a c aaaaaaaoaaaaaaa a c^i a a a a a«	a
a a b b b	b b b b b b b/ b bV b b b	^ j^b |^b
t£Fti: - iVifinV-smbaistž6d.
d d eeeeeeeeeee	eL^t1 t^l J[9 e
e c eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
št. 56)




Ljubljana, oktober 1983
Iz vsebine:	stran:
' TOZD Kartonaža ..Sigma”	2
Boriti se moramo za nadaljevanje revolucionarne poti nakazane na »Kočevskem zboru’
* Poslovanje v 9. mesecih	3
"0 našem uvozu	3
’ Nov statut	KTL	3
' Naloge komu -nistov	4
' Priprave za plan 1984	5
' Na sejmu v Leipzigu	6
' Kadrovske novice	6
' Sodelovanje TOZD - šola	6
' Priprave za spremembe v nagrajevanju	7
' Vaja »Golovec 83”	8
' Osnovna šola Ledina in KTL	9
' Samski dom	9
' XV. jubilejne igre papirničarjev Jugoslavije	10
' Šport - rekreacija cija	11,12,13
'Humor	13
' Križanka	14
Fotografije: Seme, Plaznik
Te dni, od 1. do 3- oktobra je po-	graditeljica nove ljudske oblasti,
tekalo 40 let odkar so tedanji vo-	take oblasti, ki naj vsem ljuds-
jaški in politični uspehi doseženi kim množicam zagotovi ne samo na-v dveinpolletnem narodnoosvobodil- cionalno osvoboditev in s tem možnem boju omogočili slovenskemu na- nost izgradnje samoupravne sociali-rodu, da je že sredi velike domovin- stične družbene skupnosti v Soclaske vojne postavil trdne temelje za listični federativni republiki Jugo-svobodno in demokratično ter neod-	slaviji.
visno Slovenijo. 650 demokratično Zmagovita ljudska revolucija, ki izvoljenih odposlancev in delegatov jo je na svojstven način nakazal iz vseh osvobojenih in še okupiranih kočevski zbora, nam je v povojnem območij Slovenije je na zboru odpo- obdobju omogičila doseg ogromnega slancev slovenskega naroda v Kočev- družbenega napredka, tako v raz-ju v izredno delovnem in revolucio- voju proizvajalnih sil kot tudi
narnem vzdušju obravnavalo tedanji vojaški in politični položaj ter sprejelo več odločitev, ki so bile resnično zgodovinskega pomena ne samo za razvoj osvobodilnega gibanja in oboroženega boja med drugo svetovno vojno, temveč tudi za naš revolucionarni boj - za zmago ljudske demokracije in s tem za vse to, kar smo do danes dosegli v naši povojni socialistični izgradnji.
V vseh narodni zgodovini pomeni zbor odposlancev slovenskega naroda najvišji politični doseg. S sklepi kočevskega zbora je bila prvič uveljavljena pravica slovenskega naroda do samoodločbe, politična samostojnost in njegova državnost ter vključitev v federativno demokratično Jugoslavijo, kot novo domovino suverenih in enakopravnih jugoslovanskih narodov v bratsko skupnost, izbojevano v skupnem najtežjem boju, ki so ga ti narodi kdaj bojevali v svoji zgodovini . Kočevski zbor je odigral tudi zgodovinsko vlogo v postavljanju ustavnih temeljev slovenske države. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila kot vseljudsko osvobodilno gibanja in kot politična organizacija
pri krepitvi samoupravnega družbeno ekonomskega položaja in gmotnega blagostanja delovnih ljudi.
gleda nfe najdemo odgovornih, je imelo za posledico vse večjo gospodarsko nestabilnost in s tem povezano visoko inflacijo, upadanje reproduktivne sposobnosti in likvidnosti gospodarstva, vse hujše težave pri odplačevanju tujih posojil in zagotavljanju plačilne likvidnosti naše države. Predvsem pa se tako nastale stanje odraža v že večletnem občutnem padanju življenjskega standarda večine prebivalstva - predvsem pa določenih slojev delavcev, kar še stopnjuje zaostrovanje socialnih razlik.
Ko ob 40-letnici kočevskega zbora
Na vseh področjih družbenega življen-presojamo našo dosedanjo razvojno
ja smo dosegli tak napredek, da smo bistveno zmanjšali nekdanje razlike v stopnji, gospodarske in socialne razvitosti tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji. .
pot moramo vsekakor poudariti, da sta tako sedanjost kot tudi bodočnost slovenskega naroda in slovenskega delavskega razreda vseskozi neločljivo povezani z usodo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v SFRJ. Pri tem pa smatramo, da se v jugoslovansko federacijo nismo vključili zato, da bi si omejevali svojo svobodo in neodvisnost temveč zato, da bi si jo trajno zagotovili. Zato moramo biti zelo občutljivi in se moramo odločno upreti vsaki unitaristični in centralistični težnji, ki bi skušala predrugačiti ustavno opredeljeno vlogo federacije ter
Naša družba se v tem času sicer nahaja v nezavidnem gospodarskem položaju, kar so pogojevali sicer ne samo objektivni razlogi posledic svetovne gospodarske krize, temveč tudi v veliki meri subjektivni faktorji, ker nekateri niso hoteli pravočasno prilagojevati naše gospodarske politike vsem kriznim gospodarskim pokazateljem v svetu. Nasprotno, ko smo že bili soočeni z očitnim republik in pokrajin, upadanjem gospodarske rasti, smo še kar naprej vzdrževali visoko raven vseh oblik porabe - torej smo živeli preko svojih možnosti in preko mej kar nam je dovoljeval realno razpoložljiv dohodek. Seveda pa smo to razliko morali pokrivati tako s povečanim zadolževanjem v tujini kot tudi z večjim notranjim zadolževanjem in emisijo denarja. Tako naše -ibnašanje za katerega početje pa iz-
Obenem pa se moramo vztrajno boriti za stabilno in enotno Jugoslavijo ter ustvarjalno sodelovati v uspešnem razreševanju protislovij in nasprotij , ki se nujno porajajo v večnacionalni državi in ob občutnih razlikah v gospodarski razvitosti posameznih območij.
Letos v Metliki odkriti spomeniki narodnim herojem: Martinu Južni, Janku Brodaviču, Miji Badovincu
Ob praznovanju te naše obletnice je pred nami prilika, da ponovno poudarimo našo odločnost ostati zvesti revolucionarnim načelom in pridobitvam, ki smo si jih izborili v ljudski revoluciji in jih nato uspešno uveljavili v celotnem povojnem obdobju. Ta "revolucionarna" odločnost pa se mora odražati v našem nadaljnjem nenehnem boju za uresničitev programa dolgoročne ekonomske stabilizacije in njenih ciljev. Za dosego teh ciljev moramo aktivirati vse delovne ljudi in jih mobilizirati, toda ne samo z govorjenjem in aktivističnim pristopom temveč predvsem z zgledom, prav tako pa je potrebno, da pred slehernega pridemo s trdnimi argumenti tako, da bo vsak od njih vedel in spoznal, kaj je dolžan sam storiti in kaj drugi. Ce pa tega kdo ne bo storil in naj bo še na kako visokem položaju ali funkciji tja do 'federacije, bo moral vsak za svoje neizpolnjeno delo in obveznosti končno nositi posledice iry odgovarjati.
M.S.
Od ustanovitve do danes-temeljna organizacija „Kartonaža SIGMA” Gornji Milanovac
Delavci temeljne organizacije Ka-rtonaža Sigma iz Gornjega Mila-novca v Srbiji so 14. septembra praznovali sedmo obletnico svojega obstoja in uspešnega poslovanja. Ob tej priliki je na svečanem zboru delavcev tega kolektiva in vabljenih gostov spregovoril njihov direktor Borivo-je Novakovič.
Preden podamo nekatere njegove bistvene navedbe, želimo naše bralce ponovno seznaniti, da je Kartonaža Sigma do njene vključitve v KTL koncem leta 1981 poslovala kot samostojna enovita delovna organizacija, ustanovljena z namenom, da za delovne organizacije tamkajšnjega področja proizvaja potrebno embalažo.
Iz besed direktorja Borivoje Novakoviča navajamo:
"Zanimivost nastanka Sigme je v tem, da je prvih deset zaposlenih s pomočjo še nekaterih pogodbenih delavcev najprej samo sebi v lastni režiji zgradilo potrebne proizvodne obrate ob koriščenju komaj 5 milijonov (500 starih) dinarjev pridobljenega bančnega kredita. Že sedem mesecev po vpisu organizacije v sodni register, to je 1. maja 1977 je bila izdelana prva potiskana embalaža (škatle) na stari strojni opremi, pridobljeni od KTL in PIK Takovo. Takoj po konstituiranju delovne organizacije so bili kupljeni novi stroji v Italiji, Nemčiji ter doma v Zagrebu. Zaradi potreb po takojšnjem vročanju proizvodov kupcem pa tudi potrebna transportna sredstva.
Glede na, s strani organov upravljanja v mesecu februarju 1978, dodatno sprejeti investicijski elaborat(namenjen širitvi proizvodnega programa, je bila sprejeta izgradnja nove linije izdelave kartonskega‘posodja in sicer prva začetkom leta 1979 in druga koncem avgusta istega leta. Tako hitro uvajanje novih proizvodov in širitev proizvodnje je zahtevalo velike napore ne samo pri pripravi proizvodnih sredstev za delo, temveč tudi pri usposabljanju novih delavcev, ki pred tem še niso bili v delovnem razmerju.
Z vztrajnim delom vseh zaposlenih delavcev je bil dosežen zadovoljiv obseg proizvodnje, predvsem pa tudi kvaliteta, kar je še olajšalo možnost, da se je skoraj večina delovnega kolektiva samoupravno, družbeno politično in strokovno usposobila za premagan-je vse bolj kompleksnih nalog v delovanju temeljne organizacije.
Z novimi vlaganji tako v objekte, kakor tudi v strojno' opremo, se je Sigma danes usposobila, da brez večjih naporov zagotovi kar šestkratno povečanje proizvodnje na-pram doseženi v prvem letu njenega obstoja.
Sigma danes razpolaga z lastnim-zemljiščem v velikosti 23 000 rn in ima s tem možnost še dodatne graditve novih objektov; z zgrajenimi objekti površine 3300 m , z lastno trafo postajo, teleksom in telefonskimi linijami, z restavracijo družbene prehrane delavcev, toplarno in napravami za toplotno ogrevanje prostorov, z lastnimi transportnimi sredstvi, ki omogočajo hitro dostavo gotovih izdelkov kupcem, kakor tudi potrebno izvedbo notranjega transporta.
Bistveno za celotno proizvodnjo Sigme je, da z obstoječo strojno opremo lahko ustvari tako, ki z ustvarjenim dohodkom pokrije ne samo vse družbene potrebe, odplačilo anuitet, temveč tudi zagotovi primerne osebne dohodke zaposlenim delavcev, sredstva sklada skupne porabe in še dodatni dohodek namenjen širjenju materialne osnove za delo.
Upoštevajoč tudi zadnje praktično že zaključene nove investicijske objekte v vrednosti 50 milijonov (5 milijard starih) dinarjev v katerem je tudi določen del za obratna sredstva, znaša premoženjsko vrednost Sigme 120 milijonov dinarjev s tem, da pri tem odpade na neodplačana sredstva kreditov le 23 milijonov dinarjev in še ta najeta pod zelo u-godgimi pogoji 9 in 12 % - nih obresti.
Primerjava poslovanja Sigme med bazičnim 1977. letom in današnjim pokaže, da se je število
zaposlenih delavcev sicer povečalo za več kot enkrat in sicer s 23 na 50, toda tudi, da se je skupni prihodek povečal za 14-krat, dočim čistega dohodka ni mogoče niti realno primerjati.
Vsekakor je potrebno pri poslovanju Sigme upoštevati tudi dejstvo, da se ni povečal samo obseg proizvodnje za domači trg, temveč, da so že izdelani prvi izdelki za izvoz in sicer v Sovjetsko zvezo, prav tako pa že tečejo razgovori o možnosti lasmaja proizvodov v Italijo, vedsko, Španijo in Irak, pri čemer pa so te možnosti še pogojene s cenami.
Ne glede na velike težave, ki so nastale pri nabavi surovin in potrebnega repromateriala, je proizvodnja tekla normalno tako, da smo lahko v celoti ter v rokih zadovoljili potrebe naših kupcev.
Za serejeti srednjeročni plan temeljne organizacije je direktor med drugim poudaril, da poleg predvidenega več kot 2-kratnega povečanja fizičnega obsega proizvodnje, skupnega prihodka in zaposlenosti predvideva posebno skrb tudi reševanju stanovanjskih vprašanj zaposlenih delavcev. Karakteristično za ta plan je tudi sprejeto določilo, da se morebitna nova investicijska vlaganja izvedejo samo z lastnimi in združenimi finančnimi sredstvi ter le v manjši meri z ban-čno-kreditnimi sredstvi. Nadalj-ne tendence v tem planu so: zmerna rast vseh elementov poslovanja in v okviru, ki jih še omogoča zagotovitev potrebnih surovin in repro materiala.
Kartonaža Sigma je že takoj po svoji ustanovitvi težila k čim tesnejšemu sodelovanju s kolektivom Kartonažne tovarne Ljubljana, kar je tudi razvidno iz podatka, da je le-ta te kontakte navezala že mesec dni po njeni ustanovitvi.
