in ne vsak zase tavati v iskanju cenene zabave, žele si medsebojnega spoznavanja ob tekmah, na plesih in družabnih dogodkih, ne pa sedeč za konferenčno mizo. Celo suhoparnemu imenu organizacije bi se odrekli in ga nadomestili s čim vedrejšim, če je res njihova in ne organizacija odraslih, ki govore v imenu otrok. Namesto da v njej le sestankujejo, bi jo preoblikovali v krožek, ki bi pritegoval prostovoljce, ne pa množico, v kateri se otroci izgubljajo. Morda bi organizacijo kazalo iztrgati šoli in jo oblikovati kot klub: pohvaliti velja zamisel o kranjskem občinskem klubu.
Pričujoče razmišljanje ob pionirski konferenci morda ne odraža najbolje otroških hotenj. Sem pač le eden od odraslih, ki iz svojega miselnega kroga motri otroke in njihovo početje v organizaciji, ki so jo zanje izumili starejši.
D. Z. Žlebir
Tržič
Občinska priznanja OF bodo podeljena na svečani razširjeni seji predsedstva Občinske konference SZDL danes, v torek, 25. aprila, ob 12. uri.
Priznanja prejmejo Ignac Ahačič, Marina Bohinc, Janez God-nov, Jože Kocjan in Občinski odbor Rdečega križa Tržič.
Slovesen zbor ob jubileju partije - Osnovna organizacija Zveze komunistov v kranjski vojašnici Staneta Žagarja je organizirala v počastitev 70 letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije zbor komunistov, na katerem so se spomnili tega jubileja in obravnavali aktualne naloge partijske organizacije v kranjski vojašnici. Ob tej priložnosti so podelili vojakom, ki so končali partijsko izobraževanje, posebna priznanja. - Foto: F. Perdan
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Kmetijski problemi v jeseniški občini
Koliko gramoza je ob predora?
Hrušica, 17. aprila - Kmetijsko zemljiška skupnost Jesenice trdi, da je na deponijah ob predoru najmanj milijon kubičnih metrov gramoza iz Save, zato zahtevajo odškodnino. Vedno več problemov s kmetijskimi zemljišči.
Kmetijsko zemljiška skupnost Jesenice iž leta v leto izgublja več kmetijskih površin, zato ima nenehne probleme, ki so se z nameravano gradnjo avtoceste in gradnjo karavanškega predora na Hrušici še bolj zaostrili. Predsednik skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti Jaka Šmid takole pojasnjuje spore, ki se ob odvzemu kmetijskih zemljišč pojavljajo:
»Žal mi je, da z upravnimi organi občine nikakor nimamo najboljših odnosov. Kmetje niso proti gradnji avtoceste, želijo si le, da se primerno uredijo zemljiško - pravne zadeve, ne pa da jih upravni organi v teh ali drugih primerih postavljajo pred dejstvo: češ če ne bo tako, vas bomo pa razlastili.«
Občinska skupščina je prenesla v zemljiški sklad le tista zemljišča, ki jih očitno sama ne potrebuje. Enako je z gradnjo hotela Železniškega gospodarstva v Kranjski gori, ko naj bi posegli tudi v kmetijska zemljišča. Nikakor se ne moremo sporazumeti o zamenjavi, obenem pa tudi na tem področju v zemljiški sklad niso prenesli nekatera zemljišča. Odstopili so le tista, ki zanje niso interesantna.
Naslednji problem je izkoriščanje gramoza na ploščadi predora. Po 16. členu zakona o kmetijskih zemljiščih bi morala kmetijska skupnost dobiti poleg odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča še posebno plačilo - za kubični meter odvzetega gramoza 5 odstotkov vrednosti od prodajne cene. Gramoz s.e v Savi koplje v globini od štirih do šestih metrov in republiška skupnost za ceste bi morala plačati odškodnino. Nisem strokovnjak, vendar mislim, da je na petih depojih najmanj milijon kubičnih metrov gramoza, ki ga najbrž hranijo za cesto skozi predor in za avtocesto. Republiška skupnost za ceste pa trdi, da so izkopali le 260.000 kubičnih metrov! Vztrajajo, da ne bodo plačali, ker bo ves material vgrajen na ploščad. Kmetijsko zemljiška skupnost bo zato zdaj dobila negativno odločbo, nakar se bomo pritožili.
Precejšnji problemi so tudi z odvzemom zemlje na Blejski Dobravi in ne nazadnje z odvzetimi zemljišči ob predoru. Hruščanski kmetje so pričakovali, da bodo dobili zemljo v Maznkovi jami, a na občini vztrajajo, da bo tam rekreacijski center. To je še en nesmisel, saj je ob domu na Hrušici več kot dovolj prostora za rekreacijske površine..
D. Sedej
Srečanje kurirjev Gorenjske
Jesenice, aprila - V ponedeljek, 1. maja, ob 11. uri bo na Poljanah nad Jesenicami jubilejno X. srečanje relejnih kurirjev Gorenjske. Do prireditvnega prostora bodo vozili avtobusi z Jesenic in sicer ob 9.05 izpred bolnišnice in ob 10.10 z železniške postaje. Srečanje bo ob vsakem vremenu.
D. D.
Odbor za zaščito človekovih pravic na Kosovu predlaga
Protest devetih točk
Ljubljana, 20. aprila - Jasa Zlobec, koordinator odbora za zaščito človekovih pravic na Kosovu, je ob izidu prve od treh knjig Srbija i Albanci tudi menil, da bi morali balkanske vojne zgodovinsko razglasiti za imperialistične in genocidne ter preimenovati spomenik slovenskim vojnim prostovoljcem za združitev Jugoslavije v letih 1912 - 1918, ki je postavljen v Ljubljani.
Ponujena sta tudi dva, v svetu v primerih kršenja člove-čanskih pravic, uveljavljena načina: pisanje najodgovornejšim organom in posameznikom, v tem primeru kosovski skupščini, sekretarju za notranje zadeve, načelniku službe državne varnosti in pokrajinskemu sekretarju za pravosodje, ter nakup dveh knjig Srbija i Albanci (o njej bomo pisali v prihodnji številki), od katerih lahko pošljemo eno srbskemu prijatelju.
Sicer pa je Jaša Zlobec, na katerega se obračajo posamezniki in organizacije s pobudami, da končno le nekaj storimo za drugačno Kosovo, oziroma kaj sploh lahko storimo, predlagal devet načinov protesta. Izredno stanje na Kosovu naj se ukine, kar mora zahtevati vsa slovenska politika, vodja slovenske delegacije v zvezni skupščini Zdravko Mlinar naj se odpokliče, nemudoma pa naj se v Slovenijo vrnejo miličniki in rezervisti. Prekličejo naj se spremembe srbske ustave, ki so bile sprejete pod grožnjo tankov in brzostrelk. Javne razprave o 47. členu, ki jemlje pokrajini de facto avtonomijo, ni bilo, saj je sprememba prišla v javnost šele 7. marca, teden po uvedbi izrednih ukrepov. Raziskati je treba odnose do Albancev v makedonskih občinah Tetovo in Skopje, analizirati spremembe makedonske ustave in sodne procese v Makedoniji in Črni gori. V Jugoslaviji ali vsaj v Sloveniji naj se razglasi dan žalovanja za žrtvami na Kosovu. Objaviti je treba imena žrtev in okoliščine, v katerih so umrle. Objaviti je treba imena vseh aretiranih, zaprtih, priprtih in konfiniranih, skupaj z razlogi. Kosovski sekretar za notranje zadeve je sam povedal, da so vsaj dva avtobusa konfiniranih odpeljali v Le-skovac, menda v izolacijo. Procesi diferenciacije pod grožnjo naj se prekinejo, kar velja tudi za napade in grožnje na 215 kosovskih intelektualcev, ki jim grozijo z metanjem iz služb. Kosovo naj pride pod nadzor federacije, ker želi Srbija razmere samo zaostrovati in širiti krivdo za razmere na vso državo. Če ne bo uresničevanja teh zahtev, bo morala preiti Slovenija od besed k dejanjem.
J. Košnjek
Izlet v hrvaško Zagorje
Društvo upokojencev Kranj vabi vse svoje člane in druge upokojence na zanimiv izlet prek Rogaške Slatine, Krapine, Stubiških Toplic, Stubic, Tuheljskih toplic, Kumrovca, Podčetrtka, Olimja in Celja nazaj v Kranj. Izlet bo v četrtek, 11. maja, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center. Prijave kot običajno sprejema Društvo upokojencev Kranj na Tomšičevi 4 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Več prostora v blejski šoli
Bled, 21. aprila - V osnovni šoli dr. Josipa Plemlja na Bledu bodo jutri, v sredo, ob 18. uri slovesno odprli prizidek, nadzidek in prenovljene prostore. Šola bo s tem rešila prostorsko stisko in prešla na enoizmenski pouk.
CZ.
Loški inovatorji leta
Škofja Loka, 24. aprila - Danes opoldne so na slovesnosti ob zaključku akcije Inovator leta 1988 škofjeloške raziskovalne skupnosti v salonu pohištva Alples podelili nagrade in priznanje Inovator leta 1988. Prvo nagrado je prejel Marjan Frlic iz Marmorja Hotavlje za predelavo stroja za razrez marmornih blokov, tretjo nagrado Stane Zgaga iz Iskre Elektromotor j i, ki je skonstruiral pripravo za kontrolo šumnosti ležajev, Brane Dagarin iz RUŽV, ki je racionaliziral postopek čiščenja jamske vode in skupina strokovnjakov iz LTH (Andrej Jakšič, Robert Bratuž, Marjan Engelman, Goran Logar in Igor Holy), ki dopolnjujejo program klima omar. Plaketo Inovator leta 1988 je prejel Alples Železniki kot najuspešnejše podjetje v občini lani pri razvoju inovativne dejavnosti.
H. J-
Sejem uspel
Streha pa še kar pušča
Kranj - 28. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju, ki je bil tokrat kot specializirana prireditev v koledarju letošnjih Gorenjskih sejmov, za tri dni krajši, je uspel. Morda si je ob vseh predstavljenih novostih, spremljajočih razstavah in posvetovanjih bolj zaslužil ime kmetijski kot gozdarski. Ne glede na to pa je med strokovnjaki doma in tujimi razstavljalci vzbudil nemajhno pozornost in požel tudi nedeljeno oceno, da je poleg radgonskega v Sloveniji in na prostoru, ki pomeni vrata v Evropo, sicer majhna a zato nič manj spodbudna prireditev.
Organizacijskemu odboru skupaj s prirediteljem je tokrat na kmetijskem, živilskem in s tem v zvezi tudi na strokovnem področju v precejšnji meri uspelo prikazati, kako se velja pripravljati na tehnološke dosežke in kaj pomeni trg. Tu-
ji razstavljalci so sicer morda pričakovali pri našem sedanjem poudarjanju odpiranja v Evropo kaj več, vendar se je tokrat prvič vendarle zgodilo, da jim razstavljenih izdelkov ni bilo treba voziti nazaj. Vse kar so prodali, bo po še vedno vse prešte-vilnih administrativnih postopkih in dolgih poteh, vendarle prišlo do kupca v konsignaciji. Sicer pa je Kranj tokrat s tem sejmom vzbudil nemajhno pozornost tudi doma. Predsednik komiteja za kmetijstvo iz sosednje Hrvaške, ki si je ob precejšnji zasedenosti njegovih sodelavcev iz Slovenije, vzel kar precej časa, da si je prireditev ogledal in sodeloval tudi pri nekaterih strokovnih razmišljanjih in razpravah, je z napovedjo, da naj bi se v prihodnje na tem sejmu predstavile z razstavami in dosežki vse jugoslovanske republike in pokrajini, nedvomno dal prireditelju še najbolj laskavo oceno. Morda jo bodo tako
razumeli, vendar kot obvezo, tudi gozdarji, saj je naravnost neverjetno, da je na edinem tovrstnem gozdarskem sejmu v državi in v kraju, ki je obdan z gozdovi, opravičevala ime sejma le več kot skromna razstava...!
Uspela prireditev, ki si jo je v sedmih dneh ogledalo okrog 50 tisoč obiskovalcev (kar je glede krajšega časa prireditve pravzaprav rekord) pa je odprla tudi nekatera vprašanja. Najbrž je eno najpomembnejših v tem trenutku, kaj misli Kranj o sejmih in o čislanju imena, da gre za 500-letno sejemsko mesto, v prihodnje. Če si želi to ime obdržati in mu dodati ob vseh besednih prizadevanjih o odprtosti v tržni svet nekaj več, potem bi moral ta trenutek »zbrati« vsaj toliko moči, da bo popravil (še domala novo) streho večnamenske dvorane...
A. Zalar
Prenova kranjskih sindikatov
Sindikat hoče biti delavski
Kranj, 20. aprila - Pečat letošnji ponovljeni letni seji občinskega sindikalnega sveta je dajala prenova. Tokrat o njeni vsebini sicer ni bilo veliko govorjenja, zato pa toliko vztrajnejše zahteve aktivistov iz osnovnih organizacij, naj s prenovo vendarle že začno.
O načrtovani prenovi kranjskih sindikatov smo pred časom že obsežneje pisali, zato le telegrafsko spomnimo na najosnovnejša izhodišča. Sindikat bo iz družbenopolitične postal delavska organizacija, ki bo ščitila interese in pravice članstva. Odreka se dosedanjim političnim ambicijam in preširokim programom dela. Področje svojega delovanja bo zožila na plače, delovne razmere, stavke, tehnološke presežke in podobne vitalne interese delavcev. Potrebna je temeljite kadrovske prenove ter novih organizacijskih in metodoloških prijemov. Težišče dela naj bi bilo v osnovnih organizacijah, v večjih sistemih bi lahko sindikalni aktivisti tudi profesionalno delali, občinski svet pa bi služil osnovnim organizacijam
kot servis. Profesionalni medobčinski ravni bi se morda odrekli.
Uvodna beseda predsednika kranjskih sindikatov Jožeta Antolina ni izzvala množične razprave. Marjan Jenko iz Merkurja je prikazal svoje videnje sindikalne prenove, ki da je v pogajalski funkciji z državo in managerji, kadrovski prenovi, javnosti dela, neomejenih mandatih funkcionarjev, vendar ob tem tajnem glasovanju o zaupnici, fleksibilnejši organizaciji ter selekciji nalog. Vanda Pečjak iz Save je govorila o potrebi po racionalnejši organizaciji, o ukinitvi medobčinskih svetov ter o nepotrebnem organiziranju odborov dejavnosti na vseh možnih ravneh od občine navzgor. Rado Derlihk je spraševal, s kom bo sindikat v
prihodnje podpisoval kolektivno pogodbo-Nadvse pomenljivo je dejstvo, da se je prv*1 priglasil k razpravi Branko Mervič, sekre-tar občinskega komiteja ZK, ki je zelo kriti' čno seciral predlog sindikalne prenove, ven' dar ni izzval polemik. Le Darko Segula *z Tekstilindusa se je odzval nekoliko bolj P0' lemično, ko je govoril o današnjem formfl1' nem sindikatu in zahtevi delavcev po no; vem, pa naj bo kakemu komiteju to po vol)1 ali ne.
Predlagan program prenove je na let*11 seji dobil soglasje in podporo. Vse kaže, o* je vse glasnejša delavska večina, ki je še d& nedavna z neplačevanjem sindikalne član*' rine kazala svoje negodovanje do sindik*1' ne organizacije, vendarle zmagala nad okO' relimi sindikalnimi kadri, ki jim v prenO' vljenem sindikatu ne bo več mesta. .
D. Z. žlebu
Torek, 25. aprila 1989
V Iskri nagrajujejo diplomske in magisterske naloge
/    GOSPODARSTVO ~h
3. STRAN (^MKSJJSffiEOLAS
Znanje počasi le pridobiva na pomenu
Kranj, 21. aprila - Počasi, korak za korakom znanje tudi pri nas pridobiva na pomenu, daleč pa smo seveda do tega, da bi ga cenili in plačali tako kot v razvitih deželah. Še donedavna so pri nas kraljevale z delom pridobljene izkušnje, zdaj brez ustrezne izobrazbe vse težje, če sploh še, dobiš delo. V Iskri pa že nekaj let nagrajujejo najboljše diplomske in magisterske naloge, nagrade so sicer simbolične in torej predvsem moralnega značaja, toda tudi takšna spodbuda ni brez pomena, predvsem zato ne, ker s tem usmerjajo študente k Problematiki Iskre.
Tokrat so najbolj uspešne diplomske in magisterske naloge nagradili že šesto leto zapored, za nagrade jih vsako leto kandidira več, letos celo tretjino več, saj je kandidiralo 41 nalog. Pri prijavljanju so najbolj zagnane prav Iskrine tovarne v Kranju, saj je Kibernetika prijavila deset nalog, Telemati-ka pa devet. Morda tudi zato, ker so prav v Kranju spodbudili tovrstno nagrajevanje, pobudo je namreč pred leti dal Nace Pavlin, kadrovski direktor v Kibernetiki, in so torej tudi najdlje pri usmerjanju študentov k čim bolj praktičnim diplomskim in magister-skim nalogam.
Kakor nam je povedal Nace Pavlin so izmed 41 nalog izbrali deset najboljših, pri čemer so uporabili tri merila: izvirnost in Praktično uporabnost naloge, koristnost in zanimivost za Iskro ter nadomeščenja tujih materialov z domačimi v najširšem smislu.
Med desetimi izbranci so tudi štirje z Gorenjske, kar trije iz Kibernetike, nagrajena pa je bila tudi edina v Iskri ERO predlagana diplomska naloga. Z vsemi štirimi nam kratkega pogovora ni uspelo napraviti, Saša Noč iz Kibernetike je na porodniškem dopustu, Andrej Lapanja pa je Kibernetiko 2e zapustil in se zaposlil drugod. Zato velja vsaj na kratko predstaviti njuni diplomski nalogi.
Saša Noč je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko diplomirala z nalogo "Trifazni sinusni referenčni okvir", v Kibernetiki Pa vidijo najmanj dve množnosti praktične uPorabe njene naloge. Andrej Lapajna pa je diplomiral na kranjski visoki šoli za organizacijo dela z nalogo "Izpolnjevanje strokovne izobrazbe IPO in delavcev s posebnimi Pooblastili v Iskri Kibernetiki Kranj", že naslov govori o njeni praktični uporabnosti, Predstavlja pa redek primer v industriji neposredno uporabne družboslovne študije.
Aktualno znanje, uporabno v monolitnem elektronskem števcu
Za kranjsko Kibernetiko je vsekakor zelo dragocena magisterska naloga Silva Ziebirja, ki je z nalogo "Ingerirani Hallov Senzor" magistri ral na ljubljanski fakulteti
za elektrotehniko. Vsebino njegove naloge je laično težko predstaviti, saj gre za zelo specialistično znanje, sam nam je na kratko dejal, da vsebuje razsikavo in razvoj integriranega Hallovega senzorja, polprevodni-škega elementa, ki je občutljiv na magnetno polje in ga je moč v določenih aplikacijah uporabiti tudi kot množilnik dveh fizikalnih količin.
No, če tega niste razumeli, boste morda Žlebirjevo pojasnilo, kako je do te naloge prišlo. Kot inženir fizike je najprej razmišljal o magisteriju na fiziki, toda, ker tam ni dovolj aplikativne industrijske smeri, se je odločil za elektrofakulteto, kjer so po njegovih besedah nekatere smeri zanimive tudi za fizike. Nalogo pa je definiral skupaj s sodelavci v razvojno raziskovalnem oddelku in v razvoju števcev, izhodišče jim je bila uporaba Hallovega senzorja kot množilne-ga elementa oziroma dopolnila vhoda v monolitnem . števcu.
Kako uporabna in za Kibernetiko dragocena je njegova naloga pa pove dejstvo, da so že napravili prototip monolitnega števca, vzorce, ki vključujejo tudi ta element. Seveda pa je monolitni števec le ena od aplikacij, aplicirati in uporabiti ga je moč tudi drugod.
Žlebirjevo znanje je aktualno tudi v primerjavi s tujim, sam pravi, da niso dosti zadaj in kar vsiljuje se torej vprašanje, če morda razmišlja o tem, da bi bil veliko bolje plačan v tujini. Le na kratko je odvrnil, da bi delo verjetno zlahka dobil, če bi to želel, ima pa tipičen zadržek, družino in hišo gradi. Sicer pa, o plači res nima smisla govoriti, stvari so vendar jasne. Za strokovnjaka nič manj niso pomembne možnosti za delo, v specialističnih znanostih toliko bolj, tam se takšni strokovnjaki med seboj poznajo, sodelujejo, mi pa smo nekako bolj izolirani, pravi Silvo Žlebir.
Nova, vznemirljiva podoba vrtalnika
Aleksander Klemen-
čič je diplomiral na ljubljanski fakulteti za arhitekturo z nalogo "Oblikovanje vrtalnika kot izhodiščen predlog celovite podobe podjetja". Dve leti že dela v razvojnem oddelku Iskre ERO, kjer se mu je seveda tudi porodila zamisel o povsem praktični diplomski nalogi na področju industrijskega oblikovanja, kakršna je na arhitekturi, ne le v Iskri, redkost.
Pravzaprav je predlog, provokacija, da bi se začeli s tem ukvarjati, da bi prišli do celotne podobe, kar je za Iskro ERO nekaj popolnoma novega, je smisel naloge pojasnil avtor. Naloga predstavlja celovit elaborat oblikovanja električnega orodja v Iskri, vzorčno pa na primeru vrtalnika, ki je tako izhodiščni predlog, uporaben tudi pri drugem Iskrinem električnem orodju. Drugače povedano, Aleksander Klemenčič je dal vr-talniku "dušo", po njej pa bo novo podobo moč vdahniti tudi ostalemu Iskrinemu električnemu orodju, ki bo v delavnicah tako postalo razpoznavno.
Omeniti velja vsaj dve oblikovni značilnosti novega vrtalnika, ki ju najprej zaznaš. Že prvi pogled pove, da vrtalnik nenavadno spominja na orožje, na brzostrelko, Aleksander je pogumno in učinkovito uporabil to primerjavo. Druga stvar pa je barva, ki ji doslej pri izdelovanju elektičnega orodja niso pripisovali nobenega pomena, Aleksander predlaga pastelno barvo, ki se je izkazala za najbolj neobčutljivo in zna biti torej tudi lepo umazana.
Aleksandru so dali pri oblikovanju vrtalnika proste roke in dobili vznemirljiv predlog, ki so ga pri presojanju uspešnosti diplomskih nalog nagradili, promocijo pa je pravzaprav doživel že poprej, saj so ga sprejeli in predstavili na ljubljanskem bienalu industrijskega oblikovanja.
Upajmo torej, da bo Aleksandrov predlog vodstvo tovarne pogumno uresničilo, saj bo to za mladega arhitekta največja nagrada in spodbuda nadaljne ustvarjalnosti. Navsezadnje bo na najbolj preprost in poceni način prišla do celotne podobe, ki ji manjka le izpeljava na področju grafike.
M. Volčjak
Slavko Vukovič, projektant informacijskega sistema v Savi_
Z mopedom
se ne da dirkati 200 kilometrov na uro
Kranj, 24. aprila - Ko je splahnelo začetno navdušenje nad računalniško tehnologijo, zlasti osebnimi računalniki, ki so pred dvema, t*emi leti začeli prihajati na delovne mize, je bilo vprašanje, kaj bo-j*0 ljudje brez ustreznega znanja z njimi počeli. V Savi so sledili svetovnemu konceptu informacijskega centra, ki ga podpira tudi IBM k°t največji proizvajalec računalnikov. Iz korenin tega vprašanja je v*nikla študijska raziskovalna naloga Slavka Vukoviča na drugi j*°pnji računalništva Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, za l^tero je pred dnevi prejel Kidričevo nagrado. Slavko Vukovic je v *?*vi projektant informacijskega sistema, z osnovnim delovnim po-jfočjem podpora uporabniškega računalništva, na katerem je zgrabi težišče naloge.
j     »Osnovni problem je v tem,
* so zahteve, uporabnikov po Igličnih vrstah računalniških
bdelav predvsem zaradi njiho-
®8a večjega znanja in potrebe jj° hitro opravljenem delu iz jj?eva v dan večje, medtem ko j* možnosti obdelave podatkov t dohitevajo. Glavni razlog *k°raka, ki pa ne velja samo
* Savo, so maloštevilne ekipe st?L na'ničarjev  v informacij-
centrih, ki so preveč zapo-
ukvarjajo in so še preveč prepričani, da so bogovi, ki vedo, drugi pa nimajo pojma, namesto da bi sodelovali z neračunalničarji. Končni učinek tega povezovanja računalničarjev (informatika je širši pojem) je združenje, društvo, kodeks obnašanja. Druga plat povezovanja je izmenjava podatkov. V svetu je hit t.i. EDI, elektronska   izmenjava poda-
tkov med organizacijami. Pogoj zanjo je osnovna mreža za prenos podatkov. Ko bo zaživel ju-pak, se bo mogoče pogovarjati, kdo bo komu kaj pošiljal in bo pametno prevzeti svetovne standarde. Kdor 1992. leta ne bo sposoben s partnerjem na ta način poslovati, se že zdaj lahko vpraša, s kom bo lahko še posloval.
H. Jelovčan
oh^e 2 vzdrževanjem obstoječih n ?*av- Rešitev ni v zaposlitvi k°vih računalniških strokovnja-°v> v računalniških tovarnah.«
(j V Savi so se zato odločili pogače. Uporabnikom so orno-
sa •* da tist0' kar lahko store v     tudi store. Trenutno imajo
tovarni okrog 60 osebnih raču-
im kov- Za del° na n3in s0 na 3qq j.mhtečajih usposobili okrog
bil* *^eunali smo, da bo pri-re Zn° tretjina tečajnikov želela
bom0 de.'at* naPreJ. mi P« jih j^mo pri tem usmerjali, vodili.
dov u * de^a na *em P°dročju ni ulj da bi zanesljivo vedeli, SUta*11-0 u?>ra^ Pravo pot, ali smo ^^njšali pritisk uporabnikov, ^jovoljiii njihove potrebe. **io «   *** *zkušnie drugih obe-
je ^azvoj informatike v Savi P° besedah Slavka Vukoviča
veliko odvisen od tehnične opremljenosti. Informatika je področje, kjer se z mopedom ne da dirkati 200 kilometrov na uro. V Savi se tega, celovito gledano, zavedajo. Imajo posluh za nove prijeme, za uporabniško računalništvo, in za vlaganja v klasično računalništvo.«
Slavko Vukovič je zato prepričan, da leto 1992 ne bo pomenilo razočaranja. Pričakuje, da se bo razvoj počasi premaknil izza tovarniških ograj, ne le savske, da se bo informatika v podjetjih začela bolj povezovati. Gre za povezovanje informatike kot stroke, ljudi, ki se z njo
Sodelovanje Iskre in ljubljanske fakultete za elektrotehniko in računalništvo
Iskra fakulteti podelila insignijo
Ljubljana, 18. aprila - Iskra je v Tednu Univerze je ob 70-letnici visokošolskega študija elektrotehnike v Ljubljani kot priznanje za dolgoletno vsestransko sodelovanje podelila Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo insignijo (dekansko verigo).
Iskra v razvojno-raziskovalno dejavnost vlaga 6 odstotkov celotnega prihodka, kar je šestkrat več kot znaša jugoslovansko povprečje, z raziskavami in razvojem pa se v Iskri direktno ukvarja okrog 3 tisoč strokovnjakov, dolgoročno pa se seveda povezujejo z domačimi in tujimi raziskovalnimi institucijami. Med njimi ima častno mesto Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, ki je v sedemdesetih letih svojega obstoja vzgojila vrsto vrhunskih strokovnjakov slovenske elek-tro industrije.
Iskra ima z njo različne oblike sodelovanja, od skupnih razvojnih projektov in pomoči pri nabavi opreme do omogočanja ustreznih praks in diplomskih nalog študentom, zaposlovanja študentov-neštipendistov, posebnih oblik izobraževanja za delavce Iskre itd.
V Iskri je zaposlenih okoli 1.500 bivših študentov te fakultete, od tega 90 magistrov in doktorjev znanosti, trenutno pa na njej študira 905 štipendistov Iskre, od delu pa svoje znanje izpopolnjuje 320 študentov in 140 kandidatov za pridobitev poddiplomske izobrazbe. Na fakulteti je habilitiranih deset Iskrinih strokovnjakov, dva pa sta v fakultetnem svetu.
Temeljna raziskovalna področja fakultete se skoraj popolnoma pokrivajo s programi Iskre, v zadnjem času intenzivno sodelujeta na več projektih, pri dveh je koordinatov kranjska Kibernetika, prvi se nanaša na razvoj inteligentnih merilnih sistemov in aparatov, drugi pa na razvoj, projektiranje in proizvodnjo robotov ter robotizacijo proizvodnih procesov v elektromehaniki in elektronski industriji.
Koje
zaupanje
izgubljeno
Zaupanje je moč hitro izgubiti, težko pa ga je povrniti, dvakrat težko pri stvareh, ki se jih ljudje boje.
Ureditveni odlok o načrtu deponije odpadkov v Tene-tišahje kranjska skupščina naposled sprejela, zgodba pa je tako poučna, da jo velja vsaj malce osvežiti.
Kakor je bilo moč pričakovati, je bil odlok v zboru združenega dela sprejet brez pripomb, v zboru krajevnih skupnosti pa se je navkljub temu, da je bil sprejem že večkrat odložen in odlok popravljen po številnih sestankih v prizadetih krajevnih skupnostih, zatikalo in se naposled odtaknilo, ko je Jože Pešak, predsednik občinskega komiteja za urbanizem, uporabil edini adut, ki ga je hranil vse do konca razprave in prav z njegovo uporabo utišal številne pripombe, dvome in nezaupanje: tudi v kranjsko čistilno napravo niste verjeli in bili zlasti na Orehku proti, češ da bo to kranjska greznica, danes pa ob njem gradite teniška igrišča.
Šele tako močan argument je odloku, kije prižgal zeleno luč za projektiranje.ureditve deponije komunalnih in posebnih odpadkov v Tenetišah, utrl pot do sprejema. Dejstvo, da v Tenetiše že zdaj romajo tudi posebni odpadki, morda tudi med komunalne, in da bodo stvari po sprejetju ustreznih predpisov in ustrezni izgradnji deponije vendar bolje urejene, predvsem pa varnejše za okolje, je bil prešibek argument, da bi prepričal delegate.
Torej ni šlo zgolj za razumno odločitev, temveč predvsem za zaupanje, ki seveda nima le razumske osnove. Razprava je pokazala, na kako nizki točki je pri nas zaupanje v politike nasploh, ljudje pa ne dvomijo le vanje, temveč tudi v strokovnjake. Povedali so odličen primer, kako so se obnašali pred 19 leti v Bobovku, ko so najprej strokovno ugotovili, da bi bilo bobovška jezera najpametneje zasuti s smetmi, kmalu zatem pa jih je stroka razglasila kot naravno znamenitost, kjer še veje ne smeš odlomiti. Zaradi takšnih nasprotij izgubljeno zaupanje je seveda zelo težko povrniti, pri ekoloških problemih, ki se jih ljudje vse bolj boje, dvakrat težko. Pomagajo le dobri primeri, saj je zaupanje moč izgubiti v trenutku, povrniti pa le krak za korakom.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Nakupi vse manjši
Trgovci so vse bolj zaskrbljeni, saj s podražitvami ne morejo več nadomeščati izpada dohodka zaradi zmanjšanja prodaje. Marca je v primerjavi z lanskim marcem jugoslovanska trgovina na drobno prodala za dobri 13 odstotkov manj blaga, najbolj je upadla prodaja pohištva, bolje pa se še drži prodaja konfekcije, športne opreme in obutve, vendar pa tudi ta ne dohiteva več rasti deviznih tečajev v zadnjem letu. Primerjava prodaja lanskega in letošnjega marca z rastjo nemške marke pokaže celo več kot 20 odstotni padec skupne domače prodaje. Dodati velja, da v razvitem svetu trgovanje po obsegu stalno narašča, preprah pa povzroči že več kot 5 odstotni padec letne prodaje.
V nuklearki zavračajo očitke
Pregreta savska voda, zastareli uparjalniki, odpadno gorivo, ki naj bi ga pošiljali v Libijo itd. Obtožbe kar dežujejo na jedrsko elektrarno Krško, kjer drugo za drugo zavračajo in pravijo: ni res.*
V teh pomladanskih dneh dela s polno močjo in daje v omrežje vsak dan okoli 15 milijonov kilovatnih ur električne energije. Ob vseh teh obtožbah, ki prihajajo tudi iz sosednje Avstrije in Italije, kjer zahtevajo kar zaprtje je#B&e elektrarne v Krškem, čeprav imajo v večji bližini jedrske objekte, ob vsem dokazovanju, da obratuje varno, vendarle ostane grenak priokus. Če drugega ne, se človek boji, ker se nuklearka stara in počasi se bo postarala, s tem pa bo za napake vse več možnosti. Upajmo, da bo hkrati rasla tudi skrb zanjo in da njeni strokovnjaki svojega dela ne bodo opravljali vse bolj rutinsko in zaradi navajenosti tudi vse bolj brezbrižno.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
15 tisoč dolarjev izvoza na delavca
V kranjskem Ibiju, ki že dolga leta slovi kot zelo dobra tovarna, so lani izvoz še povečali in tako dosegli 15.220 dolarjev izvoza na delavca, od tega na konvertibilo 13.388 dolarjev in na kliring 1.832 dolarjev na delavfca. Lani pa je celotni izvoz na delavca zan-šal 9.524 dolarjev. Na domačem trgu pa so lani zaradi manjše kupne moči prodali 1,19 milijonov metrov tkanin in netkanih materialov manj oziroma 13 odstotkov manj kot leto poprej, glede na lanski plan pa 5 odstotkov manj. Manjšo domačo prodajo so torej že planirali, toda padla je še bolj kot so računali. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram je kranjski Ibi še naprej uspešna tovarna, lani so v primerjavi z letom poprej dohodek povečali za 159 odstotkov, akumulacija je imela v dohodku 22,73 odsotni delež (leto poprej 21,43 odstotnega), v čistem dohodku pa 27,20 odstotna (leto poprej 27,52 odstotna).
Namesto stanovanja montažna hiša
V škofjeloški Jelovici so zadovoljni s prodajo montažnih hiš, saj se zanje odloča vse več ljudi, ki do dragih stanovanj ne morejo več priti. Montažna hiša namesto stanovanja zveni kot reklamno geslo, toda res je tako. Med kupci je namreč največ takšnih, ki že imajo manjše stanovanje, ko tega prodajo, kupec še počaka dobrega pol leta in večina jih v tem času zgradi montažno hišo za vselitev. Klasičen hiše tako hitro seveda ne bi mogli sezidati. V Jelovici tako računajo, da bodo letos prodali od 60 db 100 montažnih hiš. Posel z Ameriko, kamor so doslej poslali 80 montažnih hiš, ni več tako vabljiv, boljši so izgledi za izvoz v Zahodno Nemčijo, kamor naj bi tudi letos prodali 25 hiš, pogovori pa še potekajo z avstrijskim kupcem.
CHLAS 4. STRAN
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Torek, 25. aprila 1989
inž. Vinko Gole
Tržni center na Planini - V krajevni skupnosti Huje, Planina so zamisel o tržnem centru zraven šole Bratstvo in enotnost ob pešpoti Nikole Tesle zapisali v program že lani. Precej dolgo so trajale priprave, v prihodnjih dneh, za praznike, pa bo ta del Kranja zdaj vendarle dobil manjši tržni center. Imel bo deset lokalov in sicer cvetličarno, štiri prodajalne s sadjem in zelenjavo, delikatesno trgovino s piščanci, živilsko trgovino, ribarnico, mesnico in še tako imenovani butik kruha; v slednjem, so povedali predstavniki krajevne skupnosti, bo kar 52 različnih vrst kruha. Program krajevne skupnosti so z investicijami uresničili različni zasebniki. Center je gradila Obrtna zadruga Triglav iz Ljubljane, okolico pa je uredil mojster Milan Kuralt iz Hrastja. Tržni center bo odprt vsak dan in tudi ob nedeljah. Na Planini, v krajevni skupnosti Bratov Smuk, pa zdaj razmišljajo tudi že o lokalih z različnimi uslužnostnimi dejavnostmi in sicer v bližini novega Poštnega centra. -A. Ž. - Foto: F. Perdan
Upokojenci v radovljiški občini
Izleti in druge dejavnosti
Radovljica - »V radovljiški občini imamo okrog 6.200 upokojencev in kar okrog 5 tisoč jih je včlanjenih v deset društev. Zadnje čase povsod opažamo živahno kulturno dejavnost. Naš pevski zbor Lipa praznuje letos 10-letnico in je imel minuli teden slavnostni koncert. Sicer pa v vseh društvih v občini člani zavzeto delajo pri različnih dejavnostih. Najbolj priljubljeni pa so se vedno seveda izleti,« pravi predsednik društev upokojencev v radovljiški občini inž. Vinko Gole, ki je hkrati tudi predsednik društva upokojencev v Zasipu.
Ni še tako dolgo, ko odnosi v občinskem odboru niso bili najboljši. Zdaj je spet vse lepo in prav in posamezna društva skrbijo za različna tekmovanja. Tako ima radovljiško društvo na skrbi kegljanje, blejsko tekmovanja v šahu in v Bohinjski Bistrici balinanje. Najboljši s teh tekmovanj se potem uvrstijo na regijska tekmovanja.
Kegljišče v Domu upokojencev v Radovljici, kjer je kegljanje za 40 odstotkov cenejše kot drugje, člani pa imajo še 50- odstotni po-ust, je dobro obiskano. Za balinišče pri domu skrbi radovljiško društvo. V društvu v Zasipu pa razmišljajo o stalni razstavi članov Dolika. Njihova dela na razstavi bi bila tudi naprodaj številnim turistom, ki radi obiščejo Zasip.
A. Ž
Gobarska družina Kranj
Najbolj priljubljeni so pikniki
Kranj - Osemnajst let že obstoja Gobarska družina Kranj, ki ima v Tomšičevi ulici 19 svoje prostore; v enem kuhinjo za pripravo gob, v drugem pa učilnico. Po ustanovitvi je bila po številu članov med večjimi v Sloveniji. Takrat je imela okrog 300 članov, zdaj pa se je število zmanjšalo kar za dve tretjini. Dogaja se namreč, pa ne le v tej gobarski družini v Sloveniji, da člani, ko spoznajo nekaj vrst gob, družino zapustijo. Vendar pa po drugi strani v Sloveniji nenehno in znova nastajajo nove gobarske družine. Člani kranjske gobarske družine so na zadnjem občnem zboru v petek minuli teden, ki se ga je udeležil tudi predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije Dušan Vrščaj, sklenili, da bo to leto njihova glavna skrb povečanje in pomladitev članstva. Še naprej bo kranjska družina pripravljala razstave, po katerih je med mednarodnim sejmom ■ stanovanjske opreme v Kranju poznana doma in v tujini že vsa leta. Glavni poudarek pri njihovem letošnjem delu pa bodo pikniki, ki so bili že do zdaj zelo priljubljena oblika. Njihov gobarski piknik je namreč vedno povezan najprej z nabiranjem gob, priložnostno razstavo in nazadnje še s specialitetami iz gobarske-kuhinje. Nanje bodo poslej vabili tudi mladino.
A Ž.
Občni zbor: povečanje članstva s pikniki
Diskontna prodajalna pod Jelenovim klancem - Kranj je od včeraj (ponedeljek) bogatejši še za eno prodajalno z živilskimi izdeliki. Marjan Sajovic je namreč odpri zasebno Diskontno prodajalno pod Jelenovim klancem na Ljubljanski cesti 5 v Kranju. Prodajalna je namenjena za tako imenovane diskontne (večje) nakupe, založena pa je z različnimi živilskimi izdelki in raznovrstnimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami znanih proizvajalcev. Odprta bo vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 18. ure in ob nedeljah od 8. do 14. ure. V prihodnjih dneh bodo v prodajalni vsak dan tudi preizkušnje različnih izdelkov. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
ureja ANDREJ ŽALAH
Skupnost krajevnih skupnosti Cerklje na Gorenjskem
Sedanji delegatski sistem ne živi
Cerklje, 23. aprila - Sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem v kranjski občini se je pred dobrim letom povezalo v skupnost krajevnih skupnosti Cerklje na Gorenjskem. Prednosti tovrstne organizacijske povezanosti se že kažejo, hkrati pa tudi nekatere pomanjkljivosti; predvsem v delegastskem sistemu.
Po skupni akciji krajevnih skupnosti pod Krvavcem za izgradnjo mrliških vežic in še pred tem skupna izgradnja telefonije so lani na cerkljanskem imeli dve problemski konferenci. Obravnavali so požarno varnost na celotnem območju in med drugim sklenili, da v vsaki krajevni skupnosti poskrbijo za organizirano požarno varnost. Tako je že v ustanavljanju gasilska enota tudi v krajevni skupnosti Šenturška gora. Glavna skupna opredelitev na celotnem območju sedmih krajevnih skupnosti pa je že nekaj časa tudi turizem.
Misel o tekmovanju med sedmimi krajevnimi skupnostmi pod Krvavcem o urejenosti vasi in okolice se je pravzaprav porodila ob odločitvi in spoznanju, da se krajevne skupnosti ne morejo razvijati brez Krvavca in letališča. Takšno prepričanje, da
brez sodelovanja s krajem ne gre, pa je tudi v obeh delovnih kolektivih - na letališču in na Krvavcu. Posebno še, kar zadeva Krvavec, ki je lani prevzel pokroviteljstvo nad spominskimi obeležji na krvavškem območju, je prevladalo spoznanje, da mora turistična infrastruktura ostati in se razvijati v dolini. To pa tudi terja uresničitev sklepa občinske problemske konference o turizmu; in sicer o ustanovitvi gostinske oziroma ustrezne šole.
Precej kritično pa v predsedstvu skupnosti krajevnih skupnosti Cerklje na Gorenjskem ocenjujejo tudi sedanji delegatski sistem. »Pomanjkljivosti v delegatskem sistemu smo na našem območju ugotavljali že prej,« pravi predsednik skupnosti krajevnih skupnosti Cerklje na Gorenjskem Janez Martinčič »Odkar pa smo povezani v skup-
Ivo Petrovčič
Po obnovitvi Hribarjeve hiše zdaj v Cerkljah urejajo še okolico s pločnikom...
Med kladivom in nakovalom
Gorenja vas - Običajno imajo danes večje mestne krajevne skupnosti plačane tajnike. Ivo Petrovčič iz krajevne skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini, ki je po razsežnosti oziroma s 57 kvadratnimi kilometri druga največja krajevna skupnost v škofjeloški občini, je svojevrstna izjema. Poklicni tajnik je od 1985. leta.
»Najbrž se delo tajnika v podeželjski krajevni skupnosti res precej razlikuje od tistega v mestni.« pravi. »Za domala vse pode-željske krajevne skupnosti na Gorenjskem je namreč danes značilno svojevrstno hitenje in prizadevanje, kako na komunalnem in tudi na drugih področjih ujeti zamujeno. Tako je tudi v krajevni skupnosti Gorenja vas. Redki so kraji, kjer se ljudje ne odločajo za različna dela, za prispevke in kjer akcije potem vodijo njihovi gradbeni odbori. Največkrat pa je prav tajnik tisti, ki sodeluje z njimi in pomaga pri organizaciji. V naši krajevni skupnosti pa imamo v programu poleg manjših tudi nekatera večja komunalna dela, ki pogosto po velikosti in vrednosti dosegajo ali pa celo presegajo projekte kakšne srednje velike delovne organizacije. Zato se velikokrat počutim kot bi bil med kladivom in nakovalom ali kot pravi pregovor: deklica za vse. Denar je treba danes hitro in pravilno obračati. Hkrati pa mora vse potekati po programu in, kot pravimo, samoupravno dogovorjeno.«
Delo Iva Petrovčiča, tajnika v krajevni skupnosti zato praviloma nima rednega delovnega časa. Njegov delavnik se sicer začne zjutraj malo pred sedmo, konča pa se velikokrat pozno zvečer po različnih, tudi burnih sestankih, dogovorih, iskanju skupnih rešitev... Večkrat se sprašuje, kakšno izobrazbo in koliko šol bi prazavprav moral imeti, da bi ustrezal vsem pravilom. Vendar pa je ob razumevanju družine, da je pač na delovnem mestu tajnika krajevne skupnosti, največkrat edini in pravi učitelj vedno le delo, življenje, razumevanje, reševanje skupnih in posameznih potreb v krajevni skupnosti in slehernem kraju v njej. Ob vsem tem pa si Ivo zelo rad vzame (in če ne gre drugače, tudi ukrade - družini) nekaj časa še za svoj tenis oziroma za TVD Partizan v Gorenji vasi.
A. Žalar
Kadar krapi dražijo...
morajo lovci skozi gozd v gostilno, ribiči pa ker upajo, da bodo s črvi delali luknje v vodi. Da je ri-^RT*^"^8fc biška zares težka, so minulo so-
spite **< y boto potrdili ribiči kranjske ribi-
X 1^, » ,.; ; w ške družino, ko so se v Bobovku na Kokrici pomerili med seboj v ulovu na veliko ribo. Od 600 članov se jih je zbralo ob obeh ba-jerjih kljub precej hladnemu in deževnemu vremenu dobra desetina. Tri ure je potem trajalo preskušanje, kdo bo koga; ali krapi ribiče, ali ribiči krape. Od 65 pa je nazadnje le štirim uspelo ugnati lene krape. Zmagal je Ivica Markotič, član RD Kranj iz Medvod, ki je ujel poltretji kilogram težkega krapa-luskinar-ja. Malo slabši prijem sta imela Brane Vindiš, ki je bil drugi, in Brane Regovec s tretjim mestom. Vseh ostalih 61 pa si je ob čestitki za vztrajnost zaslužilo »žajfo«; ker so »en drek« ujeli...
A. Ž.
Janez Martinčič
nost, so te še bolj očitne. Delegacije za zbor krajevnih skupnosti še nekako delajo, za samoupravne interesne skupnosti pa niso zaživele. Zato smo tudi na zadnji seji predsedstva skupnosti ocenili, da je treba do prihodnjih volitev delegatski sistem, ki se ne le pri nas, marveč še kje, takšen kot je, v celoti ni potrdil, preučiti in predvsem poenostaviti. Menim, da sedanji sistem šepa predvsem na racionalnosti in učinkovitosti. Tako osebno razmišljam, ali ne bi bilo bolje, če bi na našem območju vse krajevne skupnosti imele morda le eno konferenco delegacij. Sicer pa bomo imeli o tem še letos širšo razpravo.«
Letos pa Cerklje, ki so nekakšno središče vsega dogajanja pod Krvavcem, praznujejo tudi 750-letnico. V predsedstvu skup; nosti so se odločili, da zaradi stroškov ne bodo organizirali posebnega proslavljanja; le tradicionalne, vsakoletne prireditve bodo obogatili. S praznovanjem bodo začeli že v prihodnjih dneh, ko bo 30. aprila Pohod na Ambroža, kjer bodo pripravili različne družabne igre. Avtomp-to društvo Cerklje bo 1. maja priredilo paradno vožnjo skozi vse krajevne skupnosti, 7. maja pa bodo mladi organizirali Pohod na Davovec.
Še posebno slovesno pa bo ob dnevu varnosti in dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva. Od 13. do 21. maja bodo v krajevnih skupnostih pripravili različna srečanja in športna tekmovanja-20. maja pa bo v kasarni na Brniku zbor pripadnikov Jugoslovanskega vojnega letalstva in zvečer proslava ter srečanje s krajani iz vseh sedmih krajevnih skupnosti. Pred tradicionalno razstavo cvetja in lovstva, od 29. junija do 4. julija, bo konec junija tudi tradicionalni tretji Barletov memorial oziroma srečanje gasilcev iz cele Slovenije-Konec septembra in y začetku oktobra pa bodo 14 dni na pro; gramu prireditve za krajevni praznik.
A. Žalar
Kranj - Naj bodo lovci ali ribiči, eni in drugi pravijo, da je njihova dejavnost težka. Pa ne zaradi zlobnih natolcevanj, da
Cene Resman
Od turističnega Svinjaka do Skalce
Ne mačeha Slovenija
Bohinj - Želim si, da bi ob vseh obljubah in številnih projektih prevladalo spoznanje, da turizem ne pozna meja in da bi Slovenija enkrat bohinjski turizem vzela za svoj in mu tudi pomagala, da se izkoplje iz zibelke... Upam, da bom zdrav in da se bom morda vendarle enkrat sprehodil od Zlatoroga proti Savici po asfaltni cesti...
V kot restavracije hotela Kompas v Bohinju, kjer je bil v začetku tega meseca po dolgih letih spet skupni občni zbor turističnih društev Bohinj-Jezero in Bohinjska Bistrica, je Cene Resman prinesel sodček s 76 litri vina. Čestitke, priznanja in ob skupni želji vseh udeležencev je takrat tudi obljubil, da pač ne more iz kože; da bo še naprej živel za turizem in z njim, saj bi sicer preveč pogrešal delo z ljudmi, ki živijo za turizem v Bohinju, za ljudi, ki prihajajo v Bohinj na oddih. Tako se je poslovil od 25-letnega taj-nikovanja v bohinjskem turizmu.
