—    138    —
Premišljevanje
narave in previdnosti  božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Telesne prednosti žival.
Pri natanjčnišim ogledovanju živalskega telesa najdemo razne prednosti in ročnosti, ki jih pogrešamo na svojem telesu. Ne da se tajiti, da je telo žival veliko terdnejše, krepkejše in obstojniše. Mnoge živali so v stanu, kakor hitro na svet pridejo, se vsih svojih ulov poslužiti, si hrane iskati in po nagonih ravnati, ki jih je Stvarnik v njih duše vtisnil. Strašnim boleznim, ki človeško naravo tako pogostoma razde vajo, niso pod ver-žene. In kako ročne so v svojem gibanju in v rabi svojih počutkov! Kako tenek ali ojster je njih voh, kako bister njih vid, kako urno njih gibanje — naj že letajo ali tekajo! In če še veličansko, sila umetno zrast ne-kterih žival prevdarimo, se pokaže, da smo glede svojega telesa malo pred živalmi, in da nas živali v mar-sikakšnem obziru še presežejo.
Bili so ljudje, ki so tožili zoper to zmožnost živalsko. Menili so, da imajo uzrok nezadovoljni biti, da jim ni Bog hitrosti ptičev, moči konj, presinljivegra voha psov, bistrega vida orlov in gibčnosti jelenov dodelil. Al taki ljudje so le po nespameti in nevednosti nezadovoljni. Ko bi vrednost razumne človeške duše prav ceniti vodili, bi svoje prednosti pred vsirni sposobnostmi žival lahko spoznali. Zakaj je dal Stvarnik brezumnim živalim nektere posebne telesne lastnosti? Zakaj jim je dal take znamenite krepke ude in poeutke in tako izverstno urnost v gibanju njih telesa? Zakaj je vsadil v njih duše tako čudovit nagib po živežu? — Iz nobenega druzega uzroka ne, ko da bi jim pomanjkanje razuma in druzih dušnih sposobnost, ki jih je nam dodelil, nekoliko namestil. Mi se po svojem razumu mnogih bole-zin lahko obvarjemo, se mnogih nevarnost lahko ognemo, mnoge bolezni in slabosti svojega telesa lahko odver-nemo ali saj zlajšamo, če se zdravilnih vodil deržimo in zdravilnih pomočkov poslužimo. Po svojem razumu vživamo lahko brezštevilne vgodnosti, in prijazna dru-ževnost nam pomaga naše blagostanje mnogoverstno pospešiti. — Zvali so brez vsih teh sposobnost, ker neprecenljive dobrote razuma nimajo. Stvarnik bi bil tedaj s to nižjo versto svojih stvari neusmiljeno ravnal, ko bi jim ne bil za toliko zgubo nekakšnega odškodovanja podelil. Zato je bil v razdelitvi nekterih telesnih prednost nekako darljiviši do žival, ko do ljudi. Dal jim je njih raznim potrebam primerne podobe, naprave in počutke. Dal jim je nekakšne nagone in ročnosti v gibanje, v brambo, v prerejo in za tisuč potreb njih življenja, ka-
koršnih mi nimamo, ki jih pa tudi lahko pogrešamo, ker smo namest njih še veliko važniše prednosti prejeli.
Občuduj, dragi moj,   tudi v tem modro in dobrot-ijivo previdnost božjo za ljudi.