Razlogi, ki so narekovali tako našo opredelitev so bili dvojni:
-	po naši oceni je bila KTL vodilna organizacija v proizvodnji te vrste embalaže v državi, saj razpolaga z ustreznimi izkušnjami, kadrovskim potencialom ter modernim strojnim parkov s popolno tehnologijo, kar nam bi omogočilo hi ■ ter in uspešen razvoj nove delovne organizacije;
-	njene izkušnje, položaj na tržišču in dobljeni ugled kot kvalitetni proizvajalec te embalaže so bili in bodo dragocena podlaga za naše nadaljnje delo.
To nam je narekovalo, da se s to proizvodno delovno organizacijo čim tesneje povežemo ter sporazumno rešujemo naš bodoči razvoj, združujemo sredstva za investicije, ki bi dajale skupni dohodek, obo-jestranko skupno nastopamo na tržišču, izmenjujemo izkušnje, usposabljamo nove kadre in drugo.
Danes lahko trdimo, da smo te cilje dosegli in to tudi na področju skupn vlaganj, kar vse se kot rezultat odraža z vključitvijo Sigme kot temeljne organizacije v DO KTL.
Čas od kar je Sigma kot temeljna organizacija združena v delovno organizacijo KTL je še prekratek, da bi se lahko ocenilo o dosegu kakih večjih rezultatov, toda sigurno je, da bi bili sedanji rezultati mnogo slabši, če do te integracije ne bi prišlo. Pri tem predvsem smatramo, da bi počasneje reševali naše razvojne plane in težje sklepali finančne aranžmane, če ne bi združevali sredstev z drugimi temeljnimi or-
ganizacijami v okviru KTL.
S štirinajst zaposlenimi delavci
Sigme, ki so vključeni v samoupravno in družbenopolitično delovanje KTL smo tako tesno povezani z ostalimi delegati TOZD in DSSS pri celotnem odločanju o našem skupnem poslovanju.
Smatramo, da naše celotno poslovanje teče v skladu s predvidevanj i določenimi v sprejetem elaboratu o družbeno-ekonomski u-praviČenosti te naše združitve, seveda, če pri tem ne upoštevamo tistih težav, ki so izven možnosti skupnega reševanja problemov, kot so velika medsebojna oddaljenost, različni republiški predpisi, razlika v jeziku idr. Vseeno pa pričakujemo, da bi se v bodoče določene stvari še dalo izboljšati in to predvsem na področju planiranja razvoja in v tekočem poslovanju. Za izboljšanje sodelovanja pa smo se že odločili, da težavo glede razumevanja različnih jezikov rešimo tako, da poslano gradivo s strani skupnih služb le-te prevedejo tudi na srbskohrvatski jezik."
Na zaključku podanega govora je direktor temeljne organizacije Sigma poudaril, da so tako pred delovno organizacijo kakor tudi TOZD-i postavljene velike naloge, povezane s težavami pri doseganju uspešnega poslovanja, ki se predvsem odražajo pri stalnem višanju cen surovin in repromateriala ter transportnih storitev, dražji energiji, pri formiranju cen naših izdelkov kar vse vpliva na ustvarjanje dohodka in posredno s tem tudi na sredstva namenjena za širitev materialne osnove dela ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
To pa pomeni, da lahko v.bodoče računamo z ustvarjanjem le tolikšnega ostanka dohodka, ki nam bo omogočal odplačevanje tekočih anu-itet in izvajanje najnujnejših tekočih investicij ter potrebna investicijska vlaganja.
Predvsem pa stoji pred nami obvezna naloga, organizirati razne aktivnosti za izvajanje dolgoročne ekonomske stabilizacije, za kar bo potrebno skoraj sigurno sprejeti lastni stabilizacijski program ter vztrajno delovati na njegovi realizaciji.
Poleg navedenih aktivnosti stoji pred Sigmo še naloga razširitve asortimana njenih proizvodov, ker obstoječi, pa čeprav bi bil razširjen tudi s uporabo tankih papirjev, še ni zadovoljiv. Zato se_ morajo v realizacijo te naloge še v večji meri vključiti skupne strokovne službe delovne skupnosti KTL in sicer v prvi vrsti razvoj ter marketing in komerciala, ob dejstvu, da se bosta zadnji dve morali angažirati ne samo na domačem temveč tudi tujem trgu, ker lahko pri izvozu naših kartonskih posodij, dosežemo še boljše rezultate.
Marketing naj bi nam omogočal pre^' stavitev perspektivnih možnosti ha' še proizvodnje.
Upam, da bodo v novi organizaciji delovne skupnosti, ki jo pravkar sprejemamo našle te službe tisto pravo mesto, ki bo lahko temeljnim organizacijam KTL nudilo nove tako proizvodne kot tudi tržne zmogljivosti.
Slovenski izvleček iz govora pripravil Milan Seme
TOZD Kartonažna - DE 30 pri stroju za izdelavo konusov
V 9 mesecih smo dosegli dobre proizvodne rezultate predvsem pa v izvozu
od letošnjega plana. Vse TOZD razen Lepenke (zaradi investicije) so dosegle večjo produktivnost, posebno pa moramo izpostaviti Kuverto, ki je lanskoletne rezultate presegla za 21 %.
Pravzaprav čas zelo hitro teče, saj J® za nami že kar tri četrtine' poslovnega leta in sicer takega, ki se je začelo precej slabo. Bili smo P°d planom, nadaljevala se je bitka za materiali, ki sicer še vedno traja, vendar ne v takem obsegu, toda po dopustih so se stvari le obrnile na bolje. Začeli so.se večji presegi plana fizičnega obsega fakturirane realizacije, izvoza, skratka, proizvodnja je oživela.
Po drugi strani pa se sedaj sooča-mo z veliko finančno nelikvidnostjo) kateri pa posvečamo še vse Premalo pozornosti, kajti na področju zalog materiala in zalog gotovih izdelkov, bi se dalo narediti se kaj več in sprostiti nekaj de-narja. Kako kažejo rezultati?
fizični obseg proizvodnje je v primerjavi z lanskim devetmesečnim Porasel za 5 % in sicer smo proiz-Y®dli letos 66.232 t, lani pa “2.828 t, dočim smo letošnji dinamični plan ravno dosegli.
2 doseženo proizvodnjo smo lahko zadovoljni, čeprav bi le-ta lahko tila višja ob boljši organizaciji Proizvodnje za izvoz, ki vzame Preveč časa in priprav, kot dru-pa bi bilo treba z ogromno truta pravočasno zagotoviti materi-
V Primerjavi z letošnjim dinamičnim planom so se 'najbolje odreza-ie TOZD Valkarton - presegli so ga z® 3 %, Kuverta - preseg znaša %, Embalažni servis za 1 %,
Pika za 3 % in Sigma za 18 %.
"Stale TOZD iz že navedenih vzrokov - to je pomanjkanje materiala ih večje proizvodnje za izvoz, pa tudi zaradi nove investicije in Padca naročil niso dosegle dinamičnega plana fizičnega obsega Proizvodnje.
^®dtem, ko se v prvem polletju ce-hišo bistveno menjale, ampak so ztrajale na lanski ravni, je v ,r®tjem četrtletju fakturirana rea-fzacija zaradi popravljenih cen Precej višja, 'pri tem pa je treba Poudariti, da so cene naših materi-®i°v poskočile bolj kot pa cene končnih izdelkov, kar pomeni, da ®e škarje cen zapirajo.
, devetih mesecih smo za ,zdelke na domačem trgu in na tujih tržiščih iztržili i-987.492.000. - din (02. 400 sta-1h milijard), to pa je za 31 %
®č kot lani v 9 mesecih in tudi za
15 % več od dinamičnega plana.
Vse TOZD so plan fakturirane realizacije dosegle in presegle, najbolj pa ga presegajo v Valkartonu, Kuverti, Tiki in Sigmi.
Zaradi potreb po uvozu repromateri-ala in rezervnih delov- ter zaradi vračanja inozemskih kreditov je bila nujna usmeritev v izvoz. Da smo se usmeritve držali kaže podatek da smo povečali izvoz na konvertibilni trg za 94 % (ali ix več) in sicer od 1590 t v lanskem obdobju januar - september na 3.078 t v istem letošnjem obdobju.
Kljub tako visokemu izvozu pa zastavljenega plana nismo dosegli in sicer zaostajamo za njim za 691 t ali 18 %. Povečali smo tudi klirinški izvoz za 13 % v primerjavi z lanskimi devetimi meseci tu pa ravno lovimo dinamični plan.
Vrednostno smo izvozili na konvertibilni trg za 142.503.000 din izdelkov, kar je 71 % več kot lani in 8 % nad letnim dinamičnim planom. K dobirm izvoznim rezultatom so največ doprinesle TOZD Kar-tonaža, ki lani ni izvažala, letos pa presega dinamični plan za 77 %, Valkarton, ki je izvozil 3x več kot lani v istem obdobju in presega dinamični plan za 19 %, Kartonažna je nekaj slabša kot lani, Papirna konfekcija je tudi postala soliden izvoznik, plan pa prekoračuje za 56 %, Kuverta, ki se še vedno dobro drži, saj je izvozila 21 % več kot lani, in 26 % več od plana in Tika, ki je izvozila 22 % več od lanskih devetih mesecev, vendar pa 10 % manj od dinamičnega plana.
Z željo, da sprostimo denar, ki je vezan v zalogah materiala in zalogah gotovih izdelkov smo pokre-nili akcijo za racionalno zmanjšanje le-teh. Da pa bi prihranili material in s tem tudi denar pa smo se že dlje časa trudili izboljšati izkoristek materiala.
Zaradi slabše kvalitete vhodnih materialov in neustreznih širin nismo bili povsod uspešni. V Kar-tonaži so izboljšali izkoristek za 1 % in znaša sedaj 82,5 %, v Valkartonu so ga samo za malenkost izboljšali in znaša 91,0 %, velik napredek pa so dosegli v Paprini konfekciji, saj so izkoristek popravili kar za 3 %, v Kuverti za 4 %. Tudi v Embalažnem servisu so se zelo racionalno obnašali in dosegli uspeh - 2 % boljši izko-
Silva Vene pri delu na tiskarskem stroju za zlatotisk
ristek materiala. Le v TOZD Kartonažna so izkoristek materiala za 1 % zmanjšali zaradi neustreznih kvalitet kartonov.
Zaradi višjega fizičnega obsega proizvodnje in manj ur vloženega dela se je produktivnost, merjena v kg/h povečala od 20,59 kg/h v lanskih devetih mesecih na 22.06 kg/h v letošnjih, kar pomeni 7 % več kot lani in 3 % manj
Ob koncu lahko zapišemo, da smo glede na vso problematiko cen, nabave, izvoza in pridobivanja naročil poslovali uspešno, pravo oceno pa bo dal končni devetmesečni obračun z vsemi ostalimi pokazatelji uspešnosti gospodarjenja, kar bomo objavili v naslednji številki Glasila KTL.
B.J.
Domači materiali zmanjšujejo potrebo po uvozu
V skladu z družbenimi usmeritvami v KTL že več let zasledujemo cilje za zmanjšanje uvoza in nadomeščanje z domačimi substituti. Pred leti smo dobršen del svojih potreb pokrivali z uvozom, zlasti še zaradi tega, ker so domači materiali po kvaliteti bistveno zaostajali. Spremenjene razmere so nas primorale k drugačnim usmeritvam in rezultati so potrdili predvidevanja, da je .večji del uvoza možno nadomestiti doma, četudi nam to povzroča določene težave.
Pri našem delu izhajamo iz ugotovitve, dasi za potreben uvoz ustvarjamo devizna sredstva z lastnim izvozom, da vkolikor bi razpolagali z vsaj 50 % deviznim prilivom, bi bilo pokrivanje uvoznih potreb tudi ugodno. Potrebe smo namreč omejili na rezervne dele in tiste reprodukcijske materiale, ki jih na domačem trgu nikakor ni mogoče zagotoviti. Gre predvsem za belo pločevino, lepila, lake, komponente za barve, filmi, izsekovalne linije in še nekatere druge materiale, ki so neobhodni za zagotavljanje potrebne kvalitete naših pro-
izvodov.
Težka^devizna situacija v državi se rešuje s pomočjo blagovnih kreditov za materiale, ki so namenjeni izvozni proizvodnji. Mi smo to možnost izkoristili s pomočjo tovarne Obir na avstrijskem Koroškem in na ta način omogočili uvoz predvsem rezervnih delov in tudi nekaterih manjkajočih reprodukcijskih materialov predvsem za izvozno proizvodnjo. S tem smo si nekoliko olajšali situacijo in tudi ni bojazni, da svojih deviznih obveznosti ne bi mogli redno pokrivati.
Velja pa poudariti potrebo po še večji usmeritvi v izvoz ne samo zaradi zagotavljanja uvoza rezervnih delov in reprodukcijskega materiala, pač pa predvsem zaradi potreb po strojni opremi, ki bo nadomeščala iztrošeno in tudi omogočala uvajanje novih programov, tako za domači trg, še zlasti pa za izvoz.
Vodja uvozno-izv. oddelka Marjan Caf dipl.oec..
11. novembra se bomo na referendumu odločili za nov statut
DO KTL!
S statutom delovne organizacije 3. delavci temeljnih organizacij urejajo zadeve, ki so pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje, za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ter dopolnjujejo določbe iz Samoupravnega sporazum o združitvi v delovno organizacijo.