Kaže, da mu že ob rojstvu ni bilo usojeno, da se mu bodo v življenju povsem uresničile nekatere velike želje. Doma so imeli gostilno, on pa bi bil rad mehanik. In namesto šole za mehanika je 1953. leta končal srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Da v Bohinju turizem nekaj velja in da ga velja razvijati, je spoznaval že v mladih letih; že takrat, ko so današnjemu prireditvenemu prostoru Pod Skalco rekli še Pod Svinjakom, ker so bili takrat tam zraven hotela še svinjaki s prašiči. In spominja se, kako je Bohinj takrat, ko je beležil že 40 tisoč nočitev, enkrat obiskal sam cesar Haile Selasie. Potem pa se je izkazalo, da jih je potegnil Legatov Tonček iz Lesc, česar Bohinjci niso pozabili.
Po končanem šolanju je 1. decembra 1955. prevzel mesto upravnika Gostišča Črna prst v Bohinjski Bistrici. Najbrž je bil to tudi temeljni kamen njegove dokončne turistične usmeritve, saj je potem, ko je bil od 1959. leta pet let direktor hotela Bellevue, prevzel 1. maja 1964 mesto poklicnega tajnika v turističnem društvu. Prihodnjo nedeljo, 30. aprila, bo minilo 25 let, ko je, kot sami pravi, sedel na turističnem sedežu v Bohinju. Večkrat je bil hud in tudi še zdaj se »razjezi«, če kdo govori o turizmu kot organiziranosti v kraju. Turizem ne pozna meja. Turista prav nič ne briga, koliko krajevnih skupnosti ima Bohinj in kje so meje le-teh. Turisti prihajajo v Bohinj zaradi Bohinja, zaradi ljudi v njem, zaradi vseh krajev. In če bo v sosednjem kraju ali krajevni skupnosti nekaj narobe, bo to črna pika za ves Bohinj.
Rad se danes spomni, kako so skupaj z Avseniki začeli v Bohinju utirati pot tradicionalnemu Kravjemu balu. In od srca se nasmeje, ko danes razglašajo izvirnost jajčnih lupin in lučk na Blejskem jezeru, ko pa so jih v Bohinju prižigali na jezeru ob oživljanju Kresne noči že davno prej. Prva pa jih je, ko je bila še lastnica hotela Bellevue v Bohinju, »pogruntala« in prižgala Marica Jerajeva.
Vesel je, da je turizem v Bohinu tudi po zashjgi turističnega biroja in ljudi s katerimi je delal, v 25 letih vendarle napredoval. Kooperanti turističnega društva - lastniki turističnih sob so namreč lani zabeležili 40 tisoč nočitev; toliko kot jih je Bohinj imel 1939. leta. Bilo pa bi jih danes lahko še več. Toda kaj, ko je bilo na kupe projektov - od Severnega Jadrana do današnjega Triglavskega parka - in obljub, Bohinj pa je dobil le Vogel. Vse drugo pa je popravljanje starega. Ko tako; le razmišlja, je Cene Resman spet hud; a hkrati vendar tudi zadovoljen. Tako kot je zadovoljen, da ni postal mehanik, čeprav si je v mladih letih to želel, je vesel, da je Bohinj po turizmu danes vendarle znan in poznan. Iz prepričanja v uspešnejši jutrišnji turizem v Bohinju pa veje hkrati tudi upanje, da bo Slovenija vendarle spoznala, da ni dovolj biti nečemu le mačeha in da sprehod po asfaltirani cesti od Zlatoroga do Savice ni le njegova želja...
A. Žalar
Torek, 25. aprila 1989
KULTURA
5. stran (mmms^mGLAs
Janko Messner, pisatelj, brezkompromisen bojevnik za pravice koroških Slovencev, nekakšen »disident z zahoda«, ki z glasno in odmevno besedo trka na pokončno držo svojih
rojakov
OD SKURNIH DO GORŠIH ŠTORU
Pravi, da ni pisatelj. Pa je vendarle ustanovil Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. Piše knjige. Resda jih piše komaj dve slabi desetletji, toda čas pač ne more biti pri tem nikakršno merilo. Prav pred dnevi mu je Klub slovenskih izobražencev v Trstu dodelil literarno nagrado Vstajenje za eno njegovih zadnjih knjig, za njegov dnevnik iz mladih let z naslovom Živela (n)emčija! Knjiga je lani izšla tudi pri nas. V obrazložitvi so tržaški kulturniki navedli, da k tei nagradi sodijo tudi ostale v zadnjem času izdane Messnerjeve knjige, kot so iška zbirka Nikaragva, moja ljubljena in pa konec lanskega leta izdana knjiga, kije na
najnovejša pesniška
Koroškem postala pravi bestseller - Gorše storije.
»Kako žalostno je to naše življenje na Koroškem. Vsak ptič lahko svobodno čivka Pod nebom in v drevesni krošnji, samo slovenska beseda ne sme na dan,« je pisal Messner takrat še kot krotki marijaniščnik v svoj dnevnik. Nastajal je v letih od marca 1938 pa do januarja 1941; ne da bi takrat vedel, da piše avtentično pričevanje o takratni nacistični vladavini na Koroškem. Toda oaladi Messner, skromen slovenski kmečki sin iz Doba pri Pliberku, sprva usmerjen v duhovniški poklic, je že v tem dnevniku, ko je »narodno« stvar postavil pred vse drugo, verjetno začrtal svojo pot. Ta pa ga je in ga
zaradi njegove človeške občutljivosti in občutljivosti kot Slovenca že vse življenje mu-& in bije, ko s trmo na obrazu, s sarkazmom jn grotesko, toda z bolečino in žalostjo v sebi vztraja kot branilec slovenske besede na gvstrijskem Koroškem.
Težko, če si kdo, ki vas dobro po-*na, zamišlja, da bi morda vendarle kdaj začeli pisati na primer ljubezenske romane. Ali bi bil to še Janko Messner, ki so mu pero pred leti potis-*dte v roke bivanjske stiske Slovencev Koroškem?_
•Nisem pisatelj, vsaj ne take vrste, kot g[bili Bevk, Potrč, Prežih, Cankar. Nekaj ^Jig sem res napisal, nekaj je tudi literature vmes, s katero sem zadovoljen. Celo Jo-?*lP Vidmar mi je priznal, da bi nekaj tega, *ar je v Skurnih storijah, še Cankar ne napisal bolje.
No, Cankarja je vsaj za dva metra knjig n* polici, jaz pa sem jih napisal kakih de-Set. Pa to ne odloča. Sploh pa sem začel pisati zelo pozno, s petdesetimi leti sem šele Jzdal prvo knjigo. Pišem pa zdaj nenehno. . lril Kosmač, moj prijatelj mi je nekoč de-WJ - ko ni več sokov, pa nehaj. Tega še ne počutim. Sem pa zelo negotov, sproti si ustvarjam iluzijo, zavest, da je družbenopo-l«čno angažirana kritična literatura - in tu em dovolj brechtovca - enakovredna s ka-J*rokoli hermetično, ludistično in siceršnjo teraturo s posebno stopnjo tako imenova-^umetniškosti.«_
Torej Messner kot pisatelj ostaja ggg sam sebi?_
u        me že žgečkate s tem, roman, no, v Jttirjenem času pisati roman, ki ima ljube-®nsko nit, nimam nič proti. Toda za takšen , man imam odločno premalo rutine. Can-]e velik pisatelj, toda o njem pravijo, da 0 .naPisal nobenega romana, če vzamemo v n lr klasična merila. Ne rečem, da ne bi bilo sen*' Če bi koroški Slovenci dobili še kak-rii,- ,rom&n. Doslej je to le Lipušev roman o Tjazu.
Q, Če bi bil mlajši in literarno z današnjim °^°rjem, bi se verjetno še lotil te najtežje £ °zne oblike: toda - če ostanem pri ljube-sai*Skem romanu - junaka bi zagotovo ori-Jev 8 e na narodni in socialni izvor, zata-LjJJJ Ponos - skratka, to bi bila socialno ^»čna proza.«
^elrii ste v umirjenem času, za vas j?J gotovo ni umirjenega časa. In ker Z^f^boste pač objavljali kot korenit
resnicoljuben publicist, ki ne utegne pisati romanov?
»V nemškem literarnem svetu, kjer sicer največ objavljam, me imajo za uveljavljenega pisatelja. V eni mojih zadnjih knjig, Ein Kartner Heimatbuch, ki je izšla pri avstrijski založbi na Dunaju, je recenzent zapisal, da kot pripadnik slovenske narodnostne manjšine z elementarno besedno silovitostjo in satirično silo uporabljam mnogostranske možnosti literarne groteske, se borim za svoj domači jezik in kulturo, proti staremu in novemu nacionalizmu, proti temu, da nam jemljejo dostojanstvo in pravice. S tem, ko tako pišem, se hkrati borim za majhne ljudi v svetu sploh.«
Kakšen je vaš politični nazor, kakšno vlogo ima za vas literatura ?
»Stvari so preproste. V glavnem ljudi z njihovimi ideologijami vred delim v dva tabora, seveda z nujnimi odtenki: v resnico in pravicoljubne in v sprenevedaste, lažnive sebičneže. Vidite, sem tudi kocbekovec z ozirom na njegovo Listino; da, meni, sta Marx in Jezus zamenljiva. Pa ne mislim tu na kako onostranstvo, temveč na nerešene grozljive stiske človeštva, pa tudi na cerkvene dostojanstvenike v Južni Ameriki, ki uče ubogo, lačno ljudstvo, da imajo pravico do upora, tudi z orožjem. Da, zame je Jezus tovariš, Mane mi je pa brat.«
Vam je prav gotovo veliko do tega, da se na Koroškem ohranja slovenski jezik. Prav zato ste publicist, ki svoje »sekire* ne spravlja v knjige, pač pa se vam »zasveti* tudi ob belem dnevu...
»Težko je na Koroškem v javnosti uveljavljati kaj slovenskega. Poglejte, naše koroške kulturne organizacije so zaspane, ne znajo se uveljavljati v glavah nemško koroških politikov. Šele Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je izborilo, da so po Antonu Janežiču, zaslužnem kulturnemu Slovencu, poimenovali celovško ulico. Trajalo je sila dolgo, politične frakcije so se prepirale okoli tega, še najslabši pri tem so se izkazali socialisti. Končalo se je tako, da je nam Slovencem  nič  kaj  naklonjena ljudska
v Sloveniji naletim na mnenja, da je slovenskim politikom samo do te 'svete' slovenščine. Moje reagiranje je pač razumljivo, saj na Koroškem slovenščina v javnost nikoli ni smela, vso zgodovino.«
Najbrž imate v mislih kak dogodek?
»Seveda, lanski literarni večer v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani v podporo zaprti četverici. Razjezila me je ironična pripomba novinarke Puharjeve glede naše občutljivosti za jezik. Pa bi morali vsi Slovenci biti še kako občutljivi, saj je tudi tu ogrožena. Toda o tem ni Delo prineslo ničesar, kot da nisem tam nastopil. In še - govorijo delegati v Beogradu slovensko? V katerem jeziku pa govorijo vaši razumniki, na primer dr. Bučar v razgovoru za avstrijsko televizijo in drugi, kadar dajejo intervju tujim medijem? Mi na Koroškem se nenehno borimo za uveljavljanje slovenske besede v javnosti; bojim se, da je do slovenščine v javni rabi zelo malo tudi slovenskim potrošnikom, ki se gnetejo na ljubeljski cesti proti avstrijskim trgovinam...«
Odkar nastopate v javnem življenju, ne glede na to, da so vaši nastopi včasih zelo razburjali, se brezkompromisno s sila zaostrenim peresom lotevate enega in istega problema - iskanja identitete koroškega Slovenca v razrednih in nacionalnih navzkrižjih rodne dežele.
AFORIZMI JANKA MESSNERJA
- Nekje sem bral, da prihaja najglasnejši protest iz zaprtih ust. Že prav. Vendar ne za katerikoli medčloveški odnos, pač pa le za družbo samokritičnih ljudi, nikakor ne za družbo bedakov in nasilnikov.
- Sokrat je dejal, vem, da nič ne vem. Bedak pa pravi, vem, da drugi nič ne vedo.
- Borba za pravice? Same bajže, če pri generalih ni korajže. (bajže = marnje)
- Člen sedem naša sveta je pravica, v nebo že davno vzeta kot svetnica.
- Fašizem se spočne, ko sebe napihujem in zoper druge tihe spletke kujem. -
- Samac - Sarajevo, moja proga omladine, kdo bi mislil, da kdaj bratstvo in enostnost mine.
- Kdo bi čudil se, da tod Slovenci smo na riti, če pa se Ljubljana še Laibacha ne zna znebiti.
stranka dovolila po Janežiču imenovati mali trg pred gimnazijo - z vsega eno hišno številko. Na pošti se zdaj mučijo s črkama ž in č; prvič so se tako soočili, da so«tudi v Celovcu Slovenci prisotni in to z ulico slovenskega veljaka.«
Toda to je Koroška, kaj pa pravi država ? _ -__
»Na Dunaju ni nič drugače. Kaj pa je jugoslovanski ambasador naredil v štiridesetih letih? In kaj dela sedanji? Cankar sicer ima tam svojo ulico, kaj pa Prešeren, Stritar, Plečnik, Vuk Karadžič? Kar sami se borimo. Nobene prave podpore iz Kranjske. Kranjec je to, kar je rekel Prešeren - Kranjec, ti le dobička iščeš. Če ni dobička, se mu fučkajo Slovenci po celem svetu. To nisem jaz rekel, Prešeren je. Pa mi pokažite slovenskega pesnika ali pisatelja, ki bi šel z mano sede protestirat pred celovški magistrat. Mislim, da je mnogim že pojenjala ostrina...«
Večino tega, kar ste napisali doslej in tega ni tako malo - Skurne storije, Koroško domovinsko berilo, Fičalajke gredo v hajke, Kritike in polemike - je poleg najnovejših vaših del v bistvu ena sama angažirana literartura, ki izvira iz globokega občutja prizadetosti vas kot koroškega Slovenca, ki se vseskozi bori za slovenski jezik._
»V vsej naši zgodovini je bil slovenski jezik ogrožen. Zato me tako pogreje, kadar
»Gre mi za osnovne pravice, za človekovo dostojanstvo, za nacionalni (toda ne mi-loševičevski) ponos, za vse to se zavzemam. In seveda za rast zavesti, da ima človek v tem svetu to tudi pravico terjati. Tako pišem, ker tako mislim. Sem za poštene ljudi, ki se niso odvadili lastnega mišljenja. To zagovarjam, pa čeprav je treba za to tudi na sodišče. Prav pred dnevi se mi je to zgodilo. Sprašujem se, kje je demokracija, kje je pravo, če uporablja neki urednik avstrijskega časopisa fašistične metode, mi dela krivico, če me po časopisu dovoli obrekovati, meni pa ne objavlja odgovora. Me pa zanima, kako se bo to zaključilo - v prid pravici ali v prid formalnega prava. Je pa vse mogoče...«
Lea Mencinger slike: Gorazd Šinik
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je odprta razstava slikarskih del Mirne Pavlovec. V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc, v kleti iste hiše pa razstavlja Jiri Kočica. V razsta-viščnih prostorih v Tavčarjevi ulici 43 razstavlja akad. slikarka Vida Fakin.
V galeriji Kavka razstavlja tihožitja Emilija Erbežnik (mentor Savo Sovre) iz Ljubljane.
JESENICE - V Kosovi graščini odpirajo jutri, v sredo, ob 19. uri razstavo Jesenice nekdaj in danes, na kateri so dela avtorjev Božidarja Jakca, Ljuba Ravnikarja in Jaka Torkarja. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Daniela Demšarja.
V galeriji Kamen je na ogled prodajna razstava vitražev oblikovalke Lene šajn.
BEGUNJE - Galerija Avsenik prireja v četrtek, 27. aprila, ob 19.30, ko odpirajo novo slikarsko razstavo, celovečerni koncert Moškega pevskega zbora A. T. Linhart.
BLED - V gradu Almira Grimšče so pred kratkim odprli novo galerijo Mozaik. Prav zdaj so na ogled likovna dela slikarja Staneta Žerka.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu odpirajo danes, v torek, ob 19. uri razstavo slik akad. slikarja Ivana Seljaka - Čopiča. Slikarja bo predstavil prof. Janez Kavčič.
V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava kaligrafij Lu-cijana Bratuša na pesmi Branka Miklavca.
Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure razen ponedeljka. V tem času je odprta tudi galerija. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskre Železniki razstavlja slike Vinko Hlebš iz Tržiča.
DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikarka Vera Terstenjak - Jovičić.
KAMNIK - V veliki dvorani kina Dom bo jutri, v sredo, ob 20. uri koncert pesmi in skladb slovenskih pokrajin z naslovom Hodil po zemlji sem naši. Prireditev so pripravili Simfonični orkester Domžale - Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta in recitator-ji iz SENŠRM Kamnik.
Kranj - Na letošnjem občinskem srečanju plesnih skupin, ki ga je konec minulega tedna pripravila ZKO Kranj v prostorih osnovne šole Lucijan Seljak se je s svojim plesnim znanjem predstavilo 16 plesnih skupin. Nastop je republiška selektorica Neja Kos ocenila kot zelo uspešen. Devet plesnih skupin je bilo tudi izbranih za področno srečanje plesnih skupin, ki bo 25. maja v Prešernovem gledališču v Kranju. - L. M. - Foto: Franc Perdan
GORENJSKO SREČANJE MLADIH PESNIKOV IN PISATELJEV
Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo v petek, 5. maja gorenjsko srečanje mladih pesnikov in pisateljev. Začelo se bo z okroglo mizo ob 15.30, nadaljevalo pa ob 18.30 v kapeli Puštalskega gradu z literarnim večerom. Na njem se bodo predstavili ustvarjalci, katerih dela so bila izbrana za tokratno srečanje.
Svoje prispevke so na srečanje poslali naslednji avtorji- Andrej Suštaršič - Sar, Jože Ekar, Danica Aljančič, Mirko Pogačar Tatjana Robič, Stane Nič, Matej Demšar, Edvina Ključanin, Darja Mozetič, Dolfe Mrak, Neva Talavestrič, Sanja Ljubojevič, Andrej Rifel - Selan, Aleš Dežman, Lea Zlodej, Irena Peneš Janja Bene-dik, Bogdan Janežič, Meri Primožič, Boris Ogrizek, Nejka Drolec in Slavko Prezelj.
Marko Črtalič
KLAVIRSKI VEČER
Jesenice - V dvorani Gledališča Tone Čufar bo danes, v torek, ob 19. uri klavirski večer, ki ga prirejajo tri najmlajše učenke klavirskega oddelka iz razreda pedagoginje Rajke Puškaš - Pejič. Nasto-pajo:šestletna Maja Furst ter osemletni Saša Žohar in Nina Sku-bic. Vsaka od mladih glasbenic, učenk jeseniške Glasbene šole, bo na klavirju predstavila po deset skladbic iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti.
PREMIERA NA LOŠKEM ODRU
Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo na Loškem odru uprizorili zadnjo letošnjo premiere. Odločili so se za delo enega največjih angleških dramatikov Georga Bernarda Shawa Pvgmalion v prevodu Janka Modra. To je duhovita, deloma na čustvene učinke preračunana igra, v kateri se kažeta človeška omejenost in družbena hinavščina. Uprizoritev so pripravili: režiser Lojze Domajnko, lektor Ludvik Kaluža, scenograf Jože Logar, kostumografinja Irena Pajkič in glasbeni opremljevalec Oliver Telban. Nastopajo: Jože Drabik, Tone Oblak, Juša Berce, Bernarda Gašperčič, Janez Debeljak, Nuša Komotar, Fani Božič, Tina Teržan, Jure Franko, Zdenko Furlan, Danica Miklavčič, Brane Nastran in Barbara Pavičevič (Meta Krajnik). - Na sliki prizor z vaje. -Foto: Janez Pipan
ureja LEA MENCINGER
@mmm^SM€3lLAS 6. STRAN ^^^RVOMAfSKl^OCO^ Torek, 25. aprila 1989
Začel se je proces odtujevanja Slovenije od Jugoslavije
"Emil Milan Pintar, prekipevate od energije, Vam to pomaga ali nagaja na uveljavitvenih poteh?"
"Zaradi svojega karakterja imam veliko težav. Mislim, da gre za dve stvari. Po eni je to sam študij, ki me je silil, da poskušam vsako vprašanje videti z obeh strani, filozofija je po tej plati izjemno pomembna, naučila me je, da moraš še tako pametno ugotovitev popolnoma zasukati in če je še vedno zelo pametna, je to najboljši dokaz, da je neumnost. Ker smo živeli v času, ki je bil nabrekel od življenjskih resnic za vse čase, je ta moja skepsa deloma prirojena, deloma pridobljena skozi filozofijo, prav gotovo pa predstavlja veliko oviro za politično napredovanje, saj nikoli nisem uspel biti človek, popolnoma izgubljen v skupini, se pravi zvest skupini, ne pa misli. Druga stvar pa je, da sem se naučil brati nazaj. Kadarkoli pridem do rešilne misli, si vzamem čas in berem stare časopise, zdi se mi, da za filozofa, sociologa pa tudi za humorista v socializmu ni bolj zanimivega čtiva kot leto dni stari časopisi."
"Zaradi poljanske zgovornosti ste priljubljena medijska osebnost, kot strokovnjaka vas vabijo na vse konce in kraje, toda Vaša funkcionarska kariera ni tako bleščeča, kot bi glede na to pričakovali, nenehno ste drugi človek, tudi zdaj v republiškem komiteju za znanost?"
"Kaj pa je na Slovenskem bleščeča funkcionarska kariera? Mislim, da največjo kariero človek napravi, če te znanec vpraša, kako pa to, da ti nisi predsednik, večjo, kot če pravi, kako pa je ta lahko predsednik. Na odločilna mesta, prva, kakor pravite, so prišli ljudje, za katere se je vnaprej vedelo, da bodo sposobni današnjo resnico pravočasno zamenjati z jutrišnjo, ki dopuščajo, da z njimi upravljajo iz ozadja. Teh dveh lastnosti nimam razvitih, po obnašanju sem pretirano neodvisen in običajno povem, kaj mislim."
"Vam torej ni žal, da ste drugi človek?"
"Ne, sicer pa mogoče to navzven tako izgleda. Ker se obnašam skrajno neodvisno, se v bistvu ves čas kot prvi človek. Kadar imam opravka z inteligentnim, kultiviranim predstojnikom je sodelovanje zelo dobro in ne pelje v konflikt, povzroča pa seveda negativne in pozitivne splete. Kadar pa imam butastega predstojnika, službo zamenjam, to je vendar najbolj preprosto."
"Ukvarjate se z zelo spolzkim področjem, kakršno je napovedovanje družbenega razvoja?"
"Ne, ni tako. Ko sem se začel ukvarjati z vprašanji razvoja, sem jih skušal ločiti od napovedovanja prihodnosti, ker me to ne zanima, mene zanima logika nekega procesa, razvoja, napovedovanje bodočnosti kvečjemu toliko, da rečeš, če bo proces ostal takšen, kot je, potem se bo zgodilo to in to. Družba ima neko notranjo logiko, ta včasih ni enostavna, ni formalistična, je zelo dialektična, toda ima jo. Poglejte, štirideset let smo imeli enega predsednika, zdaj jih bomo imeli deset v desetih letih, v petdesetih letih torej enajst predsednikov, kar pa je evropsko povprečje. Dialektika družbenega dogajanja je neusmiljena.'*
"Kaj niste zaradi tega v nenehnem konfliktu s sistemom, s prakso komunizma?"
"Kolikor je hotel biti vsakokratna trenutna resnica, ki ima svetlo preteklost in svetlo prihodnost, nima pa realnih razsežnosti, kar pomeni, da sem ves čas v konfliktu s tistimi, ki dnevno resnico nosijo kot trajno, večno zgodovinsko resnico. Sicer pa, ko prebereš Aristotelovo in Heglovo logiko, potem ti pametnega povratka v naš tip politike ni, ves čas imaš predolg spomin in predolg jezik."
"Pogovarjava se pred praznikom dela, je imelo pri nas delo kdaj čast in oblast, kakor so nas učili?"_
"Če zdaj gledam nazaj, bi moral reči ne. Toda stvar ni tako enostavna, de-settisoči so v zadnjih štiridesetih letih živeli v veri, da to je tako, vse, pri čemer si s srcem zraven, pa je resnično. V tridesetih letih, ko je bila dežela izmučena od dvojnega pritiska, od lastnega razslojevanja in kapitalističnega izkoriščanja od zunaj, je bila misel o družbeni preobrazbi odrešilna za mnoge ljudi, po vojni je bila nekakšno državno napotilo in res se je^nekai dogajalo na tej liniji. Veliko prepoceni~bi bilo torej reči, da je bila to le prazna pa-
rola. Po drugi strani pa, če zdaj opazujemo sisteme in strukturo misli, ki je takšno parolo proizvedla, vidimo, da v resnici ni bila nič drugega kot opij za ljudstvo, nikakršnih utvar ne gojim, da zadaj nt bil ves čas sloj ljudi, ki se je kopal v mleku. Dvajset let po vojni je postalo jasno, da se oblikuje sistem, ki je ponovno pripeljal do razslojitve, ki je to razslojitev etabliral, ponovno je postalo jasno, kdo je oblast, parola, ki je bila merjena na neki socializem, pa je postala smešna, lažniva, prikrivajoča. V tem času pa se je zgodilo še nekaj, pokazalo se je, da sistem, ki ga gradimo, ni produktiven, na koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let se je pokazalo, da kolikor je ta parola še imela neizlizane moči, ni več produktivna. Izgubila je svojo mitološko moč, delegatski sistem, ki je nastal v sedemdesetih letih pa je bil le še
krinka, zgodovinsko zgrešena stvar, ki je s faznim zaostankom sprožila močne socialne konflikte."
"Kakršne imamo danes?"
"Kaj se bo zgodilo, ker je sistem neproduktiven, smo povedali že konec sedemdesetih let. V leta 1981 objavljenem poročilu smo napisali, da bo sredi planskega razdobja 1986-1990 prišlo do razpada potrošnega sistema, do razpada vrednosti dinarja, kar bo peljalo direktno v razpad proizvodnega sistema in da se bo mogoče to najprej videlo na sesipanju družbenih dejavnosti, ki živijo na ravnotežju protrošnje in proizvodnje. Pokazalo se je torej, da je sistem, ki smo ga gradili skozi parolo delu čast in oblast, v bistvu zgrešen, saj znotraj ni dopuščal razlikovanja, ni dopuščal znanja, ker je bilo delo pojmo-vano skrajno primitivno, da je tisti, ki goni kramp bolj pomemben kot tisti, ki napravi srčno operacijo, ker ta dela reze, ki so dolgi le nekaj milimetrov, tisti s krampom pa lahko tri metre veliko luknjo..."
"Ali ni komunizem sam sebe pripeljal pod vešala, če delo nima nobene cene več, če ne veš, kdo naj mu jo prizna, ko je država v bankrotu?"
"Spet se zastavi vprašanje, kaj je komunizem. Vojni komunizem pravim obdobju, ko gre družbi zelo slabo>in se mora na poseben način organizirati, vrsto stvari podrediti enemu cilju, enemu vprašanju in vojni komunizmi so bili v težkih trenutkih lahko objektivno zelo napredni in učinkoviti. Komunizma pa nikoli nisem videl in ga ne znam razumeti kot dolgotrajen razvojni proces, obstaja kot cilj, ne pa kot operativen razvojni proces, zato ne morem reči, da je sam sebe pripeljal na konec, saj ga v resnici nikoli ni bilo. Kadar pa ga inavguriraš, pa je v njem strašno velika nevarost, kajti vsak sistem, v katerem cilj opravičuje sredstvo, je v svoji osnovi nehuman sistem, nehumanost pa je moč opravičiti le v trenutku, ko je to edina oblika preživetja."__
"Le vojni komunizem?"
"Zato pa vojni komunizem nikoli nisem imenoval razvojna usmeritev ali razvojna strategija. Komunizem kot cilj pa je lahko zelo nevaren, ker začne opravičevati sredstva in lahko povzroči največjo nehumanost. V imenu komunizma je bilo v Sovjetski zvezi pobitih toliko ljudi, zdaj pravijo, da 40 milijonov, da se človek zgrozi. Komunizem pa je seveda lahko zelo mobilizirajoča ideja."_____
"Vera?"
'Vse kar človek verjame, še ni vera. Nas je vere učilo krščanstvo, ki temelji na bloku vprašanj, ki jih kristjan ne sme postavljati, če jih, ga ne pripelje
nikamor drugam kot v vero v boga. Zato komunizma ne bi enačil z vero, temveč s tistim, čemur vera pravi nebesa. Toda, tako kot je vera največkrat izraz nemoči, da bi človek spremenil stvarnost, je tudi komunizem izraz lastne nemoči, hkrati pa mobilizacija, da bi se stvari le spremenile. Mislim, da je zelo precizna Marxova misel, da ne gre za to, da bi stvari ugotavljali, temveč za to, da jih spreminjamo. Ni torej dovolj, da bi komunizem postavili kot misel, ki se bo nekoč objektivno zgodila sama po sebi, temveč lahko zavestno delujemo v smislu pospeševanja tega procesa. Marksizem je zato zame vedno znova razumevanje logike časa, ki nam omogoča pravočasno, ne pa izsiljeno sprejemanje odločitev."
"Kaj nismo prav pri tem nemočni?"
"Nemočni, kolikor so odločitve v nasprotju z logiko časa. Marx je verjel v razsvetljensko moč razuma, verjel je, da posameznik lahko odkrije to logično zvezo, jo razkrije in pojasni ljudem, ki so jo sposobni dojeti in podpreti. Če si pogledamo simpatično socialdemokratsko naravnanost skandinavskih družb, lepo vidimo, kako so sposobni vrsto stvari oblikovati kot družbeni, politični ukrep, ker vedo, kaj bi se sicer zgodilo. Že desetletja niso v državnih konfliktih, niti navznoter v socialnih konfliktih, ker so nekatere misli sposobni oblikovati zaradi razumevanja logike dogajanja in korigirati to logiko, kadar pelje v konflikt."
'Torej so bolj marksistične kot družbe, ki se ponašajo z Maraovi-mi slikami?"
"Brez dvoma, če se je kdo kaj naučil iz marksizma, so se tisti, ki znajo preprečiti odprte, pobijaške konflikte, s tega zornega kota marksizem ni nič drugega kot teorija obvladovanja konfliktov, preden postanejo odprte rane. Kar smo pri nas zdaj naredili s Kosovom, je samo dokaz, da smo skrajno ne-marksistična družba, to, kar se nam dogaja na beograjsko-ljubljanskem konfliktu, prav tako."
"Med ljudmi zdaj kroži šala, naj nas partija pelje nazaj, tja, kjer nas je pobrala. Torej ne v leta socialistične blaginje, kakor bi morda pričakovali?"
"Tega seveda ne more napraviti, partija ima samo dve šansi. Prva je, da postane sposobna doumeti logiko družbenega dogajanja in sugerirati odločitve, ki bodo na liniji humane razsežnosti tega dogajanja. Če tega ne bo sposobna, bo partijo odplavilo, zoper to pa se bo borila z vsemi štirimi, ker ima v rokah pomembne dele države, ni nobenega dvoma, da jih pri ohranjanju svoje oblasti ne bo uporabila."
"Posledice..."
"Posledice pa bodo neusmiljene, tisti trenutek, ko bo za svojo zaščito uporabila vojsko, bo izgubila igro z množicami, kajti množic z vojsko ne moreš kupiti, lahko jih nekaj časa krotiš, lahko nekaj časa prisiljuješ in držiš v strahu, toda s strahom jih najbolj zanesljivo izgubiš."
"V Sloveniji partija to ve?"
"Povsod to ve, ponekje vojsko uporabi v trenutku, ko po njeni logiki druge možnosti ni, čeprav ve, da je s tem zapravila zgodovinsko šanso."
"Ali tudi na Kosovu druge možnosti ni bilo, je Kosovo potrebna žrtev?"
"Ne, Kosovo je popolnoma zgrešena zadeva, tam vojska ni bila uporabljena, da bi partija ohranila oblast, tam ne gre za razvojni, temveč za nacionalni konflikt."
"Je res samo nacionalni?"
"Samo nacionalni, to je srbsko-al-banski konflikt, ki traja že stoletja, zelo jasno pa se razpleta v tem stoletju, zato tu ne smemo mešati partije in vojske. Ne glede na to, kakšen je bil sistem, kakšen je bil režim in kakšna je bila oblast, je na Kosovu od leta 1906 do 1989 najmanj petkrat prišlo do prelivanja krvi, s te ali z one strani, obe sta oblast izkoristili za čiščenje ali pod-
jarmljenje drugega naroda. V balkanski vojni, ko so se Turki umikali, bi bilo normalno, da bi šla srbska vojska za potolčenimi Turki, toda pustila jih je bežati in šla čistit Kosovo. Leta 1941 balistična divizija ni šla na dogovorjene položaje, kjer bi zaprla pot morebitnemu umiku srbske vojske proti morju, temveč je krenila v masakriranje srbskega prebivalstva, že leta 1944, 1945 je bila situacija obrnjena."
"Kosovo torej nikakor ni slovenski problem?"
"Seveda je, vendar v drugačnem smislu oziroma vsaj v dveh. Slovenci smo v tem konfliktu nekako najbolj nevtralni in zato v tej državi vedno znova uporabljeni kot modre čelade, vendar ne v funkciji miru, temveč v funkciji izvrševanja neke državne volje. Konflikt na Kosovu bo prej ali slej pripeljal do žrtev v Sloveniji in do vsega, kar iz tega lahko sledi. Drugič pa je Kosovo slovenski problem, ker ima obstajanje takšnega žarišča v Jugoslaviji strašne posledice na vseh ravneh, direktno militarizira Srbijo, na vodilne srbske položaje potiska ljudi, ki imajo do Kosova jasen odnos, torej policaje in vojake. Ker pa s Srbijo živimo v isti državi, moramo z njo sodelovati, seveda pa ni vseeno, s kom sodeluješ, s srbskimi intelektualci, s srbskimi gospodarstveniki, s srbskimi delavci na vodilnih položajih ali pa s srbskimi policaji in vojaki. Lahko pa seveda omenim še tretjo stvar, ekonomsko. Jugoslavija daje ogromno denarja na Kosovo, ocenjujem, da 30 odstotkov postane koruptivnega, 50 odstotkov se ga v obliki podcenjene energije in surovin prelije v druge, predvsem sosednje republike, le 20 odstotkov gospodarske pomoči funkcionira razvojno."
"Slovencem je to vse manj všeč, na zadnji Glasovi preji izrekli zelo zanimivo tezo o odtujevanju Slovenije od Jugoslavije?"
"Proces odtujevanja Slovenije od Jugoslavije se je začel, ker je Jugoslavija začela uporabljati sredstva, ki se jih Slovenci sramujemo, ki so v nasprotju s slovenskim moralizmom in ker mislimo, da ničesar ne rešujejo in ker se na takšen način stvari v sodobnem svetu ne rešujejo več. Ta proces odtujevanja se je neusmiljeno začel, neusmiljeno se bo nadaljeval in ne pelje seveda nikamor drugam - govorim seveda o spontanem trendu - kot v odprt konflikt, ki bo šel tako daleč, da se na nekaterih točkah ne bomo več mogli normalno družiti in pogovarjati."
"Kako komentirate tezo, da bi Slovenija lahko živela brez Jugoslavije, Jugoslavija pa brez Slovenije težko?"
"Politično gledano je misel zelo drzna, saj bi Slovenija težko obstala v svetu meddržavnih odnosov, katerih najbolj tipična stvar so sporazumi o mejah. Mnogo lažje bi nam bilo, če bi bili država preteklosti, s kolikor toliko definiranimi mejami, ker pa smo ves čas živeli na točki, kjer so posamezni deli teritorija pripadali zdaj enemu, zdaj drugemu državnemu pojavu, meje
zgodovinsko niso utrjene. Danes so državno dogovorjene, torej to ni pogodba med Italijo in Slovenijo, temveč v najboljšem primeru med Italijo in Jugoslavijo, če bi se Slovenija pojavila kot državna tvorba, tudi če bi se proglašala kot dedič Jugoslavije, še ni rečeno, da bi se srečevala s prijateljsko nastrojeno Italijo, kakor se srečuje danes."
"Toda razvita Evropa meje ukinja, kaj nimamo Slovenci po Karantaniji prvič v zgodovini možnost za samostojnost?"
"Proces teče v tej smeri, toda meje se ne ukinjajo, ukinja se le ekonomska delitev prostora kot posledica državnih tvorb."
"Počasi se bodo brisale tudi nacionalne?"
"Počasi, s tem da je v prvi fazi moč pričakovati nestrpnost, konflikte. Proces vsekakor kaže na možnost večje strpnosti in vključevanja Slovenije, vendar Evropa 92, ki ji pravim nastajanje združenih držav Evrope, še ni tako daleč, da bi bili odpravljeni vsi problemi, s katerimi so bile v preteklosti obremenjene slovensko-nemške ali slovensko-romanske meje, saj celo romanski pogled čez Trst do Postojne še
ni povsem razvrednoten in ^zbrisan.
Toliko politično, naslednje vprašanje pa je, ali bi Slovenija gospodarsko preživela. Seveda ne mislim, da ne bi, toda cena bi bila strahotna, prepriča0 sem, da več kot polovica gospodarskih subjektov ne bi preživelo, morali bi skozi obdobje desetih, petnajstih let težkih notranjih pretresov. Ali pa vzemimo naše kmetijstvo, ki še vedno temelji na štirih hektarih, evropske kmetije pa so se medtem približale 12 do 16 hektarskim. Ker z izjemo kočevske prazne zemlje nimamo, to pomeni, da bi v desetih letih tri ali štiri kmetije od petih doživljale strahotno tragedijo, dokler ne bi obupale in propadle. Tak" šna in prav nič drugačna ne bi bila ekonomska logika kapitalizacije kmetijstva." ■ _
"Hodimo pa vendarle že po evropskih poteh?"
"Brez dvoma, toda zaradi naše notranje drugačnosti v tem trenutku preskok ni možen. Evropski stil življenja bomo morali sprejeti v dobrem in slabem, predlagajte danes delavcem Iskre, pa bank, pošt, otroških vrtcev naj preidejo na evropski delovni Čas. Saj bodo vsi proti, naš način razmišljanja je poznokomunističen ali pa rano-industrijski, Evropa pa gre že v postin-dustrijsko družbeno strukturo.
"Slovenci postajamo pokon-čnejši, ne upognemo se več kot trava v vsakem vetru?"
"Na pokončnost ne bi bil tako ponosen, saj je po eni strani rezultanta zgodovinskega razvoja, večji je bil kdo, bolj je bil nasilen, zato mi je zgodovinsko gledano bolj simpatična majhnost, ki je preživela. Francoski pokoli po vsej Evropi, nemška sposobnost, da s škornji tepta cvetje po gredicah vsega sveta, angleško kolonistično obnašanje, ko so tisočem indijskih deklet posekali prste, ker so se ukvarjale s tkanjem, je temna plat te pokončnosti. Drugi vzrok pokončnosti pa je lahko ekonomska uspešnost, zato slovenska pokončnost v Jugoslaviji raste. P? uradnih podatkih 7,5 odstotka prebivalstva ustvari več kot 20 odstotkov družbenega proizvoda in je približno trikrat produktivnejši od jugoslovanskega povprečja brez Slovenije. To pa seveda sili v pokončno držo, ki ne bi bi; la tako izražena, če v Sloveniji ne bi nastala alternativna gibanja, ki bodo polagoma prerasla v politične stranke. Partija se jim bo lahko postavila po robu le, če se bo sama spet organizirala kot stranka in se bo osvobodila iluzije, da je ona narod in da je narod postal komunističen. Pri tem ima izjemno velik zgodovinski kredit, tega ne smemo pozabiti, ves čas pa je delala strašno napako, vsakih nekaj let je prišla v konflikt z neodvisnimi intelektualci i*1 jih nagnala, zdaj jih spet skuša privabiti, toda ne gre tako preprosto. S tem si je zelo zmanjšala svojo kadrovsko bazo in v ožjem vrhu razen Kučana dahneš skoraj ni človeka, ki bi bil sprejemljiv za vso Slovenijo, nekatere njene kadrovske poteze pa pri ljudeh vzbujajo negodovanje in posmeh."
"Kakšen je vaš nasvet, ko bo prvi od četverice odšel v zapor?"
"Nasvet komu?"
"Slovenskemu narodu?"
"Tu ni možen noben nasvet. Sicer pa, ta v resnici ne bo prvi."
Recimo prvi, ki bo šel javno?
"Tudi drugi so šli javno, le da teg* nismo hoteli videti, ne javno kaj storiti. Ponovil bom, z njegovega zornog8 kota bo to tragično, s slovenskega simbolično, z razvojnega normalno."
"Če bi bil Janez Janša, bi torej mirno odkorakal v zapor?"
"Mirno gotovo ne, ne delam se heroja, saj pravim, da je z njegovega aspek' ta to tragično. Morda bi mi kaj poma' galo dejstvo, da vendarle nekaj prispe vam k osveščanju naroda in da je zafc>> ker je iz enega primera narejen tak° nacionalno vseobsegajoč primer, ki ie precedenčen, morda prihranjenih na stotine drugih procesov, ki so se, ki se in ki se bodo dogajali ali pa ki bi se d°' gajali. Vem, vrsta ljudi bo to označil* kot cinično, toda moram reči, da cinik nikoli nisem bil." .
M. Volčji
Komunizma pa nikoli nisem videl in ga ne znam razumeti kot dolgotrajen razvojni proces, obstaja kot cilj, ne pa kot operativen razvojni proces, zato ne morem reči, da je sam sebe pripeljal na konec, saj ga v resnici nikoli ni bilo.
Kar smo pri nas zdaj naredili s Kosovom, je samo dokaz, da smo skrajno nemarksi-stična družba, to, kar se nam dogaja na beograjsko-ljubljanskem konfliktu, prav tako."_
Torek, 25. aprila 1989
7. STRAN -^»^SC-IGLAS
»Ali sovražite Nemce? Ali ste jezni, če jih srečate v Radovni?« je vprašal Jože Vidic Antona Rekarja, ki so mu 20. septembra 1944 v Srednji Radovni nemški vojaki ubili in požgali 74-letno mater Jožefo, 38-letno ženo Katarino, hčerki 22-letno Heleno in lo-letno Francko ter sinove 5-letnega Vinka, 3-letnega Viktorja in osemmesečnega Primoža. Anton mu je odgovoril:
»Ne sovražim nobenega človeka... Če bomo še naprej sovražili drug drugega, potem vojne ne bomo nikoli iztrebili.«
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani začenjamo s prvomajskim razmišljanjem Staneta Kavčiča (odlomek iz dnevnika) in Mihe Naglica, sredico smo namenili žrtvam na Gorenjskem izpod peresa Jožeta Dežmana in Jožeta Košnjeka, zadnjo stran pa smo odprli spominu na zadnjo gorenjsko požgano vas med drugo svetovno vojno — Robidnico, na skrajni meji med Gorenjsko in Primorsko, želimo vam veliko užitka ob prebiranju.
Naslednje Odprte strani, izšle bodo sredi maja, bomo odprli aktualnim dogodkom in spremembam slovenske ustave.
Leopoldina Bogataj
Dnevnik in spomini, 1975
STANE KAVČIČ
MIHA NAGLIC
Ob prvem maju
Delo in osvobajanje
Delu čast in oblast je geslo tega dne. Razmišljam o njem. Kako nizka je postala kultura dela pri nas. Mnogo višja je bila takoj po vojni, v času obnove, in tudi kasneje v prvih petletkah. Sedaj je, sirota, prepuščena sama sebi, vsaj uradno so jo zamenjale razne hvalnice institucializmu, ki naj kot oblika nadomestijo vsebino. Kako kratkovidno, kako papirnato in utopično mi 2veni tak socializem. S tesnobo se sprašujem, kako bo prestal težke preizkušnje, ki ga čakajo. Hkrati z zanemarjanjem dela kot edinega sredstva, ki nas lahko popelje naprej, materialno in duhovno, ki lahko edino ustvari .podlago za bogatejši socializem, pa nastajajo ultrarevolucionarne fraze in teorije o ostrini in zveličavnosti razrednega boja danes, sedaj in tu. Njihov smisel Je: vzeti bogatim in dati siromašnim; zveličati nevedne P prekleti izobražene; neznanje le oblika socialističnega Patriotizma, znanje pa sumljiv Privilegij. Gorje pametnim in slava bedakom.
Na žalost je tudi Stipe Šuvar, ki nuj ni odrekati sociološkega znanja, bistrine opažanja in *ogike sklepanja, zabredel v to revolucionarno zmešnjavo levih fraz in utopičnega socializma. V svojem daljšem članku, ki ga Ponatiskuje Delo, med drugim Piše: »Če težimo za globljimi in Slobokimi socialističnimi Preobrazbami, nedvomno pa ^žimo za njimi, tedaj partija ne Srne biti partija družbenega ravnotežja, marveč partija, ki zavestno povzroča revolucionarne nemire pod svojim nadzorstvom. «Za koga, ~r°u" komu, v čigavo korist? nvar v istem članku odgovarja:
*^redvsem ti, neposredni Proizvajalci, in med njimi je dve ^etjini takih s skromno izobrazbo in nižjo kvalifikacijo, lrnajo, kakor je večkrat poudaril
tovariš Edvard Kardelj v svojih delih, v naši družbi in socializmu kaj dobiti, ničesar pa nimajo izgubiti in tako mora biti zveza komunistov predvsem v službi njihovih koristi.« Seveda ni mogoče zanemariti koristi in napredka tistih, ki so pri nas sedaj na socialnem dnu. To so predvsem nekvalificirani in polkvalificirani delavci. In še pod njimi tisti — in njih je nekaj milijonov — ki ne morejo dobiti dela pri nas doma in tako ali gredo v inozemstvo delati h kapitalistom ali pa životarijo doma v naši revščini. Bilo bi enako izdaji revolucije, če partija in oblast ne bi videle njihovega položaja in če bi bili brezbrižni do njihovih koristi in napredka. Vprašanje pa je, kako, na kakšen način, s katerimi sredstvi to doseči? Z ozirom, da ni pri nas več buržoazije, ki naj bi jo razlastili in njeno bogastvo dali socialno najnižje stoječim, ostane samo ena pot: pot dela, ustvarjanja takega sistema in odnosov, ki bo stimuliral delo materialno in moralno. Vse drugo je utopija, fraza in lahko tudi bumerang, ki bo po Šuvarjevo nadzorovane socialne nemire spremenil v nenadzorovane in odprl vrata ali diktaturi državnega socializma ali pa celo kontrarevoluciji. Levi sociologi in frazerji seveda ne mislijo tako. So namreč prepričani, da je možno in potrebno uprizarjati občasne pogrome na tiste bolj bogate, kar pomeni, da se hajka začne pri kvalificiranih delavcih in konča pri znanstvenih in mislečih duhovih. To ruši normalno sorazmerje in spodkopava ravnotežje, destimulira delovni zagon, znanje, misel in pogum pri tistih, ki kaj znajo in že kaj (pridobili so z delom) imajo. Na, dnu povzroča upanja, da bo sedaj več kruha, manjša inflacija, večji standard. Ker pa so proizvajalni činitelji na ta
način politično, moralno, materialno in strokovno zapostavljeni, še več, zbegani in preplašeni, delitveni činitelji pa vsestransko ohrabreni, je končni učinek ekonomsko, in s tem tudi politično, negativen. Navidezno so odpravljena neka nesorazmerja; na primer med bogatimi in revnimi. V resnici pa ostane po starem, ker razlik, ki jih povzročajo objektivne zakonitosti blagovne proizvodnje in nagrajevanja po delu oziroma po kvalifikacijah, enostavno ni mogoče ukiniti z nadzorovanimi ali nenadzorovanimi socialnimi nerruri. Njih lahko izdatno zmanjša ali ukine samo bogata socialistična družba. Leve fraze in sektaške podvige in nemire, ne glede na to, pod čigavo in kakšno* zastavo se dogajajo, konec koncev vedno plačajo delovni ljudje in med njimi predvsem socialno šibkejši sloji. Tako je bilo v času stalinistične kolektivizacije; v obdobju kitajskega velikega skoka in komun in tako je sedaj pri nas, seveda v manjšem obsegu. Tempo rasti produktivnosti dela se je zmanjšal; inflacija se povečuje, standard pada ali stagnira, kar najbolj občutijo nekvalificirani in polkvalificirani delavci. Da, tako je, če otroška bolezen socializma, ki jo je Lenin imenoval levičarstvo, napade stare revolucionarje od Kardelja do Hafnerja, in če to bolezen prikazujejo in povzdigujejo kot vrlino razni sociologi in filozofi, ki niso poduhali smodnika, pač nadvse ljubijo tako značilen vonj starih knjig in učbenikov, iz katerih prepisujejo stare resnice in nekoliko predelane in obnovljene ponujajo kot sodobno marksistično znanost in revolucionarno ideologijo. Prvomajski pozdrav pa je ob tem zelo odrinjen v zgodovino in bodočnost.
