GLAS SVOBODE,
SIX)VENSKI TEDNIK K* Koitm Daunau lumrn.
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
"OD BOJA DO ZMAGE"!		<•. ' "KDOR HE IWSU SVOBODNO, SE HE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 32.		Chicago, 111. 10. augusta 1906. Leto V.
Somišljenikom In naročnikom na »nanje.
Oni klaveimi urednik — inženir — Proletarca, kojega smo s; mislili izbiti iz spomina, «i je zopet p ris mol i} pečat lažnjivega klukca na čelo, in ta bart na podlagi ligu-rijanske morale.
Protest pod naslovom "Slovenian Comrades Attention", priobčen v "Chicago Socialist" z dne 14. julija, katerega ponatis je bil od glavnega "tajnika socijalne stranke pre-pozidan vsim socijalnim publika-cijam, razvem češkega dnevnika "Spravedhiast", kojega je tajnik nevedoma pri razpošiljat vi svojih instriikcij prezrl.
Ne veimo, od kod si upa Proleta rec isto ponatisniti in prelomiti od glavnega tajnika izdani ukaz!
Objava v Chicago Socialist je bila vsiljena, lažnjivi; v Proletarcu nedobesedna pretkkana in po svoji rdki. z zavihanimi rokavi, nat Slovenščino prevedena.
"Whereas, the said M. V. Kon-da has been but is not now a member of the Socialist paTtv." To pa je cmi klatverni inženir poslovenil tako le: "in ker je M. V. Kottda b« sam član te organizacije, a sedaj nI več."
Njih organizacija in socijalna stranka ste dve različni stvari. Ce se "tega niste znali, zakaj niste v slovar — Petriča — pogledali 1
Zavrtniik popred najbrže ni vedel, da je Kcmda član socijalne stranke, a sedaj pa je hotel stvar zandti po svoje. Akog. Zavrtnik misli, da bo. de z umazana rjuho-laži, zavijanjem le njemu lastnimi' organi prikril svoje tuinparije, se prekleto moti. Radi pripoznamo, da take o-slarije še nismo kmalu čitali. Zavrtnik se bije po lastnih zobeh med vrstam? svoje flike.
G. Zavrtnik naj vendar ne misli, da mu bo šla slovenska javnost radi takovih budalosti 11a njegove li-manice!
To je in bode resnica, kar bomo
v	celem obsegu poročali, kakor hitro dobimo poročilo od preiskovalnega odbora. Razkrinkali bodemo celo zadevo in razpostavili nagoto žlafbudračev pred občinstvo 1
DotiČn' ponatis je lažnjiv. nedo beseden in zavit po ligurijansko-Zavrtnikovem kopitu I
Zavrtnik, mi Vals smo opetovano vprašali, od kod in kje1 ste dobifli naslove naših naročnikov a vendar do sedaj nam še niste odgovorili.
Radi bi vedleli, kedaj ste igrali uzmoviča, ali takrat, ko sta imela
vi	in France Regflača skrivne shode. ali takrat ko sta se poučevala v dekliunacijaih v pisarni "Glas Svobode".
Ona pomota glede Ferenčaka, •kateremu ste obljubili svojo lai v "flikif" preklicati, sedaj ni popravljena M! V a opominjamo, da me pozabite, ker pozno je že. Le ven ž njo!
Radi dokazanih laži, 9 katerimi se bijete po svojih čeljustih zgubili ste vie najboljše dop'sovahie moči in mi se bojimo, da "flika" v kratkem me zgubi samo sebe in Vasi
Odgovorite na napad in skovajte zagovor, da vas ne bodejo lastni naročniki' klicali tatu časti in laž-nika.
Tropolop besediči in slini se-Brez ddbička!
"Kdor laže, ta krafde," in puc tun»l
Dne 7. t. m. poročili so se m sicer:
G, Ivan Belko s gdČno Antonijo /, rrrmcnnan tn g. Ivan Stonič gospodično Glko Klopčič.
Živeli na mnoga letat
Razgled po 8?etu.
RUSIJA.
Poročila iz Sebastopola javljajo, <l!a so tamošnje razmere prišle do skrajnosti in da1 je do sedaj vzečez 20,000 prebivalcev zapustilo mesto. Izseljevanje je še vedno na dnevnem redu.
Admiral Skrydlovv, sedanji vrhov ni poveljnik čnnomorske imornarrice in naslednik Čuknina, se baje nahaja v neprijetni dilemi. Boji se skrivne »voze med moštvom .na bro-dtovju in arteliristi, kateri se po njegovem mnenju čtfdno proti vladi in častnikom vedejo.
Častniki so se oborožili m pripravili na \«aki eventuelen napad in upor moštva.
