1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 930.2:003.074:930.25(497.4) Prejeto: 4. 10. 2011 Brezmejna radost odkrivanja in krhkost mejnih letnic (Najstarejši poznani dokumenti kranjskega stanovskega arhiva) ANDREJ NARED dr. zgod. znan., višji svetovalec — arhivist Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI—1127 Ljubljana e-pošta: andrej.nared@gov.si izvleček Prispevek govori o dobrem ducatu dokumentov obdobja 1457—1465, ki jih je avtor v zadnjih nekaj letih na novo odkril v arhivu (fondu) kranjskih deželnih stanov. Nekaj besed je namenjenih stanovskemu arhivu, ohranjenosti njegovega gradiva, naključnim odkritjem, v luči teh pa tudi nedokončnosti mejnih letnic, j katerimi arhivisti pogosto zelo zavajajoče omejujemo gradivo posameznih fondov. Predstavljeni so vsebina oziroma pomen odkritih dokumentov, vzroki, da niso (po)znani, in redki raziskovala, ki so se z njimi ž? srečali. Na koncu so v obliki kratkih reges tov predstavljeni doslej v izvirniku znani stanovski spisi, nastali pred letom 1506, ko je skupaj z ljubljansko deželno hišo pogorel tudi večji del stanovskega arhiva. Kf j J h-j BLSl^DK : deželni stanovi, Kranjska, mejne letnice, objave virov, spisi, stanovski arhiv, Trst abstract INFINITE JOY OF DISCO VERING AND UNCERTAINTY OF TIME FRAMES (THE OLDEST KNOWN DOCUMENTS OF THE CARNIOLAN'ESTATES'ARCHIVE) The article presents a few more than a dozen documents from 1457 to 1465 that were discovered by the author within the last couple of years among the records of the Carniolan Provincial Estates' archive. The Estates' archive and the preservation of its records are described, as are chance discoveries, which caused the author to ponder the issue of determining the earliest date in the time frame of a certain record group. Such dates are often misleading set by archivists when establishing the time j J o J J oy -v7 o period during which the records of a certain record group are believed to have been created. The article describes the content and j o J o J significance of the newly discovered documents and reasons for their unfamiliarity and then goes on to introduce so7ne of the rare researchers who happened to come upon them in the past. Finally, the article presents in the form of short regests the known original Estates' documents that had been created before 1506, the year most of Estates' archive burned down in a fire that destroyed the Provincial Estates' House (Landhaus) in Ljubljana. KE Y IVORDS: Provincial Estates, Carniola, time frames, the publishing of sources, documents, Estates' archive, Trieste Mejna letnica Splošni vodniki po fondih in zbirkah osrednjega slovenskega arhiva že dobrega pol stoletja govorijo potencialnim uporabnikom, da se arhivsko gradivo kranjskega stanovskega arhiva začenja z letom 1493. Tako informacijo je dal prvi »moderni« vodnik osrednjega arhiva — Splošni pregled fondov državnega arhiva LRS iz leta I960,1 ponavljali pa so jo vsi kasnejši vodniki iz let 1965, 1984 in 1999.2 To leto, v arhivistični terminologiji mu navadno rečemo mejna letnica (v tem primeru spodnja, zgornja je postavljena v leto 1861), je bilo morda določeno »na pamet«. V dobrem desetletju spoznavanja gradiva fonda z uradnim imenom Deželni stanovi za Kranjsko (signatura SI AS 2) namreč zdajšnji skrbnik fonda in avtor tega prispevka ni prijel za noben spis3 s takim datumom niti ni zanj slišal. Vsi spisi so zgoreli Do pred nekaj leti je kazalo, da se je začelo originalno spisovno gradivo v resnici pojavljati šele z letom 1507.4 To je bilo mogoče logično razložiti s požarom, v katerem je leta 1506 zgorela le nekaj let stara deželna hiša5 na ljubljanskem Novem trgu skupaj z zametki stanovskega arhiva. Po poročilu stanovskega registratorja Karla Seifrida Perizhofferja iz leta 1722 sodeč, so tedaj zgoreli vsi dokumenti, razen deželnih privilegijev in nekaterih spisov, ki jih je tedanji deželni glavar Hans Turjaški hranil pri sebi in jih je kasneje vrnil v novi stanovski arhiv. Periz-hoffer piše: Najstarejše deželnostanovske listine in spisi so 1 Splošni pregled, str. 28. 2 Vodnik po arhivih Slovenije, str. 37, 42; Arhivski fondi in vjrirke, str. 33; Vodnik po fondih in zbirkah, str. 314, 317. Podatke zadnjega vodnika iz leta 1999 (za zdaj) povzema tudi podatkovna zbirka oziroma register na spletni strani arhiva (http://www.arhiv.gov.si). 3 Spisi (akti) poznega srednjega veka so pri pisarniškem poslovanju nastali zapisi ali obravnave, ki bodisi vodijo k pravnim poslom bodisi le-te izvajajo. Sestavljeni so iz več posameznih dokumentov (spisov v ožjem smislu). Spisi v širšem smislu lahko vsebujejo tudi listine. Za potrebe te razprave bomo spise navadno razumeli v ožjem smislu, kot posamične dokumente, ki vsebujejo odredbe in ukaze v različnih upravnih, vojaških ali sodnih zadevah ter nimajo posebne dolgoročne pravne veljave. Po obliki gre za mandate oziroma pisma na papirju standardnih mer. Prim. Quirin: Einführung, str. 66-67, 83-84. * Prim. DSKS I, str. XI, XII, 8-19 (št. 11-18). Med dokumenti, ki jih je Marija Verbič objavila kot kranjske dežel-nozborske spise, so starejši od leta 1507 vzeti iz zbirke listin. Iz aprila 1507 je sočasni prepis, najstarejši objavljeni originalni spis iz stanovskega arhiva pa je iz aprila 1508. 5 O začetkih le-te nazadnje: Nared: Arhiv, str. 6-8; Nared: Debela, str. 241-244. leta 1506popolnoma pogoreli v tukajšnjem požaru, zalo se registratura hvalevrednih deželnih stanov potenja \ letom 1507; o tem priča deželnozborsko posvetovanje, kije bilo na premilostljivi ukaz cesarja Maksimilijana I. paradi sklica vojske zpper Benečane na petek pred sv. Ožboltom v 1507. letu tukaj v Ljubljani. Kljub temu sem našel nekaj malega starejših listin pri deželnih svoboščinah, kijih je med letoma 1493 in 1520 gospod Hans Turjaški, gospod na Sumberku, o j j o j tedanji gospod deželni glavar na Kranjskem, zadržalpri sebi injihje Šele po požaru dal v novi deželenostanovski arhiv...6 Perizhofferjevo poročilo pove marsikaj, čeprav je v nekaterih delih nejasno. Predvsem sta vprašljivi letnici 1493 in 1520, saj ju je moč razumeti tudi tako, da je bil Hans 0anez) Turjaški v tem obdobju kranjski deželni glavar. To ne drži, saj je bil Hans za kranjskega glavarja imenovan v začetku leta 1501, na tem položaju pa je ostal do leta 1522. Pred njim, med letoma 1483 in 1501, je bil deželni glavar Hansov stric Viljem Turjaški.7 Kolikor so z letnicama 1493 in 1520 mišljene deželne svoboščine (privilegiji), »striže« prva letnica, saj kranjskih privilegijev iz leta 1493 ne poznamo, so pa iz januarja 1494 (in tudi iz