Pred prvim 1989
Pred nami sta dva praznika: Osvobodilne fronte slovenskega naroda in Praznik dela. Razloga za praznovanje sta prav tako dva: osvobajanje in delo. In postavlja se vprašanje, kakšno je razmerje med njima? »Delo osvobaja«, je dolgo veljalo. A, potem ko je Hitler — te dni bi praznoval 100. rojstni dan, pa ga, hvala Bogu, ni več — te plemenite besede zapisal nad glavni vhod v Ausschwitz, zvenijo bolj grenko. Pa tudi sicer se v svetu vse razvija v smer, ki jo nakazuje osvobajanje od dela. Od dela, ki dela človeka za in-strumentum vocale, za govoreče orodje, k bolj ustvarjalnemu, duhovno zahtevnejšemu, takemu, ki dejansko veča obseg njegove svobode. Človeka omejuje dvoje: narojenost, pripadnost določenemu narodu in razredno, socialno poreklo. Ne enega ne drugega ne izbere sam. Delo je tista temeljna človekova možnost, da to dvojno zaznamovanost preseže in jo spremeni v ponos pripadnosti. — Razmerja dela in osvobajanja torej ni mogoče obravnavati brez upoštevanja nacionalnega in razrednega. »Narod si bo pisal sodbo sam«, se glasijo besede, s katerimi je Ivan Cankar napovedal to, kar se je zgodilo z OF. Slovenski narod se je osvobodil brez tistih, ki se oblačijo v frak in v talar, zato pa ne brez »onih, katerih velika in sveta dolžnost je, da maso našega slovenskega ljudstva privedejo k najvišji duševni zavesti, privedejo v svetovno kulturo. To pa je dolžnost slovenske inteligence.« Ta mora vzdramiti slovenskega delavca, da bo začutil v sebi: »Na meni, na mojih plečih, na plečih delav-ca-proletarca, sloni prihodnost slovenskega naroda, naroda-proletarca!»
Inteligenca je svoje storila in zgodilo se je, kakor je Cankar napovedal. Svoboda je prišla — in je šla naprej. Gospodarji pa so ostali. Vlogo gosposkega fraka in dušebrižnega talarja je prevzela komandantska partija. In razglasila, da je po osvoboditvi edinole združeno delo tisto, ki šteje: kmečko, zasebno, individualno, da ni ta pravo. Osvobajata le nadzorovano delo in »nadzorovani revolucionarni nemir«. Tako je tudi stališče srbskih paleokomunistov in njihovega poglavarja. Slovenski komunisti mislijo drugače. »Kučanovi izbiri« se je zdaj približal tudi Stipe Šuvar in se končno odrekel stalnemu povzdigovanju revolucionarnega nemira in edinozveličavnosti združenega dela. Pridružil se je tistim, ki hočejo »ekonomsko svobodo, to je pravico vsakega posameznika, da svobodno izbira svoj način ekonomske eksistence. Pogoj za to je pluralizem lastninskih odnosov.« Poslei torej ne šteje več le združeno,
majem
temveč tudi zasebno, zadružno intelektualno in. še katero. Ekonomsko osvobajanje omogoča tudi več politične in intelektualne svobode, pluralizem lastninskih odnosov pa politični in mišljenjski pluralizem.
Pri nas žal ne gre toliko za iskanje možnosti, kako bi več in bolje delali in pridelali tudi več svobode. Gre bolj za to, kdo bo vladal. Oblast osvobaja in daje svobodo enim, delo pa drugim. Tako se zdaj spet soočamo z izbruhi revolucionarnega nemira, ki kalijo možnost evolutivnega miru. Razgrajanje onemogoča ustvarjalno delo. »Naša država je z napovedovanji aretacij na mitingih postala posebnost stare celine. Gre predvsem za logiko naglih sodišč, zlahka obljubljene hitrosti in nenehnega iskanja sovražnikov in krivcev. To pa vsekakor ne vodi v demokracijo in svobodo v naši državi, ne spodbuja večje proizvodnje, boljšega dela in ukvarjanja z zelo težkimi problemi, ki nas tiščijo. (*) Jugoslavija je razpeta med razrednim in nacionalnim, med starim in novim med odpiranjem v Evropo in zapiranjem vase, med že preizkušenim socializmom po meri partije in socializmom po meri človeka. Za kaj se bo opredelila? Za katero možnost naj se opredelim sam kot državljan, razpet med slovensko narojenost in prole-tarsko poreklo? In kot eden od tistih sociologov in filozofov, »ki niso poduhali smodnika, pač pa nadvse ljubijo tako značilen vonj starih knjig in učbenikov, iz katerih prepisujejo stare resnice«
— z namenom, da bi po svoje prispeval k osvobajanju iz ujetosti v preproščino »večnih« resnic. Tako sem se tudi sam opredelil za Kučanovo izbiro: za preseganje danega, za več človeškosti in duhovnosti, pa za manj nacionalizma, razredno-sti in partij nosti. Predvsem pa za več kreativnega dela, takega, ki ga človek opravlja z veseljem in ne le za preživetje.
»... samo delo
kazalo bo človeštvu novo pot, in kamor srce genija hotelo le tja za njim bo stopal zdravi rod. In v našem delu vstane nova sila, ki svet bo zrušila in dogradila.« (Srečko Kosovel, Rdeči atom, III)
Je to še tisto, za kar gre? Se ni vse to že zgodilo?
— Dogradilo se gotovo še ni. In tudi pri izbiri genija kaže biti previden!
'/Stipe Šuvar, DELO, 13. 4. 1989
(MtmsssgmaiLAB s. stran
Torek, 25. aprila 1989 a.-.—
ČLOVEŠKE IZGUBE NA GORENJSKEM 1941 —1945 Jože Dežman
Rdeče, bele in zamolčane žrtve
V prvi letošnji številki revije Borec sem objavil besedilo o žrtvah vojne v občini Radovljica, 3. marca pa je Sekcija za sodobno zgodovino Zveze zgodovinarskih društev za Slovenijo pripravila pogovor o žrtvah vojne, za katerega sem pripravil nekaj podatkov o človeških iz1 gubah na območju sedanje gorenjske regije (predvojni srezi Kranj, Radovljica in Škofja Loka) zaradi druge svetovne vojne. (1).
Uvodoma sem opozoril na to, da Slovenci pišemo vsaj dve zgodovini druge svetovne vojne: zgodovino zmagovalcev (komunistov, partizansko resnico) v domovini, zgodovino poražencev (protikomunistov) pa v izgnanstvu. Pisci pristranskih zgodovin tostran in onstran meje so delili in mnogi še dele mrtve na svoje, ki so spomin in obžalovanja vredni in nagnu-sno sovražno zalego, ki je ni vredno imenovati. Zveza društev protikomunističnih borcev tabor je v drugi izdaji Bele knjige žrtev slovenskega protikomunističnega upora navedla 13.222 imen. (2). O veljavnosti teh podatkov kasneje. Po vojni je bilo v Sloveniji začetih več popisov žrtev. Popisi žrtev, ki jih je v Sloveniji vodila zveza borcev (okoli let 1950 in 1960), pa med veljavne žrtve naštevajo padle borce, talce in žrtve fašističnega terorja. Na Gorenjskem so podatki o teh žrtvah dokaj celovito zbrani po muzejih, tiskani abecedni seznami in ciklostirana objava osnovnih biografskih podatkov obstajajo v občini Kranj, popolnejši podatki (žal precej nepregledno urejeni) za občino Škofja Loka so objavljeni v Pomnikih NOB na Škofjeloškem, v tisku so'seznami za občino Radovljica. (3).
Jože Dežman iz Lesc, vodja projekta "Zgodovina političnih organizacij na Gorenjskem" pri Gorenjskem muzeju v Kranju
Korak čez etični in politični prag
Kako bodo žrtve druge vojne na Slovenskem zapisane v zgodovinskem spominu in ovekovečene v spomenikih v prihodnje? Upam, da način razmišljanja, ki sem ga predstavil, utemeljuje upravičenost korenitih posegov v trenutno družbenopolitično še prevladujoč odnos do žrtev. Zvišati raven strpnosti (preprečiti oživljanje duha državljanske vojne), izostriti etični posluh (odpravitev delitev žrtev na dobre in slabe), uveljaviti premoč argumentov nad čustvi (osamosvojiti in modernizirati raziskovalno dejavnost). Ali zmoremo to?
(Sklepna misel Jožeta Dežmana k raziskavi Žrtve druge svetovne vojne - očrt raziskave v občini Radovljica, objavljeni letos januarja v reviji Borec, revijo za zgodovino NOB in ohranjanje revolucionarnih tradicij)
"Lotili ste se desetletja pozabljenega, nevarnega in skoraj nedotakljivega področja, na katerem se soočata dva pogleda: pogled zmagovalcev v drugi svetovni vojni in pogled poražencev v tej vojni. Zgodovinski spomin je prav na tem področju medel. Z Lojzetom Kosom sem sodeloval pri pripravi pregleda spomenikov in plošč v radovljiški občini in predlagal, da bi dodali zraven še seznam vseh žrtev vojne 1941 - 1945. Dosedanje popise je vodila Zveza borcev, razen prijav vojne škode leta 1945, kar je bila naloga posebnih državnih komisij. Ob pregledu tega gradiva se človeku postavljajo mnoga vprašanja, ki sem jih nato razčlenil v poročilu, ki je bilo objavljeno v prvi letošnji številki revije Borec. Gre za problem opredelitve do odnosa, ki ga ima do žrtev ne eni strani Zveza borcev, na drugi strani pa vojni poraženci, emigrantje. Problem se pojavi kot problem definicije odnosa stroke in politike. Tako ena kot druga stran s svojim štetjem povzroča slepo polje, ki onemogoča celovito spoznanje zgodovinske resničnosti. O teh vprašanjih je bilo govora tudi na okrogli mizi, ki jo je pripravila sekcija za sodobno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Na okrogli mizi je bil tak pristop sprejet kot možen."
S svojim raziskovalnim delom posegate na področje narodne sprave.
"Glede na polemike o narodni spravi upam, da bo politični in kulturni prostor sprejel kot možen odnos do vprašanja narodne sprave glede žrtev vojne razumno izhodišče, da je etični prag, preko katerega moramo stopiti, spoštljivo prešteti vse žrtve, politični prag pa je spoznanje nujnosti, da dopuščamo o žrtvah iz-
rekati mnenja z različnih idejnih in vrednostnih sistemov. Borci štejejo med žrtve padle v boju, ljudi, ki so bili usmrčeni zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem in civilne žrtve vojne, ki so jih povzročili okupatorji in njihovi sodelavci. Zveza protikomunističnih borcev pa šteje za svoje žrtve padle v boju, po vojni usmrćene pripadnike četniških in domobranskih enot in civiliste, ki so jih usmrtili partizani."
Vsak torej popisuje svoje, po svojih merilih. Kateri popisi so realnejši, stro-kovnejši gledano s stališča zgodovinarja. Mnogih imen ni najti ne na tej in ne na drugi strani, pa so zgubili življenja v zadnji vojni.
"Zveza borcev je opravila več popisov. Na voljo ima več kadra, arhive, upravno pomoč. V gorenjskih občinah so, razen v Kranju, popisi opravljeni dokaj korektno. V Kranju je opravljen samo osnovni popis brez nadgradnje v preverjanju v matičnih in drugih virih. V Kamniku in Domžalah pa gradiva sploh ni. Protikomunisti so na slabšem. Lahko domnevam, da imajo nekaj deset v boju padlih domobrancev korektno popisanih. Seznam iz Vetrinja vrnjenih domobrancev bo treba preveriti, saj vsi iz Vetrinja vrnjeni domobranci niso bili usmrčeni. Glede števila usmrćenih civilistov pa ugotavljam, da je njihov podatek nekajkrat manjši od dejanskega stanja. Vprašaj za raziskovalca pa so žrtve, ki niso pomembne ne za eno in ne za drugo stran. Gre za nekaj sto v nemški vojski padlih Slovencev in podobno. Pri ideološkem ključu delitve mrtvih na dobre in slabe ne gre brez težav. Na primer kam sodi Tončka Mokorelo-va, po kateri se v Tržiču imenuje vrtec in je bila predlagana za he-rojinjo, pa se je izkazalo, da je zelo verjetno klonila na zaslišanju in tako sodelovala pri odkritju terenske organizacije NOG. Teh problemov se bom skušal lotiti. V prispevku, ki je objavljen
danes, skušam te stvari vsaj v osnovi kvantificirati, veliko dela pa nks še čaka. Mi to zbiramo in z borci smo dogovorjeni, da bomo začeto delo skušali dokončati."
Ne zavidam vam težavnosti dela predvsem zaradi tega, ker je veliko svojcev žrtev in tudi storilcev še živih, ker so po sredi čustva, prizadetosti in je priti do resnice težje. Prav tako pa je tudi ljudi, ki bi lahko kaj povedali, vedno manj, kar opozarja, da z delom ne, kaže odlašati. Marsikaj se lahko ustavi tudi pri posameznikih, ki držijo trdne in visoke pozicije v družbi. "Zagovarjam izhodišče, da morajo biti v trikotniku naročnik -izvajalec - predmet obravnave vzpostavljeni odnosi, ki zagotavljajo pošteno in obzirno medčloveško sporazumevanje. To pomeni, da brez upoštevanja strasti in prizadetosti, predvsem pri svojcih in storilcih dejanj, ki se ob teh vprašanjih pojavljata, in ob njunem političnem naboju, ni mogoče opraviti take raziskave. Glede na razplet dogodkov v Sloveniji pa je sedaj mogoče tudi na tem področju narediti več kot doslej. Večji problem kot vzpostavljanje normalnih odnosov, odkrivanja in sporočanja
V NOV na Slovenskem štejejo 46.000 veljavnih žrtev (4), v priročniku Slovenija, te poznam, pa 49.335. (5) Vprašanje pa je, kako so ti zadnji podatki zbrani. Za občino Kranj navajajo npr. 1.224 žrtev. To je najbliže številu 1.206, ki ga najdemo v ciklostira-nem Seznamu žrtev NOV občine Kranj. Vendar pa so tu šteti tako tisti, ki so pred smrtjo živeli v občini Kranj kot tudi tisti, ki jih povezuje z občino Kranj le kraj smrti. Dejansko število za ZB veljavnih žrtev, ki jih lahko štejemo za žrtve vojne med prebivalstvom sedanjega območja občine Kranj, je nekaj deset nad 700. Žrtve razvrščam tja, kjer so živele in delale. Tako postane občina, ki ima sicer najmanjši delež žrtev po štetju ZB med obravnavanimi, kar naenkrat vodilna. V Borcu sem dokazal, da je tudi število 993 za občino Radovljica nekoliko previsoko. Bistveno preveč je v knjigi Slovenija, te poznam, navedenih tu-
resnice v lokalnih skupnostih in je blokada, ki so jo vzpostavili nekateri vodilni člani borčevske organizacije s shematičnim, pa tudi idealističnim prikrojeva-njem zgodovinskega spomina sebi v prid. Obrtna podlaga, če tako rečem, tovrstnim raziskavam so predvsem dokumenti matičnih uradov in seveda v veliki meri spominska pričevanja. Mnogo tega je že napisanega. Pri teh in nasploh ohranjenih dokumentih gre preprosto za to, da začnemo upoštevati podatke, pred katerimi smo doslej zatiskali oči. Dejstvo pa je, kot sem zapisal v uvodu prispevka za revijo Borec, da iz konfliktnih stanj naše sedanjosti vrtajo v preteklost - predvsem to velja za bližnjo, sodobno zgodovino - nova in nova spraševanja in sa-mospraševanja o odločilnih vzročnih povezavah med včeraj in danes. Značilen predznak za številne tovrstne razprave je, pa naj bodo rdeče, bele, črne, zelene - ideološki, in bistveno kroji vsebino izjav. Pisci ob burnem zavzemanju za svoja stališča izpeljujejo dokaze bolj iz projekcije ideoloških želja v preteklost kot iz spoštovanja in proučevanja zgodovinske resničnosti. Žrtve druge svetovne vojne med Slovenci pa je eno takih spraševanj."
Jože Košnjek
di žrtev za jeseniško občino, do-čim za Tržič in Škofjo Loko nekako ustrezajo, celo nekaj premalo jih je. Torej ni posebej verjetno, da bi bili člani ZB prav natančno prešteli število svojih žrtev.
Vse bi še nekako šlo, če bi vsaka stran štela mrtve po svojem vrednostno-ideološkem rešetu, nato pa bi podatke strnili in zvedeli, koliko nas je zaradi druge vojne manj. Pa ne bi bilo tako. 29. novembra 1944 je po eksploziji peklenskega stroja v meščanski šoli na Jesenicah umrlo 7 učenk, 11 pa jih je bilo težko ranjenih. Njihovih imen ni ne v Beli knjigi ne med veljavnimi žrtvami vojne. 7. januarja 1945 so tedaj trinajstletnega Valentina Slamnika skupaj s petimi sošolci pripeljali v kaznilnico v Begunjah kot sopovzročitelja raz-strelitve. Leta 1960 je pod psevdonimom Pavle Zidar objavil pesniško zbirko Kaplje ognjene, ki jo je posvetil »Spominu žrtvam ponesrečenega atentata na gestapo.« Vzroka za uvrstitev teh žrtev v Belo knjigo ne vemo, zmagovalci pa niso hoteli priznati napake (»Pa tudi po vojski nas ni nihče poklical skupaj s starši, da bi nam razložili bistvo zmote. Ogibali so se nas in nas nekako izvrgli iz svoje srede na rob, kjer se je pač tudi živelo.« ocenjuje Pavle Zidar v Okupaciji Javornika. (6).) 1. marca 1945 so bile bombardirane Jesenice. Iz raznih virov sem izpisal imena 98 žrtev, zraven pa še moža, ki je zaradi bombardiranja znorel in kasneje umrl. (7). V Beli knjigi jih ni, med veljavnimi žrtvami pa je vštetih le šest; tistih, ki so bili aktivisti NOG. Čigave so torej te žrtve?
Z zastorom molka so zagrnjeni tudi padli vojaki starojugoslo-vanske vojske, potem padli in izgnani Slovenci, ki so služili v nemški, italijanski, madžarski vojski. Pa se vprašajmo ob nemških vojakih: zakaj jih ni v Beli knjigi, saj so se borili na isti strani kot domobranci, prisegli so istemu firerju, večinoma so padli v bojih s Sovjeti. In zakaj jih ni med veljavnimi žrtvami vojne po meri ZB, saj so to žrtve, ki jih je demonski okupator nasilno zvlekel v svojo hordo in tako uničeval narodno telo — torej bi bil podatek o tem okupatorjevem zločinu pomemben argument za upor. Omenimo še smrti okupatorjev. Protikomunisti poudarjajo neučinkovitost partizanskega vojskovanja in zatrjujejo, da je NOV v Sloveniji uničila po manj kot tisoč nemških in italijanskih okupatorjev pa zlepa ni dovolj mrtvih Lahov in Švabov. Ali bomo sposobni tudi sovražnikovo smrt postaviti v podobo zgodovine, kateri bo vojna razgaljena kot naglavni človekov zločin in ali jo bomo kdaj popljuvali in razgalili kot tragedijo vseh, ki so v njej poteptani?
Upam, da nakazano razkriva nesmisel politikantskih delitev žrtev na dobre in slabe, saj nam tovrstne redukcije onemogočajo odkritje tragičnih zapletov vojne.
Za ZB veljavne žrtve
Območje, ki ga obravnavamo, grobo zemljepisno razdelimo na levi in desni breg Save. Pod levega štejemo gornjesavsko dolino, Jesenice, Radovljico, Kranj in Tržič z zaledji, pod desni breg pa Blejski kot, Bohinj in škofjeloški srez. Na tem območju je leta 1940 živelo 106.034 ljudi. (8). Obdelal sem podatke o 3.642 žrtvah, ki jih ZB prizna (za nekaj deset žrtev pa nimamo podatkov o njihovem življenju in smrti). To je 3,4 % prebivalstva.
spol
Med žrtvami je 247 žensk (6,8 % žrtev in 0,2 % prebivalstva) in 3.395 moških (93,2 % žrtev in 3,2 % prebivalstva). Če upoštevamo spolno razmerje moški-ženske 49,3 : 50,7, potem je izgubilo življenje 6,5 % vseh moških in 0,45 % vseh žensk. Verjetno je bilo med žrtvami, ki jih ZB ne prizna, še več moških kot žensk. Torej je bilo moško prebivalstvo zaradi vojne zdesetkano.
Starost
Vojna je najbolj opustošila prebivalstvo, rojeno med leti 1900 in 1926. Žrtev teh starosti je bilo 2.990 ali 82 % žrtev. Moške teh letnikov so mobilizirali partizani, najmanj izbire pa so imeli letniki 1916 - 1926, ki so jih leta 1943 klicali tudi v nemško vojsko.
Tako je izguba fantov, ki še niso ustvarili družin in očetov mladih otrok najhujša izguba te vojne.
Kraj bivanja
Tako kot čas rojstva ima tudi kraj bivanja pomemben delež pri opredeljevanju usode Gorenjcev med drugo vojno. V krajih desnega brega Save, ki so bili bolj dostopni partizanski mobilizaciji, je žrtev med partizani in več drugih žrtev kot pa v krajih levega brega Save, ki jih bolj nadzorujejo nemške in domobranske enote. Torej so se ljudje v krajih, ki so jih nadzorovali okupator in njegovi domači zavezniki, bolj po svoji volji odločali za odhod v partizane, obenem pa bolj občutili okupatorjevo nasilje. Le žrtev med aktivisti je več na levem bregu, saj so sovražniki na zase pomembnejšem ozemlju bolj odločno zatirali NOG. (glej tabelo 1)
Poklic
Razredna sestava prebivalstva nima pomembnejšega vpliva na odločitev za NOG in s tem večjo ogroženost življenja na mobilizacijskem območju partizanskih enot. Se pa na levem bregu Save kmetje težje odločajo za NOG kot delavci in obrtniki, (glej tabelo 2)
Narodnost
Le okoli 40 žrtev (kak % žrtev) je med obravnavanimi Nesloven-cev. Torej je upor proti okupatorju in revolucionarni prevrat na Gorenjskem etnično enobarven.
vloga žrtev v vojni
Med žrtvami je 2.551 ali 70 % partizanov, 765 ali 21 % aktivistov in 326 ali 9 % drugih žrtev.
Partizani
2.551 mrtvih med partizani je 2,4 % prebivalstva.
Gorenjci so se od vseh Slovenj cev najodločneje zagnali proti okupatorju v letu 1941 (predvsem Jesenice, Poljanska dolina in druga žarišča odpora). Leta 1942 je bilo prežeto z okupator-, jevim nasiljem in je odhodov v partizane manj. Največji je vstop v partizane v prvih polovicah leta 1943 in 1944. Leta 1943 odidejo v partizane predvsem poklicani v nemško vojsko in sicer številneje na desnem kot levem bregu Save. V letu 1944 pa je več novih partizanov na le; vem bregu. Nekako dve tretjim partizanov iz leta 1941 in
1942
sta izgubili življenje že v začetnem poldrugem letu vojne. Največ partizanov pa je padlo v zadnjih sovražnih ofenzivah leta 1945 (809 ali 31 % vseh partizanskih žrtev). 80 % partizanov je padlo v spopadu s sovražnikom, velika večina v obrambni drži — sovražna zaseda, ofenziva, beg, le redki omahnejo v napadnih posegih proti nasprotniku, (glej tabeli 3 in 4)
Aktivisti
765 pobitih aktivistov pomeni 0,7 % prebivalstva. Velja opozoriti, da je ubijanje privržencev odp°' ra le eden od ukrepov za prepre' čevanje NOG. Število interni-rancev v koncentracijskih taboriščih, izseljencev, kaznovanih v delovnih taboriščih, zaprtih, je neprimerno večje. Temu povrh so nacisti dodali propagandno ustrahovanje. Sovražni pritisk je bil najhujši leta 1942, ko izgU" bi življenje kar 340 ali 44,4 °/» padlih aktivistov, precej aretiranih v tem obdobju pa kasneje umre v koncentracijskih tabori' ščih. Skoraj 48 % aktivistov so pobili kot talce pripeljane v Begunje ali med akcijami sovražnih enot, drugi so preminuli^ koncentracijskih taboriščih-(glej tabelo 5) Druge žrtve
Žrtev med civilnim prebival' stvom so okupatorji in nekaj tu" di njihovi domači zavezniki P0' morili 326 ali 0,3 % prebivalstva, večino (210 ali 64 % drugih žrtev)
Torek, 25. aprila 1989
9. STRAN
GLAS
ČLOVEŠKE IZGUBE NA GORENJSKEM 1941 — 1945
TABELA 1
število žrtev in njihova vloga v vojni
	Prebivalci 1940	Žrtev	% preb.	Žrtve partizani	% žrtev	Žrtve aktivisti	*«« °r	% žrtev
Srez Radovljica Srez Kranj	22810 41758	737 1057	3,2 2,5	515 722	69,8 68,3	181 260	24,6 41 24,6 75	5,6 7,1
Levi breg Save	64568	1794	2,8	1237	68,9	441	24,6 116	6,5
Srez Radovljica Srez Šk. Loka	16487 24979	769 1079	4,7 4,3	592 722	77,0 66,9	86 238	11,2 91 22,1 119	11,8 11,0
Desni breg Save	41466	1848	4,45	1314	71,1	324	17,5 210	11,4
Gorenjska	106034	3642	3,4	2551	70,0	765	21,0 326	9,0
TABELA 2 Poklici žrtev								
	Aktivni prebivalci 1931	Žrtve	Delavci obrtniki	% akt. preb.	Žrtve delavci obrtniki	%    v         %akt.    Žrtve % žrtve  KmeIle   preb.   kmetje žrtev		
Srez Radovljica Srez Kranj	12868 18710	737 1057	5694 9305	44,2 49,7	571 687	77,5     4382    34,0 53 65,0     7675     41,0 155		7,2 14,7
Levi breg Save	31578	1794	14999	47,5	1258	70,1    12057     38,2 208		11,6
Srez Radovljica	7388	769	2114	28,6	488	63,4     2964    40,1 148		19,2
Srez Šk. Loka	12347	1079	3631	29,4	576	53,4     6062     49,1 329		30,5
Desni breg Save	19735	1848	5745	29,1	1064	57,7     9026     45,7 477		25,8
Gorenjska	51313	3642	20744	40,4	2322	63,7    21083     41,1 685		18,8
tabela 3 Vstop v NOV*								
	Vseh	41	42	1/2 43	2/2 43	1/2 44	2/2 44 45	?
Srez Radovljica 5[ez Kranj	515 722	118 72	30 78	39 73	71 73	132 227	123 11 128 9	13 66
Levi breg Save	1237	190	108	112	144	359	251 20	79
Srez Radovljica Srez Šk. Loka	592 722	84 115	24 49	133 242	65 142	156 79	78 41 53 24	33 44
Desni breg Save	1313	199	73	375	207	235	131 65	77
Gorenjska	2551	389	181	487	351	594	382 85	156
' Število vstopov v NOV |e večje od števila partizanov, saj so nekateri npr po vrnitvi domov ali zajetju vnovič odšli v partizane.								
tabela 4 Datum in vzrok smrti partizanov								
Vseh	41 42 1/2 43 2/2 43 1/2 44 2/2 44 45				Ujet ?      Boj ustreljen		o Kon-Be9unle centr. u^tre- tabo-''en rišče	Nesreče umrl ?
Srez Radovljica 515 Srez Kranj 722	15 81 20 19 87 21	28 40	71 136	98 183 164 213	19     386 37 42     562 45		40 35 47 47	16 1 19 2
Levi brez Save 1237	24 168 41	68	207	262 396	61     948 82		87 82	35 3
Srez Radovljica 592 Srez Šk. Loka 722	10 50 29 5 88 57	83 138	97 122	88 214 93 199	21     466 43 20     541 76		36 26 61 20	21 24
Desni breg Save 1313	15 138 86	221	219	181 413	41    1107 119		97 46	45
Gorenjska 2551	49 306 127	289	426	443 809	102    2055 201		184 128	80 3
TABELA 5 » datumi in vzroki smrti aktivistov								
Skupaj 41		42	1/2 43	2/2 43   1/2 44   2/2 44 .45			Koncen-? tracijska taborišča	Jstreljeni
Srez Radovljica S^rezKranj	181 16 260 4	100 133	7 11	9 10	15 27	8 23 32 33	3 50 10 80	131 180
!^j_breg Save	441 20	233	18	19	42	40 56	13 130	311
Srez Radovljica !^2ŠkJ-oka	86 19 238 6	20 87	4 5	7 14	12 46	8 15 25 52	1 33 3 80	53 158
P^nibreg Save	324 25	107	9	21	58	33 67	4 113	211
H^enjska	765 45	340	27	40	100	73 123	17 243	522
TABELA 6 fatumi in vzroki smrti drugih žrtev								
	Skupaj	41/42	43	44 45	Izseljeniška Bombandi-Nasll,e     taborišča ranje			Nesreče
Radovljica !^2Kranj	41 75	8 38	7 5	8 18 16 16	9 55	23 13	4 6	5 1
l^bregsave	116	46	12	24 34	64	36	10	6
^ez Radovljica S^ŠkLoka	91 119	20 59	10 19	43 18 12 29	49 97	28 10	9 3	5 9
?!f^breg Save	210	79	29	55 47	146	38	12	14
H^^^iska	326	125	41	79 81	210	74	22	20
v izbruhih jeze višje rase (Dra-žgoše, Radovna), a tudi domobrancev v zadnjem letu vojne. Manj je popisanih drugih žrtev ujetniških taborišč, bombardiranj in nesreč (kot smo že opozorili, je seznam teh žrtev pomanjkljiv), (glej tabelo 6)
Bele in zamolčane žrtve
Žrtev, ki jih ZB ne šteje, še ne moremo točno prešteti. Tudi s podatki iz Bele knjige žrtev pro-tikomunističnega upora si ne moremo veliko pomagati. Podatki o ljudeh, ki so jih usmrtili partizani, so pomanjkljivi (npr. od blizu 70 likvidiranih v Bohinju, jih je v Beli knjigi omenjenih le šest), pa tudi vsi od blizu 900 domobrancev s tega območja, ki so jih vrnili iz Vetrinja, niso bili pobiti.
Torej lahko sklepamo o nekaj deset padlih vojakih jugoslovanske vojske, več kot sto žrtvah bombardiranja, nekaj deset v bojih padlih domobrancih in če-tnikih, nekaj sto po partizanih likvidiranih, nekaj sto padlih v nemški vojski, nekaj sto po vojni usmrčenih domobrancev. Torej je populacija, ki je leta 1940 štela okoli 106.000 oseb, verjetno med vojno izgubila več kot 5.000 duš, torej okoli 5 % prebivalstva.
Med za ZB neveljavnimi žrtvami je značilno, da je krajevna pripadnost ljudi, ki so jih usmrtili partizani, dokaj neenakomerna, da v nemški vojski pade več fantov z levega kot desnega brega Save, da se domobranstvo razvije predvsem v kmečkih območjih kranjskega in škofjeloškega sreza.
Žrtve okupatorja
Število izgub nemških enot na Gorenjskem so partizani leta 1945 po delnih podatkih ocenjevali na okoli 2.000. (9). Ocena je verjetno pretirana. V bojih jih ni padlo dosti več kot tistih tisoč, pokopanih na kranjskem pokopališču, težko pa je oceniti število med in po vojni pobitih civilistov in vojnih ujetnikov.
Namesto sklepa
Naj omenim, da je bil tako opredeljen pristop k raziskavam žrtev vojne na omenjeni okrogli mizi sprejet kot možno izhodišče raziskave in upam, da bo obveljalo, da so sicer možna kar najbolj različna mnenja o usodi in življenju slehernika, da pa bodo deležna spomina in je torej raziskovalcu naročeno, naj o njej pravično poroča. Ta cilj bo lažje dosegljiv, če bo razvoj političnega prostora pri nas tak, da ne življenje in tudi ne kolektivni spomin ne bosta ukrojena po eni razlagi, ampak bo razpon političnih izbir mnogovrsten in bo vsaki od njih dovoljena tudi interpretacija zgodovine.
OPOMBE:      Jože Dežman
1. Žrtve druge vojne, očrt raziskave — občina Radovljica, Borec 1, 1989
Razprave z okrogle mize bodo predvidoma objavljene v majski številki revije Borec.
2. Bela knjiga žrtev slovenskega protikomunističnega upora 1941 — 1945, USA 1985.
3. Arhivi Gorenjskega muzeja v Kranju, tržiškega, škofjeloškega in Tehniškega muzeja železarne Jesenice
Pomniki NOB na škofjeloškem, Ljubljana 1986
Seznam žrtev NOV občine Kranj, Kranj 1973, ciklostirano Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj 1973 Gradivo Alojza Kosa za občino Radovljica, v tisku
4. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 — 1945, Ljubljana 1976, str. 1018/1019
5. Slovenija, te poznam, Ljubljana 1987, str. 35
6. Umor otrok v Asslingu grozoten primer, Karawanken Bote 9. 12. 1944
Umor otrok v Asslingu končno-veljavno pojasnjen, Karawan-ken Bote 3. 1. 1945 Nemške mrliške knjige, Matični urad Jesenice
Pavle Zidar: Kaplje ognjene, Ljubljana 1960
Pavle Zidar: Okupacija Javorni-ka, Ljubljana 1984, str. 153
7. Prijave vojne škode za Jesenice, Hrušico, Javornik, Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko Kranj
Prijave žrtev vojne iz leta 1950, Tehniški muzej Železarne Jesenice
Nemške mrliške knjige, Matični urad Jesenice.
8. Podatke o prebivalstvu leta 1940 hrani v rokopisni obliki Knjižnica oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
9. Slovenski zbornik 1945, str. 697-767.
Med naj grozovite j ša nasilja sodi poboj vaščanov in uničenje Srednje Radovne 20. septembra 1944. Med več opisi zločina smo izbrali štiri. Vsi štirje pisci povedo osnovno zgodbo. Prve dni, natančno 7. septembra 1944Bo nemški vojaki prišli po drva v Radovno. Partizani so jih napadli. Dva vojaka se nista vrnila na Bled. Naslednji dan je prišla nemška enota, razstrelila Pangerčevo hišo in zagrozila, da bodo vas uničili, če se vojaka v osmih dneh ne bosta vrnila. Dne 20. septembra so nemški vojaki verjetno z domobranskimi vodiči napadli vas. Pobili so 22 vaščanov in gozdnega delavca (nekaj vaščanov je pobegnilo, ujete deklici in gozdnega delavca so pustili žive) in uničili vas. Naslednji dan so se vrnili in ubili gozdnega delavca iz Krnice.
Opis dogodkov je najnatančnejši pri Jožetu Vidicu. Pričevanja, ki jih je zapisal, dobro opisujejo potek pobijanja, vzdušje (kriki žrtev, stisko partizanke z otrokom, ki so jo umikajoči se terenci zavrnili, češ da ne more »z njimi zaradi otroka, ki se dere«, bolečina moža, ki so mu v Radovni pobili mater, ženo, pet otrok: »Minilo je dolgih sedem mesecev, preden sem zbral toliko moči, da sem se napotil proti domu.«)
Storilce pisci po vrsti označujejo z Nemec — Nemci; nemški vojak, nemški komandant... Jošt Rolc natančneje opredeli te »Nemci« — »zločinci divizije "Brandenburg"«. Še bolj določen je Jože Vidic z imenovanjem storilcev kot vojakov »razvpite esesovske divizije Brandenburg«, ki so jih vodili v Srednjo Radovno domobranci. Kdo so bili krvniki? Jošt Rolc se je opiral na partizanski dokument, napisan nekaj dni po dogodku. Imenoval je »krvnika Gopperta«. (Goppert je bil poveljnik domobranske postojanke na Jaršah pri Bledu.
Eden od domobrancev je omenjen kot ubijalec. Njegovega imena ne vemo.
Jože Vidic navaja pripoved Kuzmandla, veterinarja zalednih enot divizije Brandenburg, da so vse oficirje, ki so sodelovali pri zločinu, poslali pred vojaško sodišče, ker so ubijali in rušili brez vednosti komandanta polkovnika Gorna. Imena oficirjev, ki jih je Kuzmandl povedal Gabrijelu Mežanu z Bleda, je imel ta zapisane še vrsto let po vojni, nato pa je beležko izgubil.
Sekretar vaškega odbora Sojna II z Bleda, ki je delal na blejski občini, je 8. oktobra 1944 poročal: »Komandant regimenta Brandenburg, ki je ukazal požgati in pomoriti v Radovni, je major von Goren. Baje je prišel neki polkovnik stvar raziskovati, katera vojaška edinica je to naredila, ker menda noče nihče priznati, katero vojaštvo je to naredilo. Seveda je stvar popolnoma zaspala, preiskava je bila le zaradi lepšega, ker je bilo ljudstvo razburjeno in komandir Gestapa je res nastopil proti temu majorju, ki je to ukazal. Kakšen je bil rezultat preiskave, ni znano, gotovo nič, samo pesek v oči. Drugih posebnosti glede kretanja vojaštva ni. Če pa bode kaj, bom takoj poročal.« Več o zločincih zvemo iz prijave Ivana Šance komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev 17. marca 1945. Zločinci naj bi bili: »Regiment "Brandenburg" tč. na Bledu, be-ga z Bleda in oddelek Rusov z Blejskega gradu. Oficirji Brandenburga: Oberst Pribvl (drugih podatkov od njega ni), Major Gerhard Pinkert, sin dr. Pin-kerta iz Leipziga, D. 27., Naunhofstrasse Nr. 48, Oberleut-nant Auer Friedrich, adjutant, Goldap Markt Nr. 17, njegova žena je tč. v Goldap pri firmi W/Bogislav, Haupt-mann John iz Sachsena, Leutnant VVilhelm Kaas, roj. 21. 4. 1921 (kandidat kemije) Hannover, Oberleutnant Heinz Nitschke, roj. 8. 8. 1919 iz Leipziga, Leutnant Franz. Vodja be-ga z Bleda je kriminalni uradnik Goppert, roj. 1. 2. 1911 v Breslau, tč. Zagorice št. 64. Vodja Rusov z Bleda Her-smann, Sturmbannfuhrer SS.
Po dobljenih vesteh je dal povelje za ta pokol in požig Ha-uptmann Pullmann. Zločin so izvršili naslednji poveljniki: komandant I. kompanije...« (Dokument očitno ni bil napisan do konca, op. J. D.)
Še nakaj več podatkov o storilcih je v spisih komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Neki spis navaja Hauptmanna Polmanna iz Weimarja, komandanta I. bataljona lehrregimenta Brandenburg, kot glavnega krivca za pokol v Radovni, kot njegova glavna pomagača pa Alberta Schopfa z Dunaja, oberleutnanta in komandirja 3. kompanije I. bataljona, in Walterja Franza, oberleutnanta 1. kompanije. Povelje za zločin naj bi dai major Gerhard Pvnkert iz Leipziga, ki je bil komandant lehrregimenta Brandenburg pred prihodom majorja Go-ernerja. V drugih spisih so kot iniciatorji in poveljujoči oficirji omenjeni major Goerner, Friecrich Auer, oberleutnant Franz Walter, leutnant Arthur Benesch, oberleutnant Hans Nitzsche, leutnant Klaus Hartmann, feldvvebel Arno Frohlich, hauptmann John iz Saške, leutnant Wil-helm Kaas iz Hannovra. Klaus Hartmann in major Goerner sta bila leta 1945 kot vojna ujetnika na Bohinjski Beli. S pokolom v Srednji Radovni so povezali tudi poveljstvo varnostnih sil na Bledu: »V septembru 1944 je npr. Ko-mander varnostne policije poslal neko svojo edinico v Srednjo Radovno; ta je ne le posilila celo vrsto žensk, ampak z največjo brutalnostjo uničila celotno vas z vsem prebivalstvom.«
Tone Ferenc navaja tele pri poboju navzoče častnike: stotnika Polmanna, poročnika Alberta Schopfa, podporočnika Arthurja Benescha, vodnika Arna Fr :o hlicha in morda še podporočnika Auerja in Nitsckeja. Negotovost začini tudi podatek, ki ga je ljubeznivo posredoval Stane Šinkovec. Friedrich Rainer, vodja okupacijske uprave, je na zaslišanju po vojni izjavil, da so zaradi zločina v Radovni odpoklicali majorja Rudolfa in ga poslali pred vojaško sodišče, a Rainerju nadaljnji razplet ni bil znan.
Britanski časnikar Peter Dobbie je po izbruhu afere Wald-heim skušal uvrstiti med storilce v Srednji Radovni tudi Kurta Waldheima. Na to so ga napeljale fotografije, ki jih je Slavko Smolej objavil v Gorenjski v boju in svobodi s podpisom, da je na njih goreča Radovna. Vendar gre za pomoto, saj je Tone Ferenc utemeljeno opozoril, da so na eni od fotografij vidne mačice, ki jih septembra v Radovni ni. Peter Dobbie je s fotografijami odšel do Waldheima, ki naj bi mu dejal: »Oficir, ki je ukazal, da požgejo to vas, je bil odstavljen. To je bil Nemec, ne pa Avstrijec«
Več kot očitno je torej, da podobe zločina v Radovni še ne moremo zaokrožiti s portretom zločincev. Vendar je iz povedanega jasno, da fantazma »Nemci« ne zadošča. Domobranci v Radovni so Slovenci, Rusi tudi niso Nemci.
(Iz revije Borec, januar 1989)
mmMmmmGLAB 10. stran
PRED 45 LETI JE GORELA ROBIDNICA
Pozabljen svet za Blegošem
Letošnjo zimo tudi tu ni bilo snega. Tisto malo, kar ga je padlo, je vzelo mimogrede. Le ivje se je lesketalo v soncu ves čas. In tako zimo, se zdi, je nenadoma zamenjala pomlad. Le nekajkrat je močno zapihalo z bregov, in malo topleje je posijalo sonce s primorske stranij stopilo ivje in že so veje v nabreklih popkih. Skoraj čez noč. Toda narava vseeno ne da, da ne bi šlo lepo po vrsti.
Medtem ko v dolini že vse odcveta, se tu pričenjajo beliti najprej slive v zavetjih hiš. Nič drugega. Sele ko bo mogočna češnja pri leskovški šoli dala znamenje, se bo pričelo. Najprej ona, potem bodo prišle na vrsto slive in češnje v Lazih in v še višji Robidnici. Sele potem bodo zacvetele divje češnje v Brdnici, v gozdovih pod Crnim vrhom in v Kovku vse do plešastega Blegoša.
Otroškega smeha si žele v Robidnici. Bosta Maja in Barbi, ki zdaj prihajata domov k Jošku le ob koncu tedna, kdaj tu doma ■
S seboj so nosili upanje
Nekako takšni sta bili tudi zima in pomlad 1945, se spominjajo Robidnicam. Zima z malo snega. No, na teh prisoj ah ga tudi vedno prej pobere, kot drugod. Tudi takrat so skoraj vso zimo lahko delali zunaj. In vso zimo so prihajali partizani. Vsa leta vojne so tu imeli nekakšno osvobojeno ozemlje. Posebno še, potem ko so razbili postojanko belih v Leskovici. Prihajali so Gradnikovci, Vojkovci, Kosove-lovci, največkrat pa se je tu zadrževala Prešernova brigada. Tu so se borci počutili kot doma. Pri belem dnevu so lahko prišli tam z zgornjih njiv do Joška, Frenca ali Petra, ne da bi jih kdo opazil. Ko ni bilo belih v Leskovici, je bila najbližja nemška postojanka šele v Gorenji vasi. Da bi jih presenetili na hitro, z motorizacijo, ni bilo mogoče, kajti poti proti dolini so bile "zasekane", čez poti so bila posekana drevesa, ali so bila pota porušena, če pa so šli iz doline peš, so za to domačini in partizani hitro izvedeli. Vedno so bili tod obveščevalci, ves čas sta bila v vasi dva partizanska vezista, kajti iz Robidnice so imeli partizani napeljan pravi pravcati telefon v Martinj vrh. Se danes je po drevesih sem in tja po Slugovi dolini in po "tarjavem" griču opaziti bele lončke z žico. Partizani so prinesli za te kraje in ljudi novo upanje. Da bo vendar to spet enkrat slovenska dežela. Leta med obema vojnama jih je tlačil Italijan. Ta krivična državna meja med Italijo in Jugoslavijo se je zarezala prav tamle med Lesko-vico in Lazami. V Laze so hodili v italijansko šolo, v cerkev pa uro daleč v Novake, čeprav je bilo v Leskovico veliko bližje in je zvon sv. Urha tako milo vabil...
Ni bilo pomoči. Na milost in nemilost so bili prepuščeni Italijanom in njihovim karabinjer-jem. Tudi dela ni bilo pod Italijo zanje nobenega. Le ceste so lahko delali, kakšne vodne zbiralnike, gradnjo obmejnih kavern jim pa že niso zaupali, njim, "re-belom". Po vsak dokument je bilo treba v Cerkno. Sem so vodili prodajat živino.
'To je raj za "kontrabantar-je", se spominja Joškov Vencelj.
"Jugoslovanski cariniki so nas radi spustili skozi, kajti kot danes, je tudi takrat Jugoslaviji primanjkovalo deviz in vsaka lira je prav prišla. Po tobak, kavo in moko, ki je bila lepša in cenejša, smo hodili k vam, pa po saharin, bosanske slive in Ex-port cigarete.
Iz Italije smo pa tja nosili riz, dežnike, blago za obleke. Neki Joža, ki je slike povečeval, je nosil krošnjo in "kontrabantal". Ej, bilo jih je nekaj, ki so bili silno korajžni. Celo živino so vlačili čez mejo. Nekaj "švercarjev" je tudi padlo. Postreljeni, zaklani so bili.
Čez vrh Krnice je šla državna meja, po vrhu Brda in Brdnice pa gre deželna meja med Gorenjsko in Primorsko. Na Brdu pri Sumu teče z ene strehe kap-nica v Jadransko, z druge pa v Črno morje.
Težko se je živelo. Če je kdo vola prodal, je bilo za obleko, za najnujnejše, za cigarete so pa že jajca šla od hiše. Nikoli se niso sprijaznili, da so pod Italijo in večno so živeli v upanju, da bo kdaj še drugače. Večno tako ne more biti, so si govorili. Posebej takrat, ko so morali hoditi daleč v Italijo, celo v Afriko, služit vojake.
Hiše so jih je bile vedno polne
Nič čudnega, da so se tako vneli za partizane. Vsa vas je di-
hala z njimi od prvega dne, ko so bili še Italijani tukaj.
"Pri vseh hišah so bili čisto domači, pri vseh hišah smo jim kuhali," mi pripoveduje Anica Možina, Frencova iz Robidnice." Veseli smo jih bili, od koderkoli so prišli. Kar je bilo naše, je bilo tudi njihovo. Peč je bila vedno gorka, mi smo se spravili zgoraj vsi v eno sobo, vse ostalo smo prepustili partizanom. Po štirinajst dni skupaj so bili tu. Ves čas sta bila tu dva telefonista, ki sta držala zvezo z Martinj vrhom, če pa ju je po naključju kaj odgnalo, smo oddajali sami. Tod smo zbirali hrano za bolnico Franjo. V kleti smo imeli jamo, kjer se je dalo zakopati pisalni stroj. Kar krompir smo usuli na vrh. Kadar partizani niso mogli česa odnesti s seboj, smo skrili tu, ali pa tudi kar kje na njivi zakopali. Zgodilo se je, da so partizani v kotlu kuhali meso, pa so jih presenetili beli ali Nemci. Vse skupaj so popustili, mi pa smo na vrh zmetali repo, peso in kuhali naprej, pozimi pa smo enostavno snega nametali na vse skupaj. Tako je šlo vse do zadnje hajke spomladi, 12. aprila 1945, ko je Robidnica pogorela.
Prejšnji večer so prišli Ko-sovelovci, kar jih je še ostalo od Porezna. Takrat smo se jih ustrašili, kajti vedeli smo, da Nemci ves čas patruljirajo. Da se le malo ogreje jo, spočije jo, naspijo, so dejali in seveda smo jih razumeli, saj so se nam smilili. Toliko hudega, toliko preganjanja, toliko smrti je bilo tiste dni za njimi. Pri vseh hišah so bili. Zjutraj pa je zaropotalo. Partizani so se umikali, kolikor hitro so le mogli. Moj oče je šel na skedenj pogledat, če so partizani kaj pustili, ko je že prišel Nemec okrog hiše. Neko meso so dobili. Zgrabili so očeta in ga peljali h kozolcu za vas, na Smrekove in ga tam hoteli ubiti. Drugi so se ta čas spravili nad nas otroke: "Kam so šli? V katero smer?" so lajali v nas Nemci in beli. Štirje otroci smo bili, sami smo živeli z očetom, mama je že pred vojno umrla. A noben ni izdal, tudi najmlajši ne. Bili so razjarjeni, ker so jim partizani, kljub temu da so tako skrbno obkolili vas, ušli. Eden od Nemcev je imel s seboj volčjaka. Zaprl ga je v klet in zgoraj pregledal vse prostore. Kar mahal je z brzostrelko proti 'nam in grozil. Pokalo je ves čas. Partizani so streljali od zgoraj z roba gozda, Nemci in beli od spodaj gor. Naenkrat se je s streh začel valit; dim. Od silnega streljanja z obeh strani, Nemci so streljali tudi z zažigalnimi bombami, z minometi, so se vnele slamnate strehe. Presenetilo je samega Nemca, pritekel je iz hiše, reševal najprej psa... Mi smo rešili nekaj živine, nekaj pa je je zgorelo. Tudi prašiči so zgoreli.
Ko je začelo goreti, so le spustili očeta. Zgorela nam je vsa obleka, bili smo ob streho nad glavo, ob vse. Leteli smo dol po travniku. Čudno, da nas ni kaj zadelo.
Najhuje je bilo pri Jošku. Zgorelo je vse, hiša, hlev, dva kozolca, vse je zgorelo pri Petru, pri Frencu je ostala le hiša, kamor so se potem vsi zatekli.
V tem boju sta padla dva borca Kosovelove brigade, Jože Grum, doma z Iga, in Ludvik Krasna iz Idrije.