Delavski svet delovne organizacije je na 22.redni seji dne 26.9.1983 določil predlog statuta (ielovne organizacije, ki ga je posredoval v poprejšnjo obravnavo, ki je trajala od 27.9. do 12.10.1983.Predlog statuta delovne organizacije vsebuje določbe o:
1.	Organiziranju dela v delovni organizaciji, izhajajoč iz enotnih načel funkcionalno-matrične timske organiziranosti;
2.	Uresničevanju samoupravljanja v delovni organizaciji in sicer:
-	z odločanjem z osebnim izjavljanjem,
-	z odločanjem po delegatih in delegacijah,
-	z uresničevanjem samoupravne delavske kontrole;
Postopku imenovanja in razrešitve poslovodnega organa delovne organizacije in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delovne organizacije ter njihovem pravnem položaju;
4.	Obveščanju delavcev;
5.	Poslovni tajnosti;
6.	Vlogi sindikata v delovni organizaciji;
7.	postopku sprejemanja samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije;
8.	v zvezi s poslovanjem delovne organizacije.
Po programu bo delavski svet delovne organizacije na svoji 23.redni seji dne 21.10.1983 po obravnavi pripomb iz poprejšnje obravnave določil dokončni predlog Statuta delovne organizacije in razpisal referendum za njegov sprejem dne 11.novembra 1983.
J.K.
Naloge komunistov pri zagotovitvi uresničevanja programa dolgoročne ekonomske stabilizacije v OZD
S sprejetimi sklepi 8. seje Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, smo si komunisti v vseh o-koljih, kjerkoli delamo ali živimo v svojo sedanjo obveznost zadali med drugimi kot prvenstveno dolžnost , da smo v tem težavnem gospodarskem obdobju naše družbe, vedno na čelu akcije vseh družbenih sil, da skupno kot 'enotna fronta zagotovimo celovito uresničevanje programa dolgoročne ekonomske stabilizacije.
kot mesta dogovarjanja celotnega združenega dela v občini, njegove nadzorne funkcije in vpliv na delegatsko odločanje v republiki in federaciji ter vlogo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pri usklajevanju skupnih potreb in interesov na posameznih področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti z realnimi materialnimi možnostmi združenega dela.
-	takojšnje preverjanje uresničevanja proizvodnih in izvoznih planov ter za oblikovanje takšnih planov za leto 1984, ki bodo zagotavljali osnove za trajno stabilno rast proizvodnje, konvertibilnega izvoza in realnega dohodka;
-	pregled dinarskih in deviznih obveznosti in terjatev ter pripravo konkretnih programov njihovega izpolnjevanja;
Ta zadolžitev nam komunistom nalaga, da se bomo med drugim posebno zavzemali za uveljavljanje naslednjih usmeritev:
- uresničevanje programa je možno le z ustvarjalnim, odločnim in konkretnim delom vseh delovnih ljudi v slehernem delovnem in življenjskem okolju ter na vseh ravneh družbene organiziranosti in če bomo komunisti in vse druge družbene subjektivne sile delovali enotno, dosledno in odgovorno.
Komunisti se potrjujemo z zgledom, ki ga bomo dajali pri uveljavljanju socialističnih samoupravnih odk nosov, v spopadu z nosilci nesamo-upravnih teženj, z uresničevanjem zakonitosti, s spreminjanjem odnosa do dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Uresničevanje dogovorjenih nalog in rezultati spreminjanja razmer so edino merilo ocenjevanja dejanske idejne o-predelitve članov, organizacij in organov Zveze komunistov na vseh ravneh, pa tudi merilo za idejno politično diferenciacijo in uveljavljanje odgovornosti v Zvezi komunistov oz. preverjanja avantgardne vloge Zveze komunistov v družbi.
Nujno jej da komunisti v Sloveniji in v vsej državi ohranimo idejno in akcijsko enotnost, kakršna je bila dosežena ob sprejemanju programa dolgoročne ekonomske stabilizacije. Utrjevali bomo sistem socialističnega samoupravljanja in s tem dosegali, da bo delavec postal nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v celotni družbeni reprodukciji in pri izvrševanju oblasti ter upravljanju vseh družbenih zadev. Krepili bomo takšne odnose v jugoslovanski skupnosti narodov in narodnosti, da bo s tem zagotovljena odgovornost republik in avtonomnih pokrajin za njihov lastni in skupni razvoj.
V osnovnih organizacijah in občinskih komilajih zveze komunistov si bomo prizadevali za doslednejše in hitrejše uveljavljanje ustavne vloge občine in krepili vlogo in materialni položaj delavcev, delovnih ljudi in občanov, da bi ti mogli na podlagi svojih interesov, pravic in odgovornosti ter obveznosti v medsebojnih odnosih urejati neposredno kar največji del vprašanj svojega razvoja, dela in življenja ter zagotavljati svojo socialno varnost. Komunisti bomo delovali tako, da se bo v teh odnosih uveljavljala vsebina programa dolgoročne ekonomske stabilizacije, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih - ter na vseh drugih področjih družbenega dela in življenja, ki sestavljajo tisti splet ekonomskih, političnih in so-cfalnih odnosov v občini, ki jo krepijo kot komuno. Okrepili bomo zlasti vlogo zbora združenega dela
- Centralni komite Zveze komunistov Slovenije poziva vse komuniste, delovne ljudi in občane, da konkretizirajo program dolgoročne ekonomske stabilizacije že v letnih načrtih in resolucijah o ekonomski politiki. Skupaj z delovnimi ljudmi in občani se bomo zavzemali za to, da bomo zlasti pri obvladovanju najtežjih vprašanj proizvodnje, izvoza, cen in delitve dohodka ter notranje in zunanje zadolžitve oz. odplačevanja dolgov utrjevali možnosti za ponovno naraščanje življenjskega standarda. Vztrajali bomo pri tem, da nosilci odločanja utrjujejo socialistične samoupravne odnose in upoštevajo ekonomske zakonitosti in razvojne procese v svetu ter nujnost stalne uporabe in razvoj znanja. To je edinstvena možnost za to, da zveza komunistov mobilizira vse družbene sile za celovito uresničevanje programa dolgoročne ekonomske stabilizacije.
Na tej seji je centralni komite ZK Slovenije sprejel poleg drugih tudi nekatere sklepe s katerimi obvezuje komuniste v organizacijah združenega dela:
1.	Pri konkretizaciji nalog na podlagi programa dolgohočne ekonomske stabilizacije se bomo komunisti zavzemali zlasti za naslednje:
a) v organizacijah združenega dela bomo spodbudili aktiviranje notranjih rezerv in okrepljeno naslanjanje na lastne sile tako, da bomo dali pobude in se v delavskih svetih in sindikatu zavzemali za to, da bodo poslovodni organi in strokovni delavci predložili samoupravnim orgartom ustrezne strokovno utemeljene predloge za:
-	samoupravno povezovanje organizacij združenega dela in združevanje dela in sredstev za skupni izvoz in za razporejanje skupno ustvarjenih deviz glede na dejanski prispevek organizacij združenega dela na -celotnem območju države;
-	izboljšanje samoupravne organiziranosti in za krepitev svobodne menjave dela znotraj organizacij združenega dela;
-	polno izrabo proizvodnih zmogljivosti in tehnologije, za varčevanje z reprodukcijskim materialom in energijo ter za takšno organiziranost in upravljanje procesov dela, ki bosta podrejena zahtevam po nemoteni proizvodnji ob boljši izrabi delovnega in obratovalnega časa;
-	bolj učinkovito uvajanje znanja in razvijanja inovacijske dejavnosti ter povezovanje s strokovnimi in raziskovalnimi organizacijami;
-	usmerjanje dela akumulacije za združevanje sredstev za odpiranje takšnih novih delovnih mest, s katerimi se bodo povečevale možnosti za produktivno zaposlovanje in s tem za povečanje realnega dohodka;
-	hitrejše in doslednejše uveljavljanje družbenih meril za uresničevanje kadrovske politike;
2. S svojim delovanjem v delegatskem sistemu in z delom v družbenopolitičnih organizacijah naj se komunisti odločno zavzemajo za to, da bodo skupščine družbenopolitičnih skupnosti občin republike in federacije oblikovale taksno ekonomsko politiko za leto 1984, ki bo na podlagi dokumentov komisije za ekonomsko stabilizacijo ustvarjala
V stabilizaciji gremo drug drugemu v pomoč ne glede na svojo kvalifikacijo
možnosti za uresničevanje naslednjih prioritetnih ciljev:
-	zagotoviti rast industrijske in kmetijske proizvodnje, njeno usmeritev v povečevanje konvertibilnega izvoza in izboljšanje preskrbe domačega trga ter na tej podlagi in v skladu z rastjo produktivnosti dela, rast dohodka;
-	pravočasno določiti stabilnejše pogoje za gospodarjenje, ki bodo' spodbujali ustvarjalnost delovnih ljudi in aktiviranje notranjih rezerv;
-	z mehanizmi in instrumenti ekonomske politike spodbujati poslovno samostojnost organizacij združenega dela, obvladovanje žarišč inflacije, iniciativo in odgovorno gospodarjenje delavcev v organizacijah združenega dela in pospeševati samoupravno združevanje dela in sredstev, dohodkovno povezovanje ter uveljavljanje ekonomskih in tržnih zakonitosti;
-	na podlagi prestrukturiranja in racionalnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi povečevati prispevek družbenih dejavnosti k rasti družbene produktivnosti dela in dohodka na podlagi večje ustvarjalnosti, uporabe znanja in delovne sposobnosti delavcev v teh de-ja-nostih; '
-	uvajati spremembe ekonomskega si' stema in mehanizma za izvajanje ekonomske politike le na podlagi temeljitih priprav in v skladu z dogovorjenimi usmeritvami programa dolgoročne ekonomske stabilizacije ;
3. Komunisti v organizacijah združenega dela naj med delavci v sindikatu in v samoupravnih organih spodbudijo razprave o odpravi prikriti nezaposlenosti in spodbudijo aktivnost za to, da bo vsak de-lavep v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb produktivno delal in vsestransko uveljavljal svoje delovne in ustvarjalne sposobnosti. Komunisti v občinskih organizacijah sindikata in v skupnostih za zaposlovanje naj se zavzemajo tudi za to, da bodo delavci ki nisu polno zaposleni lahko prešli v tiste organizacije združenega dela, kjer so možnosti za povečevanje proizvodnje, izvoza in dohodka, a jim delavcev primanjkuje-
Komunisti bomo dali pobudo za ustrezno spremembo samoupravnih akt°Vl če le-ti ne omogočajo prehajanja delavcev iz ene organizacijske e-note v drugo v okviru organizacij® združenega dela kot tudi iz ene °r' ganizacije ali skupnosti v drugo-Dali bomo pobudo za proučitev predpisov, ki urejajo odgovornost ob kršitvi delovnih dolžnosti. To bo omogočilo, da bodo delavci v združenem delu lažje in hitreje uveflj9' vljali ukrepe zoper slabo delo ih gospodarjenje ter zoper kršenja vrednot socialističnega samoupravljanja. Hkrati se bomo zavzeli za to, da delavci v samoupravnih aktih jasno opredelijo merila za u-veljavi janje delovne discipline, vključno z možnostjo, da v konkrec' ni delovni skupnosti tisti delavci, ki kršijo statut ali samouprav' ne sporazume, izgubijo delo.

tih sklepov Centralnega komiteja ZK Slovenije, toda upam, da sem 3 __ tem dosegel zaželjeni učinek, vzp°' dbuditi vsakodnevno misel nas vseh’ predvsem pa komunistov, da bo le dosledno in odgovorno izvrševanj6 sprejetih nalog, nam zagotavljal0 doseči končni cilj dolgoročne g°3' podarske stabilizacije - naš bolj', ši "jutrišnji" stabilni življenj9*1 standard.
M.S.
Pri pripravi plana za leto 1983 nekoliko drugače kot v zadnjih letih
Pravzaprav bi morali naslov kar brž popraviti, saj je po veljavnem poimenovanju "to "načrt za uresničevanje plana DC KTL in TOZD za obdobje 1981 - 1985 v letu 1984."
Tekoče priprave bodo nekolikanj drugačne od tistih, ki smo jih bili vajeni v zadnjih letih. Ne bi sicer mogli trditi, da niso bile korenite, da niso dale primernih rezultatov, vendar razlog ni v tem. Vzrok spremembi kaže iskati v dejstvu, da so prek raznih komisij precej časa odtegovale od rednega dela nemajhno število strokovnih delavcev in, da so bili postopki na poti k cilju dolgotrajni.
Z novim pristopom želimo v polni meri uveljaviti funkcijo strokovnih služb pri pripravi osnutkov najodgovornejših delavcev v DO in TOZD pa kot predlagateljev poslovne politike, ki jo s planskimi akti Prek javne razprave sprejemamo in uzakonjamo. To pomeni, da na nivoju delovne organizacije ne bomo organizirali osrednje planske komisije. Usklajevanje stališč in mnenj Pa bo do faze priprave osnutkov potekalo po normalnih organizacijskih poteh znotraj strokovnih služb ter med strokovnimi službami in temeljnimi organizacijami.
Po delovnem načrtu bi morali plane sprejeti nekako pred novim letom, to pa je tudi edino smiselno glede na obdobje za katero bodo pripravljeni.
Vse kaže, da tudi za leto 84 pogoji gospodarjenja ne bodo znani kaj prej kot v zadnjih letih. Zahteve gospodarstva po kolikor toliko znanih in trdinih pogojih gospodarjenja na eni ter zagotovila zvezne administracije, da bo to pravočasno s urejeno z prihodnjo letno resolu-cijOjSe vlečejo iz leta v leto, ob vse večji časovni stiski pred njegovim iztekom. Gospodarski tokovi se vse bolj urejajo z množico spontanih ukrepov, pogostno z nasprotnimi učinki od njihovega osnovnega namena.