Sveaborg je še vedno v rokah revolucianarcev in bode tudi ostali.
Iz Petrograda se nadalje poroča, da bolde car skušail 9 ustanovo novega parlamenta udtfsiti na|>erjeno splošno ustajo hi ugoditi ljudskim zahtevam; to pa je samo stara šara, s katero namerava ruska buro-kracija revdlucijonartio maso v nje napredku ovirati.
Dne 7. avgusta je neki častnik umoril poveljnika piatigorske trdnjave; istega dne so dragonci razpršili po Moskvi splošen štrajk oznamujočo maso.
Moskva je centrala splošnega stavkanja; vse organizacije razven nekaterih železničarjev, kateri še dvomijo, so se odzvale od socijalno-demokratične in delavske skupščine izdanemu manifestu.- Manifest se zaklučuje:
"Vsm onim meščanom, katerim je draga prostost, kličemo m vzbu-jemo vas do odločilnega boja proti carovi vladi in za .ljudsko vlado — za zemljo in prostost! Mi vas 'kličemo na občni štrajik in preobrat carske vlade in oblasti, ki so od vas odvisne. Živela splošna stavka in odločilni boj za moč naroda!"
AVSTRO-OGRSKA.
Tropava, 9. avgusta. Iz Bielitz in H i ale, Galicija, se poroča, da je razprtje tekstil industrije zaxlelo najmanj 12,000 ddavcev.
V Zagrebu je neki revolucionarni dijak dklofutal Elegoviča. E-logovič in Dr. Frank, oba starče-vianska poslanca, sprehajala sta se po Cirinjevem trgu, ko se je napad izvršil. Dijak je pobegnil.
&V1CA.
ZUrich, 8. avgusta. Pri preiskovanju stanovanj« v Zuridiu stanujo-čh Rusov, je policija zadela na laboratorij in izdelovalnico bomb. Več oseb je radi tega zaprtih, med temi tudi Maks Feuerstein, bivši lastnik Naptha tovarne v Galiciji, liotnbe, katere so tam izxlelovaili, so pošiljali na Rusko.
ŠPANIJA.
Madrid, 8. avgusta. Katastrofo, ki se je prij>et:la na italijanskem parobrodu "Sirio" v bližini Carta-gatie, Špansko, Ln ki jc zahtevala čez 400 človeških žrtev, pripisujejo rečeni potniki kapitanu. Njegova razburjenost in odsotnost mirnega duha je vzrdk toliki nesreči. Potniki pripovedujejo, da je kapitan, ne da1 bi nadzoroval rešitev potnikov, prvi skočil v rešilni čoln ih zavpfl: ."Vsak za se." Moštvo se je z nožmi ,v rdkah pririlo do rešilnih čolnov in prepustilo potnike usodi.
Tak "coward" kapitan pač zaslu-£i linčanje, dasi se s linčanjem vob-če socijalizem ne strinja.
FRANCOSKO. 1 Ir Parka prihaja vest, da at* Generab Andre, Wrji vojni minister in Negrier bojevala dvoboj »
»samokresa pred hišo kneza Joahi-ima Murat.
1 General Andre je sproži! in ni .zadel nasprotnika in General Neg-■riersi ni upal vst"reliti in tako sta se razšla, ne ctai bi si segla v roke.
Ameriška gledališča so jima prosta! S takornnL "pojaci"' je pač prijetno dvobojevati se!
AmeriSke vesti.
. Od kod John. D. tako bogat.
Giicago Record Herald prinaša vest, da je Edgar Brown, iznajd-nik bogate rude v Mesaba in Vermilion okrajih v Sauilt St. Marie, (Midi., umrl. Umrli, vkljub temu, da se je rodil kot miljonar in odkril najbogatejše zaklade v Severni Ameriki, ni zapustil niti centa svojega premoženja. Umrl je v bolnišnici in nekoliko njegovih prijateljev prispevalo je za pogrebne stroške.
1 John D. Rockefeller, kateri ga je oropal vsega premoženja in ga porinil na potberaške palice, mu ni še hotel v zadnjih stiskali pomagati.
Brown je sezida! Duhrth in Iron Range železnico, katera pa seveda je sedaj lost John b.
Od tod toraj John ITevo premoženje?!
Rojaka ubilo.
V tovarni Mineral Point Zinc Co., v De Pue, III., ponesrečil se je dne 24. julija t. 1. rojak Ivan Dragman, kateri je bil od Slovenskega Narodnega podpornega društva Triglav št. 2 S. N. P. Jednote v La Salle, 111.
Hodi mu žemljica lahka!
/7. otrok.
Sterling, III., 9. avg. Sedemnajsti otrok, sinček. porodli se je danes g. B. Sdnvartzu iz Wyanette. 'Najstarji otrok je 21 let star in vseh 17 živi.