Domači izdajalci so bili najslabši
"Jaz sem bil ravno tiste dni doma," pripoveduje Vencelj Šturm, Joškov iz Robidnice. "Prej sem italijansko vojsko služil, v Rimu, Piši, potem sem se znašel celo na ruski fronti. Malo pred razpadom Italije sem bil
ranjen in sem prišel v Bologno v bolnico. Ko je Italija kapitulirala sem prišel v Prekomorsko in kasneje v Prešernovo brigado, na koncu pa sem bil na Vojni oblasti IX. korpusa. Marca 1945 sem bil pri Trebuši ranjen v trebuh, bil nekaj časa v bolnici, potem pa sem se zdravil doma, tako da me je napad Nemcev tisto jutro presenetil doma. Vas je bila obkoljena že pred četrto uro zjutraj. V kleti sem ostal, ko pa je začelo goreti in je goreča slama letela po vasi, sem skočil na piano. Naravnost v nekega Nemca sem butnil....«
Dva bela sta potem Joškove-ga Venclja peljala zvezanega v Skofjo Loko. V Lajšah sta ga hotela ubiti. Že sta ga tiščala k skali, ko je zrogovilil nad njima Avstrijec, ki se je prav takrat šel olajšat nekam za grmovje. Oba je Vencelj poznal, domačina sta bila. Nikoli ni nikomur povedal, kdo sta bila. Še danes, ko sta menda že oba pod rušo, ne pove. Domačin bi ga ubil, Nemec pa ga je rešil. Tudi tako se je dogajalo. Do konca vojne je bil potem zaprt na Miklošičevi v Ljubljani. Na smrt je bil obsojen, a je prej prišla svoboda.
Še danes ni »cimprov«
Od tistega pogorišča se še do danes niso opomogli. Še danes so njihove hiše gole. Ko so poželi prvo žito, so hiše spet pokrili s slamo. Sami so delali opeko, da so pozidali ruševine. Hudo so se namučili. Nova slovenska vlada jim je takrat ponujala posojilo, toda vsak, ki je skusil Italijo, se je bal dolga. Nič koliko domačij je prišlo na boben zaradi dolgov. Zato je tudi zdaj le Vencljev oče vzel toliko posojila, da so pokrili streho na hlevu in plačali zidarje iz tistega denarja. Če bi vedeli, da se bo tako obrnilo s temi krediti, bi zagotovo drugače ravnali. Tako pa imajo še danes hiše gole, še noben "cimper" ni urejen. Tudi nova oblast jim ni prizanašala. Obvezne oddaje, davki, vse jih je doletelo, kot druge, ki niso vse vojne imeli na skrbi partizanske vojske. Ko bi bili vsaj malo prej uredili pota, da bi mlade bolj obdržali v hribih, tako pa so odšli za delom v dolino in tam ostali. Tako malo prebivalcev Robidnica še nikoli ni imela leta 1869 je imela 49 prebivalcev v treh, štirih kmetijah irt v nekaj bajtah. Potem pa je počasi število drselo navzdol. Leta 1910 jih je imela 40, 1961 36, danes pa jih ima le 16.
»Drobiža je zmanjkalo«
Najbolj žalostno pa je, da ni mladih, da ni otrok. Iz vse Robidnice trenutno niti en otrok ne hodi v šolo. V Leskovici imajo dva razreda, prvi in drugi razred in le štiri otroke v šoli. Povsod, kjer so do časa uredili ceste, so mladi ostali. Lep primer so Luči-ne in Javorje, vasi tod okrog pa so tako prazne. Dvajset let nazaj je še vozil avtobus v Kopačnico, potem pa so ga ukinili. Pred sedmimi leti je spet začel voziti v Leskovico. Toda bilo je prepozno. Danes se mladi zaradi draginje in zato, ker spoznavajo, da je zemlja le tista prvotna vrednota, ki je ne gre kar tako zame-tavati, sicer vračajo, toda zdaj jim ne puste dihati huda draginja, in nemogoči kreditni pogoji. Če bi hotel danes kupiti traktor, moraš hišo prodati.
Ko bi vsaj mleko lahko oddajali, ko bi bil trg bližje. Tako pa pride denar le od kakšne živine, od drv. Za doma pridelajo le
Francka Šturm, gospodinja pri Jošku, še vedno doma peče kruh. Najboljši je iz peči. Tudi izdelave domačega sira se je lotila. Ko bi le bil trg malo bližje...
krompir, vse ostalo kupijo. Včasih so sejali vsa žita, tudi ajdo, jaro pšenico, a kaj, ko vse pojedo srne. Le na začetku njive pustijo posevek. Ječmen je lani po-sejal Vencelj, da malo kolobari, dobro je rodil, a kaj, ko ni ljudi.
Ostaja grenak priokus
Nič ne očitajo, da se po vojni ne škofjeloška ne idrijska občina nista zavzeli zanje, čeprav bi se lahko prav tako, kot so se za druge pogorele partizanske vasi. Vsaj malo dobre volje bi lahko pokazali do ljudi, ki so vse žrtvovali za svobodo. Boli le to, da so vsi drugi imeli od nje veliko, veliko več. Oni pa, kot bi še vedno ne bili naši, kot bi bila še vedno tamle dol pod Lazami meja...
Saj ne morejo reči, da se nič ne naredi. Zdaj imajo dovolj poti, na Novake, proti Leskovici in od tod v Kopačnico ali skozi Vo-lako na Hotavlje, proti Kladju. Zdaj bodo širili pot od Leskovice sem do Robidniškega brda, imajo že zakoličeno, potem bodo širili še proti Črnemu vrhu. Pa za vodovod je vse pripravljeno. Tudi telefone imajo v vasi. Le za kmetijstvo bi morali še malo bolje poskrbeti. Še pod Italijo so imeli zbiralnico mleka v vasi, pri Smrekovcu, zdaj je nimajo, pa prav gotovo bi se povečal interes za rejo mlekaric, če bi bila tu. Še vikenda ni nobenega na tej strani Blegoša. Joškova Francka je začela delati domači sir, toda prodati ni kam. Za kmečki turizem še nihče ni pripravljen. Morda bo kdaj. Le majhna gostilna je na Robidniškem brdu pri Koklnu. Tu se ustavljajo planinci, ko prihajajo z Blegoša, Porezna. Veliko, veliko je zamujenega. Verjetno bo minilo še nekaj let, preden bodo popravili te svoje "cimpre", napolnili gospodarska poslopja s stroji in bodo hiše spet polne "drobiža". Saj počasi gre, pri vseh hišah so kupi gradbenega materiala. Vencljeva Zorka se resno pripravlja, da pride živet domov. "Čez" ji je dal Vencelj in resno sta se zavzela z možem. Bosta obnovila hišo? Venclju se bolj zdi, da bi raje zidala na novo, čeprav je v njihovi veliki in visoki hiši prostora za pet družin. Pa naj zidata, kakor hočeta, da bosta le prišla, da se bo življenje tu nadaljevalo. Kako je že dejal oni mislec? Mladini moramo ponuditi nekaj, kar pričakuje od jutrišnjega dne.
D. Dolenc
Vencelj Šturm, Joškov: "Stari smo se utrudili, čas je, da mladi poprimejo. Da bi le hoteli ostati v teh robeh. Vedno se je živelo, včasih bolje, včasih slabše.
Ena prvih skrbi v vasi je poleg cest vodovod. Saj je
dobra, zdrava voda, ki tako bogato prihaja iz tal, pravi Smrekovčev Rudi.
Počasi gredo obnovitvena dela, kajti Robidničani so, kljub temu da so toliko žrtvovali v zadnji vojni, povsem prepuščeni sami sebi.
Pročelja robidniških hiš so gola, toda rož na njih ne manjka. Pe' trovi mami že zdaj cveti gorenjski nagelj.
Robidnica šteje danes šest hiš; zgornje tri, Petrova, Joškova ,n Frencova so tik pred koncem vojne pogorele, spodnje, Šurn°^ Smrekovčeva in na Palut pa so toliko odmaknjene, da jim je b1' lo najhujše prizaneseno.
Torek, 25. aprila 1989
f PRVOMAjSia POGOVORI
11. stran OT^isasgiEncaAs
SONJA LOKAR, politik generacije, ki je zgubila iluzije, da so starši rešili vse njene probleme
Pokimajo nam, pa smo že zadovoljni
"Zame je razmišljanje o črnih scenarijih in variantah za rezervo vnaprejšnja, nesmiselna kapitulacija. Zadnje čase niti enkrat slovenska partija v Zvezi kominustov Jugoslavije ni ostala brez uspeha. Ali smo zmagah z večinsko podporo ah pa je
realizaciji. Korigirajmo svoje napake . gačnih razmer v Sloveniji, z glavo prebijali dogme. Dozorelost Jugoslavije glede posameznih vprašanj m povsod enaka. Povsod ne bomo želi pohval. Čas pa dela za nas,"pravi Sonja Lokar, izvršna sekretarka predsedstva centralnega komiteja Zve ze komunistov Slovenije, ena glavnih avtorjev slovenskega koncepta prenove Zveze komunistov.
Mineva leto od konference Zveze komunistov. Njeno geslo je bilo: za socializem po meri ljudi. Konferenca Zveze komunistov Slovenije je naredila prvi korak k prenovi, sedaj pa je v javnosti že nov dokument o prenovi slovenske partije. V pičlem letu dni dva papirja na isto temo. V čem je njuna različnost?
"Prenova Zveze komunistov je v Sloveniji na dnevnem redu že od 10. kongresa dalje. Takoj Po njem smo pripravili gradivo v' petih točkah in z njim seznanili osnovne organizacije. Odziv je bil dober. Na konferenci smo ugotovili, da je petim točkam treba dodati še kakšno in da je treba izdelati kratek, pregleden bi jasen dokument, s katerim bomo povedali, kako si zamišljamo organizacijo, ki naj bi v družbi uveljavila ponudbo za socializem po meri ljudi. Najprej je nastala dolga verzija dokumenta, iz katere so potem mladi sodelavci v centralnem komiteju napisali izvleček, imenovan Prenova zveze komunistov, ki je v bistvu  uresničitev  naloge, ki smo jo dobili na konferenci. Že na njej smo petim točkam dodali novo, organizacijsko prenovo. S klasičnim načinom organiziranja in odnosov ni mogoče uresničevati tako zahtevnega projekta, kot je socializem po meri ljudi. Organiziranost mora biti bolj gibljiva, z večjim poudarkom na samoiniciativnosti članov, samoorganiziranju, na projektnem združevanju glede na cilj. Odnosi v organizaciji ne morejo biti hierarhični, da ima vodstvo zmeraj prav, ampak enakopravni. Zato pa je treba uveljaviti svobodo mišljenja, pravico manjšine, da ohrani svoje mnenje, zaščito manjšine, ki onemogoča njeno izključitev iz organizacije. Drugi problem, o katerem na konferenci še nismo pre-veČ jasno razmišljali, pa je, da danes zveza komunistov že deluje v politično pluralnih odnosih, vendar ne v smislu Kardelja, ko Je bil pluralizem v bistvu različne vloge in naloge posameznih družbenopolitičnih organizacij, ZK pa je imela vnaprej opredeljeno vodimo usmerjevalno vlogo, ampak v okoliščinah, ko so 86 pojavile nove politične organizacije, ki merijo na alternativni program za celoto družbenega razvoja. To pomeni, da je ZK, Pa naj ji bo všeč ali ne, dobila či-Jw pravo politično konkurenco, 8 tem pa odpoved od monopola Politične oblasti. Ne želimo biti vnaprej predpisana avantgarda, Pa tudi ne samo politična stranka med strankami. Očitno pa je, da konkurenca, ki smo jo dobili, zahteva od nas, da razvijemo tudi nekatere strankarske sposobnosti, vsaj v zadevah, kjer gre za strankarsko tekmovanje. Tega le prav gotovo nekaj v programu za družbeni razvoj in v volilnem Programu. Naslednje volitve niti slučajno ne bodo več takšne, kot smo jih bili vajeni od vojne sero..."
i, Se potem partija pripravlja tudi za primer, če bo de-jovala v pluralizmu strankarskega tipa kot ena od s*rank?
"Kako se bo zveza komunistov sploh ravnala v političnem Pluralizmu. Odgovor je jasen: ravnala bo enakopravno. Ne bo J^vnala kot organizacija, ki zase jerja prednosti, ampak kot organizacija, ki se zaveda, da si mo-fa družbeno vodilno vlogo, za Katero nam še vedno gre, izbori-"v konkurenci, v potu svojega °oraza."
Za ljudi, vajene branja Partijskih dokumentov, posvadi dolgih, polnih fraz, je Prenovitvena zasnova slo-^nake partije presenetljiva 110 kratkosti, jedrna tosti, je-
ziku. Človek mora pravzaprav dvakrat pogledati, če je to res partijski papir. Zakaj nenadoma tak zasuk?
"Imeli smo več ciljev. Če hočemo z njim do vseh ljudi, mora biti dokument kratek, jasen, da ljudem ni žal časa za branje. Z besednjakom smo želeli pokazati, da smo organizacija, ki se je dejansko že v marsičem prenovila. Želeli smo zajeti samo tiste stvari, ki so bistvene za prenovo Zveze komunistov. To je bilo strašno težko delo. Če ga ne bi opravili mladi, ne bi tako uspeli. Zadrege pa smo vnaprej pričakovali. Zaradi modernega besednjaka se ljudje sprašujejo, v čem je dokument drugačen od programa novih zvez, saj se zavzema za iste stvari: za svobodo političnega delovanja, za demokracijo brez prilastkov, za pravice človeka in državljana, za nacionalno suverenost, za dobro družbo, svobodno in kulturno bogato, v kateri bo človeku prijetno živeti. Drug ugovor pogreša besede in besedne zveze, ki so bile včasih prepoznavni znak naše organizacije (avantgarda, delavski razred, demokratični centralizem, razredno in nacionalno, akcijska in idejna enotnost). Tega v dokumentu ni, ponujamo pa druge rešitve. Namesto avantgarde uporabljamo enakopravnost, namesto demokratičnega centralizma demokracijo s soglasjem, namesto idejnega čiščenja drugače mislečih pravimo, da ima vsak član pravico imeti prav. Skratka, vse kar nas je težilo kot dediščina boljševiške tradicije, kot kamen za vratom, smo poskušali opredeliti na nov način. S tem smo rešili iz dediščine tisto, kar je še uporabno, vendar je bilo zaradi zlorab praktično diskreditirano in marsikdo, kdor je to doživel v popačeni obliki, meni, da je treba trajno zavreči."
Marsikomu, posebno še tako imenovanim "zdravim silam" to ne bo šlo zlahka v glavo. Tudi sami ste ob predstavitvi tega dokumenta dejali, da bo najtežje stvari prelomiti v glavah, sploh dojeti pomena takšne prenove.
"Veliko sem hodila po sestankih, kjer smo o tem diskutirali. Odzivi so odvisni od tega, kakšen je uvod v pojasnjevanje dokumenta, ki je kratek, marsikaj . je strnjenega v parolo, zanjo pa je značilno, da je razumljiva samo iz političnega konteksta, znotrai katerega je bila oblikovana. Ce je ta kontekst teoretično dovolj pojasnjen, potem ljudje zadovoljni sprejemajo dokument. Če pa tega ni, ljudje reagirajo živčno in terjajo daljši dokument, da jim bo jasno, kaj sploh je za temi kratkimi stavki. Negotovi so in se bojijo, da se bo identiteta naše.organizacije zgubila. Imamo sorazmerno dobro usposobljene komiteje in delo, ki smo ga vložili, se obrestuje. Veliko nam pomaga osnutek sklepov našega centralnega komiteja o političnem pluralizmu. Prijetno sem presenečena nad zrelostjo naše organizacije. Pozna se, da z večino ljudi delamo skupaj že skoraj ves mandat. Ce vztrajno gradiš linijo, se mora poznati in je rezultat."
Ne obsojajmo vseh komunistov
Zvezi komunistov se marsikaj očita, ne samo monopolni položaj. Krivi se Kardelja, ki je tako funkcijo ZK opredelil. S prenovo se v bistvu oddaljujemo od njegove misli. _
"Kardelj je v Smereh razvoja naštel tri funkcije, ki bi jih morala ZK na tedanji stopnji družbenega razvoja še vedno opravljati: skrb za razvoj političnega sistema, negovanje dosežkov revolucionarnega razvoja in če pride družba v krizo, odgovor-
nost za razplet te krize, skrb za kadre na ključnih funkcijah, ki grade Jugoslavijo na osnovah socializma in samoupravljanja, in tretje, da je ZK gibanje, idejna sila, ki združuje ljudi na osnovi  samoupravnih interesov. Takrat še niso bila aktualna nova družbena gibanja. Prepričana sem, da bi Kardelj, če bi danes živel, opredelil ZK kot gibanje za samoupravljanje. Toda poglejte, kaj se je zgodilo. Namesto da bi bila prva funkcija skrčena na minimum, na najnujnejše, se je skoraj povsod po državi razlezla v nekak ilegalni politični   monopol, kadrovski monopol, s tem zadušila družbeno ustvarjalnost in postavila iz reda cel politični sistem. Krivični bi bilo reči, da je to delala vsa Zveza komunistov. To so počeli tisti, ki so bili najodgovornejši in v raznih koordinacijah v imenu in namesto ljudi, če se jim je tako zazdelo, tudi zoper njihovim interesom. Delavec za strojem, komunist ali nekomu-nist, nista mogla nič narediti. Da se to ne bi več ponavljajo, je treba to funkcijo ukiniti in reči: ZK v nobeni točki več ne more biti partija oblasti. Mora pa razviti konkurentske sposobnosti, da bi lahko ponujala in po demokratični poti v konkurenci več kandidatov na volitvah, z več programi za razvoj, bila zmagovita zveza. Zato pa mora okrepiti drugo in še posebej tretjo funkcijo. Nobena družba ne more funkcionirati brez idejnega veziva, to vezivo pa je lahko dejavnost komunistov v raznih projektih civilne družbe, vezivo med ljudmi, ki želijo enakopravno razreševati skupne probleme. ZK se bo morala še naprej razvijati, če tako rečem, kot stranka med strankami, vendar če bi delala samo to in ne bi nastajala kot novo družbeno gibanje, ne bo uresničila svojega družbenorazvojnega projekta. Samo z akcijo ljudi samih se da kaj narediti. S tem se razlikujemo od drugih zvez, ki menijo, da je dovolj, da postaneš predstavnik, dobiš zaupanje ljudi in urediš družbo tako, da bo uspešno funkcionirala. Ta koncept je zastarel, ker izključuje ustvarjalnega človeka, ki bo sam urejal življenje, kot to sam zmore. Ce smo prej delali napake in mislili, da je možno shajati brez predstavništva, potem sedaj nove zveze grešijo, ker menijo, da je možno shajati samo s predstavništvom. Treba je razviti obe funkciji."
ZK se razlikuje od ostalih tudi po tem, da se bori za socialistični program jugoslovanske družbe. t
"Strinjam se. Opredeljeni smo kot zveza, ki se bo borila za socializem in samoupravljanje. Vendar tu nastaja težava. Vsebina socializma, samoupravljanja je postala fluidna, marsikaj je postalo vprašljivo. Težko je biti za socializem in socializmu dati novo vsebino. ZK se za razliko od drugih zvez zaveda, da temu združujočemu družbenemu pojmu ne more vdahniti vsebine sama. To bomo ustvarjali skupaj. Nismo več organizacija, ki bi hotela ljudstvo osrečiti z vsiljeno koncepcijo razvoja. Vabimo vse ljudi, da sodelujejo, v kakšnem svetu bi želeli živeti, da bi ta koncept življenja tudi uspel. To je precejšnja razlike od organizacije, ki je rekla: v levem žepu imam teoretski pogled, kakšno mora biti življenje, v desnem pa represijo, s katero bom ljudi prisilil, da bodo sprejeli raj. Tega mi ne želimo. Ne zato, ker smo nenadoma postali večji demokrati od naših predhodnikov, ampak zato, ker se življenja ne da več drugače uravnavati."
Eksplozivna zmes socialnega In nacionalnega
Prestopiva prag Slovenije. Prenavlja se tudi jugoslovanska Zveza komunistov,
vendar ocenjujem, drugače kot v Sloveniji, z veliko hujšimi odpori, na drugačnih izhodiščih, brez razmisleka, ampak z besedo ulice, pritiskov. Je sploh možnost, da slovenski koncept ostane, da se uresniči vsaj v Sloveniji?
"Slovenija in Hrvaška imata od drugih delov to prednost, da socialna stiska še ni prišla tako daleč, da bi izsiljevala nagle in sunkovite ukrepe. V Sloveniji smo imeli socialno problematiko še pod kontrolo republiškega etatizma, bi rekla, ki je lažje pretakal sicer vedno manjši dohodek iz levega v desni žep, vendar je bilo tega dohodka še vedno več kot v Makedoniji, južni Srbiji. Mi smo imeli čas za teoretični premislek, kako prenavljati Zvezo komunistov. Stiska, ki je delovala drugod po Jugoslaviji, motor, ki je nenehno zahteval odgovore, pa je povzročil radikalne, bojim se, da prekratke odgovore. V drugih delih Jugoslavije so menili, da je problem slabo vodenje, negativna kadrovska selekcija, ki je pripeljala v vrhove nesposobne, korumpirane ali utrujene ljudi. Prvo je bilo treba odstraniti te, potem priti do enotnosti, še posebej na ravni države, ki bi pome-nuila tudi večjo solidarnost. Začelo se je zaostrovati tudi nacionalno vprašanje in dva pritiska sta se povezala. Ekplozivna zmes socialnega in nacionalnega je v Srbiji povzročila vzpon Miloševičeve večine, v Vojvodini in Črni gori padec vodstev, na Kosovu pa stanje, kakršnega pač imamo. Ko so v teh okoljih opravili tisto, za kar so menili, da je glavni problem, pa nove ekipe, neobremenjene z napakami preteklosti, ugotavljajo, da morajo rešiti povsem enake probleme. Prisiljeni so razmišljati, kot smo mi razmišljali, sicer v malo bolj mirnih razmerah. Teh problemov se ne da reševati z vreščanjem o enotnosti, ampak s skrbnim analiziranjem razmer, upoštevanjem razlik, iskanjem soglasja na skupnih projektih, usklajevanjem tam, kjer so največje razlike. Ali bomo to rešili na prehodnem kongresu ali pa bo družbo razneslo v nacionalnih konfliktih in socialni eksploziji ter jo porinilo s pozicije, ko bi se lahko približevala razviti Evropi, 20, 30 ali celo 50 let nazaj. Veliko je odvisno od naše modrosti, da postane naš projekt socializma jugoslovanski. V Sloveniji premalo iščemo pota do zaveznikov, ki jih imamo v Jugoslaviji, da bi se z njimi povezovali in skupaj nastopali ter prek skupščine in političnega sistema uspešneje prodirali, kot smo znali doslej. Do kongresa imamo še dovolj časa, da to storimo. Vsako razmišljanje o črnih scenarijih in variantah za rezervo so vnaprejšnja kapitulacija."
Sonja Lokar, foto: F. Perdan
Slišim očitke, da je slovenska partija pri uveljavljanju svojega modela premalo agresivna, da imamo skratka slab politični marketing.
"Napačna je predstava, da imamo slab politični marketing. Nekaj drugega je narobe. Smo organizacija, ki je imela zadnjih deset let katastrofalen način delovanja. Resolucij ski model ne deluje, horizontalne povezave ne delujejo, hierarhični prepiri se nadaljujejo. Torej kaj. Treba je uveljaviti skupščinsko vladavino in si v skupščini izboriti večino, da boš s skupščinsko močjo, ki je najvišja zakonodajna oblast, lahko to večino sankcioniral s tem, da se bo to v družbi tudi res zgodilo. Smo družba z neizmernim številom zakonov, pa s popolno akcijsko paralizo. Politični sistem mora postati učinkovit, zato pa je treba okrepiti ljudski center, ki pa ni v ZK, ampak v skupščini. Boj za socializem se mora prenesti sem, ne pa se o njem pregovarjati v SZDL, ZK. To ni več delovanje z enega centra na drugega, to je usposabljanje ljudi, da bodo pritiskali na skupščino in se organizirali za življenje, ki bo učinkovito."
Razlike med pogledi na prenovo ZK v Sloveniji in v Jugoslaviji pa vseeno so. Katere so najbistvenejše?
"Zvezni dokument je na ravni, kjer smo bili mi pred enim letom na konferenci. Samo mi smo takrat imeli koncept prenove. Sedaj drugje preživljajo te zobobole, vendar se časovni zamiki krajšajo. Mi smo šli naprej, ker smo se morali že opredeljevati do političnega pluralizma. Ta tema sedaj ni več samo slovenska, ampak jugoslovanska. Radikalnost Slovenije je posledica radikalnosti v slovenski družbi. V to jabolko bo treba vgrizniti. Črnogorci so že, ostali pa bodo tudi. Se ne bojim razpleta situacije. Bojim se, da bi mi z vriščem, ki ga ženemo, sebi zaprli pot, da bi našli skupne rešitve, da bi si zaprli pot za priznavanje nujnosti, da smo različni. Ne potrebujemo uniformne enotnosti, ampak enotnost glede temeljnih smeri razvoja, potem pa je stvar razmer, kako kdo to počne. Zvezni dokument preno-
"Kmalu bomo morali v ZK zamenjati vloge. Tam, kjer niso delali celovitih projektov za prenovo ZK, jih bodo delali sedaj, mi pa bomo morali narediti kadrovsko obnovo. Seveda je ne bomo delali na cesti. Morali jo bomo narediti, sicer se bomo na prihodnjih volitvah pod nosom obrisali. To čaka nas, tovariše v Jugoslaviji pa obratna naloga. Da ne govorim na pamet, je dokaz črnogorski dokument, ki je takšen, da bi lahko nastal tudi v Sloveniji. Bližji nam je, kot bi si kdo mislil po vsem, kar se je zadnje mesece dogajalo v tej republiki."
ve ne zapira nobene možnosti. Postavil pa je pregrado, ki je tudi za nas bistvena: vrnitev na državno partijo je zaprta. Pot nazaj je zaprta, naprej pa odprta. Dozorelost v Jugoslaviji pa ni povsod enaka in zato ne žganj aj-mo nestrpnosti. Mi bomo še naprej morali, zaradi naših razmer, z glavo prebijati dogme. Nič drugega nam ne bo kazalo in seveda povsod, posebno pa tam, kjer so dogme navidezno še kar trdne, ne bomo želi pohval. Čas dela za nas. Mirno delajmo tisto, kar moramo delati, ne izgubljajmo živcev, ne spuščaj mo se na raven kavarniškega prepira, dajmo času čas."
SZDL brez glavnih Igralcev in statistov
Z ZK se prenavlja socialistična zveza. Mislim, da je ZK s svojo prenovo ali sestopom z oblasti fronti olajšala delo. Za konec vprašanje, povezano s SZDL in njeno prenovo: pred letošnjim praznikom, jutri, bo SZDL dobila spremenjen statut, kakšen bi moral biti po vaše ta dokument, kakšni bi morali biti novi odnosi v socialistični zvezi?
"SZDL mora še bolj kot partija iskati novo identiteto. Tu je v težjem položaju. Kar zadeva nas v ZK, se ni težko odreči vodilni, posebni vlogi, težje pa je brez te vnaprejšnje prednosti uspeti, in to v prostoru, kjer si novi družbeni subjekti ne samo nasprotujejo, ampak krepijo tudi nov družbeni razvojni konsenz. Vanj ne želi ZK pritegniti samo novih zvez, ampak vsakega človeka, ki je sposoben in voljan kaj prispe-* vati, pa naj dela tudi v grupi za pritisk, recimo za odpravo smrtne kazni, odpravo člena 133, za državljanske pravice, za ekološko čisto Slovenijo in podobno. Te skupine niso v ničemer manj pomembne od Ruplove ali Tomšičeve zveze. Za ZK so to dragoceni subjekti, živo tkivo civilne družbe, ki jih mora SZDL varovati. SZDL, ki bi medsebojno povezovala stranke in nič drugega, ni potrebna. Za to zadošča skupščina. SZDL bi morala imeti individualno članstvo. Član je tisti, ki vanjo prinaša pobude. To moramo zavarovati pred zmani-puliranjem, čeprav nekaterih faz demokracije ne bomo mogli preskočiti. Marks je enkrat cinično rekel: vsake štiri leta lahko volilci izberejo, kdo jih bo tlačil. Seveda je veliko bolje, če sploh lahko izbereš tlačitelja, kot da so tlačitelji že vnaprej znani. Diskusija o sestavi vodstva SZDL pa se mi zdi paradoksalna. V isti sapi, ko zveze odklanjajo SZDL in vstopajo vanjo, ker ni mogoče drugače, terjajo paritetno sestavo organov in se zapletajo v težke debate, ali morajo imeti ena-. ko število mest
kot ZK, sindikat, mladina itd. Čista situacija bi bila, če bi ljudi vprašali na referendumu: SZDL je vaša, vodstvo ponuja tako sestavo organov, zveze pa takšno. Odločite se, sprejmite tisto, kar se vam zdi prav. Ni razloga, da bi se postavljali v položaj, da bi vodstvo SZDL s kraljevsko gesto podarilo več ali manj sedežev v tem vseljudskem parlamentu. Ni nujno, da bi morali na referendum vsi. Povabili bi sicer vse, šli pa bi tisti, ki želijo in čutijo SZDL. Ta zamisel je moja in ne vem kako razmišljajo tovariši v predsedstvu SZDL. Jaz bi te probleme tako rešila."
J. Košnjek
o®isss8cJJSBaicaAs 12. stran
Torek, 25. aprila 1989
Mirko Zupan, kmet iz Smokuča:
Pridobili smo en "č"!
Smokuč pri Žirovnici, 22. aprila - Kup časopisov na klopi v veliki kmečki sobi, na katerem ne manjkajo Mladina ali Teleks, mi dajo slutiti, da 59-letni kmet Mirko Zupan iz Smokuča ni "zaljubljen" le v zemljo in živino, temveč tudi v knjige in časopise in da marsikaj zna in ve. Ko sem se v soboto popoldne z njim pogovarjal "debeli" dve uri, sem spoznal, da je neke vrste posebnež, ki ne misli vedno tako kot uradna kmetijska politika, kot nekateri občinski oblastniki, kot številni kmetje... "Mislim s svojo glavo in delam tako, kot mislim, da je najbolj prav," pravi in na pol v šali na pol zares poudarja, da so kmetje v času od propada stare Jugoslavije do danes pridobili le en "č". "Nekdaj so nam farji rekli: moli in delaj. Danes nam oblast pravi: molči in delaj."
Mirko, domačini vas poznajo predvsem po tem, da ste nekdaj s konji vozili les in gradbeni material, danes pa s traktorsko cisterno praznite smrdljive gnojnične jame. Vi se torej držite socialističnega rekla, ki smo ga predvsem v preteklosti pogosto slišali iz ust naših politikov, češ da je "vsako delo častno"?
"Ne bi filozofiral. Trideset let sem "fural" s konji. Začel sem po vojni, pri šestnajstih letih, na Jelovici. Kasneje sem za vodno elektrarno v Mostah navozil okrog tri tisoč kubičnih metrov peska, za lesko Verigo petsto "kubikov", z Zelenice več tisoč kubičnih metrov lesa, veliko tudi z Žirovniške, Belanske in Poljske planine, z okolice Jesenic, iz Vrat - in še bi lahko našteval. Najhuje je bilo tedaj, ko je mamo infarkt in jo je bolezen za osem let priklenila na posteljo, oče pa po vrnitvi iz zapora ni bil več zdrav in je zaradi posledic prve svetovne vojne ostal še brez noge. Pogosto sem zjutraj, še preden sem se odpravil na vožnjo, zakuril peč, skuhal in podobno. Če sem pozimi hotel z Zelenice pripeljati les dvakrat na dan, sem moral biti že ob šestih zjutraj na Smokuškem vrhu.
Zanimivo: posameznikom zaračunam le desetino tega, kar bi, denimo, komunalna služba, pa
se mi še vedno splača, podjetjem nekoliko več."
Povojno ustanavljanje obdelovalnih zadrug, v katerih naj bi po sovjetskem vzoru skupno obdelovali zemljo, je bilo za mnoge kmete prisila, ki so se ji uprli. Tudi za vašega očeta...
"Oblastniki so skušali ustanoviti takšno obdelovalno zadrugo tudi na smokuškem območju. Enega kmeta so prepričali, potem pa so hoteli še mojega očeta, ki pa ni bil pripravljen podpisati članstva za nobeno ceno. 8. decembra 1949 so najprej zaprli njega, nato pa še mene. Oče je bil obsojen na 23 mesecev zapora, vendar je zaradi nekih zvez prišel domov po pol leta; mene pa so spustili po 65 dneh. V Ljubljano so nas peljali zvezane, po dva in dva skupaj. Ne oče in ne jaz, noben ni prejel kakšne odločbe, sodnega spisa ali sodbe, vedela sva le to, da sva obsojena zato, ker oče ni hotel podpisati. Ata je delal najprej v Litostroju, nato v Kočevju. Domov se je vrnil bolan in ni nikdar več ozdravel."
V Smokuču je veliko kmetov. Kako to, da se je oblast spravila prav nad vas in vašega očeta?
"Ne vem povsem natančno, lahko pa ugibam. Eden od razlogov je morda ta, da smo pri nas vse do 1918. leta imeli hišno štipendijo, s katero smo enemu družinskemu članu ali komu drugemu omogočili studiranje. Kot je znano, je moja prababica dala takšno štipendijo, za katero sta prispevala denar bogata rodbinska člana (dekan in kapetan ladje), tudi Franu Šaleškemu Finžgarju iz Doslovč... Drugi, bolj verjetni razlog, je ta, da je bila pri hiši mlada delovna sila -jaz sem bil star devetnajst let, sestra osemnajst."
Pred nedavnim ustanovljena Slovenska kmečka zveza se med drugim zavzema za to, da bi vse kmete, ki so jih zaprli zato, ker niso hoteli v obdelovalne zadruge, politično rehabilitirali. Se strinjate s takšno pobudo?
"Kmetom so tedaj storili veliko krivico in madež bi bilo treba sprati, čeprav tistih, ki so to doživeli, ni več veliko med živimi. Obdelovalne zadruge se niso obnesle in takšna izkušnja iz preteklosti naj bo opozorilo, da se na silo ne da ničesar narediti -ne v kmetijstvu ne kje drugje. Že zato ne, ker "lepa beseda tolaži jezo, grda vnema srd" (kot so rekli v starih časih)."
Se strinjate s programom in politiko kmečke zveze?
"Čeprav se mi zdi, da se preveč ukvarja s politiko, pa je dobro, da je takšna organizacija nastala. Moti me le to, ker je pod okriljem Socialistične zveze in da ji je s tem začrtana meja, do kam sme in do kje ne. Njene pobude (odprava gozdarskih, trgovskih in vseh drugih monopolov, oblikovanje kmečkih zadrug, vrnitev neupravičeno odvzete zemlje kmetom., neposredne volitve...) se bodo počasi morale uveljaviti, če se želimo tudi s kmetijstvom priključiti Evropi 1992."
Omenili ste neposredne volitve...
"Vsega skupaj sem doslej v svojem življenju volil le enkrat -in sicer takrat, ko sem skupaj s še dvema kmetoma iz našega konca kandidiral za odbornika. Še pred volitvami sem doma izračunal, koliko glasov bo dobil vsak. Zmotil sem se le za dva. Takrat namreč v kraju še ni bilo toliko priseljencev in smo drug za drugega vedeli, kdo bo šel volit, za koga bo glasoval pa tudi to, koliko ima kdo denarja, kako misli..."
In kdaj boste šli na volitve drugič?
"Tedaj, ko bodo res svobodne in bo kandidate izbiralo in volilo ljudstvo. Kdaj bo to, ne vem. Ko so bile pred kratkim volitve za slovenskega člana predsedstva SFRJ, nisem šel volit, ker sem bil prepričan, da bo dr. Drnovšek zmagal tudi brez moje pomoči. "Režiserji" volitev so se tokrat zmotili: če bi bila ob Bulcu še dva mlada kandidata, bi si ta dva medsebojno razdelila glasove, Bule pa bi jih dobil toliko, kot ji je, in bi zmagal."
če se vrneva od politike h kmetijstvu: kako si zamišlja-
te njegovo mesto in vlogo v gospodarstvu in družbi?
"Oblast naj kmetijstvo pusti pri miru in naj vsem kmetom omogoči enake možnosti. "Naravna selekcija" bo naredila svoje. Kdor bo priden in delaven bo vzdržal, drugi bodo obupali. Z denarjem, ki ga delavci prispevajo v sise in njihove intervencijske sklade, podpiramo vse, tudi lenuhe. Nisem proti, če gre za enkratno pomoč in če podpora daje učinke; nasprotujem pa slabi porabi denarja. Mislim, da bi sklade lahko brez velike škode za kmetijstvo ukinili."
V sedemdesetih letih ste nameravali zgraditi hlev za petdeset glav živine, vendar ste se premislili. Zakaj?
"Nekdaj sem vso živino oddajal v blejsko zadrugo in ni bilo problemov. Ko so uvedli premije, so mi na jeseniški občini rekli: skleni pogodbo z radovljiško zadrugo in podpiši, da si združe-
ni kmet. Tega pa nisem naredil: z blejsko zadrugo sem dobro sodeloval, z radovljiško pa sem že imel slabe izkušnje zaradi zemlje. 1964. leta so mi jo hoteli vzeti šest hektarov in jo dati Polj; čam. Tudi podpisal nisem, da bi bil združeni kmet. Jaz naj združujem z zadrugo delo in osnovna sredstva, delam po navodilih strokovne službe in imam možnost, da se izčlanim iz nje le, če je tudi druga stran za to. Delavec, zaposlen v zadrugi, pa združuje le delo, ima zagotovljeno plačo in tudi možnost, da zamenja delovno organizacijo, kadar se mu zahoče... Ko sem spoznal, da zato, ker nisem združeni kmet, ne bom mogel dobiti posojila, sem se odločil za gradnjo hi; še za kmečki turizem, v kateri bo skupno 22 do 24 postelj. Čez dva meseca bo nared prvih šest sob in tri kopalnice. Lokacija kmetije je dobra, dvorišče je veliko, za hišo je vrt. Znanci pravijo, da mi bodo pomagali pri prodaji zmogljivosti, zato upam, da bo šlo."
Pred leti ste nehali gnojiti zemljo z mineralnimi gnojili, vso živino pokoljete doma. Je to korak naprej ali korak nazaj?
"Ne vem. Umetna gnojila so tako draga, da ni več računice; po drugi strani pa se mi zdi kar malo hudo, da zemljo tako zastrupljamo. Sicer pa tudi neka; teri drugi kmetje potrosijo zdaj umetnega gnoja bistveno manj, kot so ga v zlatih časih - morda le 15 odstotkov nekdanjih koli; čin. Ker ljudje vedo, da gre pri nas za "biokmetovanje", tudi mesa ni težko prodati. Kupci pridejo od vsepovsod, celo iz Ljubljane."
C. Zaplotnik
Brskanje po "družbenem dnu'
Socialistično "dno" je globoko - in vse širše
Ko so me stanovalci iz opuščene železničarske stavbe v Soteski, nedaleč od Bleda (proti Bohinju) pred nedavnim povabili v notranjost in mi ponudili kavo, je nisem pil z največjim sia-stom. Ne zato, ker bi bil narodnostno nestrpen (v stavbi kljub sodnim odločbam še vedno kljubuje nekaj družin, v glavnem iz drugih republik), temveč preprosto zato, ker v stavbi ni ne vode ne elektrike, ker je v vodnjak, v katerega predvsem pozimi hodijo po vodo, nekoč padla mačka, ker je stavba zdaj že brez nekaj oken in z zamašeno kanalizacijo, ker v njej "domuje" vonj (smrad), ki je značilen za stare in zanemarjene hiše... Ko sem zapuščal stavbo, se nisem toliko spraševal, kdo je kriv za njihove bedne stanovalske razmere - ali sami ali naša, gorenjska, do nedavnega z (nekvalificiranimi) delavci nenasitna industrija, temveč bolj to, kako široko je "družbeno dno".
V šoli so me podučevali, da je kapitalizem grd, umazan in nepravičen in da so mu bojda zato šteti dnevi (kot tudi državi, ki naj bi nekega dne kar sama od sebe odmrla) - za razliko od socializma, ki naj bi predstavljal "vrh" družbene pravičnosti, enakosti in solidarnosti in v katerem prav zaradi tega ne bi bilo "družbenega dna", izkoriščanja, bede... Ali res"? Danes že nekateri teoretiki priznavajo, da je v nekaterih sodobnih kapitalističnih družbah več socializma, kot ga je, denimo, v naši, ki se v vseh dokumentih razglaša za sa-moupravno-socialistično. Če velja ta domneva, potem je mogoče zastaviti vprašanje tudi drugače: ali je pri nas več kapitalizma (klasičnega tipa) kot v sodobnih kapitalističnih družbah. Namesto kategoričnega odgovora navajam nekaj primerov - za prvomajski razmislek in za presojanje "družbenih resnic" iz (zastarelih) učbenikov.
Življenje s šestimi "kubiki" zraka!_
Brskanje po "družbenem dnu" ni prijetno, pa vendarle: v Kranju je miličnike in inšpektorje najprej privedlo do stanovanjske hiše, ki je v središču mesta "pritisnjena" v skalnati breg kokrškega nabrežja. Posamezne terase in stopnišča so dobesedno pod previsi skal, v podaljšku hiše je objekt, ki so ga prejšnji lastniki uporabljali kot gospodarsko poslopje, vse skupaj pa "krasijo" različne prizida-ve, nadzidave in zunanja stopnišča. V notranjosti bi sicer pri-
čakovali kuhinjo, dnevno sobo, spalnico in še kaj, vendar s j prostori, ki bi sodili v klasično stanovanje, preurejeni v jamske sobe. Z vsemi nadzidavami, pod-zidavami in s preureditvijo gospodarskega poslopja je nastal objekt s skupno osemnajstimi bivalnimi prostori v kleti in v dveh nadstropjih. V vsaki etaži so ene sanitarije. Odpadne in fe-kalne vode odtekajo v greznico, odtod pa v oddaljenosti 100 do 150 metrov po nabrežini v reko Kokro. Stavba ima dve dimni tuljavi, ki pa sta, zaradi raztreše-nosti sob in pomanjkanja shramb za kurjavo neuporabni, podboji in vhodna vrata sob v novozgrajenem drugem nadstropju so bolj podobni provizorijem kot klasičnim pohištvenim elementom...
Ko so miličniki in inšpektorji 20. marca letos pregledali stavbo, so v šestnajstih sobah (dve sta bili prazni) odkrili 28 stanovalcev. Makedonka (zaposlena je v Mladinski knjigi) biva v kletnem prostoru, ki so ga nekdanji lastniki uporabljali za shranjevanje orodja in je dolg dva metra, širok poldrugi meter in visok vsega dva metra (!). Tla so betonska, stene neizolirane, zamreženo okno prekrito z lepenko, svetloba samo umetna, vrata kovinska... Edina oprema v prostoru, kjer je izrazit zadah po vlagi in plesni, so divan, omara in lijak z vodo. Vsi stanovalci iz šestih kletnih prostorov uporabljajo stranišče, ki je v slabem stanju - keramične ploščice odpadajo, stene so plesnive, sifon ni pokrit... Stanovalka K. B., ki je zaposlena v gostilni v bližini
Kranja, biva v sobi velikosti 2,8 x 2 metra. Dnevna svetloba ni ustrezna, okno je le za zračenje, vode in odtoka ni, voda za pripravo hrane je samo v stranišču, soba je vlažna, čutiti je plesni-vost... Stanovalki S. T. in Š. M., sicer delavki kranjskega Teksti-lindusa, bivata v sobi, ki je dolga tri metre in široka dva. Tla in strop sta brez izolacije, voda je samo v stranišču. Soba ima precej veliko okno, vendar stene "iz ozadja" preprečujejo normalno prodiranje dnevne svetlobe v notranjost... Tri delavke (spet iz Tekstilindusa) stanujejo v sobi, veliki nekaj več kot deset kvadratnih metrov. Oprema je najnujnejša - trije kavči, miza, stol, omari, štedilnik in pomivalno korito. V sobi je čutiti vlago in plesnobo, strop je betonski...
"Stanovanjske razmere, še zlasti skupni prostori in oprema, ponižujejo človekovo dostojanstvo," ugotavlja sanitarni inšpektor in poudarja, da za to ni kriv le lastnik stavbe, temveč tudi delovne organizacije in zasebniki, ki ob zaposlitvi novih delavcev kažejo premalo skrbi za njihove stanovanjske razmere. Poročilo največkrat omenja Tekstilindus, velikega kranjskega zgubarja, sicer pa še nekaj organizacij, ki ne stojijo najbolje, ter več zasebnikov.
V kranjski upravi za družbene prihodke so nam osvetlili še drugo plat problema. Lastnik hiše, doma iz Črne gore, je za lani vložil davčno napoved s 4,3 milijona dinarjev prometa; v davčni upravi pa *na osnovi listinskih dokazov in izjav prič ocenjujejo, da je bil promet vsaj desetkrat
večji, saj naj bi stanovalci plačevali lani povprečno za najemnino sob ter uporabo vode in elektrike okrog 128 tisoč dinarjev na mesec. Za zdaj je lastnik le na sumu, da je utajil prek dvajset milijonov dinarjev davka, da je izrabljal stisko ljudi in jim zaračunaval za vodo in elektriko več, kot so bili dejanski stroški porabe. Sum pa naj bi potrdili ali zanikali pristojni sodni organi.
Ena kopalnica za 26 stanovalcev
Sredi vasi Hraše pri Radovljici stoji stara kmečka hiša (z letnico 1854 nad vrati), povezana z gospodarskim poslopjem, s hlevom in s senikom. Njen lastnik je diplomirani živinozdravnik (pred kratkim smo ga predstavili na straneh našega časopisa), ki išče službo, čeprav bi tudi na precej veliki kmetiji, ki jo je podedoval, bilo dovolj dela ne samo za dvoje rok, temveč kar za več parov.
Notranji prostori stavbe so tipično kmečki, vendar so toliko preurejeni, da so vse sobe - stanovanja, v katerih zdaj živi skupno 26 stanovalcev. Z enim od njih, ki želi ostati anonimen, smo se "zapletli" v pogovor.
Ste zaposleni? "V Lendavi, kjer sem doma. sem delal pri sosedu, ki je imel ogromno živine. Delo je bilo težko in naporno, na dan sem spal le tri do štiri ure. Naveličal sem se in prišel za bratom, ki je že nekaj časa zaposlen na Gorenjskem. Odkar sem tukaj, v Hra-šah, sem napisal že veliko prošenj, v vse radovljiške in okoliške tovarne, vendar me nikjer nočejo."
Kaj ste po poklicu ?
"Nič. Delavec. Znam pa veliko. Prav to je problem."
S čim pa se pOtem preživljate?
"Delam tu, v Hrašah, na lastnikovi kmetiji, kjer tudi stanujem. Dela je čez glavo. Kmetijske zemlje je prek deset hektarov, razen tega še precej gozda, v hlevu dvanajst ovc, enajst koz, devet prašičev,  štirje osli in
okrog devetdeset zajcev... Zdaj delam kletke za čenčile, nutrije in še za nekatere druge živali; menda jih v kratkem dobimo 1500. Veliko dela je tudi v hiši, z vzdrževanjem, s popravilom vodovoda, električne napeljave..."
In koliko zaslužite na mesec?
"Razen tega, da mi ni treba plačevati stanarine in uporabe vode in elektrike, dobim na mesec še približno petdeset starih milijonov. Ni veliko, vendar sem kljub temu le zadovoljen, kajti vsak začenja iz nič, v luknji..."
V kakšnih razmerah bivate?
"Skupaj z ženo in dvema otrokoma (eden je star štiri leta, drugi dva tedna) stanujem v sobi, ki je velika približno petnajst kvadratnih metrov. Strop je pobit, električna napeljava je tudi, vodovodnega priključka in odtoka pa še ni, ker ju nisem uspel narediti. Stranišče je spodaj, ob hodniku, prav tako kopalnica. Kopljemo se kot v vojski: čakamo v vrsti, se jezimo, ker v 18-li-trskem bojlerju, hitro zmanjka tople vode. Ker isto kopalnico in stranišče uporablja kar 26 ljudi, je nevarno, da dobimo kako bolezen. Če bi jo vsak dan razkuže-vali, pa še ne bi bilo dobro."
Je žena zaposlena ?
"Tudi ne. Imela je možnost, da se zaposli v radovljiški Almi-ri, vendar je prišel vmes otrok. Po končani porodniški bo šla v službo."
Koliko vas prebiva v vsej stavbi?
"Šest družin s skupno dvajsetimi člani, razen tega pa še šest Albancev, ki so se v eno sobo vselili pred kratkim. Narodnostno smo zelo pisani, Jugoslavija v malem. Poleg Slovencev, med katerimi nasJe največ Prekrhur-cev, so še Črnogorci, Bosanci, Albanci... V hiši imamo zdaj tudi tri novorojence: naš je star dva tedna, eden osemnajst dni, enega pa danes, v petek, še ni iz porodnišnice."
Vam je morda znano, koli-
ko plačujejo drugi za stanovanje, vodo, elektriko?
"Za stanovanje odštejejo do dvajset milijonov starih dinarjev na mesec, za vodo in elektriko pa še posebej. Pri plačilu elektrike je pred nedavnim nastal problem, ker se je nekate-f rim zdel znesek prevelik in niso hoteli plačati. Elektro nam je odklopilo elektriko. Ženske, pred' vsem tistem, ki imajo otroke m so v gospodinjstvu vezane samo na ta vir energije, so jokale. Ko smo posredovali na občini pr1 predsedniku, so nam jo spet pr1' klopih..."