Ob teh dejstvih je razumljivo, da planiranje "temeljnih in delovnih organizacijah zadeva na velike težave, saj praktično ne more računati z nobeno konstanto ampak samimi spremenljivkami, če kot globalno konstanto odmislimo slabšanje pogojev gospodarjenja. Srednjeročni plani - in ne samo naši - so z močno spremenjenimi pogoji v času od njihovega nastanka sem, v dobršni meri razvred-
Marija Kunič na delu pri stroju za dodelavo
Delo pri avtomatu za konusne cevke
noteni.
Ob močno zoženi investicijski fronti v celotni družbi tudi mi že zaostajamo za planiranimi namerami v tem področju. Instaliran-je novih proizvodnih kapacitet v Kuverti, Tiki in Papirni konfekciji prenašamo v leto 1984, to pa ob pogoju uspešnega preskoka vseh administrativnih zaprek seveda in pa,upoštevanja dobavnih rokov in vtekanja,realno pomeni močneje povečanje proizvodnje šele pod konec leta, deloma pa šele v letu 1985. Posebno pozornost bomo morali posvetiti dinarski likvidnosti, temu vse bolj zaskrbljujočemu jugoslovanskemu problemu. Visoka stopnja inflacije vidno in vse bolj zajeda v realno vrednost obratnih sredstev. Ob načrtovanju izdvajanj iz čistega dohodka za obratna sredstva bomo morali imeti pred očmi dejstvo, da glede na njihov obseg vsaka indeksna točka zaostajanja za stopnjo inflacije pomeni realno zmanjšanje njihovega obsega.
Vemo pa, da ob sedanjem načinu gospodarjenja že obstaja razkorak med njihovo višino in tekočimi potrebami; to se vse bolj odraža v odlivanju dohodka prek plačevanja visokih obresti. Pri obvladovanju tega problema nismo brez možnosti in to je dobro. Preprosta računica pokaže, da nas npr. celoletna sposoja 1 milijarde starih dinarjev ob 35 % letni obrestni meri stane 350 milijonov starih dinarjev obresti, dnevno torej nekaj manj kot 1 stari milijon ali še bolj nazorno - dnevni osebni dohodek enajstih delavcev v proizvodnji! Tu lahko mnogo storimo z razumnejšimi zalogami izde-lavnih materialov. Sredi septembra je bilo samo v zalogah glavnih iz-delavnih materialov (papirjev), vezanih v Kartonažni nad 21, Valkar-tonu nad 10, Papirni konfekciji skoraj 8 milijard starih dinarjev obratnih sredstev. S hitrejšimi obračanji zalog lahko prej omenjeni razkorak finančno skrčimo, na to nas končno sili tudi politika dragega denarja. Pa ne le to, tudi načrtovana rast obsega našega poslovanja nas prip elje na to pot, če jo že hočemo uresničiti za ne previsoko ceno.
Seveda je to le ena plat tega pro1-blema in vse tudi ni tako enostavno kot je moč zapisati. Negotovost na nabavnem tržišču, nespoštovanje sporazumov, dogovorov, pogodb glede asortimana količin, rokov, kvalitete in cen s strani dobaviteljev, težnja po ublažitvi učinkov, pričakovanih zvišanj cen itd. nas sili v oprezno politiko prej omenjenih zalog, če hočemo zagotoviti nemoten potek proizvodnje. Svojo poslovno korist bomo morali iskati s spretnejšim krmarjenjem med tema dvema vidikoma.
Z delom surovinske osnove, pri rezervnih delih za strojni park pa v veliki meri, smo vezani na uvoz. Tudi prenekatera domača nabava je pogojena z devizno soudeležbo. Ob pripravi planskih aktov za prihodnje leto lahko le upamo, da odstotek deviznega priliva, ki ostane izvozniku, ne bo nižji od letošnjega povsem verjeti pa temu ne mo-mo, saj politika solidarnega pokrivanja deviznih zaklad polpreteklega časa ne nudi razlogov za optimizem. Zato načrtujemo, da bomo morali v prihodnjem letu izvoziti vsaj za 15 % več, da bi pokrili prispele in tekoče obveznosti.
Vsled zamud pri povečanju proizvodnih kapacitet v letu 1984 bržkone povsod ne bomo dosegli načrtovanih količin iz srednjeročnega plana. Povečanje obsega proizvodnje bomo morali realizirati v okviru sedaj šp neizkoriščenih kapacitet. Računi kažejo, da te so in ne ravno majhne.
V	vihravem poletu cen takšne bojazni pri doseganju s srednjeročnim planom načrtovanja celotnega prihodka ne bo.
Ker pa je ta polet obojestranski -pri nabavnih in prodajnih cenah -to' praktično še ne pove mnogo o realni uspešnosti gospodarjenja.
Se tolikšna notranja prizadevanja lahko z enim zgibom pristrižejo ali izničijo škarje cen, ki so zadnje čase zelo gorke finalistom.
Pri vrednostnem planiranju celotnega prihodka, posredno pa tudi ostalih manj vezanih kategorij bomo izhajali iz cca 30 % rasti cen glede na pričakovan e decembrske cene 83. Za kolikortoliko realno planiranje ne moremo povzeti modela za tekoče leto, ko smo, četudi v skladu z resolucijo, vrednostni obseg realizacije gradili na cenah iz decembra 82. Tekoča gibanja so takšen idealizem grobo zavrnila iz česar kaže povzeti ustrezne nauke. Pri realnejšem planiranju -če v burnih gospodarskih razmerah o njem sploh lahko govorimo -spremljanje tekočih dogajanj ne kaže nerazumljivo visokih odstopanj na razmeroma kratek rok.
Za leto 84 kljub načrtovanemu povečanju fizičnega obsega proizvodnje ne računamo z večjih številom zaposlenih, zato bo treba to nadomestiti-z učinkovitejšim delom.
V	planu za prihodnje leto ne sme priti do primerov, da bi v katerikoli temeljni organizaciji načrtovali nižji fizični obseg proizvodnje, kot ga je ta že dosegla v preteklih obdobjih. Z angažirano tržno politiko ne bi smelo biti problemov plasirati tudi večjega
g&§p§aaPEšMea$jtijub o5itni
Boris Kuralt
Na sejmu v Leipzigu - naš prvi samostojni nastop na sejemski prireditvi v tujini
Nekateri razstavljeni izdelki
V	zadnjih letih v naši DO uspešno povečujemo izvoz in s tem pridobivamo devize, ki jih potrebujemo za plačilo uvoza reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, kateri so nujni za nemoteno proizvodnjo.
V	prizadevanjih za pridobivanjem izvoznih naročil smo se odločili,
da bomo, poleg ostalih aktivnosti, predstavili naš proizvodni program možnim tujim kupcem na sejmu v Leipzigu, v času od M. do 10. septembra 1983. To je bil naš prvi samostojni nastop na sejemski prireditvi v tujini. Za lei-pziški sejem smo se odločili iz več razlogov. Prireditev ima večstoletno tradicijo, saj njeni za-
četki segajo v čase slavnega Gu-tenberga, izumitelja in očeta tiskarstva. Nastanek tiskane besede je pomembno vplival tudi na razvoj Leipziga, saj je še danes pomembno tiskarsko in knjigotr-žniško središče. Omenjeni sejem je največja tovrstna prireditev na svetu, ki se prireja dvakrat letno in kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje iz razvitih vzhodnih in zahodnih dežel, kakor tudi iz dežel v razvoju. Več tisoč razstavljalcev iz celega , sveta ponuja na ogled obiskovalcem vse "od igle do lokomotive" in embalažo ter ostale izdelke papirne in papirno-predelovalne industrije.
Razstavljeni proizvodi so bili predstavljeni v zaokroženih tematskih celotah, po posameznih proizvodnih panogah. Taka specialistična organiziranost omogoča hiter in učinkovit pregled ponudbe in povpraševanja. Naš.razstavni prostor je bil v družbi še dveh domačih jugoslovanskih proizvajalcev. in sicer: Sladkogorske in Aera. Tuji proizvajalci in predelovalci papirja oziroma kartona in lepenke pa so bili iz naslednjih dežel: NDR, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Bolgarije (za navedene dežele je značilno, da je celotna nacionalna proizvodnja predstavljena enotno preko ekskluzivnega izvoznika, kar pa ni značilno za zahodne proizvajalce) Avstrije, Zah. Nemčije, Nizozemske, Danske, Švedske in Finske.
Iz našega proizvodnega programa smo predstavili embalažo iz valovitega kartona, od preprostih zloženk do zahtevnejših izsekanih
škatel. S področja komercialne embalaže iz potiskanega kartona smo predstavili vzorce-represen-tante, ki odlikujejo naše proizvodne zmožnosti. Posebno je bil predstavljen program tekstilnih konusov in cevk. V okviru biro programa smo ponudili registrator-je, mape, kuverte, papirne zvitke za registrske blagajne in telekse, od ostale papirne konfekcije pa še toaletni papir in kartonske krožnike.
Atraktivno urejene vitrine so privlačile veliko obiskovalcev in kupcev. Med slednjimi so prevladovali interesenti iz Zahodne Evrope, od katerih smo pridobili večje število naročil, predvsem za izdelke iz biro programa in papirne konfekcije, torej za proizvode, ki so pretežno namenjeni široki potrošnji. Za embalažo, tako valovito, kot potiskano, je bilo manj povpraševanja, kar kaže, da je potrebno ponudbo navedenega blaga plasirati z aktivno akvizicijo.
Poleg zagotavljanja izvoznih' naročil , smo iskali tudi ponudbe za reprodukcijske materiale, kateri naj bi dopolnili domači izbor in katere potrebujemo za vgradnjo v naše izvozne proizvode. S tujimi predstavniki jugoslovanskih DO smo se dogovorili o nadaljnjih možnostih obdelave inozemskega trga.
Nastop na sejmu je, poleg pridobivanja naročil, omogočil tudi zbiranje koristnih informacij za izboljšanje izvoza in katere bomo skušali kar najkoristneje uporabiti.
Uroš Čebulj
Uspešno sodelovanje med združenim delom - TOZD in šolo
Učenci pri proizvodnem delu
Kadrovske
novice
PRI.ŠLT-ODŠLI julij-september 83
TOZJD "UKA", Trbovlje
PRIŠLI: Brezovšek Gabrijel, Brinar Bojana, Macura Vera, Rožanc Saša, Sardinjak Mihaela, Štros Miran, Remc Vesna, Boršt-nar Kazimir, Karamujič Fuad, Dravec Zoran, Erjavec Branko.
ODŠLI: Pavšič Savo (JLA), Gabrovec Branko, Rota Ante, Škrinjar Ivan (inv.upok.), Fakin Stane, Tomažin Alojz, Pinter Albin.
DSSS, Ljubljana
PRIŠLI: Rus Cirila, Golnar Martina, Klinc Zalka, Armič Ivanka, Kuralt Boris, Stankovič Slavko, Novosel Jože, Moder Janez.
O DŠLI: Heric Jožica, Radonič Desimirka, Žganec Olga, Perko Justina, Vahčič Anica, Špolad Avgust, Gerdej Milica, Bajuk Janez, Žagar Ivan Dušan (upok.).
TOZD "KARTONAŽNA" Ljubljana
PRIŠLI:Kreže Bojan, Ljubljankič Fatima, Tahič Beisa, Miličevič Desa, Čolič Biljana, Mr.ša Šime, Gabrovec Branko, First Ljubica, Pavšič Geni, Pahulja Nežka, Zupanc Sonja, Jordan Janez, Perko Vinko, Avsenik Andreja, Petrovič Dafina, Rotar Bojan, Verovšek Aleš, Teodorovič Andža.
ODŠLI: Alibegič Džula, Gantar Marija (upok.), Gazibara Šuhra, Go-gič Jordana, Grozdanič Medina,
Kostešič Renato, Kermavner Frančiška (upok.), Marič Marija,
Mujič Ismet, Obrovac Marica, Peterka Cecilija, Srdič Drago, Škri-jelj Tufo, Vilhelm Drago.
TOZD "KARTONAŽA", Rakek
PRIŠLI: Urbas Anton, Pirc Marjan.
ODŠLI: Valenčič Slavko, Čuden Miran.
TOZD "Papirna konfekcija", Lj.
PRIŠLI: Selan Marjanca, Bogovič Boštjan.
ODŠLI; Mikec Marija (inv.upok.).
TOZD " LEPENK A	Tržič
PRIŠLI: Furman Bernarda, Zrim Janez, Baškič Ilija, Avsenek Drago.
O DŠLI: Kugolj Mira, Markovič Božica.
TOZD "JELPLAST", Kamna gorica
PRIŠIT: Pesjak Vilma, Bijanič Gi-zela, Drobič Ratko,
ODŠLI: Mil ek Bruno (JLA).
TOZD "EMBALAŽNI SERVIS'^ .Koper
PRIŠLI: Mrak Vlasta, Kozlan Oktavi), Micovič Dragica.
ODŠLI: Mrak Vlasta.
OOUR_"KARTONAŽA SIGMA^'
PRT ŠLI: Stojanov Desanka, Čurčič Olga.
ODŠLI:	-
TOZD "KUVERTA" Ljubljana Brez sprememb.
Ob povečanem obsegu ročnih del v TOZD Kartonažna Ljubljana, ki so nujna za realizacijo izvoznega naročila, se je še enkrat potrdilo uspešno sodelovanje med to temeljno organizacijo in Srednjo šolo_za družboslovje na Poljanski cesti.