leta 1520).» Kljub tem razmeroma nepomembnim pomislekom o Perizhofferjevem poročilu pa tudi to potrjuje, da so stanovi dokumente trajne vrednosti -zlasti so tu mišljeni deželni privilegiji - hranili ločeno od preostalega (spisovnega) gradiva. Privilegiji (deželni ročini) so bili ob požaru gotovo na ljubljanskem gradu, upravnem centru dežele in sedežu deželnega glavarja, ki je bil tudi neformalni šef deželnih stanov. Privilegiji so se tako ohranili skorajda v celoti, saj so z izjemo ene ohranjene vse originalne privilegijske listine za ožjo Kranjsko, prav tako vse listine za plemstvo v nekdanji goriški deželici na Dolenjskem in v Beli krajini (t. i. Grofija v Marki in Metliki). Slabše so ohranjeni privilegiji za Istro, saj je prvi original šele potrditev cesarja Karla V. iz leta 1520.9 6 Die gar alte Landschaftliche Acta rnd Schruppten sejnt in einer Anno 1506 alhier entstandenen Feyerprunst völlig in rauch aufgegangen, dachen fanget sich Einer Löblichen Landschajft Registratur ab Anno 1507 an, nach Ausweisung der Landtags Beratschlagung so auf Kaysers Maximiliani primi allergnädigsten Beuelch wegen des Aufpots wider die Venediger am Freytag ror Oswaldi des 1507. iahrs allhier 7ji Laybach ist gehalten worden. Iedoch finde ich etwas weniges von altern actis bej denen Landifrejheiten, welche ab Anno 1493 bis 1520 Herr Hans von Auersperg Herr %u Schönperg etc., damaliger Herr Landtshaubtman in Crain, behaltweis bei sich gehabt und erst nach der Feäersprunst in das neue Landtschafftliche Archivum gegeben ... ARS, AS 2, DSK 1, šk. 874, fol. 122; prim, tudi DSKS I, str. XI; Nared: Arhiv, str. 8-9. 7 Preinfalk: Äuerspergi, str. 73-74, 77-79, 450, 509; Nared: Debela, str. 150-152. 8 Glej npr. Volčjak: Kranjski deželni privilegiji, str. 106-129. 9 Izčrpna predstavitev v katalogu Kranjski deželni privilegiji Upravičeno je vprašanje, kje je bil spis ovni del stanovskega arhiva po požaru leta 1506. Ker je precej dobro ohranjen, je težko verjeti, da bi bil v deželni hiši (lontovžu), ki jo je leta 1511 prizadel potres in trinajst let zatem (še ne do konca obnovljenega) nov požar. Se novembra 1528 so kranjski stanovi v pritožbi nadvojvodi Ferdinandu I. tarnali, da nimajo nobenega prostora (wonung), v katerem bi lahko imeli zasedanja deželnega zbora in dvorne veče. Lontovž potemtakem vsaj četrt stoletja ni normalno funkcioniral. Menimo, da so stanovske privilegije še naprej hranili pri deželnem glavarju, morda pa tudi preostalo, recimo mu papirno gradivo.10 Vsi spisi niso zgoreli Večjo uganko (so) predstavljajo(H) spisi (etwas weniges von ältern actis), ki jih je deželni glavar skupaj z deželnimi svoboščinami rešil pred ognjem. Periz-hoffer se hvali, da jih je našel in si z njimi pomagal pri pripravi obširnega abecednega seznama kranjskih gospodov in deželanov.11 Pogled v sicer zelo nepopolni in po sredi 17. stoletja za nazaj narejeni prvi registraturni protokol stanovskega arhiva obljublja nekaj spisov, ki so nastali pred požarom. Registralurs Protocol!- vom 1509 biß 1520 Jar12 ima na fohju lr registriranih šest dokumentov: po enega iz let 1461,13 1463, 1472 in 1499 ter dva iz leta 1500. Od naštetih nam je po novejših popisih (evidencah) oziroma gradivu samem uspelo doslej »identificirati« le enega (1463, šk. 848), o tem pa bo kmalu govor. Omenjeni predstavljajo vse v protokolu evidentirane spise, ki so nastali pred za kranjski stanovski arhiv žalostnim letom 1506.14 V prvem registraturnem protokolu 1338-1736; glej še Leveč: Die krainischen Landhandfesten, str. 244-301. m Nared: Arhiv, str. 7-9; Nared: Debela, str. 243-244. » ARS, AS 2, DSK 1, šk. 874, fol. 122-184. Perizhoffer je sicer uredil in v dvodelnem repertoriju popisal stanovski arhiv. Nared: Arhiv, str. 12—14. 12 ARS, AS 2, DSK 1, šk. 849. Na platnici so bile sicer pozneje vpisane še letnice 1401, 1436, 1499 in 1500. O registraturnih protokolih in razmeroma skromni uporabnosti teh Nared: Arhiv, str. 9-11. is Prvotna letnica je bila 1401 (pozneje je bila vpisana tudi na naslovnico protokola), a jo je potem nekdo s svinčnikom spremenil v 1461, 6. marec. Tudi ta letnica je bržčas napačna, saj je regest tak: Herr Graf van Thum, Landt Crai-nerischer Gesandte an die Kayserliche Maiestät, herihtet seine fortsetzende liaise ins ISiiderlandt, bittet anbey umb ein Websl auf Ynsprukb und umb die Creden^schreiben an die Kayserliche Maiestät etc. und Heichsstände. Nemogoče je, da bi bil kak grof (sic!) Thum leta 1461 res kranjski odposlanec. '4 Pred omenjenimi šestimi je na foliju I V2 vpis poročnega omenjenih dokumentov ni niti v listinski zbirki, v katero so nekdaj uvrstili kar nekaj starejših stanovskih listin. Navadno se zgodi, da do »odkritij« pridemo po naključju. Leta 2004 aH 2005 je tako brskanje med serijo deželanskih pisem (ohranjena so šele od leta 1587 naprej) odkrilo sveženj z imenom Landesfreiheiten, v katerem smo v 35 »zadevah« našli 38 starejših dokumentov (v glavnem originalov), od katerih je 5 originalnih dokumentov starejših od časovne točke nič, se pravi leta 1506, kot tudi od uvodoma omenjene mejne letnice stanovskega spi-sovnega gradiva (1493).15 Poleg petih originalnih dokumentov iz let 1457 (2), 1461 in 1463 (2), ki jih v obliki regestov predstavljamo v Dodatku (št. 2, 3, 7, 10 in 11), je treba omeniti še dva prepisa. Prvi (narejen je bil v drugi polovici 16. stoletja) prinaša 27. avgusta 1457 izdano pričevanje sodnika, sveta in skupnosti meščanov Metlike črnomaljskim »meščanom«, da so od avstrijskih knezov in prej goriških grofov imeli metliškim enake svoboščine in ročine, ki pa so pred 40 leti pogoreh v treh požarih.16 Prepis je Dimitz leta 1874 citiral v prvem delu Zgodovine Kranjske, vendar ga je lociral v vi-cedomski arhiv.17 Verjetno je tudi to razlog, da so ga kasnejši raziskovalci belokranjske urbane zgodovine imeli za izgubljenega in so se sklicevali na Dimitz a.18 Drugi prepis je bil narejen nekaj de- dogovora z dne 15. februarja 1507, sklenjenega med cesarskim svetnikom Felicijanom Petschacherjem in Magda- leno, hčerko |urija Dürra z Lanšpreža. Folij lv nato res niza dva spisa za leto 1509, naslednji neoštevilčeni folij pa ima za leto 1510 šest vpisov. Potem je foliacija znova tekoča od 1 do 380, vpisi pa se nadaljujejo z letom 1511. Sestavljavec protokola je vnaprej pustil za vsak mesec po tri folije prostora, vendar šele na foliju 10 najdemo prvi vpis (z datumom 3. april 1511), nato pa v tem letu le še dva vpisa. l.cto 1512 (fol. 37-73v) sploh ne prinaša nobenega vpisa, leto 1513 tri, 1514 osem, 1515 enega, 1516 dva, 1517 enega, 1518 štiri, 1519 enega in 1520 sedemnajst vpisov. Revni izkupiček napeljuje na misel, da protokol ni - vpisovalec vnaprej puščal prostor za dokumente posameznega meseca. 