Hiša je že zdaj polna, sta' novanjske razmere slabe-Kaj mislite, zakaj je lastnik^ pripeljal še nove stanovalce-
"Lastnik je dober in hoče vsakemu, ki se znajde v stiski, p0' magati. Vsakemu tudi dovoli, da si na svoje stroške uredi stanovanje, da kaj pridela na vrtu.-#
Podobnih zgodb, ki s svojo vsebino kažejo na kršitve občinskih odlokov o podste' novalskih razmerjih (in se na kaj drugega - goljufiji oderuštva, utaje itd.), bi lah' ko napisali še nekaj, tudi z imeni in priimki, s kraji in hišnimi številkami... Pa veti" darle: ostanimo pri proble' mu, ki postaja očitno že rc sen in velik. Vse več je na' mreč ljudi, ki iščejo različni oblike zaslužka in jim tud* stare, zanemarjene stavbe* neprimerne za bivanje, Prl'. de jo prav; vse več pa je tu**1 ljudi, ki v jugoslovanski g0,' spodarsko-družbeni krizi čejo streho, službo in zaslv. žek tam, kjer je še nek*l možnosti. Da je kosovski drama "vrgla" na Gorenjsko nove prišleke, je dejstvo, ga je mogoče podkrepiti J* številkami; "pritisk" pa "O še večji, če bo Zvezna rep**' blika Nemčija res uvedla zume in zaprla vrata azil&n' tom.
C. Zaplotni*
Torek, 25. aprila 1989
13. STRAN ^K^S^IEHGLAS
Franc Puhar - Aci:
Ne hlastajmo - preveliki apetiti nikoli niso prinesli nič dobrega
Dežuje, pa spet poneha in že sonce sili sem izza breškega gozda, ko se spet stemni in spet so kaplje. Aprilsko vreme, kaj hočeš. Stezico, ki je doslej vodila proti nizki hišici tule na robu gozda, je sklenil urediti s ploščicami, a ga je pregnal dež. Saj je lepa taka stezica, le s peskom posuta, toda ob slabem vremenu ni nič kaj praktična. Ploščice bodo boljše. Ko jih bo dodobra obrasla trava, se ne bodo toliko videle kot tujek. Čim manj posegati v naravo, čim manj jo pustošiti, je tudi doma njegovo načelo. Poleg tistega, da v življenju nikdar ne izstopaj in si ne želi tistega, česar ni. Tudi če bi bilo in bi lahko dobil, se odreci, pa si reci: Saj to ni prav, koliko je takih, ki še tega nimajo. Kreditov ni jemal, tudi nikoli ni prosil zanje. Pa bi jih lahko dobil, saj je bil župan, partijski sekretar in funkcionar v republiki, zvezi. Ne, šele pred leti, ko mu je streha pretekla, in ni imel denarja za novo, je pri zvezi borcev potožil. Deset milijonov, kolikor je šlo za streho, so mu dali. Razen nekaj zidarskih del, je pri hiši vse sam naredil. Mizarska dela mu posebno leže. In kakšen red ima v svoji mali mizarski delavnici.
Od kod ima to svojo skromnost, delavnost? Še od takrat, ko je mama svoje fante tam v "gasi", pri Regincu, zjutraj ob štirih spravljala pokonci. Najprej je moral mleko, ki ga je mama navsezgodaj namolzla, raznositi po kranjskih hišah, potem domov preobleč in v gimnazijo. Popoldne na polje, zvečer še enkrat raznositi mleko in z vozičkom °d gostilne do gostilne pobrati Pomije za prašiče. Sploh ne ve, kdaj se je kaj učil. Večno garanje, se spominja. Oče Leopold Puhar, je bil kamnosek. Vsaj tristo let nazaj so bili kamnoseki Pri hiši. Na Zlatem polju in v Struževem so imeli kamnolome. Ni bila vsaka labora dobra. Leo-poldovi mlinski kamni so šli po Vsej Sloveniji, celo na Hrvaško. Ko je nekoč partizanil ob Kolpi, je našel očetov kamen... Kar mite se mu je storilo in ponosen je bil na svojega očeta, da so njegovi kamni sloveli tako daleč. Škoda le, da ni preživel te vojne, pan pred koncem, 8. maja 1945 Je padel v Besnici, Aci pa je isti dan, kot prvi partizan prišel v Kranj...
"Še danes je to zame nekaj nepojmljivega. Kako je mogel biti Kranj tako prazen. Prazen je bil kranjski most, prazen Jelenov klanec. Po vseh štirih sem lezel po njem in samo čakal, kdaj bo počilo. Na Gorenji Savi sem še malo prej razorožil skupino četnikov. Prazen je bil sedanji Titov trg. Niti enega človeka ni bilo na cesti. Gledal sem tja, kjer je bil Gestapo, nič se ni zganilo. Za cerkvijo sem ležal na trebuhu z brzostrelko, pripravljeno na strel. Najbolj čudno je bilo to, da ni bilo nobenega Nemca, nobenega človeka, še za okni se ni nič zganilo, z vseh oken pa so visele zastavice. To je bilo 8. maja, dan pred osvoboditvijo, ko Ljubljana še ni padla. Spet sem se postavil na noge, stal sredi trga, ko se odpro neka Vrata in na ulico priteče fotograf Jug, me poslika in hitro spet ste-^e proč. In spet je bilo vse kot izumrlo. Streljanje se je slišalo daleč. Še do kasarne zgor Kra-nJa sem šel, pa je bilo vse prazno. Če bi prišel morda uro prej, bi verjetno še naletel na umikajoče se Nemce, na kamione. Vrnil sem se v Besnico našim povedat, da lahko gredo..."
"Danes govorimo, da moramo °esedb dati mladim, kajti mladi delajo revolucijo. Tudi vi ste bil silno mlad."
"Da. S petnajstimi leti sem že deloval v mladinski trojki na zorenji Savi - v knjigi Gorenjski odred bo opisana kakšna naša vragolija - že nosil puško v Gorenjskem odredu. Od tu sem Prišel v Gorjanski bataljon. Na J* bataljon imam še danes naj-Jepše partizanske spomine. Gorici, Kolpa, Žumberak... Sledil * vOS, kasneje VDV. Nazadnje s*m bil obveščevalec 2. brigade VDV za Gorenjsko. Osemnajst ,et sem bil star, ko sem prišel iz Partizanov, z enaindvajsetimi ,eti sem bil že direktor gozdne-S* Podjetja tule v Preddvoru, fjjdi zato mi je Preddvor tako blizu in drag. Ko je bilo ustanovljeno Gozdno gospodarstvo Kranj, sem bil namestnik direk-^rja, potem direktor, leta 1957 sem bil izvoljen za podpredsednika, leto kasneje pa že za predsednika Občinskega ljudskega °dbora Kranj."
'Znano je, da so bila to za Kranj f^lomna leta."
"Da. Pričeli smo z izgradnjo stanovanj. Kranj je tako strašno Potreboval stanovanja. Ljudje so živeli v nemogočih razmerah, ^o je bilo Zlato polje. Ko sem napovedal, da bo Kranj vsako le-r> zgradil po 400 stanovanj, so me imeli za norega. Toda stano-v*njska kriza je bila tolikšna, da
smo morali v to. Ko smo zgradili nov most čez Kokro, se je odprla Planina. Tudi sam nisem verjel, da se bo začetek sprevrgel v takšno ekspanzijo. Računali smo, da bo tu zgrajenih stanovanj za 10.000 prebivalcev. Največ. Ne več. Nikoli nismo pomislili, da bo Kranj le s priseljevanjem tuje delovne sile odpiral nova in nova delovna mesta. Danes imamo takšno Planino, kakršno imamo.
Tista leta smo zgradili tudi nov vodovod za Kranj, iz Baši j a smo ga potegnili. Ob odprtju tamle pri Vodovodnem stolpu sem napovedal, da bo vode za Kranj za 20 let dovolj. Pa je je bilo res. Šele danes se kažejo potrebe po dodatnih virih."
"Morda je bilo premalo storjenega za turizem?"
"Nerazvit turizem - to je posledica prenasičenosti mesta z industrijo. Kjer je industrije preveč, ni posluha za turizem. Ljudje taka dela, kjer je treba imeti opravka z ljudmi, odklanjajo. Biti natakar je že skoraj žalitev. Najbolj enostavno je osem ur šihta, potem pa si prost, vsak dan, vsak konec tedna. Zato od Kranja do Jezerskega nimaš gostilne, kamor bi šel jest, zato je Jezersko prazno. Jezerja-ni se vsak dan vozijo na šiht v Kranj, tam pa strežejo natakarji z juga. Namesto da bi vsak Je-zerjan imel doma svoj hotelček, svoj penzion, kot jih imajo gospodarstva na Koroškem, po Švici. In to pri takih možnostih, kot jih Jezersko ima! Naša miselnost je pač taka: zakaj bi se sam brihtal, če lahko drugi mislijo namesto mene."
"Vendar zadnje čase se zasebni -štvo kar hitro množi, vsaj bifeji, male trgovinice. Kranj oživlja tako, kot ste si včasih vi želeli, da bi se odprl, da bi bilo vse mesto en sam lokal, da bi se v starih kranjskih hišah odprla tudi dvorišča, da bi se iz ene ulice hodilo v drugo."
"Vesel sem tega, da Kranj doživlja svoj preporod. Danes priznamo, da je le zasebna iniciativa tista prava gonilna sila, tudi v socializmu. Letos je izšla moja študija z naslovom "Obrtništvo v Kranju od rokodelskih cehov do danes". Danes se obrtniki boje biti veliki, čeprav bi mu sistem šel na roko. Deset zaposlenih je strašno breme, kajti ljudje so nevoščljivi, zato je praksa le eden, dva delavca na obrt, ali pa je vključena le družina. Samo tuje delovne sile ne. "Bogvari, da bi jih imel deset,"mi je dejal dobrostojeći obrtnik, "saj me uničijo". Tudi pri obrti lahko pride do krize, kot v tovarni, le da je tovarna velika, lažje prenaša krizne čase, obrtnika pa eno leto krize že lahko zlomi."
"Ne le da ste bili kranjski župan in partijski sekretar, znan ste tudi po svoii žilici do pisanja,
razglabljanja o razvoju Kranja. Poleg letošnje študije o razvoju obrti v Kranju ste leta 1962 izdali brošuro "Besnica pod vplivom industrijskega razvoja", leta 1987 pa "Gospodarski vzpon Kranja odvisen od neomejenega priseljevanja delavcev. Na vašo iniciativo se je v Kranju začel pisati Kranjski zbornik in prihodnje leto bo izšla že peta številka. Sedaj, slišim pripravljate spet nekaj novega."
"Za zgodovinopisje in razglabljanje o tem in onem me je navdušil pokojni kranjski zgo-dovinopisec Žontar s svojo Zgodovino mesta Kranja. Moramo nadaljevati njegovo delo in biti pri tem kar najbolj popolni. Nič ne sme uiti pozabi. Zgodovinopisje je garanje, čeprav je lokalno. Jaz mislim, da moram Kranju še nekaj pustiti. Za temi tremi knjižicami pripravljam večjo stvar. Delovni naslov dela je: Modre in neumne iz tega stoletja. Začel sem z letom 1900. Material jemljem iz starih časopisov in iz zapisnikov občinskih sej. Marsikaj takole odkrivam. No, naj mimogrede omenim, da je vaš Gorenjski glas veliko starejši, kot ste doslej mislili. V prva leta po 1900. sega. Preden je izšla prva številka, so Kranjčani vprašali pisatelja Ivana Tavčarja, kaj meni, ali bo časopis živel. Pa je dejal: "Gorenjci so preveč farški, da bi ta časopis uspeval."
Pa je uspeval. Bil je napreden, demokratičen, nacionalno zaveden. Velikokrat je bil sicer zaplenjen in je povzročal hude polemike. Zraven cerkve je bila tiskarna. 1907. leta je tiskarna Gorenjca kupila na Dunaju "br-zotiskalni stroj, ki sklada pole, reže in poravna". Gonil ga je električni motor s 3,5 konjskih sil. Vse bralce so vabili, naj si ga pridejo ogledat...
No, po prvi svetovni vojni je spet začel izhajati, vendar ga je dobila v roke cerkev, dekan Skrbeč...
Za dve leti imam branja. Zjutraj začnem, zvečer neham. Izredno zanimive stvari odkrivam. Kako je bil Kranj še za časa stare Avstrije pa potem v stari Jugoslaviji srbsko orientiran! Ko se je v Beogradu pripravljala prva ustava za novo Jugoslavijo, so imeli v Kranju izredno sejo občinskega odbora in v Beograd so kranjski možje pisali resolucijo, da naj v novi ustavi ne pišejo ime Jugoslavija, ampak Srbija, ker smo se Slovenci končno priključili mogočni kraljevini Srbiji! No, potem je le obveljala Jugoslavija. A so vKranju imeli še eno sejo in so Pašiča, ki je bil predsednik srbske vlade, proglasili za častnega meščana Kranja.
Silno zanimivo branje bo to! In železnica! Železnica je pomenila neverjeten nemški val in odpor obenem. Ko je bila odprta proga Kranj - Tržič, je občina Tržič dala ven vabila za otvoritev v nemškem jeziku! Kranjski župan je bil toliko ponosen, da na otvoritev ni šel. V Naklem se je železniška postaja imenovala "Naklas". En dan pred otvoritvijo so tablo razbili.
Sploh se iz teh zapisov da razbrati marsikaj. Tudi o družabnem življenju. Na primer, prvi kino je bil v Kranju leta 1914, tam, kjer je zdaj hotel Evropa. Vsako nedeljo in praznik je imel nov spored. In ker je bil lastnik Slovenec in je imel dobre slike, so ga občinski možje in časopis toplo priporočali...
In kakšne zanimive zamisli so imeli okrog železnice. Železnica naj bi na Štajersko šla iz Kranja čez Predoslje, Cerklje in Kamnik v Celje. Prvotno je bila železniška postaja v Kranju mišljena ob Prešernovem gaju, kjer je dahes osnovna šola Simona Jenka. Potem je zmagal koncept ob Savi. Sicer pa bi proga vodila iz Ljubljane in pri
Drulovki čez most, skozi Kranj in Begunje do Jesenic.
Za dve leti imam samo branja. Računam, da bom do poletja zaključil obdobje 1900 - 1941, potem pa mi ostane še obdobje od vojne do danes. Tegase najbolj bojim. Veliko ljudi je še živih. Za nazaj je veliko lažje pisati zgodovino. Ampak, to moram narediti."
"Prihodnje leto izide peta številka Kranjskega zbornika. So kakšne težave?"
"Za peto številko zbornika so vsi materiali že skupaj, tudi honorarji izplačani, treba bo zbrati le denar za tisk. Mora iziti. Čim enkrat ne bo izšel, bo prenehal. Napeti moramo vse sile, da se tradicija zgodovinopisja v Kranju ne preneha. Nobeno slovensko mesto ni imelo tako celovito opisane podobe mesta, kot prav Žontarjevo delo, in dolžni smo to veliko delo dopolnjevati. Vsakih pet let zbornik je ravno prav. V dosedanjih zbornikih smo poleg gospodarskega in kulturnega razvoja Kranja zapisali tudi vse okrog NOB. Tu ni več stvari, ki bi šla v pozabo. Edino pri OF je praznina. Dokumentov ni, aktivisti so ali pomrli ali so se postarali, stvari gredo v pozabo. Pri zborniku pa je zdaj le bitka za denar. Če ne bo šlo drugače, bodo naredili po tovarnah akcijo za odkup zbornikov vnaprej."
"Bili ste kranjski župan. Bi zdaj še prijeli za krmilo?"
"Ne bi. Danes je tak sistem, da tudi na občini nihče nič ne more, prav na račun naše velike žlice v samoupravnem sistemu. Samoupravljanje imamo tam, kjer ga sploh ne bi smeli imeti. Vsi govore, zasedajo, naredi pa nihče nič. Vse je v kleščah sistema, ki mu pravimo demokratičen, pa sploh ni. To je organizacija, ki pelje v propad. Tudi če bi bil mlajši, zdrav, bi v takih pogojih ne bil več župan. Poglejte samo delegate. Nobene odgovornosti nimajo. Včasih je bil odbornik v tisti vasi, kjer je bil izvo-
gradivo za zgodovinopisje, hodim iskat v staro šolo v Predoslje, kjer je mraz, vlaga, arhiv pa vendar zahteva vse kaj drugega.
Krajevnim skupnostim bi morali dati več pristojnosti ali pa jih ukiniti. Vem, da prihajajo z dobrimi, zdravimi predlogi, a ko ti pridejo pred občinsko mašinerijo, po pet let čaka na rešitev. Preddvorčani bi na primer potrebovali zbiralnico mleka, štiri leta že čakajo, pa je sam župan za to, da se naredi, a je brez moči. Vsa dobri in napredni predlogi nekje obtičijo. "
"Po združitvi okrajev ste deloval kot podpredsednik okraja Ljubljana, kjer ste bili odgovorni za področje gospodarstva, zatem pa ste šli v Beograd za predsednika Centralnega odbora sindikatov družbenih služb, kasneje ste postali partijski sekretar v Kranju, leta 1967 pa ste bili predsednik odbora za plan, finance in proračun Skupščine SRS Slovenije, potem spet direktor Jelovice. Kaj bi po vašem morali storiti v našem gospodarstvu, da bi tako ne tonili?"
"Razbremeniti ga. Toda kaj, ko to samo govorimo, v bistvu ga pa vedno bolj bremenimo. Birokracija se je strahotno razmahnila. S tistim, kolikor imamo preveč uradništva, bi lahko že vojsko plačali. Vsa leta samo ugotavljamo, ponavljamo tisto o razbremenjevanju, a nič se ne spremeni, le inflacija je vsak dan hujša. Vse pa pada na žep delavca. Ta plačuje, država pa je draga, kot je bila. Tam se nihče ne sprašuje, kako bo gospodarstvo zmoglo. Birokratski aparat od občine do države je tak, kot nikjer na svetu. Vsaj dva milijona uslužbencev bi bilo lahko manj tu, potem pa bi morali pogledati še po finančnih službah gospodarstva. Po računovodstvih sede na tisoče ljudi, ki se ne ukvarjajo s problemi gospodarstva, pač pa so tam, da je državi zadoščeno."
Za dve leti imam branja. Zjutraj začnem, zvečer neham. Izredno zanimive stvari odkrivam. Kako je bil Kranj še za časa stare Avstrije pa potem v stari Jugoslaviji srbsko orientiran! Ko se je v Beogradu pripravljala prva ustava za novo Jugoslavijo, so imeli v Kranju izredno sejo občinskega odbora in v Beograd so kranjski možje pisali resolucijo, da naj v novi ustavi ne pišejo ime Jugoslavija, ampak Srbija, ker smo se Slovenci končno priključili mogočni kraljevini Srbiji! No, potem je le obveljala Jugoslavija. A so v Kranju imeli še eno sejo in so Pašiča, ki je bil predsednik srbske vlade, proglasili za častnega meščana Kranja.
ljen, spoštovan, veliko je vedel, se je izobraževal. Danes nihče nič več ne ve. Ko smo bili v mojem času pred odločitvami, sem vedno s strahom pregledoval seznam odbornikov in prešteval med njimi, kdo bo za predlog, kdo proti. Strah me je bilo, ali bo tisto, kar sem vedel, da je za Kranj resnično pomembno, sprejeto ali ne. Danes so ljudje vsega naveličani, nobene odgovornosti nimajo v svojem kraju, nihče delegata ne vpraša, za kaj je glasoval. Poglejte, če v Kranju ni človeka, ki bi enemu Komunalnemu servisu lahko ukazal, naj zapusti prostore sredi mesta, da bodo na voljo kulturi, turizmu ali čemu podobnemu. Arhiv SRS pa mora svoje arhive spravljati okrog po vaseh. Zapisnike, iz katerih črpam to svoje
"Imate kaj upanja ob novem vodstvu Anteja Markoviča in dr. Drnovška?"
"Menim, da sta to človeka, ki se znata ujeti in res kaj narediti, če ne bo nad odločitvami teh dveh nekaj drugega. Dvajset let doživljamo samo padce, in prav toliko bomo potrebovali, da bi to popravili. Hočemo ujeti EGS, Zahodno Evropi - a z volovsko vprego. Težko bomo ujeli evrt*p>-ski vlak. Je prehiter. Mi pa z vsemi odločitvami, ki bi jih morali že davno sprejeti, še kar naprej odlašamo.
Povrhu pa je tu še Kosovo. Vprašanje Kosova je reševal že maršal. Vsak razumen politik bi moral vedeti, da bo prišlo do srbskega vzpona. In je prišlo, v naj-
bolj brutalni obliki, ki je za današnjo Evropo nekaj Čudnega. To, kar je zdajle, ni pomiritev."
"Kaj pa menite o izsiljenem izrednem partijskem kongresu?"
"Ta kongres bo prelomnica za daleč nazaj in za daleč naprej. Biti prerok pa je težko. Kučanov in delno hrvaški koncept je še vedno v manjšini. Na jugu je drugače. Ne morejo si predstavljati, da partija ne bi bila gonilna sila v demokratičnem centralizmu. To je zame zaskrbljujoče. Priti v demokracijo, to je dolga pot. Obratno, v centralizem, lahko pademo čez noč. Z enim odlokom je vse narejeno. Demokracije še nismo vajeni, še nimamo izkušenj. Demokracija potrebuje kulturne odnose, ne le v novinarstvu, temveč na vseh ravneh, povsod, predvsem pa v politiki mora veljati kultura dialoga.
Odnosi v Jugoslaviji so se tako zaostrili, da tega nikoli ne bi pričakovali. Spadam v generacijo ljudi, ki smo do kraja presenečeni, razočarani. To nismo pričakovali, ne med vojno, ne po vojni, še dolga, dolga leta ne. Tako, kot se stvari odvijajo v politiki in predvsem v ekonomiji, vemo, da so že naši sinovi prestari, da bi kaj boljšega dočakali. Šele vnuki morda..."
Včasih ste bili v svojih govorih kar nekam preroški. Tako kot na primer leta 1982 pri odkrivanju spomenika na Primskovem. Dejali ste, da se stabilizacije ne more izpeljati na enem sedežu, na ZIS v Beogradu. Stabilizacija mora priti v družino, v šolo, v vrtec, krajevno skupnost, v tovarno za stroj, v občinsko skupščino, da naj bo konec požrtij, zapravljanja od občine pa do samega vrha v federaciji in tudi raznih olimpiad ste se dotaknili. Od ljudi ste zahtevali več revolucionarnosti in poudarili tudi, da revolucionarnost in izobilje ne gresta skupaj. Ce je bil delavec danes še tiho, jutri, ko bo malo huje, ne bo več. Tisti časi so prišli."
"Če politik ne zna razmišljati malo dlje, kot drugi, je slab politik. Deset, dvajset let naprej moraš videti. Vse skupaj je izredno veliko tveganje. Danes vsak računa le na svoj mandat: pol mandata se uvaja, pol pa premišljuje, kam potem. Tudi zato je tako pri nas."
"Kakšne pa so vaše osebne želje?"_
"Zase si želim le toliko zdravja, da bi lahko delal. Za Kranj bi pa dejal, naj neha hlastati za tem, kako bo velik. Naj očuva, kar je še prirodnega. Skoraj ni vasi, ki ji nismo uničili podobe. Uničujemo celo gore. Kar so naredili Zvohu, je zgodovinski zločin. In kaj smo pridobili s tem, da smo naredili vanj živo rano? Eno progo za nekaj Pa ni bilo človeka v Kranju, ki bi rekel, da se to ne sme.
Strah me je nove ceste, ki bo prerezala Gorenjsko. V petdesetih letih bo na obeh straneh uničen pas. To so Nemci že doživljali. Gorenjska bo uničena, to bo njen konec. Čez dvajset let ali pa še prej bomo ugotavljali, kakšna škoda je, da smo se odločili za predor in cesto.
Svoj čas sem se vedno odločal, da se tovarne ne smejo širiti izven Kranja. Kaj bi bilo, če bi imeli tovarne v Goricah, v Cerkljah, Preddvoru!? Pa ima tovarne celo Bohinj! Kranj pa nima drugega madeža. A je bil pritisk za tovarne strašno velik. Torej, ohraniti to, kar še imamo, to polagam na srce vsem, ki imajo v rokah odločitve, kr jim je do narave, do zdravega življenja.
Franc Puhar - Aci je predlagan za Priznanje OF slovenskega naroda. To visoko priznanje naj bi dobil za delovanje v OF in v enotah NOV ter za dolgoletno uspešno družbenopolitično delovanje na Gorenjskem.
D. Dolenc
@SXB»SM«B33GLAS 14. STRAN
Ida Filipič-Pečelin, škofjeloška železna lady
f PRVOMAJSKI PgGOVg^^
Torek, 25. aprila 1989
Zaradi predčasnega odhoda nimam moralnega mačka
Škofja Loka, 24. aprila - Z julijem predsednica škofjeloškega izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin predaja "žezlo" v druge, spet moške roke. Pet let in dva meseca bo, kar ga je sama prevzela. Veliko se je v teh petih letih zgodilo v "njeni" občini, predvsem veliko dobrega. O tem pa tudi o nekaterih šibkih točkah, o njenem delu, izkušnjah, razmišljanjih, se je sukal pogovor.
Nekateri Ločani se ne strinjajo z vašim, leto dni prezgodnjim odhodom. Kako jim boste odgovorili?
»Moj odhod je glede na štiriletni mandat res predčasen, glede na to, da sem na tem mestu že krepkih pet let, pa mi po moralni plati odhoda nihče ne more očitati. Z oceno (ne)uspešnosti (mojega) dela pa je brez tega tako, da formalno preverjanje je, vsaj ob vsakoletnem poročilu o delu izvršnega sveta, v praksi pa ga dejansko niti ob koncu mandata ni.
V zvezi s predčasnimi odhodi na sploh bi rada rekla še tole: problem obstaja za vse voljene in imenovane funkcije. Do pred leti je bil neznatnejši, ker je kadrovanje zanje potekalo drugje, predvsem v družbenopolitičnih organizacijah, ki so potem tudi zagotavljale delovna mesta za odhajajoče s funkcij, včasih tudi ♦pod pritiskom, s čimer resda nista bila vedno zadovoljna niti odsluženi funkcionar niti delovno okolje, v katero je prihajal. Časi kadrovanja politike minevajo in prav je tako. Vendar pa menim, da je na neki način vendarle treba zagotoviti vsaj socialno varnost ljudi na javnih funkcijah, do katerih zna biti okolje večkrat manj humano kot do najbolj lenega delavca nekje v proizvodnji. Zato je danes skoraj nemogoče dobiti za javno funkcijo sposobnega človeka, ki ima v nekem podjetju odgovorno vodilno mesto. Prvič, njegovo štiriletno odsotnost je treba nadomestiti z drugim človekom, ki ga je potem nečloveško spet izriniti, in drugič, v štirih letih javne funkcije človek pride iz stroke in mora začenjati znova. Ne, zaradi predčasnega odhoda s funkcije nimam nobenega moralnega mačka.«
S kakšnimi občutki se poslavljate? Ste opravili, kar ste obljubili ljudem in sebi? Vam je žal minulih petih let?
»Pred petimi leti še ni bilo v navadi, da bi kandidat za funkcijo predložil svoj program dela. Tudi meni ga ni bilo treba. Pošteno moram priznati, da sem zelo malo vedela, kakšno delo me čaka, kakšna je sploh vloga predsednika občinskega izvršnega sveta. Že večkrat sem se spraševala, kakšna je kadrovska politika, ki me je potegnila ven pravzaprav iz anonimnosti. Takrat sem menila, da je moja naloga uresničevati plan, ki ga
je sprejela skupščina. Vizija lastnega programa se je pokazala po letu dni, ko smo pripravljali plane za novo srednjeročno obdobje. Moram reči, da sem takrat sodelovala pri usmeritvah razvojnih ciljev, zlasti na področju komunalne infrastrukture; izgradnje cest, telefonije, šol, ekologije, skratka tam, kjer je občina lahko dokaj samostojna.
Minulih pet let jemljem kot dobro šolo. Ni mi žal. Veliko sem se naučila, veliko spoznala, veliko stikov navezala, dobila širino, kot pravimo; pa vendar ob izteku mandata ugotavljam, da moram začeti strokovno od začetka...«
Koliko je občinska vlada dejansko lahko vlada? Kakšno moč ima?
»O tem smo se večkrat, tudi naglas, spraševali. Vprašanje je povezano z vlogo občine, skupščine in izvršnega sveta v sistemu. Kot sem že prej rekla, na področju komunalnega razvoja, ekologije, notranje organizacije služb, ki delajo za občino, je vlada verjetno lahko vlada. Na področju gospodarstva pa, mislim, da tudi ne bi bilo prav, da bi bila vlada v tem smislu.
Največji problem občinske vlade je nastal na področju družbenih dejavnosti, ki so bile dane v regulacijo občini prek sisov, za kar smo vzpostavili tudi vzporedni državni sistem sisov, ki je odločal in razpolagal z denarjem, medtem ko je izvršni svet odgovarjal za enakomeren razvoj vseh področij dela in življenja v občini. Tu smo se največkrat srečevali z vprašanjem (ne)moči. Izvršni svet je odgovoren za delitev družbenega proizvoda, za ravnovesje razvoja, vzporedna sisovska država pa seveda predvsem predstavlja interese izvajalcev na teh področjih. Posledica slabe volje, nera-cionalnosti je tudi ta, da se je to področje začelo urejati z interventno zakonodajo, ki negira tako občino kot sisovski sistem. Zdaj se tudi to spreminja, v ospredje stopajo enotni nacionalni programi, medtem ko bo občina lahko odločala le še toliko, kolikor bo imela več denarja in volje.«
"Handicap občinskega izvršnega sveta, ne le republiškega, je v tem, da ne razpolaga samo on z denarjem in ni odgovoren samo skupščini občine. Njegovo breme je toliko večje, ker je skupščina občine pasivna, več ali manj le glasovalni aparat. V praksi torej izvršni svet, ki je sicer operativni, izvršilni organ skupščine, v bistvu vodi politiko
"Druga konkretna stvar, poleg ceste Trebija-Žiri, je Tehtnica v Železnikih. Mogoče je res napaka, da nova tovarna stoji na mestu stare, zagotovo pa je danes (zaradi denarja) ne bi bilo, če vozla takrat ne bi odločno presekali. Uspeh je sanacija Termike na Trati in sploh zglajevanje konfliktov med krajevnimi skupnostmi, upravnimi organi in gospodarstvom, ki obljubljajo ustvarjalni dialog. Za dobra bi lahko šteli tudi nekatera vtikanja v podjetja, predvsem mislim na Iskro ob reševanju Reteč in na lesne tovarne, ki smo jih zaradi kritičnega stanja v izvršnem svetu večkrat obravnavali in, upam, tako tudi mi malenkost pripomogli k zboljšanju. "
občine, skupščina pa jo potrjuje"_
Kaj pa moč osebnosti: vaše, članov izvršnega sveta? Najbrž ni vsa moč v napisanih pristojnostih?
»Formalno po funkciji niti predsednik niti člani nimajo možnosti, da bi komu kaj ukazali, naročali. Koliko je mogoče vplivati, je odvisno predvsem od avtoritete, ki si jo posameznik pridobi s svojim delom. Če ima ugled, če ga cenijo, spoštujejo, če je dosleden, če si prizadeva za splošno dobro, potem je lahko tudi vpliven, uspešen ne glede na funkcijo. Za primer: kadar smo se z gospodarstveniki pogovarjali o višjih prispevnih stopnjah, so jih sprejeli le, če so vedeli, če za predlogom stoji izvršni svet.«
Kako se v delo izvršnega sveta vklapljajo strokovne službe upravnih organov; nekatere med njimi ljudje javno kritizirajo. Upravičeno?
»Upravni organi loške občine so po številu zaposlenih racionalni, drugo pa je, če so manj uspešni pri pokrivanju družbenoekonomskega in urbanističnega področja. To sta v občini najbolj opazni in morda zato tudi najbolj kritično ocenjeni področji, ker ju pač ljudje najbolj občutijo na svoji koži. Zakonodaja je na obeh področjih zelo
neje, zlasti ob zagotavljanju denarja, pa sedanji Jože Albreht. Ne nazadnje je bil prav v velikem angažiranju za cesto Trebija-Žiri zametek kasnejšega občinskega cestnega programa.«
"Druga konkretna stvar, poleg ceste Trebija-Žiri, je Tehtnica v Železnikih. Mogoče je res napaka, da nova tovarna stoji na mestu stare, zagotovo pa je danes (zaradi denarja) ne bi bilo, če vozla takrat ne bi odločno presekali. Uspeh je sanacija Termike na Trati in sploh zglajevanje konfliktov med krajevnimi skupnostmi, upravnimi organi in gospodarstvom, ki obljubljajo ustvarjalni dialog. Za dobra bi lahko šteli tudi nekatera vtikanja v podjetja, predvsem mislim na Iskro ob reševanju Reteč in na lesne tovarne, ki smo jih zaradi kritičnega stanja v izvrš-
Poljansko dolino ter pozidava Kamnitnika kot kmetijskega zemljišča prve kategorije. Kako se stvari razpleta-jo?
»Novo rešitev za cesto v Poljansko dolino so potrdili vsi, ki so po strokovni plati odgovorni
"Handicap občinskega izvršnega sveta, ne le republiškega, je v tem, da ne razpolaga samo on z denarjem in ni odgovoren samo skupščini občine. Njegovo breme je toliko večje, ker je skupščina občine pasivna, več ali manj le glasovalni aparat. V praksi torej izvršni svet, kije sicer operativni, izvršilni organ skupščine, v bistvu vodi politiko občine, skupščina pa jo potrjuje."
nem svetu večkrat obravnavali in, upam, tako tudi mi malenkost pripomogli k zboljšanju. Ne nazadnje smo kljub velikim zadregam z denarjem dokaj uspe-
"Občina je v bistvu komunalna skupnost, kar potrjuje tudi naše delo v zadnjem obdobju, s katerim smo se največ ukvarjali. Kot tako, morda še manjšo enoto, kot je zdaj, jo kaže gledati tudi v konceptu razvoja upravno-samoupravnega sistema, kjer je razumna večja centralizacija ostalih vitalnih področjih družbenega življenja na republiški ravni. Sploh pa v prehodu na tržno gospodarstvo občina ni tista, ki naj bi imela pristojnosti nad gospodarstvom. "
komplicirana, obe smo zadnja leta velikokrat urejali z intervencijskimi zakoni, tudi posegi v našem prostoru so zaradi prostora samega in osveščenosti ljudi bolj očutljivi kot drugje. Res pa je tudi, da niti po številu niti po kakovosti kadrov nista ti dve področji najbolje pokriti. Vprašanje, do katere meje seže "racionalnost", da ne naredi preveč škode.«
Kaj štejete za večje dosežke v obdobju vaših petih let?_
»Na splošno smo bili dokaj uspešni pri uresničevanju infrastrukturnih programov, opazni so tudi premiki na področju ekologije. Meni osebno pa gotovo največ pomeni cesta Trebija-Ži-
... za katero vam nekateri v občini očitajo pretirano čustvenost?
»Slišala sem za očitke, da sem se za to cesto osebno preveč angažirala. Take očitke zavračam. Kdorkoli bi prišel na moje mesto, bi mu morala biti ta naloga prioritetna. Seveda pa je razlika, ali opravljaš svoje delo po službeni dolžnosti ali zavzeto, če hočete, tudi čustveno. Sploh pa je v začetku veliko pomagal tedanji župan Matjaž Cepin, kas-
šno obpluli čeri v družbenih dejavnostih. Seveda ne smem prezreti ogromnega koraka pri izgradnji telefonije. Velik dosežek je Visoko z obnovljenim Tavčarjevim dvorcem, čeprav delo še ni končano..."
Marsikatero vaše začeto delo najbrž ostaja nedokončano, bodisi ker odhajate, bodisi ker je bil oreh vendarle pretrd. Katere so vaše občutljive točke?
»Pri organizaciji upravne in sisovske zgradbe nismo kaj dosti premaknili, čeprav smo si, vsaj v začetku, zelo prizadevali. Kaže, da bo potrebna zakonska prisila oziroma pomanjkanje denarja. Neuspešni smo bili tudi pri racionalnejšem organiziranju nekaterih izvajalskih organizacij, kjer bi se dalo povečati učinkovitost in zmanjšati stroške. Nismo še našli perspektivne rešitve za Šport in rekreacijo. Na veleprojekt za izgradnjo Soriške planine smo sicer dali moratorij in sprejeli pomanjšan, bolj življenjski razvojni program, vendar še nismo uspeli sprožiti vzvodov za njegovo uresničitev.«
V zvezi z urejanjem prostora Ločane zdaj najbolj zanima novi predlog za mestno obvoznico z vhodom v
za presojanje. Zdaj je predlog pripravljen za formalno pot sprejemanja, ki bo končana v letu dni, če je seveda ne bo že prej presekala zavrnitev krajanov. Kamnitnik pa je zaenkrat padel kot možen zazidalni kompleks zaradi prve kategorije kmetijskega zemljišča. V štirinajstih dneh bomo vedeli, kako naprej.«
Kakšna znanja, sposobnosti in osebnostne lastnosti so potrebne za uspešnega iz-vršnika in seveda, kakšen krog sodelavcev rabi; kakšnega imate vi?
»Šole za to mesto ni. Predsednik bi moral biti strokovnjak na vseh področjih in ker takega ni, je verjetno najbolj bistveno, da ima širša znanja, organizacijske sposobnosti, smisel za team-sko delo, da zna poslušati tudi druge, da zna biti miren - te lepe lastnosti nimam - in včasih tudi energičen, da zna presekati, da je komunikativen, sploh pa mislim, da zelo prav pride zdrava kmečka pamet. Zelo pomembno je tudi, da ima krog strokovnih ljudi, ki jim lahko zaupa. Naš izvršni svet je dober. Tudi zato, ker se ne oziram na zakonsko določilo in imam v njem ljudi, ki so v gospodarstvu na vodilnih mestih. Zdi se mi prav, da jih je več izven uprave, pri tem je ovira le ta, da jih ne morem tako angažirati za obveznosti zunaj sestankov izvršnega sveta kot lahko domače. Tudi s hišnimi predstojniki upravnih organov dobro sodelujem, čeprav smo se manj uspešno pogovarjali o notranji reorganizaciji.«
Kakšni pa so vaši odnosi z občinsko politiko?
»V preteklosti so bile ločnice med državno oblastjo in poliko zelo nejasne. Čeprav naše občinske koordinacije nikoli niso bile neformalen organ, ki bi o vsem v občini odločal, vsaj v mojem mandatu ne, smo ljudje, ki smo vsak po svoji liniji vpreženi v voz, nastopali usklajeno, pa čeprav je šlo, recimo, za cesto Trebija-Žiri, pri kateri sindikat najbrž nima nič opraviti. V zadnjem letu se je ta skladnost začela lomiti, ker vsak organ, vsaka organizacija, v novih razmerah išče svojo novo vlogo, fizio-gnomijo. Način dela, enosmernost izpred let, se tako izgublja. Mislim, da je trenutna zmeda prehodno obdobje in da bo naše sodelovanje še naprej usmerjeno v razvoj občine.«
"Občina je v bistvu komunalna skupnost, kar potrjuje tudi naše delo v zadnjem obdobju, s katerim smo se največ ukvarjali-Kot tako, morda še manjšo enoto, kot je zdaj, jo kaže gledati tudi v konceptu razvoja upravno-samoupravnega sistema, kjer je razumna večja centralizacija ostalih vitalnih področjih družbenega življenja na republiški ravni. Sploh pa v prehodu na tržno gospodarstvo občina ni tista, ki naj bi imela pristojnosti nad gospodarstvom."
Kako ocenjujete Braneta Mohoriča, kandidata za novega izvršnika? Kaj mu svetujete na pot?
»Vsaka sugestija nekomu za naprej je lahko zanj huda obremenitev. Zato mu ne mislim svetovati, kako in s kom naj dela, povedala pa sem mu že nekatera objektivna dejstva, kot ravnokar vam. Brane Mohorič starta iz enakega anonimnega izhodišča, kot sem sama, predvsem od njega je odvisno, kako se bo znašel, kako uspel. V značajih sva različna; on je bolj miren, verjetno tudi bolj premišljen-Pomembno je, da mu bodo, vsaj v začetku, sodelavci v hiši "držali štango".«
Odhajate v Gradiš, kjer se izteka prisilna uprava. S kakšnimi občutki?
»S skrbjo, ker vem, da je V vsakem podjetju težko, tudi tam, kjer je trenutno dobro, se lahko čez noč obrne. Vem, da mi operativnih sposobnosti zaenkrat manjka, da se bo treba vpeljati, predvsem pa je neposredna odgovornost za ljudi, delp> plače, prihodnost podjetja večja kot je neposredna odgovornost do podjetij ali katerekoli sredine z mesta predsednika izvršnega sveta.«
Ste   uspešna, ambicio-
zna.
»Nisem ambiciozna, celo v zdravem pomenu sem premalo-Morda dajem tak vtis, ker želim na delu, kjer sem, narediti čim več in čim bolje.«
In kako vam to uspeva?
»Treba je narediti selekcijo, ločiti, pri katerem delu, na katerem področju lahko veliko nare; diš, kje pa je škoda izgublja*1 čas in energijo.«
Imate družino. Kakšno vlogo igra v vašem pokh' enem življenju, si vzamete dovolj prostega časa?
»Delovni kolegi so bili prij8' zni in so me, kolikor se je dalo. osvobodili dela ob sobotah in nedeljah glede na to, da imam družino in 30 kilometrov iz Žirov do Škofje Loke. Tako sem ob vikendih več ali manj prosta. Ko sem tudi uspela selekcionirati obveznosti, res nisem imela več P0' sebnega razloga za jadikovanje-Predvsem pa ponoči lahko spim. česar marsikateri direktor, kot mi pripovedujejo, ne more.
Mož in sin menita, da je ttiO' je delo moja stvar, tega v druz1' ni ne mešamo. Ko je bil sin V P1" vem razredu in sem nekoč stika' la po njegovi torbi, mi je odločno povedal, naj se lotim svoje, nje* govo pa pustim pri miru. Imam srečo, da sta moja moška velika prijatelja, da se ukvarjata ? športom in čas, ko me ni, Pref1 vljata skupaj. Imam tudi starše, ki poskrbe za osnovne stvari, če je potrebno.«
H. Jelovčan
"Torek, 25. aprila 1989
f PRVOMAfSKI POGOVORI
15. STRAN (MMSSStJJejSaOlAS
Pritisk na predčasno upokojevanje
Čeravno gmotno prikrajšan, prej in dlje uživaš pokoj
Kranj, 1. maja - Pred šestimi leti uvedena pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja o predanem odhodu v pokoj, sprva ni imela veliko pristašev. Prva na ta način upokojena generacija je namreč razkrila, da to ni le prednost, saj upokojenca za vsako leto, ki mu manjka do predpisane starosti m delovne dobe, materialno prizadene. Sele lani in letos, ko je v nekaterih tovarnah plača ubrala rakovo pot, ko je začelo zmanjkovati dohodka In dela za preštevilne delavce in ko je pokojnina s svojimi pogostimi valorizacijami že prehitela dohodek najslabše plačanih, so delavci s skoraj dopolnjenimi pogoji 2a v pokoj planili po možnosti predčasne upokojitve. Na Gorenjskem so še leta 1987 rešili 174 vlog za Predčasno upokojitev, lani že 506, zahvaljujoč ekonomskim presežkom delavcev, zaradi katerih so v tovarnah med drugim posegli tudi po tej najbolj naravni in še najmanj boleči možnosti. Letos se je predčasno upokojilo 45 ljudi, na obdelavo pa čaka še 110 vlog.
Zakaj so ljudje tako množično pritisnili na pokojninske sklade, so temu res vzrok odvečni delavci v nekaterih tovarnah m vzdušje, ki z večjo težo kot na jnlada lega na starejša ramena? 0 teh in drugačnih motivih smo govorili z gorenjskimi strokovnjaki pokojninskega in invalidnega zavarovanja, Štefanom Horvatom, upravnikom gorenjske enote SPIZ v Kranju, Marilo Ažman, vodjo invalidskega odseka te enote, in Vinkom Šim-novcem, vodjo pokojninskega °dseka.
*° celo predčasna Presega plačo
pokojnina
»Večini lanskim predčasnim uPokojitvam res botrujejo prečki delovne sile, » pravijo strokovnjaki. »Ljudje silijo v pokoj tudi zato, ker se boje, da bo novi Pokojninski zakon prinesel Orožje določbe pri pogojih za Predčasno upokojitev. Spremembe sicer bodo, vendar za Slovenijo manj boleče, saj imamo pri predčasnem upokojevanju že zdaj zelo neugodne odbit-*j® odstotke v primerjavi z drugimi deli Jugoslavije. Odločitvi Jjelavca, da se bo upokojil, preden napolni delovna ali starosna leta, pa botruje tudi vrsta Povsem osebnih razlogov. Nekateri težko delajo, vendar z inva-"dsko upokojitvijo ob strogih jnerilih zagotovo ne bi uspeli, ^fugi imajo ob rednem delu še *ak drug vir preživljanja (zem-'lo, obrt, sivo ekonomijo), tretji nego družinskega člana... Ljubem, ki se pri nas zanimajo za t° možnost, povemo obe plati Predčasnega upokojevanja, opozorimo jih tudi, koliko odbitni odstotki vplivajo na višino Pokojnine in koliko bodo pri-krajšani tudi kasneje, saj jim je Pokojnina z nižjim odstotkom °omerjena od osnove in ta neugodnost je trajna.« . Pokojnina praviloma ne dohaja osebnega dohodka, v nekate-?n primerih pa je to pravilo mo-°no postavljeno na glavo. Ko so ^amreč v nekaterih tovarnah 'Kranjska Telematika je že med nJimi) doumeli, da so tako slabo P'ačani, da osnova osebnega do-nodka ne bi dosegla niti najnižje Pokojninske osnove, delavci z iz-
polnjenimi pogoji niso veliko pomišljali o upokojitvi. Tako na kranjski enoti SPIZ navajajo primer delavke, zaposlene v trgovini, ki je tehtala razloge za in proti odhodu v predčasni pokoj. Ko so ji izračunali pokojnino, je slednja znašala ravno toliko, kot je imela trenutno plače v trgovini. Seveda se je nemudoma upokojila.
Povsem nasprotno izkušnjo pa imajo z eno od gorenjskih tovarn. Ta je sklenila iz ekonomskih razlogov predčasno upokojiti večje število delavcev, še prej pa jim pošteno povedati, kakšna pokojnina jih čaka, če bi se odločili za ta korak. Povabila je strokovnjake SPIZ, da bi skupini delavcev pojasnili, kako predčasno v pokoj. Vendar je to srečanje zadnji hip odpovedala, ker je kazalo, da si bo s predčasnimi upokojitvami storila medvedjo uslugo. Med bodočimi predčasnimi upokojenci so bili namreč najboljši delavci, strokovnjaki, ki jih nočejo pogrešati. Zanje je bila misel na zgodnejši pokoj seveda mikavna: dohodke so imeli dobre, tudi pokojnina bi bila solidna, medtem ko delavci s slabšimi zaslužki niso povpraševali po predčasni upokojitvi, ker bi bile pokojnine skromne, zlasti še z odbitnimi odstotki.
»Posebnost med tovarnami, ki so se tudi s predčasnimi upokojitvami sklenili spopasti z ekonomskimi in tehnološkimi presežki, je jeseniška Železarna. Ta je do konca leta 1988, ko je zakon še dopuščal, izkoristila institut dokupa let za tiste delavce, ki so pred zaposlitvijo v tovarni delali v kmetijski dejavnosti. Te možnosti zdaj ni več, pač pa obstaja dosti želja, da bi omogočila dokup let tudi drugim kategorijam prebivalstva, ne le kmetom. Prav bi bilo, ko bi se v razpravo o tem dejavneje vključila tudi mladina, saj jo bodo v prihodnosti te stvari močno zadevale.«
Da ne bi bili dvakrat tepeni
Zmanjševanje števila zaposlenih je za tovarne mučen posel. Po eni plati mora obnavljati delovno silo in zagotavljati sveže znanje, po drugi pa z doseže-
nim dohodkom ne more preživeti preštevilnih delavcev. Tako izkušnjo imajo v (nekdanji) Tele-matiki, kjer so se odločili seči po najbolj naravni inačici - upokojitvah - saj je večina delavcev, ki izpolnjuje te pogoje, sama pri sebi že pripravljena na to, da bo prepustila svoje mesto mlajšim. Kot poudarjajo, nihče od delavcev, ki so jih spodbudili k pred-
Predčasno pokojnino odmerjamo od starostne, ki bi šla zavarovancu, če bi izpolnjeval potrebno starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Moški se lahko predčasno upokoji, če je star najmanj 55 let (ženska 50 let) in ima najmanj 35 let delovne dobe (ženska 30 let).
časnemu odhodu v pokoj, ni nosil predznaka »ekonomski presežek«, vendar se jim je zdela pot upokojevanja manj boleča kot na primer izročanje delovnih knjižic. Da bi spodbudili predčasno odhajanje v pokoj, pa so seveda morali ponuditi nekaj ugodnosti, saj bi bile sicer ob nizkih plačah in odbitnih odstotkih predčasne pokojnine zelo skromne. Zdravko Gorjanc, vodja splošne službe v prejšnji Tele-matiki, je avtor metodologije, ki spodbuja predčasno upokojevanje s poplačili, ki nadomeščajo zmanjšanje pokojninskih prejemkov. Prvo poplačilo je nadomestitev zmanjšane pokojnine.