■ SrcČu poleg nesreče.
Kankakee, 111., 9. avg. Gospodična Stella Lulkanič, katero je pred jednem mesecom pred altar* jem njen Ijubček Anton Zomer zapustil in pobegnU, se je danes poročila s Walter Lynch, kateri ji je takoj |)o Zomerjevim begu ponudi! ženrtno ročico.
Ni nesreče brez sreče!
Cattyoii City, v Texast je zadel tornado in ga popolnoma razdejal. Mnogo ljudi je ali ubitih ali nevarno [>oški>dovanrh. Dež jc tako lil, da so reke in potoki v državah Texas in Colorado izstopile in poplavile tisoče in tisoče oralov zemilje, povzročivši mnogo škode in mnogo človeških žrtev.
Železnične proge so na milje v daljavi ratzdrte in ves promet je prenehal.. Santas Fe železnica trpi največ škode.
Knickerbocker Ice Co. Se pritožuje nad vladnim postopanjem zaradi terjatve velikega davka. Vlado je povzdignila "ceno" državnemu davku in "ledeni" trust' se upira temu z vsemi močmi. Da bi ceno ledu povišali, tega ne smejo, kajti v Filadctphiji se jim je pokazalo, da kakor hitro se izve, da se je cena ledu povišala, bode se talkoj kriminalno postopanje ledenih konspiratorjev sodnim potom kaznovalo.
Ubogi Ice trust?!
Človeške kosti čistilo. _
Guadalajara, Mexico. Korti od 117 možkih, 123 žendc, 83 dečkov in 85 deklic so se vzele ir grobov na municipal nem pokopališču. Zakup teh grdbov je posel in kosti so izkopali m jih nakupičiH v nekem ■kotu na pokopališču. Te kosti kupil je neki trgovec n Zdr. držav. Mno-
go tovornih voz naloženih 9 človeškimi kostmi1 se pošiJja vsako leto v Zdr. države. Kosti se rabijo za čistilo. Press Despatch.
Kaji si vi o tem mislite? Tui se zqpet kaže koliko respeeta daje kapitalist delavcu, njegovim kostem, njegovemu grobu, zadnjemu počitku! Nr mu dovod j, da ga je zdelal do zadnje moči na zetnlji, mu vzel svdbodo in prostost in naposled življenje, ni dovolj, da ga je delavec hranil in delal zanj — za parasita, marveč še uboge kosti, trudne, gole, trohnjene kosti izrablja v svoje hudobne namene. Čisti ž njimi sladkor in potem nam daje naše brate-suznje, za koje si mislimo, da njih kosti v miru počivajo, v podobi slaščic itd., cla jih še tni meljemo s svojimi zobmi.
Ni vredno tega razlagati, pač pa vsak delavec, ki si mora v zakup vzeti zemljo, v kateri želi počivati, v.kfi rad, da ga nihče tam ne drami.
Kapitalisti, brez karakterja pa naj pazijo, da se z nj'ihov'mi 'kostmi isto enkrat ne stori.
Delavec kedaj se boš zbudil ?
"Coloradskim .Vo7iVrt»»" svetujemo, da se v prihodnje poslužujejo pravilnih prestav. Sodrug J. G. Phelps Stdkes je sam prostovoljno odstopil od Zveze neodvisnosti (Independence League) in ga ni Zveza odslovila.
Odstop in odsloviljenje sti dve različni stvari!
Iz delavskih krogov.
Washington, D. C., 9. avg. Ker se 11 isti t v rdki Pen Bridge Co. in District Construction Co. v Co-lumbijskem okružju držali osem-urnega dnevnika in delali čez omenjeno dobo, morali sti v prvič plačati vsaka $25 globe.
Tako bi se moralo [»ostopati s takimi zakonolotnniki!
Janitorji in scrubwomen priklopih so se stavkajočim čistilcem o-kenj. Ti janitorji in "šcroparicc" poleg simpatije do čistilcev okenj zahtevajo povišanje plače. Scropa-rice so imele do sedaj po 18 centov na uro, zahtevajo 19 in hišniki zahtevajo $52.50 na mesec na mesto
$50. _
Kovači dividend na Erie železnici so znašli, da ženske ravno tako lahko prodajajo vožne listke, kakor moški in poleg tega so iste cenejše in boljše kot moški. Kot re-sultat tega bodejo vsi pomožni prodajalci vožtiih listkov odslovljeni in na njihova mesta ženske postavljene.
Anybody can work "but father" I On je predrag!
Največja prodajalna v Galveston, Tex., je zaukazala, da mlada dekleta, ki delajo tam kot prodajalke, ne smejo imeti žeoov na o* bleki.