15 ARS, AS 2, DSK 1, šk. 848. Priložen je popis dokumentov, tudi nekaterih, ki niso več ohranjeni. Najstarejšim dokumentom sledi več suplik in rešitev le-teh iz obdobja cesarja Maksimilijana 1. (po letu 1511), zlasti v davčnih zadevah in raznih sporih. Poseben sklop so odredbe iz časa nad- vojvode Ferdinanda L; vse so iz leta 1526. Sledi še ločen snopič z naslovom Verschiedene Copien von l^andesfurstlichen Resolutionen etc., kjer najdemo 19 večinoma v originalu ohranjenih spisov oziroma zadev iz 16. stoletja (najstarejši iz leta 1510). Ti pa se v veliki meri res nanašajo na razne privilegije in koncesije deželnim stanovom. ARS, AS 2, DSK 1, šk. 848, mapa 1 .andesfreiheiten, št. 5. Dimitz: Geschichte Krains I, str. 313. '8 Zwitter: Starejša kranjska mesta, str. 2; Otorepec: Srednjeveški sedeti) prej, vsebuje pa septembra 1465 v Kopru izdani ukaz beneškega kneza (doža) tržaškemu glavarju, naj Krištofu Barbu vrne imetje, ki mu je bilo zaradi njegove zvestobe Benečanom odvzeto v času prerivanja med habsburško in beneško stranko v Trstu.19 Od petih originalov je Dimitz citiral tri (Dodatek št. 2, 7 in 11), in sicer spet kot del vice-domskega arhiva.2" Možnost, da so bili spisi tedaj res med vicedomskim gradivom, je seveda realna, čeprav po vsebini ne sodijo nujno tja. To še posebej velja za kredenčno pismo cesarja Friderika III. za njegovega odposlanca Jurija Pibriaclierja z dne Prepis pričevanja dne 27. avgusta 1457, .r katerim so Metlicam Crnomaljcem potrdili, da so ti od avstrijskih knezov in prej goriških grofov imeli metliškim enake svoboščine v j. <_> <_> j in rocine, kipa so zgoreli v požarih f. 1RS, .IS 2, D SKI, Šk. 848, mapa Lindesfreiheiten, Št. 5). pečati, str. 49; Kos: Be/a krajina, str. 47; Goleč: Črnomelj, str. 167-168, op. 48. Goleč je predvideval, da je bil prepis zelo verjetno v enem od štirih zdaj izgubljenih snopičev v razdelku »Civitatensia Črnomelj« v vicedomskem arhivu. ARS, AS 2, DSK 1, šk. 848, mapa 1 .andesfreiheiten, št. 12. Dimitz: Geschichte Krains I, str. 273, 275, 315. 22. julij 1457.21 Pismo (littera ekrnsci), naslovljeno na nase drage zveste deželne stanove na Kranjskem, se je lahko v vicedomskem arhivu znašlo le po pomoti. Glede na številne selitve stanovskega in vicedom-skega arhiva to niti ne bi bilo presenetljivo. Ob najdbi, ah bolje ponovnem odkritju, smo predvidevali, da so prav to tisti »glavarjevi« spisi, ki so po srečnem naključju preživeli požar v dežekii hiši. Konec koncev jih s Hansom Turjaškim povezuje Perizliofferjeva navedba, da je glavar nekaj spisov (listin) hranil pri dežektih svoboščinah, tudi na novo odkriti spisi pa so bili v mapi Landes-freilieiten, čeprav se vsebinsko nanje ne nanašajo. Najstarejšega od njili, kredencial za cesarskega odposlanca Jurija Pibriaclierja iz julija 1457, smo leta 2009 označili za najstarejši nelistinski dokument (spis), kar se jih je ohranilo v kranjskem stanovskem arhivu.22 Pristali smo torej pri petih »glavarjevih« originalih Konec leta 2009 smo ob popisovanju gradiva snovne skupine »JSliscellanea« virtualno pristali tudi v Trstu, iti sicer v vročem letu 1463, ko so se spori zaradi trgovanja in prisikiili poti vedno bolj razvnemali.23 Cesar Friderik III. je zato ukazal kranjskemu dežekiemu glavarju Ulriku Scliaumbergu oziroma njegovemu namestniku (dežekiemu upravitelju), naj kranjske deželane in njihove ljudi seznani z dogovorom o poteh, ki naj jih kranjski trgovci uporabljajo pri trgovanju z laškimi deželami oziroma s Trstom.24 Našli smo šesti original, v Dodatku št. 9. Pasivni lov za zakladom se je nadaljeval. In spet smo čakali na naključje. Do 21. septembra 2010, ko je nekaj arliivistov iskalo nekaj drugega po temač-nejšili delili arhivskih depojev. Med neurejenimi skladovnicami na videz zelo obrobnega gradiva smo našK nekaj tretjega — 21 fasciklov, ki očitno niso bik uvrščeni v noben registriran fond ah zbirko. V poltemi smo brali naslove fasciklov: akti okrožnega urada, gospostvo Loka, gospostvo Bela peč, gospostvo Bled, gozdne zadeve in z njimi povezani spori, izsuševanje barja, deželni svobod-niki ..., v časovnem razponu od 16. do 19. stoletja.25 Našk smo tudi fascikel »Privilegije«, ki skriva ARS, AS 2, DSK 1, šk. 848, mapa 1.andesfreiheiten, št. 7. Narcd: De~e/a, str. 27-28 (s fotografijo). Ob tem je bil dokument tudi napačno datiran, z 2. namesto 22. julijem. Prim. Gestrin: Trgovina, str. 75-79; Nared: Debela, str. 110. ARS, AS 2, DSK 1, šk. 674 (fese. 379d), št. 17.' Raziskovanje »provenience« odkritih fasciklov je pokazalo, da večina gotovo sodi med »osemnajst povezkov spisov nekdanjega c. kr. okrožnega urada in c. kr. komorne pro-kurature«, ki jih je kranjskemu deželnemu muzeju oziroma arhivu med oktobrom 1901 in septembrom 1902 izročila c. kr. finančna prokuratura. V letnem poročilu kranjskega predvsem prepise osnovnih privilegij skih listin in njihovih potrditev, se pravi prepise deželnih privilegijev (ročinov) za (ožjo) Kranjsko, Slovensko marko in Metliko ter Istro. Gotovo smo našli tiste prepise, ki jih Vladimir Leveč konec 19. stoletja videl ob zbiranju gradiva za razpravo o kranjskih deželnih ročinih, 110 let kasneje pa smo jih ob pripravi razstave z isto temo brez uspeha iskali.26 Končno omenimo še star fascikel iz serije Acten des krainischen Landes-Museum-Archives in Laibach z natipkanim naslovom »Cesarske in deželno-knežje resolucije in naredbe v gospodarskih, političnih, sodnih in vojaških zadevah 1421—1530«. Pod tem naslovom se skriva starejši napis »Stare listine 1421—1530«. Prvi vtis za stanovski arhiv pristojnega arhivista je bil, da gre za tako rekoč arheološko najdbo, saj je med prvimi dokumenti v fasciklu najstarejše znano vabilo na kranjski deželni zbor iz avgusta 1463, ki je bilo znano le po zelo starem regestu Ernsta Birka iz leta 184327 in je veljalo za izgubljeno. Vsebina je dišala po stanovskem arhivu, to pa je nakazoval tudi priloženi popis dokumentov oziroma zadev. Ta navaja, da so »odredbe« (Verordnungen) del I. konsignacije (regi-strature) stanovskega arhiva, in sicer fascikla 546. Prva registratura stanovskega arhiva (fonda) je danes razvrščena po sistemu, ki ga je leta 1888 uvedel arhivar kranjskega deželnega muzeja Julius Wallner.28 Pogled v znano Wallnerjevo kartoteko s 140 snovnimi skupinami in 557 registraturnimi fas-cikli je odkril, da med njimi (poleg nekaterih drugih) med fasc. 545 (Verordneten Instruktionen) in 547 (Vermögenssteuer) manjka fasc. 546, ki bi po približni abecedni logiki lahko nosil naslov Verordnungen.29 Wallnerjeva (pre)ureditev prve registra-ture je temeljila na ureditvi Franca Ksaverja Rich-terja iz leta 1817. Ta je staro Perizhofferjevo ureditev iz dvajsetih let 18. stoletja nadgradil tako, da je snovne skupine podrobneje razčlenil in oblikoval nekakšen klasifikacijski načrt z abecednim vrstnim redom fasciklov, ki jih je oštevilčil in sumarno po- deželnega odbora tudi lahko preberemo, da naj bi iz prevzetega gradiva v muzeju izločili za deželno in kulturno zgodovino pomembne spise. To so storili in z odbranimi spisi (2574 kosi) napolnili 18 »predalov«. Glej Poročilo o delovanju, str. 198; prim, tudi akcesijsko knjigo Arhiva RS za obdobje 1821-1945, št. 665, leto 1903. Devetnajsti fascikel vsebuje Pravila raznih zadrug in bolniških blagajn na Kranjskem za obdobje 1889-1914. 