»Delavcu povrnemo zmanjšanje pokojnine prav za toliko, kolikor se je odmerjena pokojnina neposredno znižala zaradi predčasnega odhoda v pokoj,« piše Zdravko Gorjanc v Telematiki-nem glasilu, ki je bodoče upokojence natančno obvestilo o prednostih predčasnega upokojevanja. »Dobljeni znesek pomnožimo z 12 in torej dobi zavarovanec izplačano razliko za vse leto že ob upokojitvi, kar v današnjih časih ni od muh. Izjema so le tisti, ki se upokoje v prvem četrtletju, ko še niso znani do-
končni količniki, po katerih se določa višina pokojnine.« To nadomestilo, pravi, pripada moškim do izpolnjenega 60. leta (ženskam do 55. leta), ko izpolnijo pogoj za redno starostno upokojitev. Zavarovanec lahko dobi največ pet takšnih 12-mesečnih nadomestil, ali pa manj od enega, če se upokoji takoj po izpolnjenem 59. (ženska 54.) letu starosti.
Druga pa je kompenzacija glede na manjkajočo pokojninsko dobo. Za vsak manjkajoči mesec do polne pokojninske dobe (moški 40, ženske 35 let) priznavajo 0,1 odstotka od ugotovljene (ali najnižje) pokojninske osnove. Po tem merilu zavarovancu obračunavajo obdobje 60 mesecev, pri čemer ne upoštevajo, kdaj bo izpolnil starostni pogoj za upokojitev. Na primer: če delavcu manjka le mesec dni pokojninske dobe, bo dobil kompenzacijo v znesku 6 odstotkov pokojninske osnove; oni, ki ima največji primanjkljaj 5 let (60 mesecev), pa 360 odstotkov. Slednje nadomestilo je enkratno, medtem ko prejšnjega izplačujejo vsako leto znova do izpolnjene starosti.
Silva Kristan iz nekdanje Te-lematike, ki dela na osebnih dohodkih, je povedala, da se je lani zaradi te spodbude * predčasno upokojilo 71 delavcev (za primerjavo: redno se jih je upokojilo 78), letos se za to zanima 101 delavec.
Na višino pokojnine vplivajo osebni dohodki v izbranem desetletnem obdobju po letu 1966 in dosežena pokojninska doba. Pokojnina je odmerjena v določenem odstotku od pokojninske osnove, in sicer vedno od najugodnejše inačice. Do starostne pokojnine ima pravico moški, ki je star najmanj 60 let, in ženska z najmanj 55 leti, s seveda najmanj 20 leti pokojninske dobe. Ne glede na dopolnjena leta starosti pa si jo zasluži tisti zavarovanec, ki dopolni polno pokojninsko dobo (moški 40 in ženska 35 let). V drugem primeru znaša pokojnina 85 odstotkov pokojninske osnove, sicer pa se za vsakih manjkajočih šest mesecev do pokojninske dobe odšteje en odstotek.
Povojna generacija fantov v Železarni
kmečkih
Z letom 1987 so tudi v jeseniški Železarni sklenili zmanjšati število zaposlenih, česar so se lotili na več načinov. Eden je
odhod v pokoj. Ob slednji možnosti so ljudem pošteno predočili, kaj jih čaka, vendar so kljub vsemu doživeli ugoden odziv. Med 201 upokojitvijo lani beležijo kar 62 predčasnih.
»Lansko jesen pa se je rodila zamisel, da bi poiskali podatke, koliko naših delavcev ima možnost nakupa kmečkih let, saj se je tod pa vojni precej zaposlovala generacija kmečkih fantov resda pretežno iz drugih območij v Sloveniji,« je povedala Milena Šolar, strokovna sodelavka v oddelku za kadre jeseniške Železarne. »Zgledovali smo se po železarni v Storah, ki je šla lani enako pot. Pozvali smo ljudi, ki imajo možnost tovrstnega nakupa zavarovalne dobe, ne da bi jim karkoli obljubili. Oglasilo se jih je 60, 56 se jih bo lahko tudi upokojilo. Tik pred koncem leta se nam je prižgala zelena luč, da tem ^ ljudem tovarna dokupi kmečka leta, vendar pod pogojem, da se bodo letos (1989) upokojili. Pri dokupu ni bilo nobene omejitve, štorska železarna je denimo financirala dokup do 2
Odbitni odstotki za predčasno upokojitev:
STAROST POKOJNINSKA DOBA
moški ženske
59 54 58 53 57 52 56 51 55 50
39	38	37	36	35
34	33	32	31	30
2,0	2,5	3,0	3.5	4,0
3,5	4,0	4,5	5,0	5,5
5,0	5,5	6,0	6,5	7,0
6,5	7,0	7,5	8,0	8,5
8,0	8,5	9,0	9,5	10
ustavitev novega zaposlovanja, druga upokojevanje, pa najsi gre pri tem pa tiste delavce, ki imajo izpolnjene pogoje za polno zavarovalno dobo, za one, ki bi se zaradi načetega zdravja lahko invalidsko upokojili, ali tiste, ki bi se odločili za predčasen
let, ostalo so morali delavci sami. Pri nas največji odkup znaša 11 let, večini zavarovancev pa smo dokupili dve do tri leta. Denar za dokup se obračunava iz sklada skupne porabe, zanj pa je Železarna porabila 40 starih milijard.«
V pokoj s soglasjem obeh: delavca in tovarne
Za delavce kranjske Save predčasno upokojevanje do lani ni bilo kdove kako zanimivo. Prvo leto, kar je veljala ta pravica, so bile med 56 upokojitvami le štiri predčasne, prihodnje leto 17, nato spet manj, do lani, ko se je za zgodnješi odhod v pokoj odločilo že 29 delavcev (od skupno 87 upokojenih). Ivica Matko, vodja socialnega varstva in družbenega standarda pravi, da so navajali različne razloge za predčasni odhod v pokoj, od nege ostarelih staršev, slabšega zdravja, ki ni zadosten razlog za invalidski pokoj, do možnosti, da se preživljajo tudi z drugimi viri. Ekonomski presežki delavcev so šele zadnje leto postali motiv za predčasno upokojevanje, in sicer bolj motiv tovarne kot delavca.
»V načrtu je zmanjšanje števila zaposlenih za 150, zato letos spodbujamo predčasno upokojevanje,« je povedala Ivica Matko. »232 delavcev izpolnjuje pogoje. Tistim, ki se bodo letos odločili za upokojitev, bomo v enkratnem znesku izplačali kompenzacijo, da ne bi zaradi odbitnih odstotkov pri pokojnini preveč izgubili. Treba pa je poudariti, da morata biti za predčasno upokojitev soglasna dva: delavec in delovna organizacija. Hoteli smo biti pošteni do delavcev in smo jim pripravili izračune, kolikšna naj bi bila predčasna pokojnina. Od 232 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje, smo se pogovarjali s 160., za 32 pa smo pripravili izračun, na podlagi katerega se bodo odločali in ki bo tudi nam služil za izračun razlike, ki jim jo bomo izplačevali vsako leto do dopolnjene starosti.«
D. Z. Žlebir
°trok v krempljih televizije
Po risanki pa takoj spat
Kr*nj, 25. aprila - Odkar po dnevnih sobah kraljujejo televizorji, nas je osma sila docela 0tnrežila. Ne mine večer, da je ne bi počastili: celo večerja se sme ohladiti, medtem ko tele-vj*ijski dnevnik ne sme biti prezrt. Kot je TV usodno oblikovala življenje odraslih, narekuje '»di vsakdanji ritem otrok. Ce neubogljivega nadebudneža z igrišča ne priklice materino storilo, ga prav gotovo obet te ali one mikavne otroške oddaje. Pravilo, daje po risanki treba Judoma v posteljo, pa je tako ali tako že našlo častno mesto med vzgojnimi pravili, ki ve-tojo tja do šole. Da nas je z otroki vred ta medij zasužnjil, da nas ne spusti iz svojih krem-p/-/ev, bi najbrž težko trdili. Drži pa, da ne zase ne za potomstvo pri televiziji ne vemo za
tiri.... _ .... __i______j____./;.,.., L r-iiiii/n inifiitmi-:! m tttmskl DSl-
^formaciji, vzgoji m zabavi, ki jo nuni. ixiju» v^»~ *7/"V"; ~ . Osluhnemo, kaj o vsem meni MARJANA POTOČNIK, psihologinja pri Vzgojno varstveni organizaciji v Kranju, ki ta čas staršem predšolskih otrok predava na temo Otrok m teievizi-
*»ano je, da otroci preveč Ji a Preždijo pred televizor-jMEaj je tu narobe?_
Po *^r^' da otroci preveč ur za-sj re.d presedijo pred malimi za-°ni. Napak je, ker jih to duše-ot 0> Pa tudi telesno utruja, kajti le °k 'gleda' televizijo s celim te-som. Tričetrt ure televizije evno je največ, kar prenese j*edšolski otrok. Druga slabost o^36. vsebina oddaj. Vse, ki jih sPreiru3aJ°. niso primerne cn      ^zr°k za to je nekriti-^ °st staršev ali pa morda ne ve-£ > kakšna oddaja je primerna, hi starši niso kritični do gleda-Ty> bodo tudi otroke težko fiž? v tako' da ne bi televizije otr u   kar vsevprek. Včasih se °ka zaradi preobilice dela na-
jenostavneje znebimo, če ga zdolgočasenega pošljemo gledat televizijo.«
Otroci so pomanjšana podoba odraslih, tudi v odnosu do televizije posnemajo naše vedenje. Kakšen zgled naj jim damo?
»Pomembno je, da smo kritični. Pametno bi se bilo tudi vnaprej odločiti, kaj gledati na TV, ne pa da na slepo prižgemo televizor in pred njim vztrajamo, dokler ne zaspimo ali se konča spored. Tudi z otrokom naj bi se vnaprej domenili, katero oddajo bomo spremljali. Ob tisti uri prižgemo televizor in ga izklopimo, ko je oddaje konec. Ce pustimo prižganega, otroka gibljive slike še kar priklepajo na ekran.
TV nas informira in to vlogo naj bi mediju pustili. Nudi pa nam tudi zabavo - pasivno zaba-
vo, za katero nam ni treba dosti storiti. Bolj bi morali misliti tudi na kakšno drugo zabavo, tako, ki bi terjala več naše aktivnosti. Namesto televizije naj bi se tudi več pogovarjali z otroki.«
Psihologi priporočate, da si otroške oddaje otroci ogledajo družno s starši in se nato o njih pogovorijo. Zakaj?
»Otroci gledajo tudi neslovenske oddaje, opremljene s podnapisi, ki jih ne morejo razumeti. Zato je prav, da so starši zraven in jim dogajanje na ekranu razložijo. Otroci naj gledajo oddaje, namenjene njim, da jim bodo razumljive tudi brez pomoči staršev. Na ljubljanski televiziji je nekaj prav prijetnih otroških oddaj (Taček, Muca Liza, domače in sinhronizirane tuje risanke, zlasti češke velja pohvaliti
zaradi njihove vzgojnosti). Otroci jih radi gledajo in se o njih radi tudi pogovarjajo. To pripravljenost za pogovor bi morali starši izkoristiti.«
Kaj so vam o odnosu otrok do TV povedala srečanja s starši?
»Večina staršev sodi, da otroci niso preveč priklenjeni k televiziji. Na roditeljskih sestankih in predavanjih jim sicer tudi ne nameravamo odrekati televizije, pač pa le pripraviti k razmišljanju, kaj je za otroka primerno. Nekoč smo med starši na hitro opravili anketo o gledanju TV in zvedeli, da jo odrasli gledajo vsak večer po TV dnevniku, predšolski otroci pa tja do risanke. Ne vem, ali so bili pri slednjem čisto iskreni, saj imajo vzgojiteljice v vrtcih drugačne izkušnje. V ponedeljkih se namreč mnogi otroci pogovarjajo o vsebini filmov, ki so na sporedu v kasnejših urah. Starši tudi sami priznavajo, da ob koncu tedna otroke dlje puščajo pred televizorji. Nekatere tudi zato, ker se sklicujejo na vrstnike, ki da smejo gledati TV program pozno v noč, in starše s tem izsiljujejo. Vendar pri tem ne bi smeli popuščati.
Otrokom do 3. leta še ne bi bilo treba spremljati televizije, kasneje pa le kratke otroške oddaje, ki so na sporedu ob primernem času. Sicer pa ugota-
vljamo, da so otroci (in odrasli) na podeželju manj odvisni od televizije, ker se znajo drugače zaposliti.«
Nasilje na TV se je vtihotapilo tudi v otroške oddaje. So otroci zaradi tega agresivnejši?
»Otroci niso agresivni le zaradi vsebine TV oddaj. K temu pripomore splet okoliščin od temperamenta do domačih razmer. K agresivnosti pa pripomore tudi dejstvo, da sede pred televizorjem ne izkoristijo svoje telesne energije, pa jo sproščajo drugače.
Otrok se v predšolskem obdobju uči vedenja, posnema ljudi, ki se gibljejo v njegovem krogu, od staršev in vzgojiteljev do tudi zelo pomembnih simboličnih vzornikov. Slednje vidijo
tudi na TV, z njimi se identificira in jih posnema. O tem so bile že narejene zanimive raziskave: otrokom so dali gledat oddaje, kjer so odrasli tepli otroke. Zatem so se otroci igrali na ta način, da so pretepali svoje punčke, medvedke, 'dojenčke'. «
Televizija ni le bav-bav, tudi vzgojna je. Vendar kakšna je prava mera?
»Če hočemo, da se bo otrok razvijal, mora spoznati stvari s svojo lastno aktivnostjo. Osnovna dejavnost predšolskega otroka mora biti igra, z njo se razvija, dobiva izkušnje. Prek TV jih ne more, zato ta medij ni primeren kot vzgojno sredstvo. Lahko je le vzgojno dopolnilo, ne pa nadomestilo.«
D. Z. Žlebir
@©E^SS5g^GLAS 16. STRAN
/"prvomajski pogovori
Torek, 25. aprila 1989
TEMA TEDNA-
Med potresi, stresi, zlomi, zdrsi, nalomi in polomi novodobne jugo - scene me nič na svetu bolj ne vrže ob tla kot nenehni avtogoli naše zunanje diplomacije.
Ze kar nekako vseeno mi je, kakšnega balkanskega vohuna znanstvenega formata je razkrinkala bh - politika, zakaj Hrvaška ven in ven molči, Vojvodina pa še smučarske sekcije ne more ustanoviti, ne da bi bila pod preverko, če je avtonomaška. Partijski plenumi s svojo izrednostjo ali rednostjo pa bi bili tako ali tako burka, če ne bi šlo za kar hude posledice. Zaradi zagrizenosti partijskih koalicij minule seje najbrž sploh ne bi prekinili, a ukloniti so se morali višji sili. Uslužbenci Sava centra so komuniste CK-ja namreč milo prosili, naj za božjo voljo pozno zvečer le prekinejo sejo, ker morajo pripraviti rekvizite za naslednji dan, ko je bila v centru - otroška maškarada! Uslužbenci Sava centra so res eni srečkoti: vsaj maškarad, takih in drugačnih, jim ne manjka!
Vsi nevarni domači ravsi so razumljivo prvovrstne senzacije svetovnega tiska, med njimi tudi tiražnega in uglednega ameriškega New York Timesa, ki je nenavadno ostro napadel S. Milo-ševiča iz Srbije, češ da je cinični demagog, ki vodi Balkan naravnost v vojno.
Lepo vas prosim, Slobodan pa mračnjak! Politika Ekspres takih ostudnosti nekega tretjerazrednega, tako rekoč »levega« Timesa kajpak ni objavila, ker je prav tedaj prejela od ljudomilega leaderja milo osebno prošnjo, naj ga nikar tako ne popularizirajo in hvalijo. Malce se je razhudil zato, ker je v Dugi neka bralka vzneseno ugotovila, da je njen mili Slobodan rojen v levu, se pravi, v natanko tistem nebesnem znamenju kot ona sama. V horoskopu pa so levi že od pamtiveka najbolj pogumni, najbolj šarmantni in oh in ah ljudje - in kakšen naj bo potem Slobodan, če je rojen v levu, vas vprašam?
A ta lev - levinjski spev voditelju nekako ni bil všeč in je Po-
litiki, za katero je dejal, da je najboljši časopis, spisal ljubeznivo pisemce. V njem seveda ni muksnil ne bev ne mev o posterjih z njegovim portretom, ki so na vseh šoferskih kabinah, kipcev z njegovo pojavo, ki se prodajajo, kaset z napevi »Slobodane, mili brate« in bedži z njegovim likom, ki jih brezplačno dobi vsak, ki kupi kaseto »Niko nema što Srbin imade..«
Ali je potem kaj čudnega, da jugoslovanski veleposlanik v ZDA, ko vidi neki Times, ročno pograbi tinto in papir in piše Ti-mesu in ameriški vladi, da je članek o Slobodanu kot ciniku nič manj in nič več kot »žalitev Jugoslavije«. Upam, da je naš veleposlanik pod ta umestni in modri protest pripisal tudi »howhgh, govoril sem«, da so se uredniki pri Timesu še bolj tresli od strahu in groze.
In po tej logiki smo res vsi potencialni sovražniki Jugoslavije. Če namreč o mojem šefu, partijskem, recimo, gladko ali med vrsticami napišem, »da je čisto navaden vosu«, me lahko gladko ali za hrbtom obtoži veleizdajalstva svetle partijske misli in rušenja njene avantgardne vloge ter posredno vse Jugoslavije... In gremo lahko še v tovrstne vzgojne sfere: Tonček, ki je na šolski zid s kredo napisal »Janezek je vosu«, lahko pričakuje, da ga bo Janezek, ki noče biti vosu, zatožil šolskim oblastem zaradi »žaljivega napada na mojo osebnost in integriteto«.
Kaj bo, ko bodo Američani pogruntali, da naš veleposlanik s svojim strašnim pismom pravzaprav sploh ni »vosu«, ampak le podaljšana roka naših domačih razmer? Ubogi mi, ki nas bodo pokopale tudi tako sijajne diplomatske geste, da bo že vsak članek o kakšni jugoslovanski osebi, ki tujini ni všeč, napad in žalitev Jugoslavije.
Ni daleč čas, ko bodo v tujini samo zamahnili z roko in si o nas mislili: »Blagor ubogim na duši, kajti njih je nebeško (oslovsko) kraljestvo..«
D. Sedej
1. maj v časopisih od osvoboditve do danes
Pod rdečo zastavo prvomajske misli
Ko v teh časih prebiraš prvomajske številke Gorenjskega glasa, vse od osvoboditve dalje, te ob vsem dolžnem spoštovanju do nedvomno težkega povojnega časa »izgradnje naše domovine«, a ob silnem ideološkem propagiranju prevzame sveta jeza. Že zato, ker se je lažna vznesenost in patetika domala vseh prvomajskih uvodničarjev od osvoboditve do danes sesula v prah, kajti danes nismo nič dalj kot leta 1963 ali 1966, če nismo še na slabšem.
V tistih časih je bilo vse skupaj en sam agitprop. Dolgih štirideset let so časnikarji molčali o senčnih straneh, ki jih še danes komaj slutimo in ki jih zgodovina počasi razkriva. A vse skupaj je vendarle kronika, dokument nekega časa, čeprav bo obležal na smetišču zgodovine.
Smrt z ustrelitvijo in hop v novo petletko
1. maja 1949 so bile na vseh straneh parole. V novo petletko pa nisi mogel s smrtnimi sovražniki socializma in izgradnje domovine, ki jih je v letih po vojni - tako kot danes - kar mrgolelo na slovenskih tleh. Zato tudi prvomajska številka ni mogla mimo njih in je za svarilo in v opomin objavila srhljivo poročilo s sodišča, da je bil USTRELJEN slovenski kmet, ki se je branil kolektivizacije. Takole pišejo: »Obtoženi kmet iz okolice Kranja se je pred sodiščem skušal opravičevati, zakaj je zažgal gospodarsko poslopje nekaj dni pred ustanovljeno zadružno ekonomijo. Dejal je, da je to počel v neki zmedenosti, a priče so dokazale, da ni veljal za nenormalnega človeka. Skušal je s svojo pokvarjenostjo zanikati, da je klevetal ljudsko oblast na dan 1. maja 1948, češ da ima slab spomin, kar se je izkazalo za laž. Sodišče je ugotovilo, da je družbeno nevaren, ker je agitiral in bil saboter v graditvi socializma na vasi. Položil je prste na družbeno imovino in bil kaznovan S SMRTJO Z USTRELITVIJO!«
V knjigi Ob kresu komunizma pa funkcionarjev sin J. Vilfan štirideset let po smrti nesrečnega kmeta med drugim pravi: Bebler se je nekoč le zajedljivo nasmehnil, ko ga je v družbi nekdo vprašal, zakaj se niso obnesle povojne zadruge: »Ideja je bila odlična, ha, samo FUNKCIONIRALA ni, haha..«
Zazebe te, do kosti...
[EETLETKA JEUJ
Demokratizacija KOZ
1. maja 1950, leto kasneje, so peli isto pesem in enak napev; sovražnikov je bilo še vedno kot gob po dežju, obrekovalcev naše domovine ni in ni umanjkalo. Ob debelih parolah ZAMAN KLEVETE SO, ZAMAN LAŽI, KI JIH KRIČIJO V SVET OD VSEH STRANI, je bila obilna propaganda za dvig proizvodnje.
»Zaveden državljan socialistične Jugoslavije ni brezbrižen do pomanjkanja delovne sile ter se vključuje v proizvodnjo... Ljudska fronta Jugoslavije bo maja organizirala zbiranje starega železa, ki je važna surovina in pripomore k temu, da bodo naše železarne in jeklarne prekoračile svoje naloge. Petletka naša teče, brne stroji in roke naših tkalk, globoko zaverovanih v svoje delo, ki ustvarjajo na tisoče in tisoče metrov blaga, ki bo krilo potrebe naših narodov...
Nekaj malega pa je bilo treba reči tudi o demokratizaciji, ki se brez sovražnikov ni mogla zamisliti in se je zreducirala večinoma na to, da je kulturno delo na duhovni preobi a/.m našega ljudstva odgovor vsem obrekovalcem naše socialistične domovine... A sem in tja je le dobila barvitejše obličje in dosegla vrhunec v NATANČNIH zapisnikih.
Verjamemo, da stalinistična partijska praksa ob zanjo nepojmljivem in sovražnem pojmu demokratizacija res ni mogla iztuhtati drugega kot, denimo, tale prvomajski razglas kmečkim zadrugam:
»Tekmovalna napoved, pod točko V. - demokratizacija: a) katera KOZ bo imela rednejše članske sestanke in bolj obiskane; b) katera KOZ bo imela rednejše seje in natančne zapisnike s sej...« Spet in spet smo tam: kdo bo bolj pravoveren, miren in poslušen in kdo bo v bolj natančnih zapisnikih sporočal, kdo na vasi rovari proti nezmotljivi oblasti. Res! Demokratizacija par excelense!
Ajnrikamo!
1. maja 1952 je uvodničar prepričan, da... V svetu danes prav naša domovina rešuje besedo »socializem«, pred sramoto, ki jo ji je napravila stalinska praksa v Sovjetski zvezi. Jugoslavija milijonskim množicam vliva novo zaupanje v socializem...ko si prizadeva za ureditev brezrazredne družbe, resnično demokratične brez strank, s tem pa prihaja globlja svoboda za vsakega človeka...
Resnična demokracija je torej le brezstrankarska demokracija, kajti... Socializem je v zraku, socializem pritiska skozi vse špranje družbe po svetu...Socialistična družba je ustvarljiva brez despotiz-ma in tiranske birokracije...
Naj bo kakorkoli že, uredništvo Gorenjskega glasa tudi z globljo svobodo človeka in s socializmom, ki je silil skozi vse špranje, ni imelo kaj početi, ker je bilo brez ficka. Vsemu ideološkemu pompu navkljub je strumno in s krepkimi črkami na prvi strani objavilo: »Zadnje opozorilo! Vse, ki so prejeli opomine za poravnavo dolžne članarine obveščamo, da to čimprej store, ker se jim bo v nasprotnem primeru ustavila dostava tednika, a DOLG IZTIRJAL NA DRUG NAČIN!
Na zadnji strani pa je bil neki bralec silno ogorčen: »Maja videvamo gruče nabornikov po naših cestah - prav je, da so veseli, da imajo cvetje za klobukom, a ni prav, da so prepojeni z rumom in žganjem in da je njihova vsa širina ceste. Razen tega ni prav, da vpijejo take izraze, kot so: »AJNRIKAMO! TAUGLIH! AUFBIKS!« Vzgajajmo jih vendarle v ponosen, samozavesten rod branilcev naše narodne časti in graditeljev lepše bodočnosti! Danes je stvar bistveno drugačna: nič več ne »ajnrikajo«, sliši se kvečjemu »aufbiks«, a še ta na kakšni zakotni železniški postaji in daleč od povsem drugače ogorčenih ljudskih množic.
'7■
mm
Mestna klavnica Krani1
iskreno čestita ob 1. MAJU vsem delovnim ljudem naše domovine ter se jim priporoča.__
za varstvo otrok, bolnikov, starejših oseb! Ce pričakujejo, da bodo to storili POSLANCI, ODBORNIKI in direktorji, se predajajo lepim sanjam. Le politično prebujene ter kulturno in moralno etično osveščene žene bodo kos problemom... Danes problemom ni kos nihče več, tudi politično prebujene ženske ne.
Ofenzivna platforma od leta 1981 do.....?
Kaj je svoboda? Tako so spraševali na mladinski strani let3 1978 svoje mlade bralce. In za 1. maja je Marko Jenko, učenec 6. ♦ razreda zapisal: Beseda svoboda pomeni življenje brez vojnih gr
Niso minila niti tri leta, ko je nekje na jugu te dežele, znane P . tem, da demokratični socializem sili skozi vse špranje, neki drug Marko že občutil, kaj so tanki in puške in minilo je komaj deset le < ko je v vasici Žur pod streli puške omahnil komaj petnajstletni d ček. . ..
Leta 1982 je vse na moč pozdravljalo 9. kongres ZKS v LjuDj) ni, kjer so iskali nove kažipote znanih ciljev. TI, KI SI DELA > TVOJE JE DELO, so vsepovsod odmevale Cankarjeve besede » obilno so se jih posluževali tudi časopisi. A med novimi kažipoti zn nih ciljev in med poplavami besed so nekateri že slutili, da se ze J malega Marka po svobodi brez vojne represije lahko tudi odmika a vsaj ne velja za vse.
B0RBENtro?ORWIt
x +y[
Štrajki in eksplozivna AFŽ
Nekaj let kasneje, 1. maja 1955 že prihajajo malce drugačni pogledi, še posebej, ker Tito izjavi v Kopru, da je treba graditi nekoliko počasneje, da bodo imeli ljudje več od sprostitve... Pod RDEČO ZASTAVO PRVOMAJSKIH MISLI pa se počasi, a vztrajno tihotapijo previdnejši komentarji in misli kot slutnja, da bodo šestdeseta leta dokaj huda. In res: vestička v prvomajski številki leta 1968 je dokaj neopazna in vsebinsko anemična, a danes nam veliko pove: »Pred ljubljanskimi kliničnimi bolnišnicami se je zbralo precej delavcev. Povedali so, da doslej še niso prejeli osebnih dohodkov za marec. Na delovnih mestih so ostale le dežurne ekipe.« Samo toliko in nič več!
Naslednja leta so uvodniki rezervirani za raznorazne partijske sekretarje in frontnike, redno pa se začenjajo objavljati pozivi za obešanje zastav, najbolj pravoverni novinarji pa z vsemi topovi obstreljujejo tiste, ki se jim zastav ne ljubi več obesiti. Ob 8. kongresu ZKS so naslovi pravi biseri: PONOSNI SMO, DA SO DELEGATI NA KONGRESU GOVORILI O PROBLEMIH. Prvomajskemu uvodničarju, poklicnemu politiku, pa so morale hoditi v pisarno in po živcih kakšne sitne AFZ-jevke, da je med drugim jezno izstrelil:...žene imajo mnogo eksplozivne snovi za razmišljanje ali so storile dovolj
Na kongresu M. Ribič tudi pravi: »Odgovoriti moramo na vsai[-kočljivo vprašanje, tudi na to, zakaj obsojamo intervencijo na P°'J skem, poseg vojske na Kosovo pa opravičujemo kot obrambo Ju£. slavije. Kosovski problem je dovolj jasen glede opravičevanja ad11* nistrativnih sredstev in kaznovanja politike zaradi meje, ki je s°sej. nja Albanija ne priznava za helsinško mejo. Kosovo ima mednaro no razsežnost, povezuje se z našo vzhodno situacijo. Temu vpras nju moramo posvetiti ogromno pozornost in skupaj s tovariši alt>a ske narodnosti v kosovski avtonomni pokrajini izdelati ofenziv11 platformo za dolgoročno reševanje tega problema..« . -e
In tako je krog sklenjen; z nesrečnim kranjskim kmetom, k1} za 1. maja leta 1948 dejal, da je naša oblast sleparska in roparska 1 bil zato ustreljen ter s petnajstletnim dečkom, ki je leta 1989 orna nil pod streli puške. In kaj je bilo vmes?
Nič! . ti-
Nič, če so bile ideje dobre, samo funckionirale niso... Nič za
ste, ki še vedno verjamemo, da je ŽIVLJENJE eno samo in tiste«
slutimo, kako nevarna je ta naša svoboda, ki je še vedno naša dr
ma„
D. SedeJ
Torek, 25. aprila 1989
22. april - dan slovenskih tabornikov
/frvojmajs^
17. STRAN tuW$3]^/©iI^GLAS
Svobodni Kamnitnik pred občino
tabornikov - dan, ko je bila ob 10-obletnici Osvobodilne fronte Slovenije ustanovljena Zveza taborniških organizacij Slovenije, proslavimo tukaj vsem na očeh.«
In tako je tudi bilo. Ze čez kakšno uro so na pokošeni zelenici stali šotori, jambor pred
Škofja Loka, 22. aprila - Morda je pričakovano slabo vreme še najbolj presenetilo in tudi motilo tiste, ki so obljubili, da bodo zelenico pred občino v Škofji Loki do sobote pokosili. Zjutraj, ko bi taborniki Odreda svobodnega Kamnitnika po programu morali začeti postavljati tabor, ni bilo pokošene niti toliko trave, da bi se namalicala dva zajca.
Člani zelene bratovščine iz Odreda svobodnega Kamnitnika v Skofji loki pa se zaradi tega niso jezili. Tudi dež, ki se je ponujal in precej hladno jutro, ki je napovedovalo, da bo muhast cel dan, jih nista motila. Zakaj neki. Saj slabo vreme na taborjenju ni nobena izjema. Treba se ga je pač lotiti z drugačno dobro voljo.
In tako so se ga tudi lotili člani Odreda svobodnega Kamnitnika, ki so se tokrat ob prazniku odločili, da bodo vse tisto, kar delajo, znajo in kar bi bilo prav gotovo še za marsikoga zanimivo, predstavili in delali kar na zelenici pred stavbo škofjeloške občine. Naj mladi in starejši vidijo, kakšno je taborniško življenje. In tako je bila zelenica dobro uro po napovedanem programu že pripravljena.
»Odred svobodnega Kamnitnika v Škofji Loki deluje že od 1953. leta. Imamo okrog 200 članov in smo eni tistih taborniških odredov, kjer število in zanimanje nikdar nista tako upad [a. da bi prekinili delo. To se nekaterim odredom v občini dogaja in najbolj zvesti člani zelene bratovščine si zato včasih poiščejo zatočišče za nekaj časa celo v našem odredu,« je pripovedovala in hkrati spremljala potek vseh jutranjih opravil načelnica odreda Mateja Kejžar. »Opažu-lll<> pa, da kljub dolgoletnemu obstoju našega odreda starejši Premalo poznajo življenje in delo tabornikov. Zato smo se tudi odločili, da praznik slovenskih
Zelenica pred občino se je v soboto spremenila v tabor Odreda svobodnega Kamnitnika
Začelo se je podeljevanje priznanj in napredovanj. Murni so postali medvedki in čebelice (MČ), čebelice in medvedki tabornice in taborniki (TT), najstarejši med slednjimi pa klu-bovci. Največ med njimi je bilo seveda medvedkov in čebelic od 7. do 12. leta. Vendar tudi tabornikov in tabornic ter klubovcev
Mateja Kejžar, načelnica odreda
vhodom v tabor in manjše ognjišče. Kmalu je začelo dišati po golažu. Medtem pa so drugi tekmovali z lokom, risali skice in tabor opremljali s signalizacijami. Zvedavih mimoidočih domačinov in drugih, tistih, ki so vedeli za praznovanje, seveda medtem tudi ni manjkalo.
In ko se je popoldne že precej prevesilo, so se vsi člani, ki so ta dan proslavljali svoj praznik z delom in igrami, zbrali v taboru.
Takole so mladi taborniki napredovali med čebelice, tabornike, klubovce...
ni manjkalo. Slednji, predvsem pa nekateri ljubitelji Odreda svobodnega Kamnitnika, ki so bili pred leti v vrstah te zelene bratovščine, so se potem zvečer zbrali ob sotočju obeh Sor in tam ustanovili Klub Freising.
Dolgčas na prazniku škofjeloških tabornikov tokrat, kljub slabemu vremenu, res ni bilo nikomur. Nečlani, predvsem starejši in starši, so se popoldne lahko podali na šaljiv orientacijski pohod ali pa preskušali srečo v srečelovu. Za lepo nagrado je poskrbel tokrat glavni pokrovitelj sobotnega srečanja in praznika članov Odreda svobodnega Kamnitnika. Jelovica Škofja Loka je namreč za glavni dobitek v srečelovu namenila tapetarsko mizico.
In tako se je praznik mladih tabornikov iz muhastega dneva prevesil v mrak. člani Odreda svobodnega Kamnitnika so napovedani program tega dne uresničili. Priložnostni obiskovalci in zvedavi gledalci ali pa udeleženci pri igrah tega dne pa so bili bogatejši za spoznanje, kakšno je pravzaprav življenje in delo tabornikov.
A. Žalar
Pitno vodo Kranjsko-Sorškega polja zavarovati pred onesnaženjem
Plat zvona bije za podtalnico
Škofja Loka, 20. aprila - Leta 1987 in 1988 je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor opravil podrobnejše raziskave podtalnice Kranj-sko-Sorškega polja. Od skupaj 72 vzetih vzorcev je bilo neoporečnih samo sedem! Kot je dejal prof. dr. Marko Breznik iz Fakultete za arhitekturo, geologijo in geodezijo, so z nevarnostjo onesnaženja, ki i* zajelo dragocene vire pitne vode, lani seznanili oba pristojna republiška komiteja, občine in nekatere organizacije in jih opozorili na nujnost zaščite vode. Prva se je bitju zvona za podtalnico Kranj-sko-Sorškega polja odzvala škofjeloška občina.
Problematiko je namreč v torek obravnaval občinski izvršni svet, ki se je zavzel za hitre in odločne ukrepe čiščenja Save ter industrijskih odplak ali izlitij kranjske in loške industrije. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da bo onesnaženje prebilo naravni Prodni filter ter da bodo izgubili nenadomestljive vire pitne vode. Ne samo Ločani, ampak tudi Kranjčani in Ljubljančani, saj je podtalni-ca Kranj sko-Sorškega polja s pretokom okrog pet kubičnih metrov na sekundo največji neizkoriščeni vir pitne vode. v Sloveniji, pomemben tudi v evropskih razmerah.
Podtalnico črpajo brez čiščenja v črpališčih Senica in Svetje za vodno oskrbo Medvod in okolice. Škofjeloški vodovod ima vodnjak
Godešič, kjer so v minulih dveh letih petkrat zajeli oporečne vzorce, medtem ko je vodnjak Lipica zaradi onesnaženja že dalj časa večinoma zunaj pogona.
Mariborski zavod je za meritve onesnaženosti podtalnice izbral petnajst karakterističnih odvzemnih mest med Kranjem, Škof jo Loko in Medvodami. Voda je onesnažena s kemičnimi snovmi, ki izvirajo iz industrije, obrti, gospodinjstev, prometa, manj iz kmetijstva. To so predvsem fenoli, mineralna olja, poliklorirani bifenili, organska klorirana topila, organske klorirane fosforne in kositrove spojine, živo srebro, amonijak, nitriti in herbicidi.
Škofjeloški izvršni svet se je opredelil za nekaj ukrepov; pristojnim inšpektorjem je predlagal, naj poostrijo nadzor v podjetjih, potencialnih onesnaževalcih podtalnice na območju škofjeloške in kranjske občine, ugotovijo dejanske vire onesnaževanja ter odredijo potrebne ukrepe za sanacijo. V ta namen še posebno podpirajo vodenje katastra onesnaževalcev voda za celotno Gorenjsko. Domači komite za družbeno planiranje in urejanje prostora bo pripravil odlok o zaščiti podtalnice in ga posredoval v sprejem tudi kranjski in ljubljanskima občinama, saj zaščita zgolj v eni občini ne bo učinkovita. Izvršni svet se je ogrel tudi za nadaljevanje meritev onesnaženosti podtalnice, posebej tudi v črpališču Godešič.
H. Jelovčan
Življenjski standard padel za šestnajst odstotkov
Ob boju za plače
še boj za sposobne ljudi?
Jkofja Loka> 20. aprila - Med množico zgovornih številk, ki ponazarjajo relativno uspešno minulo gospodarsko leto v Škof ji Loki (mimogre-d*: mislim da se ne kažeravno bahati s Dodatkom o samo polodstotnem padcu obsega proizvodnje v primerjavi z gorenjskim skoraj petod-t obS^si^Tkat najbTii tale: življenjski standard zaposlenih se je lani v primerjavi z letom 1987 znižal za
Sestnaist ofRiniL.ivt
majst odstotkov!
Glede na to, da v loški občini uzu 60 odstotkov družbenega Proizvoda ustvarijo lesna, obut-ena in tekstilna panoga, ki na-adujejo, se po prepričanju članov občinskega sveta zveze sin-aikatov ne bi smeli prepustiti ^hiji, čakanju na to, kaj bo prijel čas. Eno od svetlih možno-11 Prestrukturiranja vidijo v Projektu Optima, ki se ga ravno Qaj lotevajo. Precej skeptični a so ob sicer umestnem predlo-^j1. Gospodarske zbornice Slove-sJe 2a razbremenitev gospodar-:ya (Bojan Urlep iz gorenjske
Čn°Knice Je naštel Prek 50 razli" nin bremen, ki zajedajo doho-
dek). Skeptični zato, ker vsakršna razprava o razbremenitvi pomeni na drugi strani ukinitev nečesa in je zato več ali manj brezplodna (primer skupščinske razprave o družbenih dejavnostih). Izhod zato ni toliko v razbremenitvi - čeprav bi se z racionalnim obnašanjem (povsod preveč pisarn, preširoke mreže šol in zdravstvenih objektov, nacionalni programi v Sloveniji) dalo prihraniti marsikateri dinar - kot v večji učinkovitosti, donosnosti gospodarstva, ki bo zmoglo plačevati tudi družbeno nadgradnjo.
Loški sindikalisti niso naklo-
njeni socialnim programom. Pravijo, da je treba delavcem omogočiti, da lahko spodobno žive od svojega dela. Zal je stvarnost zaenkrat še drugačna. In bo po mnenju številnih, dokler se bo sindikat boril za večje plače delavcev, ne pa za boljše, sposobnejše vodstvene delavce, ki bodo znali ponuditi dobre programe, od katerih se bo dalo tudi dobro živeti. Ker "redni" sindikat tega doslej ni znal, ker se šele izvija izpod državnopartij-skega vpliva in nebogljeno stopa na lastne'noge, je (bila) med delavci tako močna želja po svobodnih sindikatih.
Sindikalisti, ki čutijo breme vodstvenega dela (ali so sploh lahko v novem delavskem sindikatu?), pa razmišljajo še drugače. Zahtevajo konkurenco trga kapitala (ki ne bo več namenjen obdarovanju izgubarjev, kar je bil ob izteku leta najbolj donosen posel) in delovne sile. Na Gorenjskem smo lani zaposlili prek 400 ljudi od drugod, čeprav po strokovnih ocenah znaša prezaposlenost 9500 delavcev (po neki drugi celo 12 tisoč). Nekaj od teh 400 ljudi so zaposlili, denimo, tudi v Gorenjski predilnici, ker "presežki" v Telematiki raje čakajo, kot primejo za novo (težko) delo... H. Jelovčan
Odbor za varstvo človekovih pravic:
Slovenska politika
naj se izjasni
Ljubljana, 24. aprila - Predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani je na petkovi novinarski konferenci sporočil, da se mora Janez Janša, prvi izmed četverice, obsojene pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, takoj zglasiti na prestajanje enainpolletne zaporne kazni v KPD Dob pri Mirni, ker mu je zadnjo prošnjo o odložitvi zaporne kazni Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo. V primeru, da ne bi hotel v zapor, bo sodišče to po treh do štirih dneh preverilo v KPD Dob in bo odredilo prisilni privod s pomočjo miličnikov.
Janez Janša sodbe vojaškega sodišča ne priznava, zato se je odločil, da se prostovoljno ne bo javil v KPD Dob. Ivan Borštner pa je že prej izjavil, de. kljub bolezni ne bo več vlagal prošenj za preložitev izvršitve kazni, češ da bo že postalo jasno, koliko so najbolj poklicani predstavniki slovenske oblasti resnično storili za obrambo slovenske suverenosti.
Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic je v petek izdal sporočilo za javnost, v katerem navaja, da je Janšev odvetnik mag. Drago Demšar takoj po prejemu odločbe višjega sodišča naslovil Javnemu tožilstvu SR Slovenije pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ker meni, da je bila kršena ena od določb zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. V pobudi med drugim predlaga, da naj tožilstvo poda Temeljnemu sodišču v Ljubljani zahtevo za odložitev izvršitve kazni. Tožilstvo je o tem razpravljalo včeraj, v ponedeljek.
Sporočilo med drugim navaja, da bi bila sedaj dolžnost slovenske politike, da čvrsto vztraja pri ugotovitvah skupščinske komisije, češ da sta dve točki vojaškega povelja nezakoniti, neustavni in nelegalni, in da bi morala preiti iz medle defenzive v ofenzivo. Odbor ugotavlja, da je nevzdržno živeti v državi, kjer si lahko obsojen na osemnajst mesecev zapora in, kjer kot oteževalno okoliščino navedejo tvoje "lično angažovanje u proizvodnji članaka neadekvatne sadržine", pri tem pa mirno trdijo, da ni šlo za politični proces; kjer si najvišje sodišče v državi monstrouzno "sodbo", ki je sramota za jugoslovansko pravosodje, ogleduje že šest mesecev in ne ukrene ničesar, čeprav bi moralo takoj odrediti vsaj to, da se izvršitev tako očitno absurdne in vsestransko sumljive sodbe odloži do njene dokončne potrditve ali zavrnitve...
Kolegij odbora za varstvo človekovega okolja je včeraj, v ponedeljek, ob šestih zvečer sklical plenarno sejo odbora, na kateri naj bi sprejeli predlog ukrepov, ki naj bi jih začeli izvajati z dnem, ko naj bi prvi izmed četverice odšel v zapor. Med ukrepi so tudi številne oblike državljanske nepokorščine, kot so protestni pohod ob žici "Po poteh okupirane Ljubljane", neprekinjene straže opomina, protestni pohod pred stavbo republiške skupščine, CK-ja, predsedstva SRS..., bojkotiranje javnih kulturnih in športnih prireditev, žive verige okrog določenih objektov, bojkotiranje pouka ali samo določenih predmetov, protestno molčanje itd.
C. Z.
Izjava ob smrti vojaka Mira Setničarja
Strel pred karavlo
Škofja Loka, 21. aprila - Da bi preprečili ali vsaj utišali različne informacije, ki krožijo po škofjeloški občini ob smrti vojaka Mira Setničarja z Bukovega vrha v karavli v Bosilj-g.radV °b bolgarski meji, objavljamo na pobudo škofjeloške skupščine, družbenopolitičnih organizacij in vojašnice informacijo o nesrečni smrti.
Okoliščine smrti Mira Setničarja, ki bi 9. maja odslužil vojaščino (deset dni prej zaradi nagradnega dopusta), so pojasnili komandant škofjeloške vojašnice podpolkovnik Vlado Radu-lovič, predsednik občinske konference SZDL Janez Zavrl, sekretar predsedstva občinske konference ZKS Franc Benedik in načelnik oddelka za ljudsko obrambo Fedja Vraničar. Citi-
"Miro Set n ii ar je služil vojaščino v vojni pošti Niš in je bil poslan na karavlo Bosiljgrad ob bolgarski meji. Pokojni Setni-čar se je vračal v sredo, 19. aprila, okrog 19. ure z dolžnosti na meji v karavlo. Pred karavlo je bil v tem času na stražarski dolžnosti vojak, njegov prijatelj in sostanovalec v isti sobi S: N. ter nekaj drugih vojakov. Zaradi mladostne razposajenosti in nepazljivosti pri uporabi orožja je S. N. ponevedoma sprožil in z enim strelom ranil Setničarja, ki je med prevozom v bolnišnico umrl. Primer raziskujejo pristojni vojaški organi, takšne informacije pa je dobila komanda škofjeloške vojašnice neposredno iz karavle na tem mejnem odseku. Starši Mira Setničarja so bili o sinovi smrti obveščeni s telegramom v četrtek zjutraj, ob devetih pa so bili na razgovoru v škofjeloški vojašnici, kjer so bili podrobneje seznanjeni z dogodkom. Ob smrti so bili takoj obveščeni tudi organi skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Mira Setničarja so pokopali v nedeljo v Poljanah. Na pogrebu so bile starešine njegove enote in dva vojaka Slovenca, očividca tega dogodka."
Včeraj (ponedeljek) smo bili opozorjeni, da je med služenjem vojaškega roka konec pretekelega tedna umrl tudi vojak iz radovljiške občine. Poklicali smo občinsko konferenco SZDL v Radovljici in oddelek za ljudsko obrambo v Radovljici, kjer so nam povedali, da je tak primer sicer bil pred dobrim mesecem, o kakršnemkoli novem pa niso seznanjeni.
J. Košnjek
®M5®SSSŽ^GLAS 18. STRAM
Tacen 89 za pokal Dnevnika in Colorja
Albin Čižman
vedno med najboljšimi
Tacen, 23. aprila — Letošnja mednarodna kajakaška in kanu prireditev, na kateri je nastopilo 170 tekmovlacev in tekmovalk iz desetih držav Evrope, je pokazala, da bodo letošnji boji na vseh takih in podobnih tekmovanjih vedno do konca napeti. Pod pokroviteljstvom Colorja je KKK Rašica pred finalom svetovnega pokala v avgustu in pred svetovnim prvenstvom leta 1991 vzorno organizirala to dvodnevno mednarodno tekmovanje. Večina držav je na Tacen 1989 poslala svoje najboljše, saj je bila skoraj za vse to tudi izbirna tekma za sestavo državnih reprezentanc, ki bodo nastopile za svoje države junija na letošnjem svetovnem prvenstvu v veslanju na divjih vodah v Ameriki. Naši imajo še nastope v Bovcu in Slivnici.
Naši tekmovalci in tekmovalke so v Tacnu pokazali, da bodo spet v ospredju svetovnega kajakaškega športa. Čeprav so v domači hitri vodi dosegli le eno zmago, dosegel jo je v nedeljo v C I Boštjan Žitnik, so v KI. pokazali, kar smo od njih pričakovali. V sobotni tekmi za pokal Dnevnika je bil član KKK Rašica, domačin, Albin Čižman drugi, v nedeljo pa za pokal generalnega pokrovitelja Colorja iz Medvod tretji in bil tako naš najuspešnejši tekmovalec. Sicer so nekateri pričakovali samo zmage, a kljub temu so Čižman, Skok, Abramič im ostali pokazali res odlično vožnjo v obeh dneh.
Vrstni red — moški — pokal Dnevnik — K I — 1. Caldera (Italija), 2. Čižman (Jugoslavija), 3. Luboš (ČSSR), 4. Skok, 5. Abramič (oba Jugoslavija), C I — 1. Lank (ZRN). 5. Martinis, 6. Javornik, 7. Vrabič (vsi Jugoslavija), pokal Colorja — K. I — 1. Hilgert (ČSSR), 2. Abramič, 3. Čižman, 4. Skok (vsi Jugoslavija), l.B. Žitnik (Jugoslavija), 2. Ontko (ČSSR), 3.Spacal., 6. Javornik, 8. Vrabič, 10. Martinis (vsi Jugoslavija), ekipno — K I — 1. ZRN, 2. Italija, 3. Jugoslavija, ženske —1. ZRN, 2. Jugoslavija. D. Humer
Torek, 25. aprila 1989
Trener kegljačev Triglava Vinko Šimnovec
Sava v Tacnu je bila dva dni sila močna in hitra. Med našimi tekmovalci v K I je bil najbiljši član KKK Rašica Čižman. Za pokal Dnevnika je bil drugi, za pokal Colorja pa tretji. — Foto: F. Perdan
Prva B zvezna vaterpolo liga
Triglav visoko premagal ŽAK
Ljubljana, 22. aprila — Bazen Tivoli, Triglav : ŽAK 18:13 (6 :3, 6 :4, 3 :4, 3 : 2), gledalcev 100, sodnika 100, sodnika Klemen-čič (Split), Grubišič (Bečej).
Triglav: Naglic, Hajdinjak 1, Brinovec, Sirk 2, Cvitkovič, Ča-dež, Jerman, Grabeč 4, Marinič 7, Margeta, Richter 1, Troppan 3, Homovec.