Ko je bil v TOZD ugotovljen večji obseg del smo se s profesorjem Končarjem, ki organizira proizvodna dela za učence te šole dogovorili, da so nam na proizvodno delo mimo terminskega plana poslali še en razred učencev.
Tako je v času od 10.10. do 21.10.
v temeljn^ organizaciji opravljalo proizvodno delo kar 45 učencev in s tem pomagalo pravočasno opraviti zastavljene naloge.
S šolo smo se še dodatno dogovorili’ da nam še v naslednjih dveh termi-v nih na proizvodno delo pošljejo veC' je število učencev, kot je to bilo prvotno predvideno.
Da gre za uspešno sodelovanje med šolo in temeljno organizacijo kaže tudi podatek, da bo v temeljni organizaciji Kartonažne v tekočem šolskem letu opravljalo proizvodno delo okrog 450 učencev te šole.
S.P.
Predlagali smo kvalitetne spremembe naših samoupravnih aktov s področja delitve osebnih dohodkov in skupne porabe
Nahajamo se v obdobju, ko je pred nami nov osnutek, oz. nekako dopolnjen stari sporazum o Skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
V prvi vrsti nas zanima, kje vse so razlogi za spremembe. Kot glavni razlogi so sledeči:
-	uskladitev sporazuma z nekaterimi novimi zakonskimi določili in družbenimi dogovori kot npr:
določbe o zajamčenem osebnem dohodku, izplačevanje osebnih dohodkov v času poslovanja z izgubo, nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni, opredeljena večja solidarnost Pri skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe itd;
-	kljub določbam sedanjega sporazuma o skupnih osnovan, so TOZD in DSSS po svoje uporabljale analitično metodo, kar se je zlasti odražalo v različnih indeksih za povsem enaka dela v različnih TOZD, zlasti pa je svojstvena uporaba analitične metode pokazala zelo negativne učinke v DSSS ("uravnilovka"), kar je imelo poleg slabe organiziranosti za posledico še veliko flu-ktuacijo vodstvenega in strokovnega kadra.
-	velike razlike pri višini vrednosti točke po posameznih TOZD so Prispevale k dezintegraciji poslovnega sistema in dodatno povzročale neprimerljivost osebnih dohodkov.
Nastale situacije seveda ne pogojuje le samoupravni sporazum in opredeljena metodologija, temveč Predvsem nedosledna in neobjektivna uporaba skupno dogovorjenih osnov.
Da bi se v bodoče izognili naštetim težavam oz. jih vsaj zmanjšali je kolegijski poslovodni organ skupaj z vodstvom posameznih TOZD izoblikoval nekatere ključne smernice in sicer naj bi dopolnjeni sistem delitve OD bil takšen, da bi zagotavljal:
-	enovitost poslovnega sistema KTL
-	za približno enako zahtevna dela enak izhodiščni OD
-	individualnost glede na rezultate dela posameznika ali skupine
-	različnost glede na doseženo e-konomsko učinkovitost posamezne TOZD v določenem obdobju
Torej naj bi bilo glavno izhodišče modela delitve sredstev za osebne dohodke v:
-	zagotovitvi enotne osnove za nadgradnjo delitve sredstev za OD,
-	osebni dohodki naj bodo v svoji nadgradnji rezultat dejanskih poslovnih učinkov in ne predvidenih rezultatov,
-	stara analitična metoda naj bi ostala v dosedanji obliki, razen morda dopolnitev v smislu večje razumljivosti (enostavne in jasne definicije posameznih kriterijev),
-	različnost osebnih dohodkov po TOZD naj bi izhajala iz kolektivne oz. ekonomske učinkovitosti TOZD,
-	kolektivna učinkovitost DSSS naj bi bila odvisna od ponderirane vrednosti kolektivne učinkovitosti vseh TOZD.
V skladu z zakonodajo in družbenimi usmeritvami je osebni dohodek delavca sestavljen iz sledečih prvin:
1	- izhodiščni osebni dohodek, ki bazira na analitično ugotovljeni zahtevnosti delovnih nalog,
2	- osebni dohodek na podlagi individualne učinkovitosti,
3	- osebni dohodek po merilih kolektivne učinkovitosti,
4	— osebni dohodek iz minulega dela.
Ad 1
Glede na to, da se analitična metoda ne bi bistveno spreminjala se predlaga, da bi rezultate analitsko dobljenih vrednosti za posamezne naloge razvrščali v range oz. razrede (gre torej za opustitev
in pri žagi nevarno
Delo pri sušilni peči je naporno
sedanjih IR). Praktično to pomeni , da bi-bila vsaka naloga na osnovi analitsko pridobljenih točk razvrščena v določen rang.
Na podlagi izvedenih praktičnih preizkusov v analitski službi za osebne dohodke v DSSS, se je pokazalo, da bi bilo umestno uporabljati 35 rangov s 5 % stopnjo rasti s čimer bi dosegli razmerje 1 : 5,25 Enotnost pri navedenem konceptu bi se odražala v tem, da se vrednost 1 ranga, oz. vrednost najenostavnejše enote dela določa v enaki višini za celotno DO KTL. Priprava pred loga o vrednosti 1. ranga naj bi bila prepuščena koordinacijskemu svetu na čelu s poslovodnim odborom odločitev pa izvedena na centralnem delavskem svetu DO KTL. Torej ne bi več mesečno določali vrednosti točke ampak bi 2-3.krat letno oz. po potrebi razpravljali in odločali o dvigu baze za izračun izhodiščnega osebnega dohodka.
Ko govorimo o analitični ocenitvi del oz. nalog je potrebno razmišljati o načinu zagotavljanja enotnosti uporabe analitične metode.
Da bi enotnost uporabe zagotovili (uresničili načelo-za enako zahtevna dela enak izhodiščni osebni dohodek) bi bilo potrebno na nivoju DO KTL izdelati katalog tipičnih delovnih nalog, katerih kategorizacija bi predstavljala skelet za uvrstitev vseh nalog v KTL, pri čemer bi bilo dopustno odstopanje pri enako zahtevnih nalogah za +/- 5 % zaradi določenih specifičnosti kot npr. delovni pogoji.
Seveda bi za tovrstno delo bilo potrebno oblikovati ustrezen nadzorni organ na nivoju DO KTL.
Z navedenim načinom bi lahko vzpostavili splošno veljavnost rangi-ranja za celotno KTL, rangiranje tipičnih nalog in stopnjo rasti pa bi trajno preprečila težpje po uravnilovki.
Ad 2
Vse TOZD so v isti branži, vendar pa je pri tehnologiji in merjenju rezultatov dela določena specifika, ki narekuje, da naj bi bila individualna merila prepuščena TOZD. Take se predvideva, da v skupnih osnovah opredelimo obveznost postavitve normativov za količino, kvaliteto in gospodarnost, 'določimo enotno lestvico rasti OD v odvisnosti od presega in enotne postopke v primeru trajnega nedoseganja ali preseganja normativov.
Za zagotovitev fleksibilnosti in zagotovitev odvisnosti kriterijev od poslovnih ciljev naj bi skupne osnove zagotavljale možnosti spreminjanja vsebine kriterijev v odvisnosti od letnih planskih ciljev.
Ad 3
-Kolektivna učinkovitost se odraža v ekonomskem vidiku kot ustvarjena akumulacija in kot taka predstavlja poleg drugih obveznosti tudi bazo za razporejanja v osebne dohodke. Glede na to, da se nahajamo v času, ko so osebni dohodki usmerjeni od družbeno opredeljenih omejitev,je ugotavljanje mase. za kolektivno učinkovitost dejansko funkcija izplačanih osebnih dohodkov, ustvarjene akumulacije in dopustne mase. Kolektivno stimulacijo pa naj bi v tem kontekstu predstavljala predčasna delitev po zaključnem računu, praktično bi bila masa sredstev za kolektivno s stimulacijo enaka neizplačanemu delu dopustne mase. Seveda je tudi v tem primeru potrebno v skupnih osnovah nakazati nekatere omejitvene kriterije, ki bi bazirali na razvojno poslovnih ciljih. Kolektivna učinkovitost v delovni skupnosti pa naj bi bila ponderirana vrednost izplačane kolektivne stimulacije v TOZD v skladu z deležem, ki ga prispeva DSSS za posamezno TOZD v skladu s sporazumom o svobodni menjavi dela.
Če povzamemo, gre pri izhodiščnem osebnem dohodku za objektivizaci-jo vrednotenja zahtevnosti posamezne delovne naloge, pri delovnih učinkih za individualizacijo in pri kolektivni stimulaciji za participacijo v skupnih rezultatih.
Ad 4
Na področju osebnega dohodka iz minulega dela se v sporazumu ne predvideva novosti oz. drugačne lestvice, čeprav je po tem vprašanju na razpolago že več smernic, katerih splošnost pa nam trenutno še ne daje ustreznih konkretnih rešitev.
Skozi navedeno smo prikazali nekaj novih temeljnih usmeritev, ki so se vgradile v osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in SP.
Na vsem kolektivu delovne organizacije pa je seveda odgovorna naloga, da skozi konstruktivno razpravo d< -delamo sistem nagrajevanja v smeri nakazanih izhodišč, ki naj bi kar v največji meri unificirali nagrajevanje in prispevali k enotnosti ter krepitvi poslovnega sistema KT1
Ker so osebni dohodki zelo pomemben in občutljiv element razpoloženja delavcev, njihovega delovnega in ustvarjalnega deleža pri razvoju TOZD ter oblikovanju dohodka TOZD, ima lahko nedoslednost aktov'oz. njihova nedorečenost zelo težke in dolgotrajne materialne in politične posledice.
T.P.
Pri vaji »Golovec 1 983” sodelovanje s KS Ledina
Bila je sobota 2H. septembra in za marsikoga delovni dan, saj smo se pri nas, v ljubljanskih delovnih enotah odločili, da ta dan pridemo izjemoma na delo. Vseeno pa smo to soboto imeli poleg opravljanja rednega dela še namen, da ob izvajanju drugih direktnih nosilcev vaje "Golovec 83", tudi pri nas samoiniciatino preizkusimo našo pripravljenost na področju izvajanja zadolžitev v civilni obrambi in družbeni samozaščiti.
Vaja"Golovec 83" je v Ljubljani imela konkretno praktični namen, kakšna bi bila reakcija Ljubljančanov, če bi v našem mestu prišlo do hujšega potresa, kar se je v njegovi dolgoletni zgodovini že večkrat zgodilo. Sicer resnično zadnjič najhuje 1895. leta, toda iz vseh verjetnostnih ocen je ru-šilnj. potres v Ljubljani možno pričakovani pojav, kar je tudl_ vsak Ljubljančan, toda le v lažji obliki, ko so se hiše samo tresle, v preteklih letih večkrat doživel.
vanje pitne vode: Igrišče Doma TSŠ ob Kotnikovi ulici in igrišče OŠ Ledina;
- zbirna mesta poškodovancev: Igrišče Doma TSŠ, igrišče OŠ Ledina, igrišče Pedagoške gimnazije (vogal Resljeve in Komenskega ulice), splanirani prostor bivše plinarne na Resljevi ulici (poleg naše TOZD PAKO) in športno igrišče TVD Partizan na Taboru;
Naš namen ni, da bi prikazali celoten ta in še morda naš načrt organizirane pripravljenosti, kaj mora vsakdo storiti ali kot član katere izmed organiziranih ekip civilne zaščite oz. družbene samozaščite ali tudi kot posameznik v dogajanju, če bi resnično prišlo do potresa. Toda pri tem je sigurno bistveno, da samo dobro pripravljeni načrti,še niso zagotovilo za dejansko našo tako osebno kot tudi materialno pripravljenost nas vseh za primer potresa.
Jože Urh - prva navodila
Če smo se zato v okviru naših vsakoletnih akcij NNNP za tako odločili je to vkljub določenim dodatnim stroškom pravilno, saj le-ta pomeni "pripravljenost", ki nas lahko rešuje. Z ozirom da krajevna skupnost Ledina, na katerem območju sta dve naši temeljni organizaciji, Kartonažna in Papirna konfekcija ter delovna skupnost ni bila direktno vključena v akcijo izvajanja vaje, pa so vse potrebne aktivnosti ob morebitnem potresu načrtno stalno pripravljene, tako glede organizacije potrebnih aktivnosti ob potresu, kakor tudi glede vsebine vodenja sistema pri odpravljanju posledic potresa,pri čemer je za nas predvsem pomembno, kako čimpreje nadaljevati s potrebno proizvodnjo. Seveda pa je naša pripravljenost tesno povezana z načrtom krajevne skupnosti Ledina in občine Center, kar bomo bralcem najlažje prikazali z naslednjim krajšim povzetkom iz tega načrta:
"Prikaz vitalnih točk, določenih, da življenje po potresu v krajevni skupnosti Ledina ne bo zamrlo:
-	rezervna lokacija organov KS:
OŠ Ledina, Komenskega 19;
-	lokacija za dovoz in razdelje-
Ali so naši načrti tudi kadrovsko in materialno pokriti pa naj prikažejo taka preverjanja kot je bilo to, ki je potekalo na dani alarmni signal ljubljanskih in naše tovarniške sirene. Kako je potekala akcija prikazuje nekaj fotografij, oceno samega potresa akcije, kakšni so bili njeni rezultati in ali se je pri tem pokazala kakšna problematika pa je razvidna iz naslednjih mnenj:
Jože Urh, vodja civilne zaščite temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana je po vaji izjavil: "Akcija je potekala popolnoma normalno, brez kakega poprej pripravljenega načrta. Šele sedaj se je točno pokazalo, kakšni problemi bi nastali v primeru dejanskega stanja ob potresu, ker so bile namreč enote civilne zaščite popolnoma zdesetkane, tako, da so naprimer delovali v gasilski enoti samo trije njeni člani, v tehnično-reševalni eden, v ekipi za zveze 7 in le ekipa prve pomoči je bila v kompletni zasedenosti 11 članov, prav tako pa je v polnem številu dogovorjeno deloval tudi štab civilne zaščite."