26 l.evec: Die krainischen Landhandfesten, str. 284—293; Nared: Objava in prevod, str. 70. Birk: Verzeichnis s Vil, str. CCCXJ Al, št. 803. 28 O njegovem preurejanju stanovskega arhiva nazadnje Nared: Arhiv, str. 15. 29 Prim. Splošni pregled, str. 35. pisal.30 V Richterjevem popisu so Verordnungen še na »pravem« mestu, med fascikloma Verordneten Wahl in Vermögenssteuer.31 Tam jih je očitno našel tudi Birk, ki je sredi štiridesetih let 19. stoletja spisal regeste za tri dokumente iz tega fascikla, ki so bih kot originali shranjeni v ljubljanskem stanovskem arhivu (Dodatek št. 5, 12, 13). Na vprašanje, kdaj in kdo je fascikel z odredbami oziroma starimi listinami izločil iz stanovskega arhiva (fonda), bržčas ne bomo mogh nikoli zanesljivo odgovoriti. Glede na to, da Dimitz vsaj starejših dokumentov ni uporabljal, bi lahko domnevah, da so bih iz stanovskega gradiva izločeni med letoma 1843 (Birk) in 1874 (Dimitz). Po drugi strani je verjetneje, da je bil fascikel izločen po Wallnerjevi preureditvi, saj se s svojo tekočo številko 546 ujema z manjkajočim fas-ciklom v zdaj dostopni Wallnerjevi kartoteki. Zato je verjetnejša teorija, da ga je iz Wallnerjevega sistema »izpulil« kateri od njegovih naslednikov, morda Alfons Müllner, ki je začel v letih 1900— 1903 zelo po svoje preurejati stanovski arhiv.32 Zgovorno je tudi, da je imel s prej omenjenimi 18 fascikh opraviti prav Müllner.33 Na kratko k vsebini na novo odkritega fascikla 546. Po priloženem popisu naj bi vseboval 108 spisov iz obdobja 1421—1530. Ze kmalu smo lahko ugotovili, da je dokumentov precej več in da so ne- 30 Splošni pregled, str. 29—32; Nared: Arhiv, str. 14. 31 V (samo)razmislek je treba navesti, da si v Richterjevi ureditvi (1817) sledijo fascildi Landesfreyheiten (deželne svoboščine), Landesfürsdiche Befehle und Entscheidungen (deželnoknežji ukazi in sklepi) in Landmannsbriefe (pisma deželanstva), pri Wallnerju pa teh fasciklov ni. {Splošnipregled, str. 29-35) Danes so - kot smo že pojasnili - deželne svoboščine (Landesfreiheiten) s petimi originali iz let 1457-1463 uvrščene za serijo deželanskih pisem (I .andmannsbriefe), spise iz fascikla 546 (Verordnungen) pa bi si po vsebini lahko predstavljali tudi pod naslovom deželnoknežji ukazi in sklepi (Landesfürsdiche Befehle und Entscheidungen). 32 Nared, Arhiv, str. 15. V delovnem poročilu Osrednjega državnega arhiva Slovenije za leto 1947 lahko preberemo, da je bilo težišče dela ustanove na registraciji in katalogizaciji starejšega stanovskega arhiva, se pravi 1. registra-ture. Najprej je bilo treba preurediti tisti del, ld ga je v letih 1900-1903 »razdejal« nekdanji muzejsld kustos A. Müllner in ga uredil po svoje. »V celem je razdejal 165 fascikljev in te je bilo treba spraviti v prvotno stanje, v katerem je ostali del tega arhiva.« Tudi poročila iz petdesetih let govorijo o urejanju starega stanovskega arhiva, ld naj bi bil zaradi nestrokovnih posegov pri urejanju slabo pregleden in težko »uporabljiv«. Glej poročila v dosjeju fonda AS 2. Pred oblikovanjem utemeljenega suma bi morali podrobno pregledati dnevnik (Diarium), ld ga je Müllner pisal ob svojem delu. 33 Glej op. 25. Po besedah dr. Hme Umek (september 2010) in upoštevajoč njegov dnevnik je pisava na omenjenih fas- ciklih gotovo Müllnerjeva. kateri smiselno združeni v nekakšne zadeve. Poleg tega so dokumenti v popisu in/ah tudi v kasneje spisanih regestih na hrbtnih straneh velikokrat napačno datirani. Natančnejši pregled in popis fas-cikla je dal tako sliko. Spisov oziroma zadev je res 108, posamičnih dokumentov pa okrog 160. Ti se kronološko raztezajo od leta 1421 do leta 1615, večina dokumentov pa je iz obdobja 1510—1530.34 Z izjemo ene perga-mentne listine so vsi dokumenti spisani na papirju, ki pa ni vedno najbolje ohranjen. Različno so ohranjeni tudi pečati na originalnih dokumentih. Jezik je v glavnem nemški, nekaj dokumentov je latinskih. Med originali prevladujejo deželnoknežji mandati, ukazi, odredbe, razglasi ipd. Ti so velikokrat povezani s sočasnimi prepisi suplik, ki so jih razni prosilci naslavljali na deželnega kneza aH njegov regiment, knežja pisarna pa jih je nato v prepisu in skupaj z deželnoknežjo odredbo (navodilom) pošiljala kranjskim deželnim oblastnikom (deželnemu glavarju, upravitelju aH upravniku, deželnemu vice-domu ipd.) v vednost. Poleg navadnih (sočasnih, a praviloma nedatiranih) prepisov je ohranjenih tudi nekaj kasnejših kolacioniranih prepisov, zlasti zaščitnih pisem (Schadlosbriefe) in pobotnic iz prvega desetletja 16. stoletja. Po vsebini daleč prevladujejo supHke in z njimi povezani knežja navodila in razsodbe v različnih sodnih zadevah (postopkovni zapleti, jurisdikcijski spori, zavlačevanja ...), sledijo ukazi, mandati in odredbe v vojaških in obrambnih zadevah, splošnih upravnih, trgovsko-gospodarskih, davčnih in cer-kvenoupravnih zadevah.35 Podrobnejša predstavitev vsebine zanimivega in raznovrstnega fascikla 546 bi vzela preveč časa, zato se bomo v kontekstu tega prispevka omejiH zgolj na osem izvirnikov iz obdobja 1457—1465. V Dodatku jih predstavljamo s št. 1, 4—6, 8, 12—14. Kot kaže zdaj, je ukaz cesarja Friderika III. kranjskemu deželnemu upravitelju Gašperju Melzu z dne 27. januarja 1457 najstarejši ohranjeni spis ozi- 34 Natančnejša slika je taka (leto, število dokumentov): 1421 1 (prepis), 1457 2, 1458 2, 1463 3, 1465 1, 1473 l(p), 1505 l(p), 1506 2(p), 1507 1 + lp, 1509 l(p), 1510 2, 1511 5, 1513 1, 1514 10, 1515 2, 1516 1, 1517 2, 1518 4+lp, 1519 3, 1520 2, 1521 4, 1522 8, 1523 1, 1524 2, 1525 5, 1526 9+lp, 1527 11, 1528 9, 1529 7, 1530 13, 1531 1, 1532 1, 1539 1, 1541 1, 1542 1, 1552 1, 1555 1, 1615 1. Poleg naštetih je še 25 nedatiranih dokumentov, ki pa jih je glede na povezane dokumente mogoče dokaj natančno datirati. 