Najbolje bi bilo, ko ne bi imele nobene obleke toraj tudi nobenih žepov. Monopol je prdkleto prebrisan in le v -takih slučajih izda svoja nagnenja.
Massachusettsflca legislatura ie izdala neko odredbo, potom katere se omejuje Število "picketov" pri štrajku. Samo jeden picket je dovoljen na vsakih dvajset stavkar-jev, ampak nobene meje se ni postavilo v Številu milice, prekličkar-jev in Pinkertoncev, katere sme družba najeti, da nažene oickete.
Izvrstna legislatura!
Zaprto delavstvo (convict labor) producira vsako leto za' $35,000,000 vrednih irdtlleav. * «
Lokalne novice.
Pie-nic v So. Chicago.
Hrvaško društvo D. Ante Star-čevič nas je pretfeaidnjo nedeljo v resnici dobro zabavalo v So. Chicago. Tri razna pevska diuštva to je "HrvaŠka Zora", "Slovan" in "leteči "Orel'' p^miogla so k izvrstnemu izvrševanju programa. Pele so se Slovenske in Hrvaške pesmi, a srcc nam je radosti plesalo, ko so vsa tri društva pod vodstvom strokovnjaka, Slovencem dobro znanega gospoda rojaka Bcrnika, v So. Chicago, skupno zapela "Morje Adrrjan&ko".
Gospodine E. Mužina, predsednik pevačkega društva "Zora" je v kratkem govoru izrazil željo, tla si Slovenci in Hrvati še zanaprej braiske roke podajajo in skupno delujejo v blagor in napredek Slovanskega naroda.
(Opomba: Ta novica nam je za<hiji teden izostala radi pomote črkostavca.)
Vofitev.
2y. julija vršila se je volitev v Chicago, raznih uradnikov in zastopnikov (business agents) v koncilu okrožja lesnih delavcev. Zastopnikom so bili izvoljeni: Ivan Kflavlski za unijo št. 44, Anton Jo-hanson za unijo št. 7 in Fran Kur-tzer m unijo št. 1. Tomaž Cooney iz unije št. 7 je bil izvoljen tajnikom brez vsake opozicije.
Koliko ll'alshev ima Chicago?
Državna banka na Milwaukee u-lici je počila in ž njo zletelo je najmanj štiri milijone tolarjev ljudskih vlog v zrak.
Predsednik banke Paul O. Stens-land pobegnil je v spremstvu neke krasne operne pevke iz Chicage, isto je storil tudi bančni blagajnik Heiyv W. Hering. Misli se, da u-begla sta jo udarila proti Canadi.
Vzrok 'bankrota' bo baje špekulacije na zemljiščih in visoke stave na konjičkih. Do sedaj se je pokazalo, da ima propala banka najmanj miljon in |x>I tolarjev ničvrednih listin in obveznic. To ji je celo premoženje. Ljudstvo vložilo je najmanj štiri miljone tolarjev in sedaj brezupno pričaikuje povratka ubeglih finančnih anarhistov.
Polom banke imel je tudi svoje žrtve. Dva vlagatelja, katera sta povodom bančnega poloma prišla na beraško palico, sta vs>lod po iz-Vienadenju prizadetem srčnem kanu umrla, a zopet jeden storil je sa^ momor.
Gosp. Ivan Molck, urednik "Glasnika", odše.1 je preteklo nedeljo v Calumet, Mich., kjer prevzame zopet trudapolno delo.
vabiloi
Rojaki Slovenci pridite na drugo — veliko — letno veselico, katero priredj slovensko narodno podporno društvo "Adrija," }t. 3. S. N. P. Jednota v Johnstown, Penn.. dne 18. avgusta t. 1. točno ob pol sedmi uri v Hrvatski dvoran! na Sedmi uMci v Cambria City.
Ta1 veselica je prirejena v svrho nabave društvene zastave. Vijud no vabimo vse cenjene sobrate in vsa tukajšnja bratska društva in ona v Conemaugh, Pa., k obilnemu posetu. Vstopnina za gospode $1. Dame proste.
Za izborno godbo, dobro zabavo in fini prigrizek, skrbel bode
"Odbor".
poaljete denar ▼ »Uro domovino, obrnite a« »»pno u U V. Konda-ta, 669 Loomia Str.. Chicago, III.
h
3
«laj ftobodb
Pod novim orlom.
Zgodovinska p«ve«t.
Ponatis iz "Slov. Naroda*
i __
TrttJI del.
XXII.