Kako so naši delavci sprejeli izvajanje akcije?
"Disciplina je bila na višku, saj
Reševanje ranjenca
so vsi vzeli izvajanje te akcije zelo resno in ni bilo nobenih problemov glede tega, da bi bilo potrebno komu še kaj posebej razlagati, ker so to preizkušnjo vzeli za zelo resno."
Marsikdaj govorimo o potrebi po našem sodelovanju z organi krajevne skupnosti Ledina. Ali je akcija, kot je bila današnja primerna za preizkus takega sodelovanja?
"Da, danes so prisostvovali naši vaji tudi člani krajevne skupnosti Ledina z namenom, da bi bila čim tesnejša vez, tudi v bodočih akcijah, saj je naša krajevna skupnost na novo ustanovljena. Prej namreč z njo še nismo sodelovali, ker smo bili povezani v krajevni skupnosti Tabor." (Območje KS Ledina se je izločilo iz KS Tabor -prip.ured.)
Prisotni predstavnik KS Ledina, Zvone Turšič, je na naše vprašanje, kako smatra, da je današnja povezava potekala, dejal:
"Po mojem mnenju je glede na začrtani program potekala v redu".
Na vprašanje ali v okviru KS Ledina poteka s KTL še kako sodelovanje na področju civilne zaščite razen današnje akcije je izjavil :
"Seveda, v krajevni skupnosti imamo vaje, katere se vsi redno udeležujemo, dočim je današnja "Golovec 83" skupna za vse mes-
to Ljubljana."
Za zaključek poročanja o poteku današnje preizkušnje podajamo še ugotovitev Komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito KTL, sprejeto na njegovi seji še isti dopoldan po poteku vaje, iz katerih lahko sklepamo, da je vaja sicer uspela, da pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti, za kar smatramo, da bo potrebna v bodoče še naša večja skupna angažiranost, predvsem pa drugačen odnos nekaterih do namena teh akcij.
1.	Ob začetku je bil uporabljen napačen alarmni znak;
2.	Medtem, ko so delavci temeljne organizacije disciplinirano zapustili zgradbo, to ne moremo trditi za delavce delovne skupnosti ;
3.	Ob vaji je bila preverjena pripravljenost enote prve pomoči, gasilske enote, tehnično -reševalne enote in obveščevalne enote.
Večina članov navedenih enot se kljub temu, da so bili na delu, ni javila na zbornem mestu. Proti vsem tem se ustrezno ukrepa.
4.	Raporta z vaje "Golovec 83" ni bilo mogoče izvršiti, saj pri poteku vaje ni bil navzoč predsednik KPO.
M.S.
Hitro pogasiti požar
Dopisujte v naše glasilo!
Osnovna šola Ledina in KTL -naše medsebojno sodelovanje
Ob dnevu pionirjev 29. septembra smo^zaprosili ravnateljico Osnovne šole Ledina Alenko Kozinc, da ta^dan izkoristimo za spoznavanje našega medsebojnega sodelovanja, saj pta si obe organizaciji mejna soseda, pa čeprav po namenu delovanja popolnoma različni.
Razgovor smo pričeli s prošnjo, da nam za bralce Glasila KTL navede nekaj osnovnih podatkov o delovanju šole.
"Mislim, da je Osnovna šola Ledina ena izmed najbolj zanimivih sol v Ljubljani, saj je pravza-Pnav njena najstarejša osnovna sola. Njeni začetki segajo v 1852. leta, sama stavba, ta ki jo prav sedaj obnavljamo pa v I889. leto, tako, da bomo kmalu Praznovali 100 letnico te stavbe."
Iz njenega odgovora smo tako ugotovili, da je Osnovna šola Ledina Zgrajena pred postavitvijo Bombaževe tovarne kot predhodnik KTLj ki je lansko leto praznovala šele 85 letnico obstoja. Nato je nadaljevala:
'Osnovna šola Ledina vključuje v P°uk 567 učencev v 21. razredih. Imamo tudi 9 oddelkov podaljša-nega bivanja učencev, posebna Zanimivost naše šole pa je, da imamo tudi organizacijo pouka v ljubljanskem Kliničnem centru, v katerem imamo 19 oddelkov na treh klinikah in sicer na samem kli-hičnem centru, v otroški in Ortopedski kliniki. Vse to poteka lojeno tako, da je naš učiteljski kolektiv mnogo večji in lahko rečemo, da je tam neke vrste podru-Zhiška šola. Pouk poteka z bolnici otroci nekoliko drugače kot običajno, saj ima učitelj naenkrat skupino otrok dveh do štirih razredov glede na to pač, koliko močna je skupina učencev iz posameznih razredov."
je pa resnično posebna zanimivost !
Da, takšna, da se pravkar po tej tematiki udeležujemo Kongresa pedi-atrov v Novem Sadu, saj je tak na-cln pouka zanimiv tudi za jugoslo-
vansko in evropsko javnost.
Naj pri tem poudarim še to, da so ti oddelki prejeli lani najvišje republiško - Žagarjevo priznanje -"za pedagoško delo'.'
Ker je danes Dan pionirjev vas prosimo, da nam poveste, kako ste praznovali ta dan?
"Dan pionirjev - to je pravzaprav njihov praznik in na ta dan imamo vedno zjutraj konferenco pionirske in mladinske-organizacije. Na njih obravnavamo poročila tako o lanskoletnem delu ter o planu nalog za, naslednje leto. Seveda smo pri tem tudi veliko govorili o našem sodelovanju s Kartonažno tovarno, zato bomo vašim delavcem tudi poslali prikaz v čem si predstavljamo to sodelovanje."
Alenka Kozinc
Ker je bil ravno moj namen postaviti vam to vprašanje, bi želeli, da nam v kratkem obrazložite, v čem vidite tako možnost sodelovanja?
"To sodelovanje naj bi potekalo na različnih področjih in sicer ali na kulturno umetniškem kot je sodelovanje na raznih proslavah oz. razstavah in kar je bilo uspešno izvedeno že tudi prej, so pa seveda še večje možnosti in tudi potrebe naše šole, da bi sodelovali na proizvodno - tehničnem področju.
Nov ceni načrt osnovne šole namreč predvideva novo veliko področje proizvodnega dela in družbeno koristnega dela.
To pa si mi ne moremo predstavljati drugače kot v sodelovanju z vami. Mi nimamo kmetijskih površin, čebel, gozdov in tako naprej, ker glede na svojo lokacijo lahko težimo le, da bi nekje razvijali kako proizvodno ali obrtno dejavnost oz. nekaj takega - in to bi bilo možno. Nov učni načrt osnovne šole predvideva proizvodno delo za sedme in osme razrede, deloma pa ga uvajamo že tudi od prvega razreda dalje.
V	razgovorih z vašimi strokovnjaki in sicer v temeljni organizaciji Kartonažna z direktorjem Avgustom Kiisslom in tehničnim vodjem Jakobom Kondričem ter v Papirni konfekciji z direktorjem Ladom Bačnikom so nam dejali, da bi tudi lahko prišlo do nekega sporazuma to je, določiti način, kako vključevati naše učence v to. Pri nas je namreč največji problem ta, da imamo s svojimi oddelki šolo tako zasedeno, da
so štirje učitelji brez matičnih učilnic, tako da lahko poučujejo le takrat, kadar imajo drugi učitelji po naše re eno "luknjo". Seveda zaradi tega za proizvodno delo in proizvodno tehnične krožke ni prostora.
Zato smo tako nekako zagledani v ta vaš provizorij, če bi lahko računali na vas in zaradi česar smo že tudi govorili z vašim predsednikom poslovodnega odbora KTL Miranom Rižnerjem. Glede na sprejeti sklep sveta naše šole pa vas bomo zato tudi pismeno zaprosili, če je kaka možnost , da bi dobili te osnovne prostore v katerih bi razvijali navedene oblike dela osnovne šole. Osnovna šola Ledina sicer sodeluje z osnovno šolo v Vačah pri Litiji, s katero smo v lanskem letu tudi podpisali listino o pobratenju in s katero bi naši pionirji lahko še tesneje sodelovali, toda pri tem je predvsem pereče vprašanje prevoza."
V	nadaljevanju pogovora smo ravnateljico zaprosili, da nam v kratkem navede potek današnjega praznovanja pionirjev.
"Današnji dan je poleg praznika pionirjev tudi prvi kulturni dan
v letošnjem letu, zato smo organizirali izlet na Rašico. Do Ježice smo se zapeljali s preklopnimi avtobusi, nato pa odšli uro in pol peš do naše prve požgane slovenske vasi. Tam smo organizirali kulturni program, tako da so se učenci od prvega do četrtega razreda zbrali skupaj nakar je vsak razred nastopil z eno ali dvema kulturnima točkama. Učenci višjih razredov pa so tak kulturni program popestrili še z raznimi družabnimi igrami kot npr. vlečenje vrvi, natikanje repa oslu idr. V lepem vremenu je tako dan minil hitro, sedaj ob pol dveh pa se že vračajo nazaj."
Ob zaključku pogovora smo želeli, da naša sogovornica prenese v imenu delavcev KTL in njenega vodstva ter uredništva Glasila KTL prisrčne čestitke vs. , učencem-pionir-jem, k njihovem prazniku. Ob * smo želeli, da jim izreče zahvalo za njihove programske nastope na naših prireditvah ter izrazili željo za organiziranje proizvodnega dela učencev, pa upamo, vko-likor bo to v okviru temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana le mogoče, da bo le-to naletelo na določeno razumevanje. Na naše besede je ravnateljica odgovorila:
"Želim si, da bi tudi z naše strani delavci sodelovali v našem šolskem glasilu. Še vedno smo vam namreč hvaležni za prejeti papir in za vse drugo, kar nam je koristilo pri delu tehničnih krožkov. Toda omenila bi, da si želimo iz vrst delavcev KTL, pridobiti nekatere kot mentorje, ker jih med našimi učitelji za določena področja ne moremo dobiti."
Menili smo, da bo za našo delovno organizacijo, kakršnokoli tako sodelovanje zelo koristno, saj vko-likor bi se učenci že sedaj spoznali z dejavnostjo naših temeljnih organizacij, bi se sigurno kasneje lažje odločali pri izbiri svojega poklica ob vključevanju v nadaljnje usmerjeno izobraževanje.
Za določene poklice kot npr. kar-tonažerje, tiskarje s plošče in nekatere tehnične poklice, nam je zelo težko pridobiti učence - štipendiste, pa čeprav imajo po končanem šolanju takojšnjo možnost sprejema v delovno razmerje in zato nimajo bojazni, da bi ostali brez zaposlitve.
Milan Seme
Nov samski dom KTL in prvi vtisi njegovih stanovalcev
Soba v samskem domu
Že nekaj let smo imeli različne probleme z nastanitvijo samskih delavcev v KTL. Imeli smo samski dom v provizoriju na Kotnikovi ulici št. 1, ki ni odgovarjal minimalnim standardom za bivanje samcev v njem, še zlasti po letu 1978, ko so se začeli procesi pretvarjanja provizorija v pisarniške prostore. Začeli smo iskati možnosti najema, nakupa ali izgradnje samskega doma. Tako smo leta 1981 kupili primerno hišo na Šmartinski cesti št.217, jo adaptirali in dogradili za samski dom. Samski dom KTL na Šmartinski ima 25 ležišč in klubski prostor s čajno kuhinjo.
Samski delavci iz provizorija so s težavo odšli v novi dom, vsaj tisti, ki so bili v provizoriju več let.
Do danes 1.10.1983, ko to pišem, je v domu še šest praznih ležišč. Najemnina znaša 1000,00 din za
enoposteljno sobo, 850,00 tro-posteljno in 200,00 di ištiripos-teljno sobo. Ogrevanje je s tef-moakumulacijskimi pečmi. Energijo plačajo koristniki sami odvisno od porabe. Oprema v domu je sodobna, nova, izdelana po naročilu. V klubskem prostoru je televizor, tako, da si samci lahko organizirajo družabno življenje v samem domu.
Došen Vinko
IN KAJ MISLIJO STANOVALCI?
Članek Vinka Došna nam je dal pobudo, da smo se odločili povprašati nekatere izmed novo nastanjenih stanovalcev samskega doma KTL, da nam podajo svoje vtise in izrazijo mišljenje o preselitvi v dom ter, če so z njo zadovoljni.
Zenula Koca, ki je obenem poleg preselitve v dom prevzel tudi zadolžitev njegovega vodenja je izjavil:
"Če stvar gledamo s stališča kje smo prej stanovali, potem menim, da smo sedaj na mnogo
(nadalj. na 1 0. str.)
boljšem. Seveda vsi delavci niso zadovoljni. Eni so , drugi nisol
Za sebe lahko rečem, da sem zelo zadovoljen. Nekateri negodujejo, ker ni centralnega ogrevanja, temveč so postavljene termoakumulacijske peči.
Te bodo porabile mnogo električnega toka, kar bo sigurno zelo drago. V domu smo se odločili, da bomo zelo gledali na red in čistočo. V prejšnjem samskem domu smo 'imeli stvari precej neurejene glede čistoče, tu pa to ne bo problem. Če bi naredil zaključek, bi dejal, da so ljudje v vsem zadovoljni le z gretjem ne."