ŽAK: Ivetič, Markov 2, Vuksanovič 5, Šibul, Vekič 3, Kirič, Stepanov, Ljuboja 1, Stokič 2, Pešterič. Izključitve — Triglav 8, ŽAK 8. Kazenski streli Triglav O, ŽAK 1 (1).
Za Triglavane je bila v enajstem kolu prve B zvezne vaterpolske lige spet skoraj usodna tretja četrtina. Po dveh so domačini vodili že s petimi goli razlike. V tretji so nato dopustili Žakovcem iz Kikinde, da so se jim približali za en sam gol. Kar štiri minute igre v tej, skoraj usodni, četrtini so potrebovali gostitelji, da so dosegli zadetek. Po tem golu so bili spet »stari mački« pri strelih na vrata dobrega golmana Ivetića. V odločilni zadnji četrtini so gostje prvi dosegli gol, a nato se je igra prevesila v korist Triglava. Čeprav so gostje s hitro igro skušali doseči manjši poraz, jim to ni uspelo.
V naslednjem kolu Triglav gostuje pri Proleter ju v Zrenj ani-
nu.
D. Humer
Plavanje
ŠŠD Storžič najboljši
Tržič, 19. aprila - Šolsko športno društvo Storžič z osnovne šole heroja Grajzerja, ki ima edina v tržiški občini v šoli bazen z ogrevano vodo, je priredilo prvenstvo v plavanju v prsnem in prostem slogu na 25 in 50 metrov za učence in učenke. Plavalo je okrog 1$0 učencev, članov ŠŠD Storžič z Grajzarjeve osnovne šole in članov ŠŠD Polet z osnovne šole heroja Bračiča. Ekipno je zmagal Storžič pred Poletom.
REZULTATI - učenke (letnik 1976 in mlajše), 25 metrov prsno: 1. Darja Blažič (Polet), 2. Ankica Jurkovič, 3. Aleksandra Draškovič (obe Storžič); kravi 25 metrov: 1. Urška Hlebš, 2. Tina Kramarič, 3. Ina Fe-ratovič (vse Storžič); učenci (letnik 1976 in mlajši), prsno 25 metrov: 1. Igor Veršnik (Storžič), 2. Marko Markič, 3. Erik Grmovšek (oba Polet); kravi 25 metrov: 1. Aleš Jazbec (Polet), 2. Gorazd Štrukelj, 3. Igor Veršnik (oba Storžič); 7. in 8. razredi - učenke - kravi 50 metrov: 1. Barbara Draškovič, 2. Saša Kramar, 3. Marjeta Mišic (vse Storžič), prsno 50 metrov pa 1. Saša Kramar, 2. Beti Mirič, 3. Svetlana Akalovič (vse Storžič); učenci prsno 50 metrov: 1. Matej Dolenec, 2. Simon Eler, 3. Boštjan Bergant (vsi Storžič), kravi 50 metrov pa 1. Uroš Lauseger (Polet), 2. Robi Ternik, 3. Matej Dolenec (oba Storžič).
J. Kikel
Kdo bo oskrboval Kriško goro
Križe, 25. aprila - Planinsko društvo Križe išče skrbnike planinske postojanke na Kriški gori v letni sezoni, ki traja praviloma med 15. junijem in 15. septembrom. Kriški planinci vabijo k sodelovanju mlajše upokojenske pare, ki so sposobni sami ali z zanesljivimi stalnimi pomočniki opravljati vsa oskrbniška dela v skladu s pravilnikom o poslovanju planinskih postojank, skrbeti za prijetno počutje v koči in za urejenost v njej in okgrog nje. Skrbništvo obsega tudi vodenje evidence gostov in uresničevanje finančnih in statističnih obveznosti do Planinskega društva Križe. Kdor bi bil pripravljen sprejeti to delo v prijetni, priljubljeni in dobro obiskani planinski postojanki, naj pošlje pismeno prijavo do 15. maja Planinskemu društvu Križe.
- J. K.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Tihi načrt se je uresničil
Kranj, 21. aprila — v štirih dneh trije ekipni republiški naslovi, ki so jih osvojile vrste kegljačev Triglava v konkurenci članov, mladincev in mladink, na kegljiščih Gradisa v Ljubljani, Celja in Žalca. Republiški naslov pri mladincih in mladinkah ni nepričakovan. Za člansko vrsto lahko rečemo, da so po tihem imeli ta cilj, ki se je uresničil. Članska vrsta je v torek na kegljišču Gradisa premagala kegljače EMA iz Celja in naslov je bil njihov. Trener članov je že dve leti Vinko Šimnovec.
Z zmago nad EMO so prekosili sami sebe in njihov tihi načrt pred prvenstvom se je uresničil. Dve leti je njihov trener Vinko Šimnovec, ki ima na voljo šestnajst kegljačev, ki nastopajo za A in B moštvo. B moštvo je v letošnji sezoni osvojilo gorenjski kegljaški poklicni naslov. Republiški naslov so osvojili: Boris Benedik, Tone Šemrl, Milan Jereb, Franci Sajovic, Cvetio Zalo-kar, Tone Česen, Karel Boštar in Brane Jurkovič. Iskrene čestitke. Tudi vrsti mladincev in mladink, ki sta v Celju in Žalcu osvojili ekipna republiška naslova.
»Dve leti sem trener članov kegljaškega kluba Triglav. Imam šestnajst igralcev, ki igrajo v A in B moštvu. Lani smo bili brez poraza prvaki druge republiške članske lige, kar nas je v tej sezoni pripeljalo v elitno republiško moško ligo. V tej ligi smo bili skupaj s Celjani prvaki in potrebna je bila dodatna igra za prvaka. Kot veste, smo uspeli, da smo jih premagali na kegljišču Gradisa v Ljubljani. Kot prvaki imamo pravico do nastopa na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno moško kegljaško ligo. Na kvalifikacijah, ki bodo v začetku junija, nastopa šest re-
publiških prvakov. Prvo in drugo uvrščeno moštvo bosta v prihodnji sezoni nastopala v prvi zvezni ligi.
če se uvrstimo v prvo republiško ligo, bo imel klub še večje denarne težave. Prevozni stro-
ški terjajo ogromno. Pri vsem tem bo potrebna pomoč vseh DO v občini Kranj za kritje stroškov tekmovanja. Pri tem bomo morali še primerno rekonstruirati kegljišče, da bo tako, kot zahtevajo pravila prve lige. In to so prva dodatna finančna sredstva.
Resnično imamo dober kegljaški kader in dobro delo z vsemi ekipami v klubu, če se uvrstimo v prvo ligo, bo potrebna resna debata z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v občini, ali gremo v prvo ligo, kar je pogoj za napredek kegljaškega športa v občini. V štirih dneh so člani, mladinci in mladinke osvojili vse republiške ekipne naslove. Druga članska vrsta je gorenjski pokalni prvak. Zato bo potrebna resna beseda, ali naprej v vrh jugoslovanskega kegljanja ali pa se odločamo za stagnacijo tega športa.«
Poklicni trener košarkarskega kluba Kranj Anton Erlah
Neizkušenost odločala o odhodu iz lige
Marca so zaključili tekmovanje v ženski prvi B košarkarski ligi. Prvak je Jugoplastika iz Splita, ki bo v prihodnji novi sezoni igrala v prvi A ligi. Med dvanajstimi ekipami je v prvi B ligi igrala tudi članska vrsta košar kar ic Kranja. Bile so predzadnje in tako izpadle iz lige. Ni še jasno, kaj bo s prvo B ligo, saj je dražja od A in preveč razdrobljena. Trener ženskega moštva Kranja je Anton Erlah.
V letošnji sezoni so reorganizirali drugo žensko zvezno ligo v prvo B. V tej ligi je tekmovalo dvanajst ekip iz SR Srbije, Hrvatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Ta liga je dražja od prve A ženske lige. Stroški potovanj so veliki. V zahodnem delu lige je igralo dvanajst ekip: dve iz Slovenije, Kors Rogaška in ekipa Kranja. V južni ligi so bile le štiri ekipe. In prav to je navedlo klube, da za sezono 1989 — 1980 to ligo reorganizirajo.
Južni del naj bi se povečal in tako bi lahko nadaljevali s tekmovanjem v prvi B ligi. Stroški potovanja bi se s tem znižali. Če pride do tega, potem članska ekipa Kranja ostane v ligi. Lahko pa pride spet do treh drugih lig in se prva B ukine, kar pa bo jasno maja.
Člansko in mladinsko ekipo Kranja trenira Anton Erlah.
"Glavni cilji, ki smo si jih zastavili za sezono 1989 — 1990, so bili trije: treba je bilo spremeniti
Košarka
Lokostrelstvo
Zmaga Gentlemenov
Tržič, 15. aprila - Letošnjo trži-ško občinsko rekreacijsko ligo v košarki je prvič izvedlo Športno društvo Loka. V B ligi je zmagalo moštvo Mortadele, končana pa je bila tudi A liga, v kateri je igralo osem najboljših tržiških moštev iz preteklega prvenstva. Za tekmovanje je bilo med Tržičani veliko zanimanja, v obeh ligah pa je tri mesece enkrat tedensko igralo 120 košarkarjev. Tekme so bile športne, sojenje pa je dobro opravila kranjska sodniška organizacija. Zmagalo je moštvo Gentlemanov. Pokazalo je največ znanja, imelo pa je tudi najboljšega strelca lige Sajovica, ki je dosegel 103 koše. Borič iz Križev je dosegel 97 košev, Boldin (Loka) pa 81 košev. Pri trojkah je bil najuspešnejši Vrhovnik (Suštarčki) s 15 trojkami.
Zmagali so Gentlemeni s 14 točkami, Partizan Križe jih je zbral 13, ŠD Loka 11, po 10 pa Bistro Polžek, Karantanci in Suštarčki. Veterani so zbrali 9 točk, Vibratorji pa 7. j. Kikel
Kolesarstvo Sajovec drugi
Kranj, 19. aprila — V Puli je bila v nedeljo kolesarska dirka za »Pokal Gradževinar«, kjer so v konkurenci pionirjev, mlajših in starejših mladincev nastopili tudi kolesarji kranjske Save. Najboljši med njimi je bil Andrej Sajovec, ki je bil v konkurenci starejših mladincev drugi.
Rezultati — pionirji — 1. Zajde-la, 2. Hauptman, 3. Klemenčič (vsi Rog), 4. Kosmač (Sava); ml. mladinci — 1. Jordan (Videm), 2. Težak, Vergot(oba Metlika), 4. Polja-nec, 5. Komar (oba Sava); st. mladinci — 1. Pintarič (Rog) 1 : 34,27, 2. Sajovic (Sava) isti čas, 3. Hvast-ja (Rog) 1 : 36,51, 5. Pilar (Sava) isti čas.
D. H.
Uspeh lokostrelcev Ikosa
Kranj, 19. aprila — V Bujah je bila prva letošnja preizkušnja lokostrelcev v disciplini hunter in fi-eld. Na tem tekmovanju je nastopilo štiriinpetdeset tekmovalcev iz devetih jugoslovanskih lokostrelskih klubov. Obenem je bila to tudi izbirna tekma za sestavo državne reprezentance. Lep uspeh so dosegli lokostrelci Ikosa iz Kranja. V compaund disciplini je bil Kranjčan Tomazin prvi.
Rezultati — prosto — 1. Rosa (Ankaran) 893, 2. Pavlin (Ikos) 874, 3. Zannon (Trst) 866; Instinktivno — 1. Ves (Mengeš) 788, 3. Deola (Trst) 782, 3. Kranjc (Gornji Grad) 753, compaund — 1. Tomazin (Ikos) 934, 2. Škofic (Domžale) 910, 3. Sitar (Ikos) 905.        D. h.
V Zgornji Radovni
Najboljši jeseniški teritorialci
Jesenice, 19. aprila - Strelska družina Janez Mrak Dovje Mojstrana je v Zgornji Radovni priredila 15. jubilejni patruljni tek. Tekli so brez smuči. V kategoriji do 35 let je zmagala ekipa teritorialne obrambe Jesenice v postavi Mirko in Franci Teraž ter Vojko Djuričič. Druga je bila ekipa organizatorja, tretje pa moštvo Kovinske opreme iz Mojstrane. Tudi v kategoriji nad 35 let je zmagalo moštvo TO Jesenice v postavi Martin Čufar, Vinko Bergant in Srečko Trpin. Drugi je bil jeseniški Vodovod, tretje pa moštvo strelcev z Javornika Koroške Bele. Tekmovanje je bilo tudi posamično. V skupini do 35 let je tekel samo Franci Rabič, v skupini nad 35 let pa je zmagal Andrej Peter-nel pred Slavkom Rabičem mlajšim in Vojkom Glogovcem.
J. Rabič
Zmaga in dva poraza Gorenjcev
Kranj, 23. aprila — V nadaljevanju druge ženske zvezne rokometne lige, ženske in moške republiške lige so ekipe z Gorenjske dosegle le polovični uspeh. Kranj Duplje je izgubil s Sremom, Preddvorčani pa doma s Krškim. Termopol je iztržil točko z Jardanom v Sežani, edino zmago pa so si priigrale rokometašice Alplesa.
Druga ženska zvezna liga — Srem : Kranj Duplje 22 :19 (13 :6) Kranj — Duplje — Lenič, Orehar 2, Valant, Bajrovič, Kastelic 9, Jeruc 1, Mežek 4, Gradišar 3, Jakšič, Bitenc, Sonc.
Republiška moška liga - Preddvor : Krško 18 :20 (7 :12) - Preddvor — Martinčič, Kožar 3, Rehberger L Arnež 2, Tomažić 1, Lombar 6, Božovič 1, Krivec, Žibert 4, Cuterman, Čimžar, Komovec.
D. H.
taktiko igre v obrambi in napadu, igrati agresivneje in hitreje, v ekipo vključiti čimveč mlajših igralk in jih s tem pridobiti in pripravljati za bodoče nosilke igre. Velik uspeh tega moštva bi bil obstanek v ligi, kar se sicer ni zgodilo, lahko pa smo zadovoljni z njihovo igro, kajti v prvi B ligi je naša ekipa poleg zmagovalnega moštva Jugoplastike pokazala naj agresivnejšo igro. Večino košev smo dosegli iz protinapadov po dobljenih žogah. Realizacija dobljenih žog je bila pod devetdeset odstotkov, do-
dam pa naj, da je nerealizaciji zastavljenih ciljev botrovala predvsem neizkušenost ekipe, saj smo vanjo vključili tri mlade igralke, Podrekarjevo, Kumpovo in Žnidarjevo, občasno pa so igrale tudi Tomaceva, Kozinova in Trohova. Da vseh zastavljenih ciljev torej nismo dosegli, ni presenetilo niti mene niti članov izvršnega odbora, kajti glede na starost ekipe realno gledano več od igralk nismo mogli pričakovati.
Najboljša strelka ekipe je bila Janja Merlak s 367 koši, druga Simona Čufer z 252 in tretja Darja Gartner z 233 doseženimi koši. Druka in tretja strelka ekipe sta še mladinki, prva je stara komaj dvajset let, ostale pa so še kadetinje. Najboljša skakalka v ekipi je bila Simona Čufer z 201 dobljeno žogo od skupaj 507. V ekipi sta dobro igro pokazali Šoštaričeva in Horvatova.
Za igranje v tej kakovostni skupini in z dober rezultat bi morali iskati vsaj eno starejšo izkušeno igralko, ki bi imela sposobnost realizirati ves trud, ki ga ekipa vlaga v pridobivanje izgubljenih žog. S to sezono smo lahko zadovoljni, pa čeprav bi rezultatsko lahko morda dosegli več, kot smo."
D. Humer
Karate
Uspeh kranjskih karateistov
Kranj, 19. aprila - V Idriji je bilo slovensko prvenstvo za kadete in kadetinje v katah in borbah. Tekmovanje se je začelo z nastopi v katah, kjer je bil Gregor Janežič iz KK Kranj tretji. Kadetinje KK Kokra Kranj (kate) in kadeti KK Kranj pa so bili drugi. Sledile so borbe po kategorijah. V polsrednji kategoriji sta Pavel Grgič (Kokra Kranj) in Danilo Dujovič (KK Kranj) delila tretje mesto. V srednji kategoriji, kjer je bila konkurenca največja, je bil Davor Živko-vič iz KK Kokra presenetljivo tretji. V poltežki in težki kategoriji sta Miha Štular in Jaka Šarabon delila drugo mesto. Rezultati kranjskih karateistov kažejo, da ta šport v Kranju ne zaostaja.
D. Ristič
Šahovski turnir v Naklem
Kranj, 23. aprila — Šahovski klub Naklo bo v sredo, 26. aprila, v domu 1)1*0 Naklo ob 16. uri organiziral prvi prvomajski odprti šahovski turnir.
Turnir bo po švicarskem sistemu (devet kol), s časom igranja deset minut za igralca v partiji. Čakajo praktična darila.
D. H.
Namizni tenis
Rantu dve zmagi
Škofja Loka, 12. aprila
Partizan iz Škofje Loke je organiziral odprto občinsko prven-stvo v namiznem tenisu. Tekmovali sta dve ženski in 28 moških-Letos je zmagal Jano Bant (LTH) pred Nado Fojkar (LTH) in lanskim prvakom Francem Rantom (Iskra Železniki). Na naslednja mesta so se uvrstili-Šuštar, Cunk, Svoljšak, Košir, Bokal, Starman, Cenčič itd.
NTK Kondor z Godešiča pa je priredil občinsko prvenstvo za veterane od 40 do 5o let m nad 50 let. Tudi tu je v prvi skupini slavil Jano Rant, ki je v »" nalu premagal Janeza Starmana, v starejši skupini pa je zmagal Ivko Svoljšak.
J. Starman
Plavalni tečaji za odrasle
Kranj, 19. aprila - Odbor za rekreacijo pri Zvezi telesnokultu1" nih organizacij kranjske občine organizira plavalne tečaje za odrasle, ki bodo maja v zimskem ^a^' nu v Kranju. Tečaji bodo med l5-in 20. majem v dveh izmenah: dopoldne med 9. in 11. uro in pop°ld' ne med 16. in 18. uro. Prijavni^ je 50.000 dinarjev, prijave pa sprejemajo vsak delavnik med 7. in uro na telefon 21 - 176 ali 21 - 235-
Kolesarski maraton v Dražgoše
Kranj, 23. aprila — Kolesarska sekcija pri ŠD Kokrica bo v četrtek, za praznik OF, organizirala trinajsti rekreativno — tekmovalni kolesa1" ski maraton v Dražgoše. t
Trinajsti kolesarski maraton bo v četrtek, 27. aprila, ob 9.30 pre kulturnim domom na Kokrici. Maraton bo potekal na relaciji Kokrica -~ Kranj — Škofja Loka — Dražgoše. Pravico udeležbe imajo ženske od 1 let starosti naprej, moški A od 15 do 30 let, moški B od 31 do 40 let in moški C nad 46 let. Prijave bodo sprejemali na dan maratona od 8. do 9- uf pred kulturnim domom na Kokrici. p jjumer
Torek, 25. aprila 1989
/ PRAZNIČNE ČESTITKE
19. stran (mmmggmmjiB
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA
OBČINSKI KOMITE ZKS ŠKOFJA LOKA
OBČINSKI SVET ZS ŠKOFJA LOKA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠKOFJA LOKA
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA LOKA
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ŠKOFJA LOKA
OBČINSKA KONFERENCA ZRVS ŠKOFJA LOKA
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA
čestitajo delovnim ljudem občine Škofja Loka za dan OF in delavski praznik — 1. maj
NIČ NI TAKO VARNO, DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA
KORAK NAPREJ
zavaruje
Ig;
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in OF
co
Obiščite Bled in našo
novo trgovino!
IZREDNA KAKOVOST,
ŠIROK IZBOR, ZA
GOTOVINSKO PLAČILO DO
20 % POPUSTA,
UGODNI KREDITNI POGOJI
lipf^bled
Program stilnih vrat - izvozna kvaliteta!
VRATA VSEH VRST
Informacije po telefonu (064) 77-161. Delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela -1. maj!
TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO 64226 ŽIRI YUGOSLAVIA
telefon: 69-300 - Telegram: Kladivar Žiri - Telex: 34505 YU KLADI • Telefax 386469664 - Žiro račun: SDK Škofja Loka 51510-601-10724 - naslov: 64226 Žiri, p.p. 7, Industrijska cesta 2, Železniška postaja: Škofja Loka
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela 1. maj in dan OF
SOZD
ALPETOUR
Škofja Loka
Delovnim ljudem čestitamo
za dan OFin praznik dela — 1. maj!
PETROL - DO TRGOVINA PETRO L LJUBLJANA
TOE Kranj
Bralcem Gorenjskega glasa čestitamo ob DNEVU OF in PRAZNIKU DELA !
STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ
Mladinska 2
Čestita svojim članom in sodelavcem ter vsem prebivalcem Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj
Najlepše želje in čestitke ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju pošiljamo poslovnim prijateljem in vsem delovnim občanom.
Vabimo vas, da obiščete naš Informativno prodajni center v Kranju, Prešernova 1, tel.: 25-168 in v Modni hiši Pristava na Bledu, tel.: 72-529.
TEKSTILINDUS M3EAW
SLOVENSKE ŽELEZARNE
tovarna vijakov
plamen
kropa po.
Za praznik dela in ob dnevu OF čestitamo vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in bralcem Gorenjskega glasa
KOPER
Filiala Kranj Filiala Jesenice Poslovalnica Ljubelj
delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj
GORENJSKA
OBLAČILA
KRANJ
Obiščite naši prodajalni v Kranju in na Jesenicah, kjer imamo v prodaji bogat izbor ženskih modelov za pomlad in poletje.
Čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju!
Torek, 25. aprila 1989
21. stran ccmtsm^msoLAS
Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije čestitajo delovnim ljudem in občanom za dan O F in praznik dela.
KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ
64 290 TRŽIČ, PRISTAVA 80. TEL.V064/57 415
Čestita delovnim ljudem
in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela
TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ
PRIJATELJEM ČESTITAMO OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA
krgj
DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK DELA - L MAJ INDANOF!
etiketa
proizvodnja etiket in tiskarske storitve p.o. 64226 ŽIRI Industrijska c. 6
etipres termolepne, tekstilne, samolepilne, kartonske in papirne etikete
VSEM DELOVNIM LJUDEM ™ POSLOVOTM PRIJATELJEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1.MAJ INDANOF
iiiiL
1 bombažna predilnica in tkalnica i tržič
64290 TRŽIČ, CESTA JLA 14.    TELEFON (064) 50 571,
VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO V TRGOVSKEM CENTRU DETELJICA pri Tržiču, kjer vam poleg naših izdelkov nudimo tudi
modne pletenine ALMIRA Radovljica
IZDELUJEMO:
• modne tkanine za oblačila
• sodobno posteljno konfekcijo 0 gospodinjsko galanterijo
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela.
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI
za praznik OF — 27. april
C"
.. in praznik dela — 1. maj iskreno čestitamo enjenim strankam, občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem
ODEJA ŠKOFJA LOKA
Tovarna prešitih odej, p. o. Škofja Loka Kidričeva 80, telefon: 064-632-251
Vam priporoča bogat izbor najkvalitetnejših prešitih odej, okrasnih posteljnih pregrinjal, nadvložkovza ležišča, vzglavnikov in spalnih vreč ter delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela 1. maj.
Delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj
Priporočamo naše trgovske
in gostinske storitve
ŽIVILA
Trgovska      v . delovna organizacija ŽIVILA
-U-
domplan
Kranj, Cesta J L A14
tozd inženiring
tozd stanovanjska dejavnost
tozd urbanizem
dsss
ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OF 27. APRIL IN PRAZNIK DELA 1. MAJ
metalka
n. sol. o., Ljubljana
triglav
Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja
64290 Tržič, Cesta na Loko 2,
Jugoslavija
tei. (064) 50-040
delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu O F in prazniku dela
HITRO • ZANESLJIVO • ENOSTAVNO • GOSPODARNO
izolacijska sidra in zvezde v različnih
velikostih za izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm
Na voljo v vseh bolje založenih tehničnih trgovinah!
ČESTITAMO K PRAZNIKU OSVOBODILNE FRONTE IN
PRAZNIKU DELA!
Delavci
SOJKL
agrotehnika - gruda
PE GORENJSKA : Kranj, Dražgoška 2, tel.: 26-681
Škofja Loka, Novi svet 21, tel.. 622-166. Skladišče mehanizacije, Naklo, tel.:47-171
Na navedenih prodajnih mestih nudi vseh vrst gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo, uvožene priključke za kmetijstvo,
orodje za vrtičkarje — razne dele za kmetijsko mehanizacijo — rezervne dele za osebne avtomobile ZASTAVA — vse vrste gum, klinasta jermena, ležaje, akumulatorje, avtolake — servisno orodje in rezervne dele BČS.
Obenem čestita občanom Gorenjske
za praznik OFin praznik dela 1. maj.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n.sol.o.
— TOZD KOMUNALA, KRANJ - o.sub.o.
— TOZD OBRT, KRANJ - o.sub.o.
— TOZD GRADNJE, KRANJ - o.sub.o.
— TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA, KRANJ -o.sub.o.
in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in
praznik dela — 7. maj
POLIKS ŽIRI
Podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke, n.sub.o.
Strojarska ulica 12, Žiri
TOZD Kovinarstvo, o.sub.o., Jezerska ul. 7, Žiri, tel. 69-320 TOZD Lahka obutev, o.sub.o., Strojarska ul. 12, Žiri, tel. 69-332 DSSS, Strojarska ul. 12, Žiri, tel. 69-661
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela, 1. maj, in dan O F
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor,
TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor,
TOZD gozdno gradbeništvi, transport in mehanizacija Kranj
in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj
čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik OF - 27. APRIL IN PRAZNIK DELA - L MAJ
Združena lesna industrija Tržič po.
Čestitamo ob dnevu O F in prazniku dela
OBIŠČITE SALON POHIŠTVA ZLIT NA DETELJICI PRI TRŽIČU!
Delovni čas:
med tednom 8.30 — 19ure   sobota in dan pred praznikom 8. - 13. ure    Telefon: 50-795
Torek, 25. aprila 1989
Obrtna zadruga »PREVOZNIK GORENJSKE« Naklo, Cvetlična 10
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 1.MAJ -PRAZNIK DELA
piccadilly - piccadilly — picr.adilly — piccadilly
piccadilly piccadillv piccadilly piccadillv
Tovarna klobukov
Škofja Loka
PRIPOROČA SVOJE IZDELKE TER ČESTITA DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ
piccadilly ~ piccadilly — piccadilly — piccadilly
Kemična čistilnica in pralnica
<Bi6tcu
škofja Loka, p. o., Spodnji trg 27 telefon: 064/620-317
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela, 1. maj, in dan OF.
Obiščite naše poslovalnice v Kranju — Stražišču, Škofji Loki, Medvodah in Ljubljani.
AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Šuceva 17
Popravila vozil ZASTAVA, ŠKODA, menjava olj. Zaščita vozil z garancijo. Menjava gum, centriranje
Delovni čas od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 7. do 18. ure, sobote proste
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za dan O F in praznik dela 1. maj
23. STRAN W^^]^J]gI5?llcaAS
Čestitamo za praznik dela
inles
inles-ribnica
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ
TOZD ENGRO TOZD MALOPRODAJA DS SKUPNE SLUŽBE
Trgovska DO, Kranj, Poštna 1
Marija Burnik Kranj, Titov trg 14
(poleg Prešernovega hrama na dvorišču)
Vam nudi: usnjene denarnice, tudi gostinske, razne etuije, usnjene kravate, pentlje, rože in nočno pletene puloverje.
Priporočamo se za obisk in vam čestitamo za praznik OF in praznik dela 1. maj.
KRANJ - PRIMSKOVO
Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554 Kranj, Titov trg: 21-485 Jesenice: 81-179
Lesnina — salon pohištva Kranj — Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva Jesenice, Skladiščna 5
ZAUPAJTE LESNINi IN ZADOVOLJNI BOSTE!
Za praznik OF - 27. april in pršznik dela — 1. maj iskreno čestitamo cenjenim strankam, občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem.
Lth
Loške tovarne hladilnikov ŠKOFJA LOKA
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj in dan OF
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA
telex: 34579 yu lijel; telefax (064) 632-261
it
PRODAJNI PROGRAM
— okna TERMOTON in JELOBOR SU
— polkna, rolete, žaluzije
— notranja naravna in lužena vrata
— vhodna in garažna vrata različnih variant
— lesene obloge
— vrtne garniture
— montažne pregradne stene...
PRODAJNA MESTA
Škofja Loka, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Izola
STROKOVNI NASVETI:
vsak dan od 7.-15. ure v soboto od 7. -12. ure
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA
vezenine bled
gorenjska obrtna zadruga Kranj
Likozarjeva 1 a tel.: 22-591
PE TRGOVINA
Vse izdelke obrtnikov dobite po konkurenčni ceni, na enem mestu: kovinske, plastične, lesene izdelke, gospodinjske pripomočke, razna čistila, pletenine, usnjene izdelke in izdelke domače obrti.
Vabimo vas na brezobvezen ogled naše trgovine, zadovoljni boste.
Obenem čestitamo članom, poslovnim partnerjem in kupcem za praznik OF
in 1. maj.
@©S3SSJJg£&IGLAS 24. STRAN
PRAZNIČNE ČESTITKE
Torek, 25. aprila 1989
PARK HOTEL BLED
Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284
Vabimo vas, da nas obiščete med prvomajskimi prazniki. Potrudili se bomo za vaše dobro počutje!
Delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela — 1. maj!
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI:
v Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah
Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela
ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO
KMETIJSKA ZADRUGA BLED
V naših trgovinah na Bledu in Gorjah ter skladišču Rečica lahko dobite zaščitna sredstva, repromaterial, kmetijsko mehanizacijo in gradbeni material.
Cvetličarna v hotelu Jelovica nudi sveže rezano cvetje in lončnice.
Čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj!
OBRTNO PODJETJE TRŽIČ
Trg svobode 33
Telefon: 50-774, 50-765 in 50-760
se priporoča z mizarskimi, zidarskimi, tesarskimi, steklarskimi, slikopleskarskimi in črko-slikarskimi storitvami ter s polaganjem vseh vrst podov
in čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu OF in prazniku dela
Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju
VZGOJNOIZOBRAZEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE
Čestita slušateljem, sodelavcem in delovnim ljudem za dan O F in praznik dela — /. maj
Čevljarna
Ratitovec
Železniki — Slovenija
Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj
IVI
M»rcator
SOZD Mercator n. sub. o.
Kmetijsko gozdarska zadruga
MERCATOR
p. o. 64226 ŽIRI
kmetijsko gozdarska zadruga SORA
— SORA
Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za praznik dela 1. maj in dan O F
BIRO
S G P T R ŽIČ
IMOS
SGP Tržič
p. o.
Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela — 1. maj
ALPETOUR
TOZD potniški promet Kranj
INTEGRAL
DO SAP Ljubljana
OBVESTILO
ALPETOUR, TOZD potniški promet Kranj in INTEGRAL, DO SAP Ljubljana obveščata cenjene potnike, da bodo v petek dne 28. 4. 1989, obratovale vse linije na Gorenjskem po sobotnem voznem redu.
Cenjenim potnikom želimo prijetno vožnjo in veselo praznovanje dneva O F in praznika dela — 7. maja.
|VGP
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ
Mirka Vadnova 5
Primskovo -
Komunalna cona
Izvajamo:
vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne proti-erozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj
Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj
HOTEL Šmarjetna gora tel.:26-456
TRADICIONALNI PRAZNIČNI PROGRAM
ansambel ŠUM igra v restavraciji od 21. ure v ČETRTEK, 27.4., in PETEK, 28.4. ansambel TEN s pevko igra v restavraciji v SOBOTO, 29.4., in NEDELJO, 30.4. od 21. ure ansambel GORENJCI igra pred hotelom v NEDELJO, 30.4., na KRESOVANJU in v PONEDELJEK, 1.5., za PRAZNIČNI PLES
Vabimo vas na obisk in vam želimo prijetno praznovanje!
KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o.
TOZD »LEPENKA« TRŽIČ SLAP 8
delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela
VAŠEGA NAKUPA - ELITA. HIŠA VAŠEGA NAKUPA - ELITA, HIŠA VAŠEGA NAKUPA - ELITA, HIŠA VAŠEGA NAKUPA
Delovnim ljudem in zvestim kupcem čestitamo
KRANJ
praznik dela — 1. maj
AKUPA - [ LITA. H
ŠA VAŠEGA NAKUPA - E
Torek, 25. aprila 1989
PRAZNIČNE ČESTITKE
25. STRAN C^)3MiSS^©3EnQLAS
mira
stavbno In pohištveno * mizarstvo, radovljlca šercerje-va 22, telefon 75 036 (064), žiro račun pri SDK Radovljica 51540-601-12232
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in 1. maj
ippFjl Servisno podjetje
uEGT Kranj
l£l      Tavčarjeva 45, telefon 21-282
Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštala*erska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska.
VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA
čestita poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj
triglav
TRIGLAV KONFEKCIJA
Kranj
Delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela — 1. maj
TEHTNICA KRANJ
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj.
XOi>
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
Šuceva 27
Čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela 1. maj
Iriie
TIKO TRZIC
Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme
Delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj
MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, C. JLA2
TOZD KMETIJSTVO KRANJ
TOK RADOVLJICA
TOZD MLEKARNA KRANJ
TOZD TOVARNA OLJA BRITOF
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
TOZD AGROMEHANIKA KRANJ
TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA
TOZD KLAVNICA JESENICE
in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj
TEKSTILNA TOVARNA KRANJ, Savska cesta 46
ZVEZDA
ČESTITA OBČANOM
IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM ZA
PRAZNIK DELA - 1. MAJ
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
DISPANZER ZA MEDICINO DELA ŽELEZARNE JESENICE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE ZDRAVSTVENI DOM KRANJ ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj!
O
Kemična tovarna Kranj
Občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela, 1. maj
Umetnokovinska obrt
U KO Kropa
DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA - 1. MAJ
TOZD JELPLAST KAMNA GORICA
n. sub. o.
delovnim ljudem
in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik dela — 1. maj in dan OF
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
DELOVNA ORGANIZACIJA p. o.
LJUBLJANA n.sub.o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo.
Čestitamo za praznik dela — 1. maj
CESTNO PODJETJE KRANJ, p. o.
Kranj, Jezerska cesta 20.
tel.:064/26-861
telex: 37720 CP KRN YU
Projektiramo, rekonstruiramo in gradimo ceste in ostale objekte nizkih gradenj. Upravljamo in vzdržujemo vse kategorizirane ceste na Gorenjskem. Nudimo vam gramozne in druge kamnite materiale. Opravljamo svetovalni inženiring za gradnje in obnove prometnih objektov.
Čestitamo Gorenjcem za praznik OF - 27. april in praznik dela - 1. maj
MM
Mercator
ROŽNIK
TOZD PRESKRBA Tržič
REKLAMNA PRODAJA PREHRAMBENEGA BLAGA PO UGODNIH CENAH
od 24. do 29. aprila
v vseh živilskih prodajalnah Mercatorja v Tržiču in Kranju
Čestitamo vam za praznik OF in praznik dela in vam želimo prijetno praznovanje!
Izdelujemo
debelo, srednjo m tanko pločevino hladno valjane trakove in pločevino dinamo trakove in pločevino neriavne trakove in pločevino vlečeno, brušeno m luščeno jeklo valjano m vlečeno žico patentirano žico
pleteno patentirano žico za prednapeti beton
hladno oblikovane profile
kovinske podboje za vrata
dodajni material za varienie
žičnike
jeklene odlitke tehnične pline
Nudimo tudi usluge
prevaliania. vlečenja, iztiskanja m toplotne obdelave pločevin m žice
VSEM ™ OBČANOM
Čestitamo 2a
1. maj
^AZNIK DELA
OPREMA STANOVANJ IN JAVNIH OBJEKTOV
Železniki, Na Plavžu 77
Delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela - 1. maj!
GORENJSKA \ PREDILNICA \
ŠKOFJA LOKA_)
Cenjenim kupcem v industrijski prodajalni Gorenjske predilnice v Škofji Loki v mesecu maju 1989 omogočamo izvensezonski nakup volne za ročno pletenje s 25 % popustom. Obenem vsem delovnim ljudem in sodelavcem čestitamo za praznik dela — 1. maj..
Skupščina občine Jesenice
Izvršni svet skupščine občine Jesenice
Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice
Občinska konferenca ZKS Jesenice
Občinska konferenca SZDL Jesenice
Občinski odbor ZZB NOV Jesenice
Občinska konferenca ZSMS Jesenice
Občinski odbor ZRVS Jesenice
Samoupravne interesne skupnosti občine Jesenice
Delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov
Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica
Delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
Projektira in inštalira vsa elektromontaina dela jakega in šibkega toka. Izdeluje el. razdeljevalče serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno.
PRIPOROČAMO NAŠE USLUGE
SERVISIRAMO
V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDING in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne Sever iz Subotlce, ročna električna orodja ISKRA — Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje
ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRAMO:
— vse vrste radijskih sprejemnikov
— kasetofone
— el. gramofone
— HI — Fl naprave
— avtoradijske sprejemnike in kasetofone — TV črno — bele aparate
— TV barvne aparate
— vldeo rekorderje
— posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno — bele in barvne ekrane
— Izvajamo meritve In popravljamo skupinske antenske naprave
— vse vrste elektromotorjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje In električna orodja
Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripomočke In merilne naprave
Čestitamo za praznik OF — 27. april in 1. maj
— praznik dela
AGR0C00P NOVI SAD
z enotami:
AIK
TOZD TOZD NEOPLANTA TOZD AROMA - FUTOG TOZD FARMAC00P
Čestitamo občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj.
V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51,
(tel.: 064/25-268 in 25-267) nudimo:
sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža
jajca in perutnino, vse vrste začimb, sveže sadje in
zelenjavo.
SOZD KEMIJA
KEMIČNA TOVARNA PODNART — p. o. PODNART
Čestitamo poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za dan OF in praznik dela — 1. maj!
alpina
®
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela — 1. maj in dan OF!
7
Q6
Torek, 25. aprila 1989
27. stran (immm^mOLAS
NOVO!NOVO!NOVO!
TRGOVINA "DOM" ŽABNICA št. 68.
Vam ugodno nudi gradbene materiale:
— opečne in betonske izdelke — cement, apno
— strešnike — izolacije in razen drugi gradbeni material po naročilu.
Informacije tel.: 44-539
Poslujemo vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
HOTEL
GRAJSKI DVOR RADOVLJICA
Komisija za delovna razmerja Hotela Grajski dvor Radovljica razpisuje prosta dela in naloge:
KUHARJA - 2 delavca
Pogoji: KV kuhar, delovne izkušnje
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusno dobo 2 meseca.
Pisne vloge z dokazili sprejema 15 dni po objavi komisija za delovna razmerja Hotela Grajski dvor Radovljica, Kranjska ul. 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
Prvi smo bili in še vedno smo edini, ki vam pri nakupu pohištva svetujemo na domu.
staro za novo
SALON ARK
tel. 065/71-855
—H nr
CT3
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA
z aerantom
hitro in enostavno do -] kvalitetne malte odporne proti zmrzovanju
KRANJ
W
Skupščina občine Kranj in
družbenopolitične organizacije
Čestitajo delovnim ljudem in občanom ob
praznovanju praznika O F — 27. april
in ob prazniku dela — 1. maj
in želijo veliko uspehov pri izgradnji
socializma.
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporoča.
Čestita delovnim ljudem in občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela 1. maj.
SALONIT ANHOVO
SLUŽBA PRODAJE CEMENTA IN TRGOVINA NA DROBNO, ANHOVO. TEL (065) 51-030
SLAŠČIČARNA »ČEBELICA« NA PLANINI Kranj - čez kokrški most (Planina)
ČESTITA CENJENIM GOSTOM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OF — 27. APRIL IN ZA PRAZNIK DELA - 1.MAJ
Obenem se priporoča za obisk v prenovljeni slaščičarni.
ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO
Kranj
Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za 1. maj — praznik dela
Sfim SGP GRADBINEC KRANJ
Kolekti
gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela!
GRADITELJI!
• cement in apno,
betonsko železo in armaturne mreže,
• opečne izdelke,
• izolacijske materiale,
• odtočne in kanalizacijske cevi,
• schiedel dimnike,
• betonske mešalce, samokolnice in gradbeno orodje
DOBITE V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA
• GRADBINKA — KRANJ, Žanova 3, tel.: 27-594
• DOM — NAKLO, tel.: 47-394
• UNIVERSAL — JESENICE, Sp. Plavž 3, tel.: 81-484
• GRADBENI MATERIAL, Petelinje, Pivka, tel.: 51-678
Cement, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši gradbeni material dobite tudi v prodajalnah:
• Kašman, Škofja Loka
• Plevna Škofja Loka
• Železnina Gorenja vas
• Železnina Radovljica
• Železnina Bled
• Kovina Lesce
MERKUR kranj
GRADITI NI LAHKO lažje bo z našo pomočjo
IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA VEČINE GRADBENEGA MATERIALA
15 % popust ob gotovinskem plačilu v vrednosti nad 500.000 din ali plačilo v 4 obrokih brez obresti plačilo s čeki v 4-mesečnem zaporedju 10 % popust članom Stanovanjskih zadrug
JkS 28. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 25. aprila 1989
PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ Kranj, Koroška c. 27
PD Kranj organizira v nedeljo, 7. maja, tradicionalni pohod na Blegoš.
Udeleženci se bodo odpeljali s posebnim avtobusom z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Izhodiščna točka so Javorje, povratek pa bo iz Leskovice predvidoma ob 14. uri. Skupne hoje bo za okrog 4 ure. Prijave sprejema tajništvo PD do zasedbe mest v avtobusu. Pohod bosta vodila planinska vodnika Edo Trilar in Tone Grobin.
/A/7F/?CAMBIO
MENJALNICA
Unterbergen - Podgora (»pri Mlakarju«) tel.: 9943-4227-3777 odprto: 8. -12.13. - 17.,sobota 8. -11.
ZELO UGODNA MENJAVA - GOVORIMO SLOVENSKO
W\   PIZZERI3A „P0B GRADOM'
TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta — 200 m od cerkve naprej
v krušni peči pečemo 16 vrst pizz
cena od 10.000 din naprej hladne predjedi: tatarski biftek, domača šunka, mesni narezki, siri
sadne kupe
točimo: svetlo in temno pivo izborna odprta in buteljčna vina
VSAKO SOBOTO ZVEČER ZIMZELENE MELODIJE S CITRAMI!
Vabimo vas, da nas obiščete od torka do sobote, od 9. do 22. ure, ob nedeljah, od 17. do 22. ure, ponedeljek zaprto.
Handels Gesmbh
VSE ZA
Uterbergen 82 — Podgora ob ljubeljski cesti — bivši Mlakar tel.: 9943-4227-4113 telefax: -4112 telex: 4227 49 ACO
avtoličarje
obdelavo lesa
čiščenje v gospodinjstvu
SUPER PONUDBA
bio barve za les 1 kg od 30 ATS naprej parket lak 1 kg od 58 ATS naprej RUSTIKAL, UMETNA TRAVA...
DIPLOMIRANI INŽENIRJI STROJNIŠTVA in
INŽENIRJI STROJNIŠTVA 1
Uresničite svoje ideje!
Želite s pomočjo računalniške opreme projektirati in konstruirati stroje, naprave in linije?
V DO Sava Kr?mj uporabljamo računalniško podprto projektiranje in konstruiranje na CAD - CAM sistemu
ODGOVORITE NA IZZIV-POŠLJITE PONUDBO!
Uveljavite svoje znanje in ideje v naši DO
Čaka vas:
SOUCL
Urouvi
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
— samostojno in timsko delo
— strokovno izpopolnjevanje
— stimulativno nagrajevanje za uspešno delo
— napredovanje v okviru naših ambicij in sposobnosti
Vašo pisno ponudbo pričakujemo v osmih dneh po objavi SAVA KRANJ, Kadrovski sektor, Škofjeloška c. 6, 64000 Kranj.
MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ
Enote Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič
Obveščamo vse občane, da v petek, 28. aprila 1989, nimamo uradnih ur.
ALPETOUR
Škofja Loka Titov trg 4 b
SOZD ALPETOUR Škofja Loka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Remont Kranj dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
Poleg pogojev, predpisanih v 487. čl. ZZD in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima VII. stopnjo (visoko) ali VI. stopnjo (višjo) strokovne izobrazbe tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri,
— da ima 4 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov SOZD Alpetour, kadrovski sektor Škofja Loka, Titov trg 4 b z oznako »za razpis«.
Delovski svet se bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri.
na DETELJICI pri Tržiču
VELIKA
IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH MODNIH POLETNIH PLATNENIH HLAČ, JAKEN IN KRIL
IZBIRA IZDELKOV IZ TANKEGA JEANSA ZA VROČE DNI, TUDI ZA OTROKE
Obiščite TOVARNIŠKO TRGOVINO ELKROJ v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču
med tednom od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure
Elkroj     lElkrojI lElkrojj
MARKET IN RESTAVRACIJA V BRODEH NA KORĆSKEM 3 KM OD AVSTRIJSKE MEJE
ZNIŽANO OD 21.4. DO 6.5.1989
REGIO KAVA m**an BRASIL /|H"U 1 kg IVI	MEHČALEC on ZA PERILO        V H
RAMA              - - n MARGARINA       | /19U 1/2kg  I ^wm	S0MAT fto« 4 kg UUl
BENSDORP M ČOKOLADA       V J 80 300 g   Km 1 ■	VVEISSER o« RIESE             7090 4kg m %Mm
5 KG RIŽA VEDRO	LAK ZA LASE          - on GLORIA 1dz   mm ■■
BELO            _ jtjtnn OLJE            1 90 90 10lt.-dz    1 L||l	TOALETNI           _ ^on PAPIR IH"" 10kom    1 Ul
Torek, 25. aprila 1989
OBVESTILA, OGLASI
29. STRAN
GLAS
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
S KOMPASOM ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE - NA SMUČANJE
• PRVOMAJSKI KLUB VAL THORENS - EKSKLUZIVNO-ZABAVNO!
— 26. 4. - 2. 5. 89 (ODHOD 25.4.)
— enotedenski paket okoii 280 DEM + 200.000 DIN/osebo
— 2, 3, 4>5-posteljni apartmaji
— UGODNA SMUKA: 100-220 cm snega
NA MORJE
»MINI POČITNICE« - 1. MAJ, 4 ali 6 dni
— PORTOROŽ, hotel VILE PARK
— KANEGRA, turistično naselje KANEGRA
— SAVUDRIJA, turistično naselje SAVUDRIJA
— UMAG, turistični naselji POLYNESIA in STELLA MARIS
— POREČ, apartmaji LANTERNA in zasebni apartmaji
— ROVINJ vile RUBIN hotel Monte Mulin
— PULJ, paviljoni SPLENDID, hotel PALMA
— MEDULIN, hotel MUTILA
— MALI LOŠINJ, hotel VESPERA
M—KŽK Gorenjske
TOZD KOMERCIALNI SERVIS
Kranj
Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli 24. t. m. novo prodajalno z mešanim blagom v SELU 11/a pri ŽIROVNICI.
Odprta je vsak delavnik in tudi ob sobotah dopoldne.
Priporočamo se za obisk!
mEUROTRANS
DELOVNA ORGANIZACIJA
ZA MEDNARODNI TRANSPORT IN ŠPEDICIJO 61310 RIBNICA, PE KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KOMERCIALNEGA REFERENTA
Pogoji:
V. stopnja izobrazbe ekonomist, komercialne smeri znanje strojepisja znanje nemškega jezika
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Delo se opravlja na poslovni enoti v Kranju, Kolodvorska 1. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DO EUROTRANS, Gorica vas 11/A, 61310 Ribnica.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
POTOVANJA V TUJINO
• EGIPT, 6 dni -15.4. in 3.5.
• PADOVA, 1 dan, 6. in 20.5.
• BENETKE, 15. in 29.4., 13.5.
• LONDON, poslovna potovanja, 3-8 dni, IZREDNO UGODNO!
• LONDON, turistična potovanja 3 ali 5 dni
• SINGAPUR, 11 dni, 25.5.
• PEKING, 8 dni, 15.6., 13.7.
• VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 11.6., 24.7.
• LEPOTE JUŽNE KITAJSKE, 15 dni, 26.5., 4.8.
• SKRIVNOSTNI TIBET IN REKA JANGTZE, 17 dni 30.7., 27.8.
• MOSKVA-LENINGRAD-TALIN-RIGA-VILNA, 8
dni, 27.5., 15.7.
• KIJEV-LENINGRAD-PSKOV, 8 dni, 25.5.
• SAMARKAND-BUHARA, 8 dni, 11.5.
• SIBIRIJA, 9 dni, 14.7., 18.8
• ZDA - KRIŽARJENJE PO KARIBIH, 14 dni, 7.6.
• INDIJA KATMANDU, 14 dni, 23.4., 17.9.
• TUNIZIJA IN NJENE OAZE, 8 dni, 21.4., 19.5. e KENIJA - SEJŠELI. 12 dni, 22.5.
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — ktel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162
NA IZLETE PO DOMOVINI
• OHRIDSKO JEZERO za počitek in potep, 30. 4., 5 dni, letalo, cena 990.000 din
• OHRIDSKO JEZERO, 26.4., 7 dni, letalo, cena 1.119.000 din
• VIS, 28.4., 3 dni, avtobus, 615.000 din
• ZA 1. MAJ na BRIONE, 26.4., 4 in 6 dni, od 495.000 din naprej
• PLITVIČKA JEZERA, KORNATI, SLAPOVI KRKE, 4 dni, 28.4.