35 Na priloženem lističu je vsebina fascikla s pisavo 18. stoletja označena kot Kayserliche vnd Landtsfurstliche Resolution vnd Verordnungen, daß in Landtschaftlichen- vnd Schrämten Acta, in Parthey vnd Ciagen wie ex officio ex in Polit-, J usti^ vnd MilStar Sachen. roma neHstinski dokument v kranjskem stanovskem arhivu.36 Poltretji mesec po umoru Ulrika II. Celjskega je cesar opomnil Melza, naj bo pripravljen z vsemi konjeniki in pešaki, kar jih ima na voljo, priskočiti na pomoč, kolikor bi želel kdo z vojsko poseči v boj za celjsko dediščino. Kot vemo, so se vojaške operacije kmalu res začele. Iz Radovljice, denimo, je cesarsko vojsko poleti prepodil Jan Vitovec, vojskovodja Katarine Celjske. Vitov-čevo posadko so cesarski kasneje izolirali, ji z zaporo poti onemogočili nemoteno oskrbo37 in kot priča 28. novembra 1457 v VeHkovcu spisano pooblastilo Juriju Pibriacherju, je bil cesar v rednih stikih s svojimi poveljniki na radovljiškem bojišču.38 Sredi decembra istega leta je Katarina Celjska cesarju Radovljico dokončno prepustila.39 Tudi tretji in četrti izvirnik iz fasc. 546 se dotikata radovljiškega konca, natančneje farnih cerkva v Radovljici in Gorjah. Mandata cesarja Friderika III. kranjskemu upravitelju Gašperju Melzu v zvezi z imenovanji in prezentacijami tamkajšnjih župnikov sta iz 21. oziroma 23. aprila 1458.40 Nadaljnji trije originalni dokumenti dopolnjujejo pogled na »tržaško krizo« leta 1463. 11. marca tega leta je Friderik III. naročil kranjskemu deželnemu glavarju Ulriku Schaumbergu oziroma njegovemu namestniku (upravitelju), naj vsem prebivalcem Kranjske prepove trgovanje z Benečani, kolikor ne bodo ti do jurjevega (23. 4.) odpravili trgovske blokade mesta Trst. Prepoved naj bi veljala, dokler Benečani ne bi umaknili svoje prepovedi (blokade) trgovanja z mestom. V cesarjevem ukazu je posebej zanimivo opozorilo, naj glavar ukrepa, ne da bi čakal zbor deželanov ah kak drug cesarjev ukaz (vnd darinn dhainerlay besamung vnserr lanndleut noch annders vnsers beuelhens wariest) A Več let trajajoče napetosti med Habsburžani in Benečani zaradi trgovske konkurence med habsburškim Trstom ter beneškimi Piranom, Koprom in Miljami so leta 1463 prerasle v pravo vojno. Trst je beneškim mestom (nasilno) odžiral dobiček od trgovanja s celino, to pa je beneško vojsko zvabilo pred mesto. Tržačane so — tako beremo v pozivu višnjegorskemu oskrbniku Gašperju Melzu z dne 16. avgusta 1463 — nadlegovali z ropanjem, poži- * ARS, AS 2, DSK 1, fasc. 546, št. 7. 37 Prim. ARS, AS 2, DSK 1, šk. 848, mapa Landesfreiheiten, št. 6 (Dodatek št. 3). 38 ARS, AS 2, DSK 1, fasc. 546, št. 6 (Dodatek št. 4). 39 Otorepec: Gradivo za zgodovino Radovljice, str. 29, št. 115. « ARS, AS 2, DSK 1, fasc. 546, št. 8 m 8a (Dodatek št. 5 m 6). 41 Prav tam, št. 5 (Dodatek št. 8). Ukaz cesaija Friderika III. kranjskemu deželnemu upravitelju Gašperju Mel%tt z dne 27. januarja 1457. Najstarejši (za zdaj) poznani spis v kranjskem stanovskem arhivu (MRV, .-If 2, DSK I, fasc. 546, Št. 7). v.t>.—J, «B Itets* tfuätfl'ThmfiOtc L^b t'—'H1 ^ ganjeni, uničevanjem pridelkov, sekanjem oljk in trt ter drugimi malopridnostmi. Temu se je nameraval cesar in kranjski deželni knez Friderik III. upreti z nasvetom in pomočjo svojih deželanov in zvestih. Zato ti resno ukazujemo in želimo, da na bližajoči se dan svetega Križa |14. 9.] prideš k nam v Ljubljano, da boš skupaj z drugimi našimi deželam, ki smo jih za isti dan poklicali prav tja, pomagal in svetoval, kako naj se ZP~ perstavimo početju omenjenih Benečanov in njihovih |ljudi|, da bomo mi, dežela in ljudje obvarovani nadaljnje Škode. Melza je še posvaril, naj se ne obotavlja in naj se pri tem ne da motiti, saj tako veleva dolžnost do gospoda, nj ego vili dežel in ljudi. S prihodom na zbor bo izpolnil knezovo voljo in si zaslužil njegovo milost.42 Se nedavno je veljalo, da je najstarejše v originalu ohranjeno vabilo (poziv) na kranjski deželni zbor šele iz začetka julija 1501, ko je kralj Maksimilijan I. pozval ljubljanskega mestnega sodnika in svet, naj na deželni zbor v Ljubljani 28. julija pošljeta pooblaščene zastopnike.43 Kot smo že omenili, pa se je med odkritimi »odredbami« končno našel skoraj štiri desetletja starejši poziv 42 Prav tam, št. 3 (Dodatek št 12); Nared: Najstarejše vabilo. 43 ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 972, 1501 julij 6.; DSKS I, str. 4. št. 3; Nared: Debela, str. 213-214; fotografija tudi na notranji naslovnici revije slrbii'i 32, 2009, št. 2. Gašperju Melzu, ki je bil znan le iz Birkovega re-gesta in je veljal za izgubljenega. Ponovno odkriti izvirnik povezujemo s prvim neposredno dokumentiranim kranjskim deželnim zborom septembra 1463.44 Ni nam znano, ah se je Melz deželnega zbora res udeležil, kaj so na njem sklenili in kako so kranjski stanovi pomagali Trstu. Pomoč očitno ni bila zadostna, saj se je cesar že 27. oktobra spet obrnil na višnjegorskega oskrbnika z navodilom, naj bo z vsem svojim moštvom pripravljen pomagati obleganemu Trstu, saj se je od kranjskih pre-latov, plemstva in mest zahtevana pomoč izkazala za nezadostno, Benečani pa so iz dneva v dan krepili svoje sile.45 Mesto je obleganje sicer vzdržalo, vendar je moralo po sklenjenem premirju dopustiti prosto izbiro trgovskih poti, se zaradi grožnje z uničenjem njegovih solin odpovedati izvozu soh po morju, dvema strateškima točkama (Socerbu in Mokovu) ter za povrh še Novemu gradu (Pod-gradu). Friderik je proti morju usmerjeno trgovino svojih dežel kljub temu še naprej usmerjal v Trst.46 44 Nared: Debela, str. 187, 201. •» ARS, AS 2, DSK 1, fese. 546, št. 2 (Dodatek št. 13). 