Na vprašanje, kaj misli glede na pridobljene večje možnosti družabnega življenja v domu je dejal: "Imamo lepo kuhinjo, v kateri si pripravljamo hrano, -prostorno jedilnico, v kateri je tudi televizor. Vsak večer gledamo TV program tudi do poznih nočnih ur. Vse bo v redu, samo potrebno bo zelo skrbeti za vzdrževanje reda in čistoče."
Ahmo Mesič nam je na podobno vprašanje, kako se počuti ali je tu bolje kot prej v samskem domu na Kotnikovi ulici odgovoril:
"Z moje strani bi rekel, da je skoraj vse kar v redu, razen, da je problem v tem, ker sta stranišče in kopalnica skupaj. Glede ostalega pa moram pripomniti, da bodo stroški za porabljeno elektriko le previsoki. Seveda sem zadovoljen v novem samskem domu - moram biti.!'
Ali menite, da je bilo prej ugodneje?
"Kaj pa vem? Ne, mislim, da je tu precej bolje in mi v celoti odgovarja."
Za zaključek sem povprašal o njegovem počutju še Marjana Trako, delavca, ki ni bil stanovalec prejšnjega samskega doma v Kotnikovi ulici:
"Pred vselitvijo v samski dom KTL sem se moral dnevno voziti na de-
lo z avtobusom iz^Kočevja, tako, da sem šele ob 16 prihajal domov.
a se ne bi toliko časa vozil in pa tudi, ker so nam ukinili popoldanski avtobus ter sem zaradi tega moral delati v obeh turnusih, sem se odločil, da se preselim v samski dom.
Sedaj delam samo dopoldan, tako tudi na času mnogo pridobim, saj je Dom blizu, blizu je avtobusna postaja , trgovina, kadar imam kaj za kupit, tako, da sem kar zadovoljen.^ Mnogo več prostega časa imam sedaj •
Za zaključek razgovora smo bili mnenja, da se ob vsakem novem uvajanju pa naj bo'to kakršno koli, najbolj pa seveda, če je to sprememba okolja in navad bivanja, poj3' vijo pri marsikomu določeni pomisleki , drugačna gledanja in to predvsem, če so pri tem še morda odvzete kake ugodnosti, ki pa še zdaleč niso take, da bi pretehtale tiste boljše, ki so z novim pridobljene. Ko pa se na neko noviteto - privadiš, ali pa recimo na staro pozabiš, pride do končnega zadovoljstva vseh.
M.S.
Kuhinja z jedilnico
XV. Jubilejne igre papirni-čarjev Jugoslavije -
Arandjelovac 1983
V glasilu naše sorodne delovne organizacije SOUR "Kombinata Belišče" iz septembra meseca, me je presenetil prispevek, ki govori o predvideni veliki udeležbi 2000 delavcev iz papirnih tovarn Jugoslavije. Te jubilejne XV. igre po vrsti so se torej že izvedle od 23. do 25. septembra v Arandjelov-cu pod pokroviteljstvom in v organizaciji delovne organizacije BIGZ - tovarne papirja iz Beograda.
Tekmovanja so se izvedla v sedmih disciplinah: malem nogometu, ribolovu, šahu, strelstvu, pikadu, kegljanju in rokometu torej v kar zanimivih ne samo športnih.temveč tudi polno rekreacijskih disciplinah, v katerih so našle lahko svoje mesto tudi delavke. Če temu dodamo kot piše v članku, da se bo ob tej priliki razen športnih srečanj in kulturno-zabavne manifestacije organizirala tudi okrogla miza na kateri naj bi udele-
ženci razpravljali o nekaterih aktualnih temah s področja prakse delavskega samoupravljanja in dru-žbeno-političnega delovanja, potem se■lahko vprašamo, zakaj med udeleženci ni bilo delavcev iz slovenskih delovnih organizacij pa-pirno-predelovalne stroke.
Zanimiva je zgodovina teh iger, ki so se prvič odigrale pred 15. leti, to je takrat, ko so bile de-lavsko-športne igre šele na prvih preizkušnjah. Predhodnica tem igram je bilo srečanje delavcev iz kolektivi) - Pr ijedora, tdaglaja in Banje Luke, na katerem je že prišla pobuda, da se naslednje razširi še na ostale jugoslovanske kolektive papirno-predelovalne industrije. 27. julija 1968 je tako Tovarna celuloze in papirja iz Prijedora organizirala I. športne, igre papirničarjev Jugoslavije in jih posvetila dnevu vstaje narodov in narodnosti Bosne in Herce-
Nogometna ekipa KTL - 1. mesto 83
govine. Na teh igrah so sodelovali samo šele delavci iz tovarn v Prijedoru, Banja Luki Zagrebu, Maglaju, toda že nasieunja leta se je stalno širil krog ne samo udeležencev iz raznih delovnih kolektivov, temveč tudi organizatorjev v naslednjih krajih: Zagrebu, Reki, Sremski Mitroviči, Ložnici, Krušev-cu, Ljubljani, Maglaju, Skopju, Banja Luki, Belišču, Beogradu in Cač-ku.
Že od samega začetka iger je bil njihov glavni namen in bo seveda tudi ostal - medsebojno zbliževanje, izmenjava mnenj in izkušenj, širjenje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, ter seveda s tem tudi gojitev tradicij iz narodnoosvobodilne borbe tako, da so pravzaprav sami športni rezultati le drugorazrednega pomena. Zbiranje delavcev na igrah omogoča nastajanje prijateljskih vezi med delavci, prav tako pa tudi veča interes samih delavcev za doseganje dobrih športnih rezultatov na igrah papirničarjev Slovenije in na področju njihove stalne udeležbe na rekreacijskem delovanju.
Naj ta moj uvod vzpodbudi odgovor na vprašanje, zakaj smo se že nekaj zadnjih let slovenski kolektivi izločili iz teh iger. Ali resnično samo zaradi stabilizacijskih teženj?
Mislim, da bi se v okviru SOZD Slovenija papir moralo ponovno obravnavati pobudo, da se v prihodnjem letu udeležimo teh iger tudi z ekipo SOZD. Stroški sigurno pa vkljub vsem potrebnim težnjam po zmanjšanju naše skupne porabe, ne bi smeli biti razlog,za nasprotno odločitev. Naj navedem naslednje besede našega predstavnika iz Ljubljane ob priliki še naše udeležbe na 10. igrah v Belišču1
"Kot vodja "najmanjše" ekipe izrekam čestitke gostiteljem te prireditve. Posebno mi je drago, ker je le-tega vodila želja po čim manjših stroških za udeležence.
Glede samega sprejema naših delavcev papirničarjev pa izrekam gostitelju Kombinata Belišče še posebno pohvalo!"
Ali te besede ne povedo, da smo se že tedaj obnašali stabilizacijsko tako glede števila naših predstavnikov, kakor tudi v skrbi za stroške.
Povprašali smo Mirka Plaznika, referenta za šport in rekreacijo v KTL, kaj on meni glede potrebe po naši udeležbi na teh igrah, nakar nam je dejal:
"V celoti podpiram pobudo, da se ponovno zagotovi naša udeležba na teh igrah. Mnenja sem, da bi na^ te igre morali poslati tiste naše ekipe oz. delavce, ki so na naših športnih igrah papirničarjev Slovenije dosegle najboljše rezultate. Za njihovo udeležbo bi morali skupno zbrati denar. Ponovno poudarjam to ne sme biti udeležba na nekem izletu, temveč naj bo to priznanje za ves vloženi trud tistim našim delavcem, ki se tudi p®i nas na športno-rekreativne področju prizadevajo doseči čim več.
Naj za primer navedem našo nogometno ekipo, ki že več let zaporedno dosega prva mesta na naših športnih igrah, prav tako pa je recimo letos tudi prva v I. rekreacijski nogometni ligi občine Center. Sigurno bi ta ekipa morda ojačana : še kakim boljšim igralcem iz drugih DO, upravičeno se pomeril® tudi v medsebojnem jugoslovanskem srečanju. Kot drugi primer navajam izredno dobre šahiste iz Papirnice Količevo in med njimi Vavpotiča, ki je sindikalni prvak Ju' goslavije. Dajem pa ob tej priliki celo pobudo, da bi v enem izmed prihodnjih let tudi naš SOZD Slovenija papir prevzel organizacijo teh iger, ker poudarjam pri tem izgube ne bo, izvedbo iger pa bi prevzela delovne organizacije lju' bljanskega območja."
Naj za zaključek že sedaj apeliramo na predsednika poslovodnega odbora SOZD Slovenija papir, da^ sproži iniciativo za našo udeležbo v letu 1984 in s tem omogoči združevanje potrebnih sredstev sklada skupne porabe temeljnih ®r' ganizacij ob njihovi delitvi po zaključnih računih za leto 1983-Pri tem naj nas vodi predvsem že prej navedeni "prvotni" namen teh iger - to je "ne športni" in pa naš prispevek proti zapiranju v republiške meje, ob misli, da so medsebojna športno-družhbna sreča® ja organizirali celo partizani s puško na rami v Foči med NOB.
M.S.

ZA REKREACIJO SE DELAVCI RADI NAPOTIJO V HRIBE
Letošnje leto se je Osnovna organizacija sindikata DSSS ponovno odločila, da medsebojno spoznavanje delavcev raznih sektorjev in služb izvede z organiziranjem izleta v naše gorske kraje.
V soboto, 8, oktobra, sicer drugače že nekoliko pozno, toda za letošnjo lepo in suho jesen kar idealna prilika, da se naužijemo svežega gorskega zraka, se je poln avtobus delavcev, pa sem in tja tudi kakšen mamin otrok, ki ni mogel najti ustreznega varstva, zapeljal najprej do Preddvora in nato še do Jezerskega.
Predsednik osnovne organizacije sindikata Mirko Plaznik in obenem vodja tega izleta, se kar ni mogel načuditi, za njega sicer kar neobičajne situacije, da so se izleta dejansko udeležili 100 % vsi prijavljeni in za zagotovitev medsebojnega tovariškega spoznavanja med njimi tudi vsi novo došli člani Poslovodnega odbora KTL Jože Novosel , Janez Moder in Slavko Stan-
Postanek v Predvoru v hotelu Grad je bil predvsem zanimiv zaradi možnosti, da smo se spoznali z zgodovino tega kraja in gradu ter zanimivostmi, kot so velike ameriške ciprese-sekvoje in drevored mladoporočencev. Glede na izjavo direktorja tega hotela, ki nam je bil obenem tudi začasni vodič, da vsako soboto organizirajo za mladoporočence sprehod skozi ta cjrevo-red in da ta nato zagotavlja vsem skupno življenje brez ločitve, predlagamo tudi našim novoporočen-cem, da ne zamudijo tega dogodka, saj se bodo tako tudi oni pridružili več tisočim parov, od katerih še ni nihče javil, da to ne drži.
Bližnji postanek v vasi Breg je bil zanimiv tako glede ogleda fresk iz 15. st. v cerkvici sv. Lenarta, še bolj pa koristen pri kmetu zaradi zaužitih njegovih kmečkih specialitet,domačega v krušni peči pečenega kruha, zaseke, hrušk, predvsem pa "Šilca domačega" in za pogasitev žeje še prav sladkega izpod preše natočenega mošta. No, bili so med nami tudi po-
Šport-
rekreacija
sebne izjeme - toda ne otroci, ki so menili, da morajo poskusiti tudi pravo domače mleko iz gospodarjevega hleva, v katerem smo našteli kar 17 glav goveje živine. Temu domačemu vzdušju pa je seveda dajal ton še gospodar sam, s svojo harmoniko in pristnim kmečkim humorjem, ter ples z ogledalom, tako, da je dopoldan prehitro minil.
Pravi dogodek izleta pa nas je večina udeležencev doživela po prihodu na Jezersko in kosilu, ko smo se odpravili na preizkušnjo naših moči s hitrim vzponom do Češke koče (15^3 m). Ob pogledu na tako številno udeležbo vzpenjajočih se - toda sigurno ne vseh "planincev" sem se vprašal ali niso morda k taki udeležbi pripomogli tudi zadnji članki v Glasilih KTL o koristnosti gorskih izletov in letovanja. Mislim, da bi Mirko Plaznik imel kar velik odziv med delavci v prijavah za ustanovitev lastnega planinskega društva ali sekcije v KTL. Če je kaj v celotnem aranžmaju tega izleta bilo neusklajeno, je to vzpon s prepolnimi želodci, zato
ni čudno, da se je skupina zaradi tistih z manj kondicije - tudi. sam nisem bil izjema - do cilja kar precej raztegnila, toda nekaj je le potrebno poudariti, v kočo so prispeli le z eno izjemo vsi, pa še to dosti prej kot je po programu 2 ur predvideno za pot. Kratek čas nam je dovoljeval le hitro okrepčilo z "močnim" čajem, napis pozdravnih razglednic,seveda z vsemi razpoložljivimi žigi in že smo se kar po bližnjici spustili k ostalim izletnikom pri planšarskem jezeru, katerim ob sprehodu, raznih igrah ter glasbi in plesu tudi ni bilo 'dolgčas. Da smo prišli do njih pa smo imeli še neprijavljen skok čez potok, pri katerem je marsikdo odnesel samo mokre nogavice, neka pa kar tudi padec sredi potoka. Da, resnično ne samo koristen, da smo pošteno razgibali še enkrat naše od sedenja ukočene kosti, temveč v medsebojnem spoznavanju še zabaven s polno smeha je bil ta naš izlet, ki se je končal zvečer v Pirničahi
M.S.