V TUJINO:
e EGIPT, 27.4, 8 dni
• JORDANIJA-JERUZALEM-RDEČE in MRTVO MORJE 9 dni, 28.4.
• BANGKOK-SINGAPUR, 11 dni, 30.4.
• PEKING, 8 dni, 27.4.
• MOSKVA, 5 dni, 10.5.
• NEW YORK - SAN RANCISCO - LOS ANGELES -LAS VEGAS - SAN DIEGO, 11 dni, 24.4.
• INDIJA - KATMANDU, 14 dni, 23. 4.
• URBINO - SAN MARINO, 3 dni, 29.4.
• BENETKE, 1 dan, 29.4.
• BUDIMPEŠTA - DUNAJ, 4 dni, 28. 4.
• GRČIJA, 5 dni, 28. 4.
• CARIGRAD, 4 dni, 1.5.
• LONDON, 4 dni, 29.4.
S KOMPASOM NA KONCERTE
LJUBLJANA:
• 27. in 28.4., HALA TIVOLI, skupina MOTORHEAD, cena 55.000 din, prodaja vstopnic v vseh Kompaso-vih poslovalnicah v Ljubljani
MUNCHEN:
• 3.5.89 - ELTON JOHN, 1 dan, 165.000 din
• 14.5.89 - LINTON KWESI JOHNSON, 1 dan, 165.000 din
• 16.5.89 - skupina SIMPLY RED, 1 dan, 165.000 din
• 21.5.89 - BEE GEES, 1 dan, 165.000 din
• 21.5.89 - TOM JONES, 2 dni, 185.000 din
• 21.5.89 - THE TUBES, 1 dan, 165.000 din STUTTGART
• 25.6.89 - PINK FLOYD - open air 89
NOVO!
POSEBNA PONUDBA IZLETOV ZA SINDIKALNE SKUPINE:
KORNATI, 3 dni; MEDJIMURJE, 2 dni, GRADEC -RADENCI, 2 dni; HRVATSKO ZAGORJE, 1 in 2 dni; MAKEDONIJA-OHRID, 4 in 5 dni; VIS, 3 in 4 dni,. HVAR, 3 dni, ČRNA GORA 3 dni; SARAJEVO-MO-STAR-DUBROVNIK, 3 dni; IZLETI K SOSEDOM (Avstrijska Koroška, Italija) 1 dan; VIPAVSKA DOLINA in GORIŠKA BRDA, 1 dan; VIPAVSKA DOLINA in REZIJA, 2 dni; MUNCHEN 1 dan; VOJVODINA - gurmanska tura, 3 dni; PLITVIČKA JEZERA, 2 dni
KOMPASOVE POČITNICE 89 - TUJINA
VSAK PONEDELJEK S POSEBNIM LETALOM GRŠKEMU IN ŠPANSKEMU SONCU NAPROTI!
• V ŠPANIJO DO BISEROV BALEAROV - IBIZE in MALLORCE
• V GRČIJO DO PRAVLJIČNIH OTOKOV, POLNIH SONCA - SANTORINA, KRETE, IOSA in MIKONOSA UGODNA PONUDBA POČITNIC TUDI na CIPRU, V TUNIZIJI, na MALTI in v IZRAELU
Vzemite si čas in primerjajte cene - KOMPASOVE SO NAJNIŽJE!
Za plačilo do 15. maja ZAGOTOVLJENE CENE za odhode do 3. julija v ŠPANIJO in GRČIJO. POSEBNI POPUST ZA SKUPINE - OTROCI DO 50 % CENEJE!
21 VILA
TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO
ŽIVILA
Kranj n. sol. o.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 - TOZD MALOPRODAJA KRANJ.n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
VODENJE PRODAJALNE PC GLOBUS Pogoji
— srednješolska izobrazba, smer trgovski poslovodja
— 4 leta delovnih izkušenj na opravljanju del na področju prodaje blaga in vodenju prodajalne,
— poskusno delo 3 mesece
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO ŽIVILA KRANJ, Naklo, Cesta na Okroglo 2, 64202 Naklo, — 8 dni po objavi! Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v 15 dneh po opravljeni izbiri.
NARAVNO ZDRAVILIŠČE
»TRIGLAV«
Mojstrana
Na osnovi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja Naravnega zdravilišča »Triglav« Mojstrana objavljamo prosta dela in naloge:
KV KUHAR - 1 delavec KV NATAKAR — 1 delavec
Pogoji:
— končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja smer kuhar oz. natakar
— dve leti delovnih izkušenj
— opravljen higienski minimum
— znanje slovenskega jezika
— poskusno delo tri mesece
— nastop dela po dogovoru
Stanovanja ni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delo je izmensko. Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: Naravno zdravilišče »Triglav« Mojstrana, Savska c. 2 — komisija za delovna razmerja, v roku 15 dni po objavi in sicer z dokazili o izobraževanju.
T O K O S
T R Z I C
TOKOS
tržiška tovarna kos in srpov TRŽIČ, Cankarjeva 9 Komisija za delovna razmerja
K sodelovanju vabimo delavce za delo v počitniškem domu v Umagu. Delo je sezonsko in primerno za mlajše upokojence, možna je tudi zaposlitev za določen čas. Dom je odprt približno od 20. junija do 10. septembra in sprejme okoli 32 - 40 gostov.
Iščemo naslednje delavce:
1. UPRAVNIK IN EKONOM - 1 delavec
2. KUHARICA — 1 delavka
3. POMOČ PRI KUHANJU IN ČIŠČENJE
1 delavka
Pogoji: Pod 1:
IV. stopnja (KV delavec) strokovne izobrazbe, primerna je gostinska ali druga ustrezna stroka, ter 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Od kandidata pričakujemo primeren odnos do dela z ljudmi ter zanimanje za te vrste dela. Pod 2:
IV. stopnja strokovne izobrazbe (KV kuhar) ter nad 2 leti delovnih izkušenj.
Pod 3:
Končana osnovna šola, 1 mesec delovnih izkušenj.
Vsi zaposleni morajo opraviti tečaj iz higienskega minimuma. Starost nad 18 let.
Interesente vabimo, da v 8 dneh od objave pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, ali pa se osebno zglasijo v tajništvu delovne organizacije
KTL — ind. papirja in embalaže TOZD JELPLAST KAMNA GORICA
Po sklepu 11. redne seje DS TOZD Jelplast Kamna gorica z dne 6. 4. 1989 objavljamo razpis za prosta dela in naloge
1. NOČNI ČUVAJ
— dokončana osnovna šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— 1 mesec poskusnega dela
— delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite v roku 15 dni na naslov: KTL — ind. papirja in embalaže TOZD JELPLAST Kamna gorica
OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR KRANJ
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Helena Puhar Kranj, Kidričeva 51, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. PRIPRAVA MALIC, RAZDELJEVANJE KOSIL (KV kuhar-ica)
2. POMOČ V KUHINJI, PRANJE, LIKANJE, ČIŠČENJE (končana OŠ)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi oglasa.
TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO ŽIVILA
Kranj, pošta 64202 Naklo
DO ŽIVILA KRANJ, TOZD Maloprodaja Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3 razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
1. Poslovno stanovanjskega objekta v Čirčah, Smledniška 17, na parcelah 105/2 in 105/3 k.o. Ćirče v skupni izmeri 622 m2 Izklicna cena je 990.000.000 din
2. Poslovni stanovanjski objekt v Kranju, Gorenjesavska 17 na parceli št. 1187, k.o. Kranj v izmeri 1.109 m2.
Izklicna cena: 650.000.000 din.
3. Poslovni objekt Bitnje štev. 1, pare. štev. 1522/1 in 1522/2 v skupni izmeri 2.216 m2
Izklicna cena: 1.533.000.000 din
Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo, oboji pa dokazilo o plačani varščini. Pred pričetkom dražbe morajo ponudniki vplačati varščino v višini 10 % izklice cene na žiro račun ŽIVILA KRANJ, TOZD MALOPRODAJA štev.: 515oo-601-12916.
Dražba bo dne 9.5.1989 ob 8. uri v sejni sobi DO Živila, tozd MALOPRODAJA V NAKLEM, Cesta na Okroglo 3. Na dražbi uspeli ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v 15 dneh po obvestilu, da je uspel na dražbi. S pogodbo se podrobneje določijo način plačila in datum oddaje objekta. Udeležencem, ki na dražbi niso uspeli, bomo varščino vrnili brez obresti v 8 dneh po javni dražbi.
Za nakup velja načelo »videno—kupljeno« — zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Davke, dajatve in druge stroške poravna kupec in niso všteti v izlicitirano ceno.
Ostale informacije lahko interesenti dobijo na naslovu oziroma po telefonu štev. (064)47-122 med 7. in 8. uro v splošnem sektorju DO ŽIVILA, interna 240.
Ogledi navedenih objektov so možni v četrtek dne 4. 5. 1989 od 8. do 10. ure.
GLAS 30. STRAN
Torek, 25. aprila 1989
n p i n v l jiwe |
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Delavska 19, Stražiiče — Kranj 64000
Objavlja za potrebe nove prodajalne prosta dela in naloge: — 2 Prodajalca — ke
Pogoji:
srednja strokovna izobrazba IV stopnje.
Kandidate vabimo, naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjih del ter dokazili o izpolnjevanju pogojev na zgornji naslov v roku 8 dni po objavi. Vse informacije dobite na tet 22-065 od 8. do 11. ure.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA nsubo
Komisija za delovna razmerja TZO Naklo razpisuje prosta dela in naloge
1. SAMOSTOJNI FINANČNI KNJIGOVODJA Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
2. KNJIŽENJE Z RAČUNALNIKOM IN KNJIGOVODSTVO ODKUPA
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
3. ZBIRANJE MLEKA V ZBIRALNICI KOKRICA
Pogoji:
— osnovna šola
— poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje bomo sklenili pod točko 1, za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, pod točko 2, za določen čas — 6 mesecec, pod točko 3. pa za nedoločen čas za 2 uri dnevno.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Naklo, Ul. 26. julija 24, 64202 Naklo. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Kranj, Jezerska c. 20
Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge:
1. POMOČ PRI VODENJU SKLADIŠČA 1 delavec
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali poklicna šola kovinarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo
Za objavljena dela in naloge bo delavec združil delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa.
PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ
razpisuje prosta dela in naloge OSKRBNIKA (UPOKOJENCA)
Planinske koče "Dom triglavske XXXI. udarne divizije Erma-novec (964 m nadmorske višine)
Koča je popolnoma nova in ima 30 sedežev in 15 ležišč, lastni vodovod, elektriko in telefon.
Dostop do doma je možen z osebnim avtomobilom. Oskrbnik mora poleg poznavanja planinske organizacije poznati tudi delo v planinski koči.
Zaposlitev je za določen čas v letu, in sicer od 15. maja 1989 do 30. oktobra 1989. Vse ostalo po dogovoru. Pisne prijave sprejema društvo na gornji naslov do vključno 3. maja 1989.
Informacije o delu doma kandidati dobijo po telefonu 064/69-030, pri tajnici društva Mariji Krek.
MULI OGLASI
<__? 27-960 cesta JLfl 16
aparati stroji
OFFSET OC 21/10 B 4, nemški, ugod no prodam. «46-585 ali 46-534, po poldne 6536
Prodam MOTO KULTI VATO R gorenje
muta. «68-117_6573
PRALNI STROJ~candy prodam za 60 SM. «25-414_6578
Prodam traktorski dvobrazdni in tro-brazdni PLUG. OBRAČALNIK za seno 220, 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNI CO, brez črpalke in SORTIRNIK za krompir, vse rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 6581 Prodam črno-bel TV, novejši, stebrni VRTALNI STROJ, nerabljen in otroški VOZIČEK tribuna, g 51-024 6589
Prodam 80 litrski rabljen HLADILNIK za 70 SM« 21-097_6592
Prodam obnovljen PRALNI STROJ gorenje. Zimerman, J. Puharja 8, Kranj _6593
Prodam črno-bel in barvni uvožen TV, najboljšemu ponudniku, « 21 -097 _6596
Električno podometno OMARICO 600 x 700 s FID stikalom in 30 EZN elementi, ugodno prodam. ® 79-031 6611
Prodam starejši barvni TV. Ferlan, Gorenja vas 38, flp 68-283, po 14. uri 6612
Prodam barvni TV fischer, ekran 51 cm. g 51-962_6613
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika). Voklo 42/a, Šenčur, «49-193_6620
Prodam VILIČAR indos 2,5 tone. g 633-593_6623
Prodam 3.200-litrsko CISTERNO za gnojnico, nerabljeno, v garanciji, za 2 stari milijardi. Primož Golob, Mevlje 28/a, Kamnik 6629
HLADILNIK in PRALNI STROJ ugodno prodam. Urh, Šolska 4/a, Kranj - Stra-žišče 6635
PRALNI STROJ gorenje PS superavto-mat 653 in nov programator, prodam. Vrankar, Voglarjeva 4, Naklo 6639
Prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRI-NJO gorenje, « 26-839 6643
Nujno prodam trakasti rešetkasti TRANSPORTER, skoraj nov, malo rabljen, primeren za transport razsutega tovora, kot tudi v vrečah oziroma zabojih. Dolžine je 8,5 m, hidravlični dvig, 50 odstotkov ceneje. Marko Marin, Sr. Jarše 9, Domšale 6659
Vrhunski VIDEOREKORDER sharp VCA-211 in ZVOČNIKE fischer, poceni prodam, g 22 586_6663
Prodam PRALNI STROJ PS 301 in JA-DRALNO DESKO veplas polaris. Simon Žontar, Virmaše 14, Škofja Loka
_6668
Prodam stereo glasbeni CENTER CROVVN z deklaracijo. Hosta 11, Škofja Loka 6670 i-1-
Ugodno prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO Ith, 170-litrski HLADILNIK in motorno KOSILNICO alko. »24 091, od 19. do 20. ure 6674
OBRATOVALNI ČAS PRODAJALN DNE 26, 4. 1989	
1. Dne 26.4. 1989 je obratovalni	čas sprodajaln DO ŽIVILA
Kranj — TOZD Maloprodaja:	
a) za območje občine Kranj	od 8. do 17. ure
b) za območje občine Jesenice	od 8. do 16. ure
c) za območje občine Šk. Loka	od 8. do 19. ure
d) za območje občine Tržič	od 8. do 17. ure
2. V TOREK, dne 2. 5. 1989 bodo v skladu z odlokom o poslov-	
nem času dežurne od 8. do 11. ure naslednje trgovine:	
PC NALKO	PODLJUBELJ
SP PODNART	SP PLANINA - CENTER
PC VODOVOD. STOLP	SP PREDDVOR
PC ZL. POLJE	SP POD JOŠTOM
SP PRI NEBOTIČNIKU	SP LABORE
SP KLEMENČEK	PC BRITOF
PODKOREN	SP STORŽIČ
SP CERKLJE	SP KOČNA
SPOREHEK	SP GRINTOVEC
SPJELKA	PC GOLNIK
SP JESENICE	SP PRI MOSTU
SP ŠKRLATICA	SP ŠENČUR
SP PLANICA	SP ČIRČE
Prodajalna PC DELIKATESA BO DEŽURNA od 7. do 11. ure	
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
HOTELI KRANJSKA GORA
DO Kompas Jugoslavija, TOZD Hoteli Kranjska gora objavlja
JAVNO LICITACIJO
odpisanih osnovnih sredstev, ki bo 10. maja 1989 ob 10. uri v prostorih garaže v hotelu Kompas v Kranjski gori.
— kuhinjski kotli 100-litrski IGO Ljubljana (parni)
2 kosa 300.000 din
— polfotelji v restavraciji
73 kosov 5.000 din
— recepcijska omara za ključe 150.000 din
— telefonski aparati brez številnic 6.000 din
Ogled osnovnih sredstev bo istega dne pol ure pred licitacijo na kraju licitacije. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Licitirano blago je treba plačati in prevzeti na licu mesta.
MERCATOR KIT - KŽK GORENJSKE KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE
Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
TEHNIČNEGA VODENJA TOZD
z naslednjimi pogoji:
— živilski tehnolog ali
— VK mesar s komercialnimi izkušnjami
— izpit iz varstva pri delu
— 5 let delovnih izkušenj (opravljanje zahtevnih del v mesarstvu)
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim rokom 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja M —KŽK Gorenjske, TOZD Klavnica Jesenice, Sp. Plavž 14 v 15 dneh po objavi.
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ
Razpisujejo prosta dela in naloge
V UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE
1. VODJA ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO DRUŽBENIH PRIHODKOV IN IZTERJAVO - ponovni razpis
Pogoji:
— visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— 3 tri mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
2. INŠPEKTOR DRUŽBENIH PRIHODKOV - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Pogoji:
— VI/1 stopnja strokovne izobrazbe pravne, upravne ali ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— 2 mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi.
Za razpisana dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Občina Kranj, Trg revolucije 1, Splošne službe, Kadrovska služba, 64000 Kranj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 kW, 10 KS, 1.440 obratov na minuto. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje 6677
gradbeni material
Kupim 500 kosov STREŠNIKA, grafitno črn, s posipom, novoteks Novo me-
sto. « 68-274__6595
Prodam nerjavečo PLOČEVINO za žlebove. « 67-204_6603
Prodam 12 vratnih KRIL, širine 85 cm, 3 kose širine 75 cm in 3 kubične DESK V. klase, g 68-049_6627
Ugodno prodam 60 kvad. m. rabljenih ELEMENTOV, 100 kosov PUNT, dolžine 2,20 m in 10 kosov BANKIN, dolžine 4,20 m. «50-547 6680
posesti
Oddam v najem kmečko HIŠO, 12 km iz Kranja, primerna za obrtno delavnico in 3-sobno stanovanje. Šifra: B -PREDPLAČILO_6615
Vrstno HIŠO v Podlubniku, novo, kon-fortno, takoj prodam. Informacije na « 061/51 -493 ali 061/843-116 6628
V Kranju prodam takoj vseljivo stanovanjsko HIŠO, mogoča manjša obrt.
« 38-766_ 6665
GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, Pot na Bistrško planino, ugodno prodam. ■g 52 232_6671
Prodam NJIVO v okolici Lahovč. Jože Pavlic, Nasovče 10, Komenda 6678
razno prodam
Prodam belo POROČNO OBLEKO iz boutiqa Kirka in 40 kvad. m. Merkur PLETIVA. Jekovec, Hafnarjeva pot 21, Kranj  Stražišče 6579
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. «39-830_6591
Prodam rabljen ČOLN maestral 9, z motorjem 4 KM in novo PEČ emo central, 12.000 ccal, s kombiniranim boj-lerjem. «45 230 ali 33-265 6618 Prodam MOTOR tomos 4 in ČOLN Be-ogradsport 707. «66-755, popoldne _6646
Ugodno prodam 10 bakrenih PLOŠČ za žlebove, moško športno KOLO na prestave, skoraj novo in 10 g ZLATA za zboe. «34-538, popoldne_6647
V najem oddam 4.000 kvad. m. NJIV-SKE KOŠNJE Zasip, Sebenje 43, Bled, «78-084_6655
Prodam nov ELEKTROMOTOR 3 VSN. 2.800 obratov na minuto in malo rabljeno AVTOPRIKOLICO. «631-261, int. 38, dopoldne_6681
Prodam PRIKOLICO za osebni avto, dim. 125 x 190 in SADIKE sliv, češenj in jabolk. «23-157 6683
stan. oprema
Prodam novo KUHINJO gorenje G 174, z vsemi aparati ali zamenjam za osebni avto. Ogled od 16. ure dalje, vsak dan. Marija Sodja, Polje 5/c, Boh. Bistrica 6590
Dve termoakumulaciji PEČI prodam (ena nima termostata), druga je brezhibna. Informacije na «70-236, vsak večer, od 18. do 18.30 6634
Skoraj nerabljen HLADILNIK gorenje, 80 litrski, prodam za 1 Mio. « 51 -202
6669
PICERIJA "Romano" KRANJ Tavčarjeva 31 tel.:23-905
od 27. aprila do 2. maja imamo vsak dan, tudi na praznik ODPRTO od 16. do 22. ure
PRAZNIČNA PONUDBA ŽABJIH KRAKOV
Želimo vam prijetno praznovanje!
stanovanja
Oddam opremljeno SOBO za 3 krat tedensko pomoč v gospodinjstvu. « 21 -097_6587
Oddam SOBO za pomoč v gospodinjstvu. «23-483_6599
STANOVANJE 2-sobno-kabinet, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. _6608
2-sobno družbeno STANOVANJE na Planini I. zamenjam za večje na Planini. Damjanovič, J. Puharja 8, Kranj _6610
Večje 2-sobno družbeno STANOVANJE, 59 kvad. m., zamenjam za enakega, s soglasjem, Jesenice - Škofja Lo ka. «620-734, po 18. uri_6630
Ugodno prodam 3-sobno STANOVANJE, 81 kvad. m., 12 km iz Ljubljane v smeri Gorenjske. Informacije na « 35 600 6682
vozila
OPEL MANTO, letnik 1972, prodam ali zamenjam z doplačilom za ZASTAVO. «631-784
Prodam R-12 « 84-752
Ugodno prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do konca leta. Ogled od 15. do 17. ure. Prašnikar, Partizanska 12, Škofja Loka_6585
Prodam Z 101, letnik 1978, celo ali za rezervne dele. Frakelj, Binkelj 32, Škof-ja Loka, « 621 -414, popoldne 6586
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1979. Raztresen, Pod gradom 11, Bistrica pri Tržiču. Telefon (064) 50-510._"______
Prodam OPEL KADETT B. Informacije
na «81-506_6588
Prodam R 18 TU, letnik 1985, 5 prestav in JUGO 45 A, letnik 1986 ter tovorno  PRIKOLICO za osebni avto.
« 83-006, zvečer__6597
Prodam MOTOR tomos ego, letnik september 1980, dirkalno KOLO personal in RADIOKASETOFON. «44-547, od 14. do 16. ure 6598 Prodam Z 101, letnik 1976. «49-305 _66M
Ugodno prodam R 4, letnik 1984, R 4, letnik 1976, po delih, OPEL KADETT coupe, letnik 1968, VW 1200, letnik 1975 in TRAKTOR MTZ, 60 KM, pogon na 4 kolesa. Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka, « 632-789, dopoldne
6602
Prodam FIAT 850, letnik december
1984. Pševo 16, Kranj_6605
Ugodno prodam Z 101, letnik 1977. Renata Rece, Sp. Gorje 151-A, Zg.Gorje
6606
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje.
samo 146.560 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah.
Prodam dve zimski GUMI in več rezervnih delov za avto FORD ESCORT.
«26-175_6607
Ugodno prodam leto in pol staro LADO rivo 2107. Brane Mešič, Sp. Desnica 72/b, « 21 -466, od 9 do 16. ure
6609
MOPED BT 50, letnik 1988, prodara
«21-579_6616
Ugodno prodam ATX 50. Kunšič, Zg. Lipnica 28/b, Kamna gorica 6619 Prodam MERCEDES 200 diesel, letnik 1968, generalno obnovljen in novo školjko, letnik 1980. « 39 384 662J
Ugodno prodam FIAT 125 P ««77-282_J>625
Ugodno prodam Z 101 po delih. Drago
Krobot, Koroška 36, Tržič_j___
Ugodno prodam MOTOR APN 6, star eno leto in pol. « 75-838 6638 Prodam DIANO, letnik 1979, neregistrirano, z dodatnimi deli in ČELADO
nava II. «631 -537_ 664J
Prodam motorno KOLO tomos puch 250 SG, letnik 1959, vozen. « 85-480 _ 6642
Ugodno prodam GOLF, letnik 1980. Informacije in ogled v soboto. « 75-729
6644
Prodam OPEL KADETT, letnik 1970. Igor Legat, Savska 2/a, Lesce 6648 Ugodno prodam JUGO 55 A, letnik 1986. Štefančič, Ročevnica 25, Tržič
6649
TOVORNI AVTO Z 358, letnik november 1984, vozen z B kategorijo. Informacije na « 77-012, od 9. do 18. ure
6650
LADO 1600, « 74-928
letnik
1981, prodam-6651
JUGO 55 koral, star 6 mesecev, gara-žiran, zaščiten, prodam. « 82-047
6653
po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti
se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
Torek, 25. aprila 1989
31. STRAN i gtMSSSSSSJEaOIAS
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610
(nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami.
Izdelujemo na recept in brez njega
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 1. maj
zaposlitve
Postanite naš ZASTOPNIK v dopoldanskem času za prodajo delovnim organizacijam. Delo poteka na področju vašega bivanja. Prevoz obvezen. Informacije na «061/267-711, od
17. do 20. ure_6236
K sodelovanju vabimo ZASTOPNIKE za prodajo gospodinjskih artiklov. «25-691 6576
živali
Prodam Z 101, letnik 1978. Rihteršič, Dašnica 51, Železniki 6657
Prodam TOVORNI AVTO mercedes, 5 fon, kiper, vozen, starejši letnik in bukova DRVA. Valant, Bodešče 37, Bled »78-813 6658
Prodam Z 101, letnik 1977.
'45-194 6660
Prodam ŠKODO, letnik 1970, potrebna Popravila ali za rezervne dele. Boris Sodja, Jelovška 17/a, Radovljica 6664
Prodam TOVORNJAK TAM 5500, registriran do konca junija 1989. «51-991
____6666
Prodam ŠKODO 120 LS, rdeče barve, [etnik 1979, garažirana, registrirana, brezhibna. Ogled popoldan. Poljče 36, Begunje,« 73-905_6667
TOMOS AVTOMATIK izvozni model, gelo ugodno prodam. « 51 -334 6672
Prodam MOTOR tomos 15 SLC, prevoženih 4.500 km. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje 6679
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tele-tila ali menjam za bikca. Senično 20, Tržič_
.IARKICE, rjave ter manjše in večje PRAŠIČKE, prodam. Stanonik, Log 9,
Škofja Loka_6302
Prodam 10 staro TELIČKO simentalko in traktorsko FREZO. C. 26. julija 5, Na-
klo__6580
Prodam črno-bela TELIČKO in BIKCA, stare 3 tedne. Jerman, Jezerska c.
101, Kranj_ 6584
Prodam TELICO simentalko, staro 10 tednov. Visoče 4, Tržič, « 51 -683 6594 KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, drugo tele, A kontrola in BIKCA frizij-ca, prodam. Sp. Bitnje 20, Žabnica _6604
Prodam KRAVO za zakol. Glinje 11,
Cerklje_6617
Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Begunje 112, « 73-713 6622
Prodam KOZO po mladiču. Golnik 75 _6624
Prodam KRAVO s teletom, TELIČKE zamenjam za BIKCE, jedilni in semenski KROMPIR igor in majhne PSIČKE,
manjše rase. «48-051_6626
Prodam KRAVO, brejo 4 mesece ali 6 tednov po teletu. « 65-279 6640 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, tretje tele. Ivan Kožuh, Gosteče 11, Škofja Loka__6652
Prodam BIKCA simentalca. Praprotna
polica 7, Cerklje_6656
Prodam ČEBELE na AŽ satju takoj, ali ROJE do 15. maja. Zupanec, Pipanova 29, Šenčur 6662
obvestila_
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, naročite na « 75-610. KVALITETA! 5765
GOSTILNA
Lovec
Gorice
vam čestita za dan OF in praznik dela
Rezervacije za zaključene družbe sprejemamo na tel. 46-030
Prevzamem vsa ZIDARSKO DERSKA dela. «78-947
FASA-6632
ostalo
kupim
Kupim MOTOR za Fiat 132, 1.800 do 2-000 ccm. Halid Siječič, C v rovte 1,
Jesenice_ 6393
Kupim rabljen ZIDAK 1 /1. « 68-097
6633
Lokali
Na Bledu, ob cesti na grad, nudimo v "ajem PROSTORE z vrtom, primerne *a gostinsko dejavnost. Šifra: GRAD _ 6600
Prodam 3 tone SENA in OTAVE. Alp-
ska 27, Lesce_6563
Prodam JADRNICO elan 430 s prikoli-co. «25-156_6577
Prodam nov INVALIDSKI VOZIČEK. Frankovo nas. 157, Škofja Loka 6582
Prodam PIANINO ali zamenjam za gradbeni material. Naslov v oglasnem
oddelku._6583
Kvalitetno SENO, cca 2.000 kg, pro-dam. Vrbnje 11, Radovljica, «74-523, zvečer 6614 Močne sadike BRŠLJINK prodam po 5 000 din. Joža Konc, Mošnje 37, Ra-
dovljica, « 79-943_6632
Prodam   PRIKOLICO   adria   305 S.
« 51 -637, popoldne_6637
Po zelo ugodni ceni prodam več ton SENA. Albin Golmajer, Breg ob Bistri
ci 5, Križe, «58-168_6645
Prodam SURF, regatni. Doslovce 22,
Žirovnica, «80-143_6654
Prodam obhajilno OBLEKO, štev. 128, beie barve. Informacije na «79-658,
od 14.30 do 16. ure_6661
Prodamo SENO v Radovljici. « 74-590 _6675
Prodam SENO. Partizanska 38, Kranj, «21-243 6676
Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da smo se v soboto, 15. aprila, poslovili od moža, očeta, dedija in prijatelja
ANTONA DRAŠKOVIČA
Sorodnikom, prijateljem in sosedom se zahvaljujemo za pomoč in tolažbo.
NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, sestre in tete
KATARINE JENKO
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem DO Jelovica za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo UKC Golnik dr. Benediku in sestram oddelka 600 za nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Godešič, 13. aprila 1989
	
	1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega ata, tasta, brata, svaka in strica
LOVRA SESKA
s Primskovega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Pekarne Kranj, OŠ Matija Čop in OS S.Jenko — Primskovo, Iskre Kibernetike in Števci za prelepo cvetje in izraze sožalja. Hvala sosedu Jožetu Beštru za tople besede ob odprtem grobu in pevcem za ganljivo petje ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem zdravnikom, ki so mu pomagali ob dolgotrajni bolezni, srčna hvala, posebno dr. Ško-
ficu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
VINCENCA MESCA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi Zavodu za družbeni razvoj občine Škofja Loka, DO Jelovica in g. župniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Praprotno, Škofja Loka, Kranj, Goričane, 12. aprila 1989
V SPOMIN
na našega dobrega moža, očeta, starega ata
FRANCA DEMŠARJA
Minilo je žalostno leto, odkar zapustil si nas Ti. Povsod velika je praznina in v srcih huda bolečina, ki prenehala ne bo.
Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate svečke, poklanjate cvetje in se ga kakorkoli spominjate — iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Jesenice, 28. aprila 1989
ZAHVALA
Tiho je odšel ljubljeni mož, nadvse skrbni oče, dedi tast, brat, stric in svak, človek neizmerne dobrote, ki jo je znal in želel deliti
MARJAN TOMAŽIN
V bolečih trenutkih, potrebnih opore, smo jo našli v številnih sočutja polnih ljudeh. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, DE Gravura m Plememtil-nica, IGD Tekstilinaus, ZB Zlato polje, KS Zlato polje, DO Gorenjski tisk, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, godbi, praporščakom in vsem neimenovanim ki ste ga imeli radi ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem se enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Kranj, 15. aprila 1989
1917-1989
OBJEMI ŽIVLJENJE IN NIČESAR NE PRIČAKUJ!
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustila naša ljubljena žena, mamica, tašča in stara mama
PAVLA BIDOVEC
roj. Kočar
Žara bo od torka dalje v domači hiši v Srednji vasi pri Golniku. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 26. aprila 1989, ob 16. uri z njenega doma na pokopališče v Gorice.
ŽALUJOČI: mož Franc, sinova Franci in Peter z družinama ter hčerka Olga
V SPOMIN
KLEMENU JERUCU
Žalna zastava je oznanila, kar nismo želeli, a smo se bali, da pride. S teboj smo učenci in učitelji šole hodili tri leta skozi ista vrata v učilnice ter delavnice in delili vse, kar spremlja šolsko delo in življenje. Prehitro je minilo tisoč dni, table so pobrisane, toda spomin nate bo ostal neizbrisan.
Učenci in delavci ISKRINE SREDNJE ŠOLE KRANJ
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek
MIHAEL ŠAVS
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkem trenutku slovesa stali ob strani in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem darovalcem cvetja. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Tržič, Čadovlje, 17. aprila 1989
ZAHVALA
Ob tragični izgubi
hčerke JANE in vnukov
SIMONA IRŠEVIČA in ROMANA GARTNERJA
se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mi v trenutkih žalosti izrekli sožalne in tolažilne besede ter jih pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem delovnemu kolektivu Osnovna šola A. T. Linhart Radovljica — podružnica Begunje za izkazano pomoč in poslovilni govor, pionirskemu odredu GD Begunje in g. dekanu za bogoslužni in pogrebni obred.
Žalujoči oče Vinko z ženo Poldi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MARJANA ČESNA
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo KŽK Skladišče krompirja Šenčur, Planiki, Triglav konfekciji, KOP, kolektivu Brdo, GD Velesovo, NK Velesovo, praporščakom, Društvu upokojencev Cerklje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Antonu Ro-pretu za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za zapete žalostinke.
Vsem, tudi neimenovanim, še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Velesovo, 18. aprila 1989
NOVICE IN DOGODKI
OB DNEVU OF IN 1. MAJU
Radovljica: prvomajski tabor na Šobcu
Radovljica, 24. aprila - V radovljiški občini bo osrednja prvomajska prireditev v ponedeljek, 1. maja, ob desetih dopoldne na Šobcu pri Lescah. Slavnostni govornik bo Janko Stušek, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica, v kulturnem programu pa bodo sodelovali godba na pihala DPD Svoboda Lesce, ženski pevski zbor Alrnira in folklorna skupina Veriga, od enih do osmih zvečer pa bo igral ansambel Karavanke. Na prvomajskem taboru bodo podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije in občinska priznanja OF. Srebrne znake bodo prejeli: Marjan Bogovčič (Hotel Toplice), Polona Cerkovnik (LIP Bled), Franci Eržen (občinski odbor delavcev, zaposlenih na področju samostojnega osebnega dela), Francka Jenstr-le (OŠ Gorje), Franc Janževec (Kemična tovarna Podnart), Janko Kovačič (PTT Radovljica), Vida Rozman (Iskra Otoče), Barbara Smajič (Komunalno gospodarstvo Radovljica), Janez Semrl (GG Bled), Srečko Trdina (Elan Begunje) in Sonja Zupan (Sukno Zapu-že); občinska priznanja OF pa Ignac Blaznik (Kropa), Zdravko Ješe (Podnart), Janez Markovec (Ljubno), Jože Osterman (Bled) in Jože Rebec (Radovljica).
C. Z.
Srebrni znaki sindikata in OF na Jesenicah
Jesenice, 24. aprila - Ob letošnjem prazniku OF in prvem maju bo občinska konferenca SZDL Jesenice podelila srebrne znake OF, ki jih bodo prejeli: Anton Robnik iz Kranjske gore, Albina Sršen iz osnovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah, Božidar Pogačar iz Centra za socialno delo na Jesenicah in Tončka Konobelj, kolektivno priznanje OF pa bo prejelo kolektivno šolsko kulturno društvo Prešernov rod Gorenjskega odreda iz Zabreznice.
V sredo, 26. aprila, pa bodo v Kosovi graščini na Jesenicah podelili letošnje srebrne znake sindikata. Prejeli jih bodo: Mira Bakić iz Rožce, Jožefa Dečman iz Carinarnice Jesenice, Ludvik Komljanec iz Železarne Jesenice, Vlado Repe iz Železarne Jesenice, Miroslava Rihtaršič iz Železarne, Vera Smukavec iz Železarne in Dušan Thaler iz Železarne.
1. maj na Joštu
Kranj, 25. aprila - Letošnjo slovesnost ob 1. maju bodo začeli že na predvečer praznika. 30. aprila ob 20. uri se bo začelo tradicionalno kresovanje na Joštu. Na praznično jutro pa bo Kranjčane zbudila godba na pihala. Ob 11. uri se bo začela prvomajska proslava na Joštu: ob kulturnem programu bo še prvomajski pozdrav in podelitev srebrnih znakov sindikata. Letos jih bodo na Joštu prejeli: Janez Justin, Janez Krč in Milan Matijevič iz Save, Viktor Pavčič iz Gradbinca, Edvard Renko iz KŽK Mlekarne, Peter Tulipan iz Društva upokojencev Kranj ter Osnovna organizacija ZSS Gumeno tehnični izdelki Sava.
Prireditelji pa obveščajo tudi o zapori ceste Javornik - Jošt 30. aprila od 17. do 24. ure in 1. maja od 7. do 18. ure, ter ceste Stra-žišče - Čepulje 1. maja med 8. in 12. uro.
D. Ž.
Na Brezjah pet srebrnih znakov sindikata
Tržič, aprila - Na osrednji občinski prireditvi ob prazniku dela na Brezjah pri Tržiču bodo podelili tudi srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Letos jih prejmejo štirje posamezniki: Mojca Sedminek in Zdenka Zupan iz Peka, Darko Truden iz Tria in Franc Žuran iz KTL Lepenke; ter konferenca osnovnih organizacij sindikata tovarne obutve Peko.
Kranjska proslava bo v Predosljah
Kranj, april - Osrednja občinska proslava ob Dnevu OF slovenskega naroda bo v sredo, 26. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu v Predosljah. Na proslavi bodo podelili srebrna priznanja OF za letošnje leto, prejeli jih bodo: Alojz Avsenik, Melita Balta, Marjan Gantar, Janez Grašič, Tone Hafner, Janez Lušina, Er-na Mladenovič iz Kranja, Franc Bohinc iz Trboj, Jože Kašpar iz Naklega, Franci Kržan iz Šenčurja, Maks Lončarič iz Kokre, Anton Sajovic iz Orehovelj, Milan Skuber z Jezerskega, Jože Šinkovec z Visokega, Janko Ti-šler iz Zadrage in Krajevni odbor Rdečega križa Trboje.
Na proslavi bodo izročili tudi odlikovanja predsedstva SFRJ, prejeli jih bodo: Marija Bajželj, Milka Rihtaršič, Anton Razdrh, Anton Bajželj, Peter Stare in Anton Zupan.
Bašelj, 24. aprila - Krajani Bašlja, ki so med najbolj delavnimi rk---^ m+ngtvnltivtMm v turističnem društvu Bela, so se pred nedavnim odločili, da "gamso-    UScin ndgidjenCcV
vemu raju" povrnejo nekdanji ugled in da izrabijo ugodne naravne možnosti za razvoj turizma in rekreacije. Z denarjem, zasluženim na prireditvah Kmečki praznik pod Storžičem, in s prostovoljnim delom in prispevki so se lotili urejanja športno-rekreacijskega in turističnega centra Belca v dolini Belice. V kraju želijo, da bi s tem naredili konec tudi "divjim" in naravovarstveno neprimernim množičnim piknikom v naravi. Doslej so že veliko naredili, še precej dela pa jih čaka.
V nedeljo, 30. aprila, popoldne pripravljajo v Belci predprvomaj-sko praznovanje s kurjenjem plesa iz z vsem, kar sodi zraven (harmonika in ples, pijača in jedača). V Belci pa bo, kot obljubljajo v Bašlju, prijetno tudi med prazniki, 1. in 2. maja.
C. Z.
D. S.
Ločani bodo praznovali na Križni gori
Škofja Loka, 24. aprila - Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev iz škofjeloške občine bo ob 11. uri na Križni gori. V kulturnem delu prireditve, ki jo bo otvoril predsednik loških sindikatov Sandi Bartol, bodo sodelovali tamburaši Bisernice iz Reteč, godba na pihala, folklora iz Stare Loke. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Jevšek, za hrano bodo poskrbeli lovci in aktiv kmečkih žena. Če bo vreme naklonjeno, prireditelji prvomajskega srečanja pričakujejo pri lovski koči na Križni gori okrog štiri tisoč ljudi.
Na prireditvi bodo tudi tokrat podelili priznanja za dobro delo, srebrne znake zveze sindikatov. Dobili jih bodo: Anica Govekar in Nataša Demšar iz Alpine, Alojz Igličar iz Jelovice, Janez Rihteršič iz Iskre Elektromotorji, Lisjen Piperčič iz RUŽV, Ivan Cunk iz Nika, Jurij Simonič iz Ljubljanske banke, Martina Eržen in Tatjana Ko-drič iz Gorenjske predilnice, Miloš Četrtič iz KŽK Mesoizdelki in Majda Peternelj iz Poliksa. Nagrajena bo tudi osnovna organizacija iz Rudnika urana Žirovski vrh.
H. J.
Povabilo v Bašelj
Praznik v "gamsovem raju
55
Četverica se je spolno izživljala nad žrtvijo
Tržič, 20. aprila - Pri spravilu lesa na eni od kmetij v okolici Tržiča je četverica moških nagovarjala k spolnosti Tržičanko H. K., ki je prišla kot že večkrat doslej pomagat na kmetijo. Na bližnjem vikendu so jo B. K., I. O., E. K. in B. B., ker se je upirala, z udarci spravili na tla. Nato so se začeli nad njo izživljati tako, da so ji v spolovilo potiskali steklenico. Za spolno nasilje se je izvedelo naslednjega dne, ko je ženska zaradi poškodb na glavi iskala zdravniško pomoč v tr-žiškem zdravstvenem domu.
Vzrok požara je bil samovžig
Bled, aprila - V kleti stanovanjskega bloka na Alpski 3 na Bledu, kjer stanovalci hranijo drva, je 1. aprila zagorelo. Ljudje so se bali, da gre za nameren požig, zato naj zdaj obvestimo o resničnem vzroku požara. Ogenj je nastal zaradi samovžiga krp, namočenih v laneno olje, in se razširil po drvarnicah v kleti.
Škofja Loka, 24. aprila - Ob
letošnjem dnevu Osvobodilne fronte je predsedstvo občinske konference socialistične zveze Škofja Loka sklenilo podeliti priznanja OF osmerici zaslužnih ljudi. Priznanja za leto 1989 prejmejo: gasilsko društvo Žiri, Darinka Kovač iz Selc, Ivan Ha-rej iz Stare Loke, Helena Frelih iz Javorij, Jože Bešter iz Vir-maš, Štefka Lovrenčič iz Bukovice, y\na Bogataj iz Železnikov in Anton Oman iz Škofje Loke.
H. J.
V ognju ugasnila tri življenja
Pokljuka, 23. aprila - Poldrugo uro po polnoči se je na cesti med Mrzlim studencem in Rudnim poljem zgodila huda prometna nesreča, ko je stoenka z veliko hitrostjo trčila v smreko in se vžgala. Na kraju nesreče sta umrla dva človeka, tretja v bolnišnici, četrti pa je sicer hudo ranjen ostal pri življenju po zaslugi voznika Staneta Eržena, ki je tisti čas pripeljal mimo.
Voznik stoenke Davorin Zalokar, star 27 let, z Gorjuš, se je z druščino peljal z zabave ob Bohinjskem jezeru na Pokljuko. Zaradi neprimerne hitrosti je avto na poledeneli cesti zaneslo in trčil je v smreko ob cesti. Udarec je bil tako silovit, da se je odlomil vrh smreke, avto pa se je vnel. Tedaj je iz smeri Šport hotela pripeljal voznik Stane Eržen s Podhoma, opazil goreči avto in takoj začel prisebno ukrepati. Z nogami je razbil stekla gorečega avtomobila in začel reševati ponesrečence. Sofijo Čuden, staro 24 let, doma iz Ribčevega laza, in Janeza Žnidarja, starega 46 let, iz Bohinjske Bistrice, je uspel potegniti z zadnjega sedeža gorečega avtomobila, voznika in sopotnika s prednjega sedeža Antona Murovca, starega 47 let, iz Bohinjske Bistrice pa ni več mogel, ker je plamen še siloviteje zajel razbitine. Eržen je o nesreči takoj obvestil oddelek blejske milice in gasilce, nato pa na cesti ustavil še enega voznika, da sta odpeljala ponesrečenca. Hudo ranjeni Žnidar je nesrečo preživel, medtem ko je Čudnova proti jutru v bolnišnici umrla za posledicami nesreče. Ogenj so zadušili gasilci z Bleda.
D.Ž.
Z
GLASOVA ANKETA
1
Na morje? Ne se hecat!
Včasih sploh nismo premišljali, ali bi šli na morje. Danes pa je dopust že razkošje, kajti le malokdo si lahko privošči brezskrbne počitnice v hotelih ob morju, kjer so cene zares zasoljene.
Nekaj Kranjčanov smo povprašali, kje bodo poleti letovali in kako bodo preživeli letošnje prvomajske praznike.
Jože Konšnik, upokojenec: »Kot upokojenec kranjske Save vedno letujem v počitniških prikolicah podjetja. Še posebej pa zdaj, ko so v upokojenskem hotelu v Rabcu tako zelo podražili penzion. Prej je bilo nekaj več kot tri stare milijone na dan, zdaj pa so podražili na 11 milijonov. Mislim, da bi danes lahko le malokdo odšel na morje, če ne bi bilo počitniških zmogljivosti, ki jih imajo podjetja.«
Rado Mladenovič, zaposlen v kranjski Savi: »Vedno z družino letujemo v počitniških zmogljivostih kranjske Save, deset dni smo na morju. Letos stane okoli 6 starih milijonov na dan, kar bomo še zmogli. Osebno mislim, da vsaj 30 odstotkov ljudi ne bi sploh letovalo ob morju, če ne bi podjetja imela prikolic in apartmajev ob morju. Za prvi maj pa smo običajno doma in tudi letos bomo.«
Ivan Kern, zasebni mizar iz Lahovč: »V Cerkljah pripravljamo prvomajsko parado, drugače pa smo ob prvomajskih praznikih doma. Poleti pa običajno z družino letujemo v toplicah in najbrž bomo tudi letos odšli v Moravče. Mislim pa, da si letovanje ob morju danes lahko privošči le tisti, ki že prej načrtuje dopust in ki je trdno odločen, da bo odšel na morje.«
dopust na morju.«
Bernarda Pevec, zaposlena v Lesnini Kranj: »Morje? Kje pa! Še za stanarino imam komaj denar, kaj šele za dopust na morju! Dan za dnem moramo varčevati, otroci potrebujejo denar za šolo. Sama nisem bila že leta in leta na morju. Danes pa niti ne pomislim, da bi si sploh  lahko privoščili
Tončka Kuralt, socialna delavka s Kranja: »Kakšen dopust na morju! Rešiti si moramo stanovanjski problem, zidamo, zato nam niti na misel ne pride, da bi si privoščili morje. Tudi ob letošnjem prvem maju bomo delali. Nikoli si nismo ob prvem maju privoščili počitnic in tudi letos si jih ne bomo.«
Robert Rekar, študent iz Kranja: »Kakšne počitnice ob morju!, Ne se hecat! Za počitnice ob morju nikakor ni denarja, tudi ne za prvomajske! Sam nimam štipendije, mama je samohranilka, zato poleti lahko oddidem na morje samo s prijatelji taborit. Upam, da bo tako tudi letos, ko načrtujemo s prijatelji, da bomo za nekaj dni vendarle odšli k obali.«
D. Sedej - Foto: F. Perdan
Prva stojnica s turističnimi spominki v Kranju
ODISEJ primaknil novo »zrno«
Kranj, 21. aprila - Leto dni je tega, kar je Kranj dobil svojo prvo zasebno turistično agencijo ODISEJ. Že v tem kratkem času je ta mali in mladi kolektiv dokazal, da je sposoben, domiseln in s številnimi izleti in potovanji znan širom Gorenjske in Slovenije. Tokrat pa je Turistična agencija ODISEJ pripravila Kranju še eno presenečenje: pred svojo poslovalnico na Maistrovem trgu je postavila stojnico, kjer bo domačinom in turistom vse poletje in jesen nudila prodajo predmetov domače in umetne «hwi
Mojster Kremžar je imel v trenutku vse polno gledalcev.
Micka in Anže
Prvi turnir upokojencev v šahiranju
Zveza društev upokojencev občine Kranj in komisija za rekreacijo in šport prirejata za vse ljubitelje šaha v društvih upokojencev Cerklje, Kokrica, Kranj, Naklo, Predoslje, Preddvor, Šenčur in Žabnica prvi turnir upokojencev v šahiranju. Turnir bo v ponedeljek, 8. maja, ob 16. uri v prostorih Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Zveza društev upokojencev občine Kranj je letos organizator regijskega in republiškega prvenstva upokojencev v šahu, zato bo ta turnir veljal kot trening in izbirno tekmovanje hkrati. Pravico igranja imajo vsi upokojenci, ki so včlanjeni v enega od navedenih društev in stanujejo na območju občine Kranj. Trije najbolj uspešni bodo prejeli diplome.
Otvoritev stojnice je bila na kuj' turni višini - v uvod so zapejj kamniški pevci in zaigral mla**1 harmonikar Ambrož Bogataj.
Otvoritev stojnice - trak j® prerezal sam predsednik skupščine občine Kranj Henrik Peternelj - je bilo pravo doživetje za mesto, saj so prireditelj1 ta dan povabili v goste celo moški pevski zbor DKD "Solidarnost" Kamnik, ki ga vodi Ivica Ropaš, mladi z osnovne šole Lucij an Seljak pa so igrali na harmonike in citre ter celo uprizorili odlomek iz Županove Micke-Ker bo njihova stojnica vedno polna keramike, je ta dan prišel s svojim lončarskim kolovratom sam mojster Kremžar in Kranjčanom v živo demonstriral i^aff' lavo vazic, kožic in glinastih PlS' čali. Podobne demonstracije Prl Odiseju obetajo tudi v prihodnje, saj bi radi ne le turistorn. pač pa tudi mladini kar najbolj nazorno posredovali dediščino in izročilo bogatih znanj našin prednikov na sončni strani Alp-
D. Dolenc