- Za Mara Damjanovo so prišli dnevi neskončne žalosti. Že Od meseca avigusta minulega teta ni bilo nobene vesti več o Konradu. Dolgo časa je Mara tolažila, da Konradu ni bilo mogoče pisati, saj je bila velfka armada) prodrla v srce Rusi je in od tam je bila zveza z zapad no Evropo tako težka, da se pač ni moglo misliti na ekspedrraiije za sehnih pisem. Ker so Čudi uradna poročila Rusije bila silno redka ni Mare zapustila vera, da je Konrad živ in zdrav. Tdda', odkar se jt v Ljubljani zaznalo za požar v Moskvi1 in za grozotno katastrofo pri Berezini, tedaj je izgubila Mara vse upanje, da še kdaj vkli Konra da, tedaj je bila prepričana, da je obležal na zmrzlih tleh dalnje Rusije in tedaj jo je dbšel obup s ta ko silo, kakor bi jo hotel uničiti. In naj strast ne j sa je bila zavest, da je ona sama pognala Konrada v smrt ker je ona bila vzrok, da se je o-glaisil za vojno.
Stari Damjan je bil sam tako potrt, da n» bil zmožen tolažiti svo je 'hčere. Marina nema, brezsolzna bolest je starčka tako potresla, da se ni irpal svoji Ivqeri pogledati v njene globke, v brezmejnem dbu-panju svetlikajoče oči. Edini Kopitar je znal Mari Vdahniti nekaj živ-Ijeroke moči. Dostikrat ji je rekel: "Mara, ali ni tisti najpopolnejši človek, ki zna premagati svoje gorje [A bodi še toliko, in ki zna neustrašno prenašati življenje, tudi če bi je najraje od sebe vrgel?'' Take in podobne besede so vedno zbudile v Mari voljo, da premaga svojo bolest, in vsaj za i»ekaj dni se ji je to tudi deloma posrečilo — ali samo za nekaj dni, potem je zopet orna gala in stari Damjan si je ruval lase v strahu, da mu Mara naglo-ma umre.
Za svetovno znamenite dogddke *t- Mara v Ceh strašnih dnevih ni menila. Niti slišala ni, ko ji je Kopitar pripovedoval, da je Napoleon začel mdbilizirati novo velikansko airmado, niti je pojmila pomen vesti, da je pruski kralj dne 3. febra-varja 1813. izdal oklic na nemški narod, s katerim ga je poživljal na boj na življenje in smrt proti Francozom. Samo enkrat se je zgenila. ko se ji je povedalo, da je bil maršal Marmont pri Salamanki na Španskem poražen in težko ranjen, ali niti ta vest ni reč našla odmeva v njenem srcu.
Dne 12. febrnvarja je generalni guverner grof Bertram! po cesarjevem naročilu odredil mobilizacijo ilirske vojske. Težkega srca je ob-er m za ukazal, da je ckl prebivalstva izterjati kontribucije za vojne namene. Blagajne so bile namreč pr zne, ker je morala ilirska uprava vse dohodke dati za vojno proti Rusiji, in iz Francije niso mogli niče-ar jx>s!ati. saj so si morali' celo tam pomagati s kontribucij-ami.
(irof Bertrand je vso svojo po-zornost posvetil armadi in je vso upravo prepustil generalnemu in-, tendantu grofu Chabrolu. Ta je dobro vedel, kaka velikanska nevarnost preti Iliriji, če bi se tudi Avstrija, ki je že odpadla od Francije, prVlmiž ta Rusiji in Pruski proti Napoleonu ter se vrgla na Ilirijo. Zlasti pa se je bal. da bi duhovščina uprizorila revolucijo, kar bi toliko laglje storila, ker je moralo vse vojaštvo v vojno. Grof Chabrol, ho-teč se informirati o korakih, ki naj jih stori, je povabil jako ugledne moče iz Ilirije k sebi in jih vprašal za svet. Vsi 90 bili mnenja, da bi prebivalstvo samo, ker je s Francosko dobro, vestno in pravično u-pravo jako zadovoljno, gotovo podpiralo Francoze, če ne bo nasprotovala duhovščina in da bi le duhov-ŠČ na bila v stanu uprizoriti revolucijo. Toda, kaj se naj stori glede duhovščine — v tem ozrru so bila mnenja različna. Večinoma se je reklo, naj se izkuša duhovščino i*-lepa pridobiti- Zaradi tega je da?
grof Chabrol 25. februvarja razglasiti konkordat in je ob enem prosil pomožnega škofa Riccija, naj mu gre na roko, da ne bo duhovščina vladi delala težav. Skof Ricci je vse obljubil — skrivaj pa obvestil duhovnike, naj se pripravijo na revolucijo, čim napove Avstrija Napoleonu vojno.
Žandarmerijski zapovednik Ro-belot je kmalu zapazil, da se je du-hovščna začela sumljivo gibati.