46 Gestrin: Trgovina, str. 75-82, 87-92; Nared: D**»la, str. 110. Zadnji »srednjeveški« original je Friderikova pisarna v Dunajskem Novem mestu spisala 23. avgusta 1465. Cesar je tedaj naročil višnjegorskemu oskrbniku in kranjskemu deželnemu upravitelju Gašperju Melzu, naj graškemu meščanu Baltazarju Eckenbergerju vrne v Ljubljani zaplenjeno živino ('vieh), ki jo je hotel ta gnati na Laško.47 Zadnji dokument je edini izmed 14 tu predstavljenih originalov, ki ga je javnosti predstavil starosta slovenske diplomatike Božo Otorepec. Objavo oziroma prepis najdemo tako v Gradivu za zgodovino Ljubljane v srednjem veku kot v Centralni kartoteki srednjeveških listin,48 ob tem pa se lahko upravičeno vprašamo, zakaj ni objavil oziroma prepisal tudi drugih sedmih papirnih listin iz fascikla 546.49 Kolikor nam je znano, so gradivo fascikla 546 tudi sicer uporabili le redki. Ernst Birk je na primer objavil regeste treh dokumentov (Dodatek št. 5, 12 in 13).50 Regesti so bih gotovo narejeni po originalih iz ljubljanskega stanovskega arhiva (Ständisches Archiv zu Laibach), vendar domnevamo, da jih je po Birkovem naročilu naredil kak njegov ljubljanski korespondent. Birk je po predlogi iz stanovskega arhiva objavil tudi regest ukaza cesarja Friderika III. z dne 8. marec 1463, s katerim je Gašperju Melzu naročil, naj se skupaj z še nekaterimi vplivnejšimi kranjskimi plemiči 0urij in Gašper Črnomaljski, Engelhart Turjaški, Andrej Hohenwarter in Jurij Lamberger starejši) posvetuje o potrebnih obrambnih ukrepih.51 Originala za zdaj (še) nismo našh. 47 ARS, AS 2, DSK 1, fasc. 546, št. 4 (Dodatek št. 14). « GZL X/78; CKSJsub dato. 49 Otorepec citira »Orig. papir v Drž. arhivu Slovenije v Ljubljani, fasc. Stare listine 1421-1530« (GŽI.) oz. »Orig. papir v Arhivu Slovenije, fasc. Stare listine 1421-1530« (CKSL). Otorepec je očitno videl tudi prepis listine iz fasc. 546, s katero je nadvojvoda Hrnest Železni avgusta 1421 v Ljubljani razsojal v sporu med Jurijem, llerbertom in Dipoltom Turjaškim na eni strani ter ljubljanskimi meščani, ljudmi »in dem Tal« in iz iške fare na drugi strani zaradi gozdov in gmajne. Prepis iz prve polovice 16. stoletja je v fasc. 546 odložen kot prvi. Otorepec navaja v CKSL: »Prepis iz 16. stol. v privilegijsl o Kranjskem, %adr%al pri sebi in jih je Šele po požaru dal v novi deželenostanovski arhiv... Kakorkoli že, dosedanje stanovske arhivarje in skrbnike stanovskega fonda lahko popravimo in spodnjo mejno letnico postavimo v leto 1457. Ob tem je dobro poudariti, da je iz razmeroma sklenjenega obdobja 1457—1465 evidentiranih le 14 izvirnih dokumentov ali spisov, nato pa zazija praznina do leta 1507. Kolikor nam je doslej znano, je naslednji originalni spis mandat kralja Maksimilijana I. kranjskemu deželnemu glavarju Hansu Turjaškemu glede prošnje Lenarta in Andreja Ravbarja v zvezi z dedovanjem fevdov in drugega premoženja po zakoncih Klainhern. Mandat, spisan 13. aprila 1507 v Strassburgu, je prav tako iz fascikla 546.59 Tako kaže z mejno letnico stanovskega gradiva danes. Upati je, da jo bomo lahko kmalu spet prestavili navzdol ali zapolnili vrzel med letoma 1465 in 1507. V tem je brezmejna radost odkrivanja. Dodatek V dodatku objavljamo regeste štirinajstih originalnih dokumentov (spisov) iz fonda AS 2, Deželni stanovi Kranjsko, I. registratura, ki so nastali pred požarom v hiši kranjskih stanov na ljubljanskem Novem trgu leta 1506.60 Z izjemo enega so vsi dokumenti spisani v imenu cesarja Friderika III., med naslovniki pa je daleč spredaj upravitelj kranjskega deželnega glavarstva in/ali višnjegorski oskrbnik Gašper Melz. Vsi dokumenti so napisani na papir: dvanajst jih je »standardnih« dimenzij (30 x 22 cm), eden velikosti 32 x 22 cm in eden 22,5 x 15 cm. Pečati izstavitelja so različno ohranjeni. V devetih pri- 5" ARS, AS 2, DSK 1, fasc. 546, št. 52; prim, tudi op. 4. 60 Na novo odkriti in tu predstavljeni stanovski dokumenti bodo v oblild regestov objavljeni tudi v seriji Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440—1493), in sicer v zvezku s podnaslovom Die Urkunden aus dem Archiv der Republik Slowenien, Historischen Archiv Ljubljana und Eryfischöflichen Archiv Ljubljana, Objavo pripravljata Joachim Kemper in Jure Volčjak. merih gre za pečat, Iti je listino oziroma pismo »zaprl« (littera clausa), torej za »zapirni« pečat (Ver-schlußsiegel).61 Na hrbtni strani je poleg prelomljenega pečata tudi ime naslovnika. Na preostalih petih dokumentih je pečat pritisnjen na hrbtno stran, na njej pa ni imena naslovnika. Ker objavljene dokumente obravnavamo kot »spise« in ne kot klasične listine, je objava nekoliko poenostavljena in ne sledi vsem načelom moderne diplomatike. 1.1457 januar 27., Gradec Cesar Friderik III. naroča upravitelju kranjskega deželnega glavarstva Gašperju Melzu, naj bo ob vsakršnem vpadu (int^ug) v deželo, še posebej proti Celju, ki je možen zaradi poteka dogodkov62 in s tem povezanih opozoril, pripravljen z vsemi razpoložljivimi konjeniki in pešaki nemudoma priskočiti na pomoč, kjerkoli bo ta potrebna za vzpostavitev reda in miru. Orig., (zapirni) pečat v rdečem vosku večinoma ohranjen. Fasc. 546, št. 7. 2.1457 julij 22., Špital (Spittal an der Drau) Cesar Friderik sporoča kranjskim deželnim stanovom ivnsern lieben getrewn der lanndschafft in Krain), da k njim s svojimi navodili pošilja Jurija Pibri-acherja ('Pybriachet), oskrbnika na Landskronu. Od stanov pričakuje, da bodo Pibriacherju verjeli, ker prihaja v cesarjevem imenu. Orig., več manjših razjed, (zapirni) pečat v rdečem vosku odpadel. Šk. 848, mapa Landesfreiheiten, št. 7. Lit./Omembe (in foto): Dimitz, Geschichte Krains I, str. 273; Nared, Debela, str. 27-28. 3.1457 oktober 25., Velikovec Cesar Friderik III. ukazuje upravitelju kranjskega deželnega glavarstva Gašperju Melzu in kranjskemu vicedomu Juriju Raynerju, naj z zasedbo in nadzorom cest preprečita, da bi se cesarski sovražniki v Radovljici63 oskrbovali prek Tuhinjske doline, območja Loke in Bleda. 61 Prim. Quirin: Einführung, str. 66—67. 62 Umor Ulrika 11. Celjskega novembra 1456 v Beogradu je sprožil boj za celjsko dediščino. 63 Poleti jo je zavzel Jan Vitovec (glej op. 39). Orig., večja razjeda, (zaporni) pečat v rdečem vosku delno ohranjen. Sk. 848, mapa Landesfreiheiten, št. 6. 4.1457 november 28., Velikovec Cesar Friderik III. sporoča svojim vojaškim poveljnikom (,haubtleuten) na bojišču pred Radovljico, da pošilja k njim Jurija Pibriacherja, oskrbnika na Landskronu. Verjamejo naj vsemu, kar jim bo v cesarjevem imenu povedal. Orig., (zapirni) pečat v rdečem vosku večinoma odpadel. Fasc. 546, št. 6. 5.1458 april 21., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. obvešča upravitelja kranjskega deželnega glavarstva Gašperja Melza, da je farno cerkev sv. Jurija v Gorjah po smrti župnika Martina pred kratkim podelil Hansu Celešniku (Ze-leschnegM) in ga nanjo prezentiral. Imetnik ('innhabet) radovljiške župnije Baltazar Matschidler Hansa ni hotel potrditi, ampak je potrdil drugega, ki ga je imenoval Jan Vitovec. Radovljiški župnik Sigmund Drechsler pa je potrdil cesarjevo prezentacijo, zato Melzu naroča, naj uveljavi deželnoknežje pravice do omenjene cerkve (župnije), jo izroči Hansu in ščiti njegove pravice. Orig., na hrbtni strani pečat v rdečem vosku. Fasc. 546, št. 8. Reg.: Birk, Verzeichniss VII, str. CCLXXVIII si., št. 37. 