Rekreacijski odmevi »električarjev”
Medsebojna nogometna srečanja delavcev "elektro delavnice" ^'mehanične delavnice" TOZD Kartonaž-na so postala že tradicionalna oblika permanentne rekreacije in potreba večine zaposlenih in še na "zavidljivem nivoju" vitalnih delavcev. V letu 1983 smo se srečali tako že trikrat. Dvakrat je bila
ekipa mehanične delavnice le za gol boljša v zadnjem primeru pa je bil rezultat kar 7: 2 v korist e-kipe mehanične delavnice. Kljub temu, da je naš osnovni moto rekreacija in ne rezultati, služi izključno le kot motivacija, smo poraženci bili izredno zadovoljni z
(nadalj. na 1 2. str.)
Pred srečanjem
vsakokratnim srečanjem. Vzdušje na sami tekmi je izredno borbeno, toda na drugi strani tudi izredno prijateljsko. V športnem zagonu t§mu pravimo "fair play".
tov. Nikolič, kateremu se zahvaljujemo vsi igralci za odlično delitev nogometne pravice. TOZD PAKO je poskrbel tudi za gledalce, ki so bili sicer žal razočarani nad rezultatom, toda menim, da niso bili pri tem prikrajšani nad kvaliteto prikazane igre.
Udeležili smo se 24. letnih iger papirni-čarjev Slovenije
Pregovor "vaja dela mojstra" velja tudi v športnih panogah in v to nas je prepričala ekipa elektro delavnice na zadnjem srečanju, ko smo premagali nogometno ekipo "TOZD PAKO" in prejeli kot zmagovalci čudovit pokal v trajno last. Naši nasprotniki 'niso pričakovali takega izida, saj so pokal naredili lastnoročno in so bili pred tekmo trdno prepričani, da se bo nahajal v vitrini TOZD PAKO. Da je bilo srečanje še na višjem nivoju, je poskrbel nogometni sodnik zveznega formata
Upam, da bodo razna medsebojna športna srečanja postala še bolj pogosta oblika rekreacije in potreba delovnih ljudi.
Zato v tem mediju koristim izziv še za druge ekipe, da se srečamo na športnem igrišču. Če ste za športno srečanje in pri tem nogometno ne preveč profesionalni, pokličite elektro delavnico TOZD Kartonažne.
Čož
Ali bo gol za elektro ?
Šahisti so se dobro odrezali
Sredi septembra so se v Medvodah odvijale 24. letne športne igre papirničarjev SR Slovenije. Organizator iger je bil AERO Medvode, ki je tudi praznoval 220 letnico papirništva v Medvodah, pokrovitelj iger pa je bil republiški odbor sindikata papirniških delavcev SR Slovenije.
Na igrah so sodelovale naslednje organizacije papirne industrije
Slovenije:
Tovarna papirja in celuloze Djuro' Salaj - Krško,
Sladkogorska - Sladki vrh Papirnica Radeče Papirnica Količevo Papirnica Vevče SOZD Slovenija papir AERO Medvode
Kartonažna tovarna Ljubljana
TOČKE PO PANOGAH - MOŠKI
Uvrstitev		namizni tenis	streljan- je	kegljan- je	odboj- ka	plavan- je	šah mali nog.		skupaj .
1	KRŠKO	24	19	23	17	28	24	12	147
2	VEVČE	15	23	16	13 ,	16	12	16	111
3	RADEČE	-	28	28		23	-	23	102
4	SLADKOGORSKA	12	16	10	22	10	-	19	89
5	AERO MEDVODE	10	14	19	-	19	10	14	86
6	KARTONAŽNA	-	-	Iti	10	14	15	28	81
7	KOLIČEVO	19	12	12	-	-	19	10	72
8	SLOVENIJA								
	PAPIR	-	10	-	-	12	-	-	22
EKIPNA UVRSTITEV - ž	e n s k e TOČKE PO PANOGAH					
Uvrstitev	namizni	streljan-	kegljan-	odboj-	plavan-	TOČKE
	tenis							ka		^		skupno
1 SLADKOGORSKA	10	24	-	22		56
2 KRŠKO	14	10	10	10	10	54
3 RADEČE	-	19	15	17	-	51
4 VEVČE	-	12	-	13.	22	47
5 KARTONAŽNA	19	-	-	-	17	36
6 SLOVENIJA PAPIR	-	15	-	-	13	28
Prvi dan letošnjih papirniških iger in sama otvoritev se je odvijala v deževnem vremenu, ki pa kljub temu ni skaliko dobrega razpoloženja med samimi tekmovalci.
Vsa tekmovanja so se odvijala na športnih igriščih v neposredni bližini Medvod.
Ekipa Kartonažne.tovarne Ljubljana je letos nastopila z okrnjeno ekipo, saj so nas nekateri tekmovalci pustili na cedilu. Tb se dogaja vsako leto in sedaj bomo morali v bodoče zagotoviti udeležbo s podpisom, da bo vsak povrnil stroške, ki bodo nastali v zvezi s prijavo na igrah, če se iger po prijavi neupravičeno ne bodo udeležili.
Letošnja kotizacija je znašala 1.350,00 din po osebi in če vemo, da je manjkalo vsaj deset oseb iz Kartonažne, potem smo s tem izgubili cca 15.000,00 dinarjev, obenem pa nismo mogli sestaviti kompletne ekipe.
Sicer pa je preostali del športnikov iz Kartonažne tovarne dosegel zavidljive uspehe. Še najboljši so bili nogometaši, ki so zasedli v močni konkurenci 1. mesto. Tudi igralke namiznega tenisa so osvojile pokal za osvojeno 1. mesto. Drugo mesto smo zasedli v konkurenci plavanje - ženske, šahisti pa so osvojili 3. mesto. Slabše so se tokrat odrezali odbojkaši in kegljači, predvsem zaradi prej omenjenih odsotnosti, ker niso nastopile kompletne ekipe.
(nadalj. na 1 3. str.)
Rezultati ekipe DO KTL:
Kegljanje moški: 5. mesto (Kovačič 358, Jerina 334, Peroša 324, Mulec 411, Repež 381, Pintar 381.
Odbojka moški: 4. mesto
KTL	:	SLADKOGORSKA	0	:	2
KTL	:	KRŠKO	O	:	<4
KTL	:	VEVČE	O	:	2
Plavanje, moški:	5. mesto
Plavanje, ženske:	2. mesto
ŠAH: 3. mesto KTL	:	KRŠKO	0	:	5
KTL	:	KOLIČEVO	2	:
KTL	:	VEVČE	3	:
KTL	:	AERO	4	:	1
3
2
MALI NOGOMET: 1. mesto
KTL : KOLIČEVO■ 4 : 1 KTL : SLADKOGORSKA 1 : 1 KTL : KRŠKO 2 : O KTL : RADEČE . 3:1
Humor
Humor
Humor
škrtalo Vprašanje:
Kaj pomeni izraz "hiperprodukcija?"
Preštejte število vseh, v zadnjih mesecih ustvarjenih osnutkov in Predlogov samoupravnih sporazumov in pravilnikov, pa vam bo izraz takoj jasen.
x
.Vprašanje:
Kanadi vsakovrstnih podražitev vedno težje preživljam družino, Kaj Mi je storiti?
Nabavite poljedelsko orodje, gnoji-i° in počakajte na pomlad, ko boste lahko obdelovali zemljišča, kjer smo predvidevali izgradnjo novih Proizvodnih obratov (lokacija na Viču in v Mostah).
Vprašanje:
Ali je lahko glasovanje proti ustanovitvi nove samoupravne interes-ne skupnosti vprašljivo?
^ času, ko se povečuje stopnja brezposelnosti in je vedno manj prostih delovnih mest, je odločitev Proti ustanovitvi še ene SIS le odraz nezrelosti delovne skupine, ki tako odloča.
Vprašanje:
Ali nam res standard pada?
^lede na to, da se bo odsek za ružbeni standard preselil iz dru-
Martina Šmuc-za 2. mesto v plavanju
Brane Jambrovič - za 1. mesto v nogometu
gega nadstropja v pritličj#*Vrovi- jutri vsi v zvezek stokrat zorija", lahko odgovorimo pritrdi- napisati:
lno. '	- tovariša učitelja se mora
x	vikatiI"
HUMOR V ŠOLI
Janezek je hodil v 4-. razred in je hil med sošlci zelo priljubljen. Imel pa je napako v tem, da je učitelju vedno govoril "TI" namesto "VI". "Ti tovariš u-čitelj".....
Te besede so se navadili tudi ostali učenci v razredu, tako, da so vsi učitelja klicali s "TI".
Nekega dne je bilo učitelju tega dovolj in je rekel učencem:
"Za domačo nalogo morate do
Drugi dan je učitelj pregledal zvezke in vsi so imeli napisano "tovariša učitelja se mora vikati!", le Janezek je ta stavek napisal 200 krat. Ko ga je učitelj vprašal, zakaj je le on napisal omenjeni stavek 200 krat, mu je Janezek odgovoril :
"KER SI GLIH TI!"
P.M.
*****************************************
kombinacija
V lik vpiši naslednje pojme tako, kot kažejo številke:
7, 6, 1, 10, 12 - mesto v Boki Kotorski v Tivtskem zalivu 9.2,11, 13,3”	ime slovenskega skladatelja Pahorja
5,8, 14,4 -	alkoholna pijača
A	2	5	4	S	6	7	8	9	■to	ti	42.	45	44-
Brano skozi ves lik, dobiš izdelek ene naših temeljnih organizacij.
Med pravilnimi rešitvami bo izžrebanih 5 nagrajencev:
1.	nagrada	500	din
2.	nagrada	400	din
3.	nagrada	300	din
4.	nagrada	200	din
5.	nagrada	100	din
Rešitev oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "Nagradna križanka" na naslov:
"Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 9.11.1983.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA 9/83:
Vodoravno:
ORGANIZACIJA, KARTONAŽA, EP, TVAR, KRUPP, ONDINA, RAK, BI, JESEN, KAMNA, RAKOVEC, POLO, IKAR, ARES, RA, GORICA, KEPA, BOS, A, ENERGIJA, KARTONAŽNA, KAR, OBOK, LJUBLJANA, AGA, TEDI, DRES, RA, OR, MED, NE, SE, PREPONA, N, N, NOVOGRADNJA,
EN, AERO, ARI, N, PALME, PIK,
SOFIA, OTEP, ILOK, TVB, NM, AAR-GAU, LAK, URAR, SERVIS, ZV, ERG, VAJA, KTL, DK, EE, PL, KOMAT,
SN, EAI, SAAB, 3, EB, EDI, EV,
PERM, KIT, KOT, NEVA, ČINELE, AB-LACIJA, BA, KRANJ, JT, VS, AA, KONTO, AGR, BOBER, ORLEANS, TIKA, LE, ORODJARNA, IRAVADI, ZT, Pl, VALKARTON, GAD, MAČKA, Al, I, ADA.
Že drugič se nam je zgodilo, da je bilo Glasilo zaradi težav pri tisku med bralce razdeljeno komaj v dneh, ko bi že morali oddati rešitve, zato smo tudi samo žrebanje prestavili do četrtka 13. oktobra. Vsem, ki bi morda še oddali rešitve, pa tega niste vedeli, se v celoti opravičujemo.
Izmed 72 poslanih rešitev je bilo izžrebanih kar veliko reševalcev, ki pa so zaradi določenih napak izpadli in sicer:
Milka Koline, ki bi prejela celo 1. nagrado, pa Roman Legan iz DE-30, Alenka Medvedšček, DSSS, Marija Petrič DE-30, Tone Jankovič, PAKO, Andreja Prodan DSSS, s tem, da so nekateri imeli od teh celo tako smolo, da so bili navzoči ob tej žalostni ugotovitvi, da so ga v rešitvi polomili.
Za pravilno poslane rešitve prejmejo izžrebani reševalci naslednje nagrade:
nagrada		500	din
Kmet Branka,	DSSS		
nagrada		400	din
Rajko Čuk, DE	:-50		
nagrada		300	din
Žagar Irena,	DSSS		
nagrada		200	din
Honn Vesna, DSSS			
nagrada		100	din
Debevc Miloš,	DSSS*		
* * * * * * * * *
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem' svetu skupščine SR Slovenije, z dne
6.	6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi
7.	točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
Y\Nsv-i v,
»,vmk.
OiU4.1U
m »ki
bELON
TEKoč.
VČILAR
VEENIK
IMENIK
Z.LATO
OtANTE
VIlAK
STARO-
RIMSKI
ToibMV
SobE-
VAVEC
rn.nr-toi, m-TRAVA
RILSKI
Sritl

M2MUT
CIRlLv
STANIČ
TE-ITAb.
INblVAH
CEV
KEK. ELEM. / M«v/
kOMAČA
ilVAL
NATRI')
SV) KANC C
SEN
KUH-
1.NICC
Anton
3ARC
cesiAVA
INRItAl Al) TANČI!
Nagradna križanka
GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO V NAKLADI 2500 IZVODOV, IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: ANTON COŽ-PREDSEDNIK IN ČLANI -SLAVKO LASIČ, TONE PRAŠNIKAR, JOŽE ZAPUŠEK, MARTIN JELNIKAR, MIHA CELARC, MILAN SEME, GLAVNI-ODGOVORNI IN TEHNIČNI UREDNIK: MILAN SEME, TISK KTL-TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL-LJUBLJANA-ČUFARJEVA 16, TELEFON 316-922