—	Najbolje bi bilo, vse duliov-nike kar na kratko fizilirati, kar po vrsti, se je večkrat jezil Robelot in marsikdo mu je od srca pritrjeval, uvidevajoč, da so duhovniki tisti nesrečni živel j, ki je narodu in domovini najbolj škodljiv, ker vedno žrtvujejo korist naroda in domo vine koristim cerkve in svojega stanu.
Policijski komisar Toussaint j posebno vroče pritrjeval Robeletu in rad citiral alzaški narodni pre govor:
Affen, Pfaffen, Fledermause,
Jltden, Ratten, weisse Liiuse,
Nehme.11 diese uherhand,
1st kein Gltick inn ganzen Land. XXIII.
Mrak je že objemal Ljubljano, ko sta dve stari sključeni ženici prišli iz uršulinskega samostana in krenili na Dunajsko cesto, kjer so takrat — izvzemsi le bivša samostana (sedanje vojaško skladišče in prejšnja bolnica) — bile same nizke n neznatne hiše. Kjer je danes Medjatova hiša, je bila tedaj znana in mnogoobiskaua furmanska gostilna. V to hišo sta vstopili ženici in vprašali za prenočišče. Go •«t Iničarka je malo jx>mišljala, potem jra žen ci jK'ljala čez dvorišče v tnalo sobo nad hlevom. Sele ko je vrata za seboj zaklenila, je gostil ničarka rekla šepetaje:
—	Čuvaj ta se — antikrist (tako so imenovali žandarmerijskega za-povednika Robelot a) preiskuje da nes že zopet vse gostilne.
—	Saj greva koj naprej, je odgovorila ena ženic 11 se začela razpravljati. Njena spremljevalka je sledila temu izgledu in v kratkem sta se stari ženici »spremenili v dva mlada moška.
—	Nekaj pisem imam za vaju, je rekla gost i Iničarka, a zdaj ne morem do njih, ker jih ima iiK»j rpož shranjena.
—	Pisma pošljite šentpeterske-tnu župniku Ahačiču, je naročil mlajši teh moških, ki pa ni bil nihče drugi, kakor — Ljudmila. Jaz moram še nocoj naprej.
—	Tudi jaz moram še danes oditi. je odgovoril Ljtidmilin spremljevalec. Bliža se odločilna ura. Zdaj bomo začeli žeti. kar stno toliko ča-s>a in s tolikim trudom sejali. Oko za oko — zob za zob.
—	Ali ste poskrbeli vozove. je vprašala Ljudmila.
—	Da. Eden je pripravljen v St. Vidu, drugi prr I). M. v Polju. Oglasita se pri me/narjih. Ali kam t>a gresta ?
—	Jaz moram biti še jutri v Višnji gori. Ljudmila pa gre na Bled. Ljudmila in njen spremljevalec slabila med tem izvršila preoblečenje in se pripravila za odhod. Ljudmi-la se ;<e zavila v dolg plašč, ki je popofnoma zakrival njeno telo, potem pa se st snila k svojemu spremljevalcu.
—	Se en poljub, Ludoviko. mu je rekla v italijanskem jeziku in tujec jo je strastno objel in jo vroče poljubil,
—	Se nekaj mesecev — in potem bodeva imela mir in bodeva rešena vseh skrbim
Se en [»oljuh in Ljudmila je zapustila sobo. Kmalu ji je sledi1! tudi njen spremljevalec — a krenila sta vsak na drugo stran.
Ko je prišel krčmar domov, ga je žena takoj poslala s pismi k šentpeterskemu župniku. In mudilo se je res, da je očistila zrak, kajti drihro uro pozneje se je že oglasil "antikrist" in pregledal vso gostilno in vse prostore v hiši.
Odkar je bil Nodier v Ljubljani, je Robelot skoro vsak dan preiskoval vse gostUne in vse sumljive hiše, če ne bi vendar kje iztaknil Liudmile. Trudil se je toKko bolj, ker mu je bil Nodier povedal, kako nevarna ženska je Ljudmila. (Dalj« prtMJ
Slovenski libtralstvo,
Piše Dr. S.
Is stare Jontcvinc.
vzeli so meščani in ž njimi stvarili sedanjo veliko trgovino, industrijo. Pri nas na Slovenskem je bilo malo te bogati je, pa tudi le malo večje trgovine, malo industrije.
(Nadalje sledi.)