6.1458 april 23., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. obvešča upravitelja kranjskega deželnega glavarstva Gašperja Melza, da je Sigmundu Drechslerju podelil farno cerkev v Radovljici in ga nanjo prezentiral. Upravitelju naroča, naj Sigmundu omogoči nemoten prevzem župnije in ne dovoli, da bi ga z nje kdo protipravno odstranil. Orig., večja luknja, na hrbtni strani pečat v rdečem vosku, prekrit s papirjem. Fasc. 546, št. 8a. 7.1461 maj 5., Gradec se 1. maja s svojim moštvom na konju in peš, za boj pripravljen oglasi pri njem v Gradcu. Ker se to ni zgodilo, mu po nasvetu svojih svetnikov in deže-lanov ponovno ukazuje, naj se na sredo po vne-bohodu (20. 5.) osebno oglasi v Gradcu, na način, kot so mu pisali že predtem (tj. z moštvom na konjih in peš). Z njim in drugimi »svojimi« (deželani) bi se rad posvetoval o razmerah in ukrepih, ki bodo v prid cesarju, deželam in ljudem. Ce ne bo prišel, ga bo imel za neposlušnega deželana in bo zoper njega ukrepal po sklepu poslušnih deželanov. Orig., madeži, (zapirni) pečat v rdečem vosku odpadel. Sk. 848, mapa Landesfreiheiten, št. 11. Lit./Omembe: Dimitz, Geschichte Krains I, str. 275 (datira s 6. majem). 8.1463 marec 11., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. naroča kranjskemu deželnemu glavarju Ulriku Schaumbergu oziroma njegovemu namestniku (upravitelju), naj vsem prebivalcem Kranjske prepove trgovanje z Benečani, kolikor ne bodo ti do jurjevega (23. 4.) odpravili trgovske blokade mesta Trst. Prepoved naj velja vse dodej, dokler Benečani ne bodo umaknili svoje prepovedi (blokade) trgovanja z mestom. To naj stori, ne da bi čakal zbor deželanov ali kak drug cesarjev ukaz (vnd darinn dhainerlaß besamung vnserr lanndleut noch annders vnsers beuelhens wartest). Orig., na hrbtni strani pečat v rdečem vosku, prekrit s papirjem. Fasc. 546, št. 5. 9.1463 marec 11., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. ukazuje kranjskemu deželnemu glavarju Ulriku Schaumbergu oziroma njegovemu namestniku (upravitelju), naj kranjske deže-lane in njihove ljudi seznani z dogovorom o poteh, ki naj jih kranjski trgovci uporabljajo pri trgovanju z laškimi deželami oziroma s Trstom: na poti proti Italiji naj gredo skozi Trst, nazaj grede pa čez Klanec (Sv. Peter). Orig.,64 na hrbtni strani pečat v rdečem vosku. Šk. 674 (fasc. 379d), št. 17. Cesar Friderik sporoča višnjegorskemu oskrbniku Gašperju Melzu, da mu je nedavno pisal, naj Priložen je tudi kasnejši prepis. 10.1463 marec 26., Gradec Krištof Mörsperg po cesarjevem navodilu obvešča kranjskega deželnega upravitelja Konrada(?)65 Melza, da je cesar Friderik III. s svojim bratom nadvojvodo Albrehtom VI. sklenil mir. Ker je potreben denar za poplačilo najemnikov, mora Mörsperg za cesarja pobrati zaostale davke in druge dolgove. Melzu zato v cesarjevem imenu ukazuje, naj na jurjevo (23. 4.) zanesljivo plača zaostali davek (za leto 1462) od urada Višnja Gora, ki je pod njegovim upraviteljstvom. Orig., več manjših razjed, na hrbtni strani pritis-njeni pečat odpadel. Šk. 848, mapa Landesfreiheiten, št. 8. Reg.: ARS, AS 2, DSK I, šk. 849, registraturni protokol št. 1, fol. lr. 11.1463 junij 6., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. ukazuje višnjegorskemu oskrbniku Hansu Lambergerju, naj tovornike, ki hodijo iz Kranjske mimo Višnje Gore kupovat vino, usmerja na ceste, ki vodijo v »Metliko« (Meiling)'>6 in naj jih ne pusti voziti po nobeni drugi cesti. »Njegovo« (deželnoknežje) vino, ki ga letno pridelajo v »Metliki«, bo tako lahko veliko ugodneje prodano. Orig., madeži, na hrbtni strani pečat v rdečem vosku, prekrit s papirjem. Šk. 848, mapa Landesfreiheiten, št. 10. Lit./Omembe: Dimitz, Geschichte Krains I, str. 315. Morda gre za napako Mörsperga, ki kranjskega plemstva verjetno ni dobro poznal in je bilo pismo pravzaprav namenjeno Gašperju Melzu, ki je bil predtem in potem omenjen kot višnjegorski oskrbnik ter tudi deželni upravitelj, čeprav je res, da je bil vmes kot višnjegorski upravitelj omenjen llans Lamberger (tu št. 11). Glede na vsebino spisa bi lahko sklepali, da je upravitelj hkrati tudi oskrbnik urada Višnja Gora. V tem primeru je bilo pisanje morda namenjeno Gašperju in ne Konradu Melzu. Konrad Melz je sicer v tistem času res živel (Preinfalk: Auer-sPer&> str- 471, 557). Zdi se, da je v tem primeru z izrazom Metlika mišljena Bela krajina. Tako pojmovanje je bilo sicer v navadi predvsem do konca 14. stoletja (v tem primeru so trg oziroma mesto Metlika označevali kot Novi trg), nato pa redkeje. Glede na nadaljevanje ukaza se zdi logično, da je mišljena pokrajina in ne zgolj njeno (mestno) središče. 12.1463 avgust 16., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. poziva višnjegorskega oskrbnika Gašperja Melza, naj se 14. septembra oglasi v Ljubljani, da se bo skupaj z drugimi deželani posvetoval o pomoči mestu Trstu proti Benečanom. Orig., (zapirni) pečat v rdečem vosku delno ohranjen. Fasc. 546, št. 3. Reg.: Birk, Verzeichniss VII, str. CCCXLVI, št. 803; Nared, Najstarejše vabilo (s foto). Lit./Omembe: Dimitz, Geschichte Krains I, str. 278; Nared, Najstarejše vabilo. 13.1463 oktober 27., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. naroča višnjegorskemu oskrbniku Gašperju Melzu, naj bo z vsem svojim moštvom na voljo za pomoč obleganemu mestu Trstu, saj se je pomoč, ki so jo zahtevah od kranjskih prelatov, plemstva in mest, izkazala za nezadostno, Benečani pa iz dneva v dan krepijo svoje sile. Orig., (zapirni) pečat v rdečem vosku odpadel. Fasc. 546, št. 2. Reg.: Birk, Verzeichniss VII, str. CCCXLVIIsl., št. 815. Lit./Omembe: Dimitz, Geschichte Krains I, str. 278. 14.1465 avgust 23., Dunajsko Novo mesto Cesar Friderik III. naroča višnjegorskemu oskrbniku in kranjskemu deželnemu upravitelju Gašperju Melzu, naj graškemu meščanu Baltazarju Ec-kenbergerju (WaJfhasar Egkenpergef) vrne v Ljubljani zaplenjeno živino (rieh), ki jo je hotel ta gnati na Laško. Orig., (zapirni) pečat v rdečem vosku odpadel. Fasc. 546, št. 4. Obj.: GZLX/78; CKSL. Kratice DSK I — Deželni stanovi za Kranjsko, I. regis-tratura DSKS — Deželnozborski spisi kranjskih stanov (gl. Verbič, Marija) GZL — Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (glej Otorepec, Božo) Viri in literatura Neobjavljeni viri ARS — Arhiv Republike Slovenije (Ljubljana) AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. regi-stratura: šk. 674 (fasc. 379d), 848, 849, 874; fasc. 546 AS 1063, Zbirka listin: št. 972 Akcesijska knjiga 1821-1945 CKSL — Centralna kartoteka srednjeveških listin. Zgodovinski inštitut Mika Kosa ZRC SAZÜ (Ljubljana) Objavljeni viri Birk, Ernst: Verzeichniss der Urkunden zur Geschichte des Hauses Habsburg. V: Lichnowsky, Eduard Maria Fürst: Geschichte des Hauses Habsburg, VII. Theil (1457-1477). Wien: Schaumburg und Compagnie, 1843. Klun, Vincenz Ferrer: Diplomatarium Laba-cense. V: Diplomatarium Carniolicum, I. Band = Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 10 (1855), str. 13-64. Nared, Andrej: Objava in prevod privilegijev kranjskega plemstva (1338) ter plemstva v Marki in Metliki (1365). Kranjski deželni privilegiji 1338—1736 (ur. Andrej Nared injure Volčjak). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 69-77. Otorepec, Božo: Gradivo zgodovino Ljubljane v srednjem veku. Zv. III, X. Ljubljana: Mestni arhiv, 1958, 1965. Otorepec, Božo: Gradivo za zgodovino Radovljice v srednjem veku. Radovljiški zbornik (ur. Jure Sinobad). Radovljica: Občina Radovljica, 1995, str. 10-38. Richter, Franz Xaver: Geschichte der Stadt Laibach von den ältesten Zeiten bis zur Gründung des Laibacher Bisthums im J. 1461. Archiv für die Landesgeschichte des Her^ogthums Krain (hrsg. Vincenz F. Klun), II. und III. Heft (1854), str. 141-290. Verbič, Marija: Deželno^borski spisi kranjskih stanov, I. del (1499-1515). Publikacije Arhiva SRS, Viri 1. Ljubljana: Arhiv SRS, 1980. Volčjak, Jure: Kranjski deželni privilegiji 1338— 1736 (Katalog razstave). Kranjski deželni privilegiji 1338—1736 (ur. Andrej Nared in Jure Volčjak). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 79— 157. Literatura Arhivski fondi in %birke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ: SR Slovenija (ur. Peter Klasinc). Beograd: Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije, 1984. Dimitz, August: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Erster Theil: Von der Urzeit bis %um Tode Kaiser Friedrichs III. (1493). Laibach: Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1874. Gestrin, Ferdo: Trgovina slovenskega \alednja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Dela S AZU 1/15. Ljubljana: SAZU, 1965. Goleč, Boris: Črnomelj od nastanka trške naselbine do izgube mestne avtonomije. Črnomaljski %bornik. Zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnicifrve omembe Črnomlja kot mesta (ur. Janez Weiss). Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008, str. 161-207. Kos, Dušan: Bela krajina v polnem srednjem veku. Zbirka Zgodovinskega časopisa 4. Ljubljana: ZZDS, 1987. Leveč, Wladimir: Die krainischen Landhandfesten. Ein Beitrag zur österreichischen Rechtsgeschichte. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 19 (1898), str. 244-301. Nared, Andrej: Arhiv kranjskih deželnih stanov. Arhivi, XXIV (2001), št. 2, str. 1-17. Nared, Andrej: Debela - kne\ - stanovi. Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in %borov do leta 1518. Thesaurus memoriae, Dissertationes 7. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. Nared, Andrej: Najstarejše vabilo na kranjski deželni zbor (1463). Arhivalija meseca: januar 2011. Elektronski vir na http://www.arhiv.gov.si/si/ delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhivalije_ meseca/arhivalija_meseca_januar_2011 / (4.10.2011). Otorepec, Božo: Srednjeveški pečali in grbi mest in trgov na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1988. Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. oktobra 1901 do konca septembra 1902. Obravnave deželnega %bora kranjskega v Ljubljani od 22. septembra 1903 do 7. novembra 1903, 44. zvezek. Ljubljana: Deželni odbor kranjski, 1903. Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnem 1 J o o o tura. Thesaurus memoriae, Dissertationes 4. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. Quirin, Heinz: Einführung in das Studium der mittelalterlichen Geschichte. Stuttgart: Steiner,51991. Splošni pregled fondov državnega arhiva LRS. j J o J \> o Ljubljana: Državni arhiv LRS, 1960. Vodnik po arhivih Slovenije (ur. Jože Žontar). Ljubljana: Društvo arhivarjev Slovenije, 1965. Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, I. knjiga (ur. Vladimir Kološa in Vladimir Žumer). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999. Zwitter, Fran: Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Ljubljana: Leonova družba, 1929. Žontar, Josip: Nastanek, gospodarska in družbena problematika policijskih redov prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. Zgodovinski časopis X-XI (1956-1957), str. 32-121. Zusammenfassung GRENZENLOSE 1 '.\Tl )1 'CK1 'RI R1I "I )1 UND BRÜCHIGKEIT DER GRENZJAHRE (ÄLTESTE BEKANNTE DOKUMENTE DES KRAINER STÄNDEARCHIVS) Das unterste Grenzjahr des Archivbestandes der Krainer Landstände wurde bislang für 1493 angesetzt, obwohl ein Dokument mit diesem Datum unter den Akten nicht gefunden worden war. Es hat sich herausgestellt, dass das originale Schriftgut tatsächlich erst mit dem Jahr 1507 beginnt, was sich mit dem Brand, in dem 1506 das Landhaus auf dem Neuen Platz in Laibach zusammen mit den Ansätzen des Ständearchivs verbrannte, erklären heß. Dank der systematischen Suche nach den ältesten Akten, aber mehr noch durch Zufall, wurden 14 originale Papierdokumente aus dem Zeitraum 1457—1465 entdeckt. Die ältesten bekannten Akten der Landstände steckten zwischen Landesfreiheiten, landesfürstlichen Verordnungen und in der Gruppe der Miscellaneen. Die Dokumente — die ältesten werden auch in Form von Regesten vorgestellt — galten längere Zeit als verschollen. Seit Mitte des 19. Jahrhunderts und den schüchternen Anfängen der wissenschaftlichen Geschichtsschreibung, als sie Ernst Birk (1843) und August Dimitz (1874) zu sehen bekamen, wurden sie praktisch von niemandem verwendet. Jetzt wurden sie sozusagen neu entdeckt. Inhaltlich sind die Originale (und Abschriften) von Dokumenten aus dem Zeitraum 1457—1465 sehr wertvoll, ergänzen sie doch unser Wissen über die unruhigen Jahre des Kampfes um das Erbe von Cilli und des Konflikts in der Habsburger-Dynastie, über den Ttiester Handelskrieg, die obligatorischen Handelswege u. A. Nicht zuletzt finden sich einige Schlüsseldokumente für die Zeit der Entwicklung der Krainer Landstände, so etwa die Aufforderung vom Mai 1461 an Gašper Melz, vor dem gemeinsamen Rüsdandtag in Graz zu erscheinen, und die an denselben gerichtete Ladung vor den ersten unstrittig dokumentierten, im September 1463 einberufenen Krainer Landtag. Das Jahrzehnte lang »gültige« untere Grenz jähr des Archivmaterials der Krainer Landstände ist somit nachweislich falsch; nach den letzten Entdeckungen kann es jetzt für 1457 angesetzt werden. Dabei ist anzufügen, dass aus dem relativ geschlossenen Zeitraum 1457—1465 nur 14 originale Dokumente oder Akte registriert sind, dann gibt es eine Lücke bis zum Jahr 1507.