Na Slovenskem se je zaoela mej liberalnimi slovenskimi rojaki m duhovniki pred 36—40 leti neka razprtija. Istai razprtija je včasih utihnila, ker so se liberalci utlafli onim možem, ki so bili mnenja, da bode složno' Slovenstvo slovensko naroditost rešilo. A za dolgo ta sloga mej liberalci in klerikalci, kakor so se imenoval: duhovniki in njeni posvetni prijatelji, ni trpela, nastala je v kratkem zopet razprtija. Kakor hitro se je začelo delo za pnobuja naroda, nastala so tudi nasprotja in/ ni bilo nikakor mogoče z duhovniki izhajati. Druga omika posvet lijakov, drug gospodarski interesi, drugo svetovno naziranjc je k)čilo slovensko posvetujatjtvo od dUhovenstva, ki je hotelo vladati ljudstvo ter ga voditi v gospodarstvu in duševnem življenju po davno že ob veljavo prislih srednjeveških načelih. Tudi najgorkej-še domoljubje ni moglo izhajati z nadutostjo, nestrpnostjo, včasih zlodjevo hudobijo hi večinoma z neomiko slovenskega duhovnika. Vsaka sprava trpela je le kratko dobo.—Slednjih 20 let pa se je razvil prav vesel boj mej slovenskimi liberalci in duhovniki na Kranjskem. Vršil se je ta boj v dveh večjih dnevnikih in manjših časopisih, v društvih, v zasebnem in javnem življenju, v občinlkih zastoprh i'n v deželnem zboru.
Zgodovina Slovenstva kaže po večjem mrtvilo v narodovem življenju. Tuje rase gosjiodujejo nad narodom, ga izčrpavajo, ga tišijo po grajski 111 duhovenski gospodi k tlom, (La ne more razviti večjega gospodarstva, ne večje omike. Kmete druzib narodov so tudi tujci v joidobi grajščakov, škofov, uiniliov itd. vladali, ali ti vladarji so prevzeli jezik narodov kot svojega in se v vsem življenju sprijaznili z narodovim življenjem, ter tako ptutali organični členi istega. Ti vladarji druzib narodov jxxia-jajo narodom krq>kc ljudi, ki na-nxl v< d jo višje v gospodarstvu in duševinem življenju in |x>sebno, ko meščanstvo nastane in to prevzame učitelj stvo, vodstvo narodove ma se. Prvotno meščanstvo je tudi me šano s tujci. — Na Slovenskem so ti stanovi opravili majhno delo. Pri nas ostaja grajščak, škof opat tu jec, kakor je po krvi iti meščan tudi do skoraj polovice 19. stoletja. — Kar ga prihaja iz kmetije, se rad pituji. Grajščaflci in v itš j i duhovniki so stvarjali nemško ozračje in milije. Življenje teh vladarjev ni bilo kaj prida, daisi bi lahko veliko bigastva stvarili grajščak i in duhovniki s tlakarjem-Slavenicem; stvarili niso kaj prida omike; za ljudstvo jim tii bilo dosti mar, skr-1>elo se je le za to, da je ostajalo pohlevno v delavski organizaciji tlakarske kmetije in raixxvado grajski. duhovenski in meščanski go-spodi. In nešolanost je bila l>ogoj tega izhajanja in katol ški duhov-nrk je nadzoroval šole, katerih pa je |K) reformaciji malo bilo. On je že skrl>el za to, dal slovenski kmet in meščan tie prideta do večje izobrazbe; saj pa tudi grajska*in du-hovenska gospoda sama ti t prišla do večjega izobrazenja. Bogastva tlakarskega dela so pa ti ljudje prav nevredno zapravili, edino sa-lpostani Ctsterzijanov na Slovenskem so imeli nekaj prida bogastva. Malo bogastva so pripravili meščani, malo so ga mogli dobiti od tlakarske gospode. Lah Valvasor napravil in na'kup cil si je ogromna bogastva v Ljubljani. AH v manjših mest Sli se je kuhalo z vodo. Rokodelec po večjem tujec, ni bil najboljši delavec. Bogastvo meščanov se je kazalo v njihovih hišah, rotovžih. cerkvah. Pri nas na Slovenskem so meščanske hiše b le v srednjem veku borne, rotov-ži tudi revne hiše in bog zna kaj lepili cerkva nemajo naša »mesta iz prejšnje dejbe. Bogastva se ne zgubijo, se podedujejo od roda do roda, pa tudi od stanu na nove stanove. Bogastva tlakarske kmetije pre*
Kako kapitalisti izrabljajo cerkev.
Katoliški prelatje od papeža dol
do zakotnega kaplaučka, kar rjovijo nezadovoljnosti. Katoliški pre-latje — pomisli dragTčitatelj so neke* vrste organizacija, kar pomeni pri koštrunčkih višjo oblast. Kolikokrat, afli kako pogost orna pride revni delavec v dot?ko z škofom ali nadškofom, kardinalom ali kakim-koli si bodi prelaitom? Malokodaj. Nositelji mitre in drugih neumnosti se družijo z bogatinci, pa makar da so ti slednji največji nasprotniki njihovega falrbanja — grdš ta je gospodar sveta, saj drugači tudi nemore biti jxxl današnjim krivičnim sistemom. Farji, oni ue občujejo le z "brez verskim i" kapitalisti, pač pa tudi obedujejo in zapravljajo počele tedne med njimi in se vodijo v njih privatnih vozovih. Ah koliko moč imaljo farji Še nad naši 111! sotrpini, katerih oči so še vedno jKikrite z luskinami nezavednosti Da so bogatinci modri nam ni potreba še posebej* povdafjati. oni vedo, kje jih čevcflj žuli, radi tega postopajo skupna proti proletari jatu. V vsakem slučaju, bodi si na ,vodi ali suhem so ti na uslugo far jem. Postali so liberalni in rado dami za gradenje katedral in pri vatnili stanovanj za farje — farj pa njim na ljubo tako sladko mo ledu jejo svojim ovčkam, da se človeku kar srce topi samega veselja ka posluša, talkega koštruna sveto lagati. Vsa tal nezadovoljnost mase pa je neverjetna in prostomišljena Ako padejo prrvilgiranci padla bo de tudi cerkev ž njimi. Veselijo sc pač, da je papež preklical svoje prekletstvo nad Italijo, ter dovolil se farjem vtikati v volitve, z name nom, da zaprejo jwt rastoči stranki socijaliztna. . Učene glavice so pač vsi boga-taši. oni ck>hro vedo, da beseda katoliških farjev še daleč sega, in s kojih jipmočjo še dan d acne's panajo lahkomišljenega delavca. Kako dolgo še? Nižji, in farja boječi se katoličani so z Vsem zadovoljni, kar njih pop j)otrdi — in to jim je sveta zapoved — postava. O resnici sc nikdar ne prepričajo. Ako bi se ka toliški cerkvi dovolilo, da hi s svojimi krvnfki, kakor so jezuvitje :td.. narddili red tt>ed nezadovoljnežl socializma in industrial i zma. bi takoj gorele grmade. Vsi farji pa bi se potem smatrali za neke vrste do-služencev na novaš bogatašev ali na maso svoje podružnice. Tako j<-cerkev vrtino stala na verlumcu svoje moči — za denar in denar. 'Rockefeller je zaščitnik Baptistov, Pierpont J. Morgan Epi skopa I cev, Tom Ryan katoličanov itd. Vse v večjo črfst božjo. Izmed vseh cerkva pai je katoliška edina, ki ima moč panati, izganjati hudiča in po-biti vse častilce socialnega mišlje-liia. Katoliški prelatje so nadnaravna bitja, torej jiekaj več kot drugi ljudje. Nižji farji posnemajo svoje višje iz česar posnemamo, da se njih delo pozna med V4Cmi narodi.
• To je igrokaz, ki se dogaja dan na dan. Moderno sestavljeno je njih delo proti vsakemu svobodnemu gibanju, aosebno pa proti pro-letarijatu. sedaj tu, sedaj tam, sedaj po lahkotna in potem močneje in močneje pritisnejo na proletari-jat. In to igro je jako zanimivo o-pmzovati.
Ali propadli Itojol Ljudstvo dan. danes vže samo zase mfslt. Cerkev In cerkve morajo ozir. bojo nvjrale ako se »lx>jo hotele vzdrževati <lelo-vati z ljudstvom in ne proti njemu drugače bojo prelatje in cerkvtsii nrinci primoranr delati si živ4jenje kakor \-sak drugi izmed nas.
ROJAKI
PtZOEI
1000 mol potrebujeva ▼
«^Silyer Salaon—
461-463. 4th St. San Praa. Cal.
za piti fino Wioland-ovo pi to, kali-fornijako vino in najboljie iganje in kaditi najfinejše unijake smodke. Prigrizek prost in igralne mite na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje.
BRATA JUDNICH. x San Francisco, Cal.
Import! ran tobnk iz stare domo-vine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. T0K0UN, 544 Blufi iHlnd Ave.
MATIJA K1RAR
tiOSTILNIČAlt
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in prstno žgauje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 4373
HUSPQSKA BRATJE. ^J^
tnoj Sloveuci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
mmmmmmmtt^
fe MODERN I F0T0GRA- jj FI('NI ATELIJE
^ L. Hagendorff. ^
^ Vogal Reed in Oregan ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^
t Znižane cene za poro£-F	ne slike.
^iUiUiUiUiUiiiiUiUiiiiUi
▼ ftllfflffftlftff ffftfutwffffffl
Vaclay Donat
Izdeluje neopojne pijače — Nodovlco in mineralne vodo.
518 19. St, Telefon, Canal 6296
Zastonj dobite.
Veliko Bliko, uko naročite dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu
H)(M
Dobro delo, zmerne csne.
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. vtlj. je »JO OD Temu J« prldjatl «c 10 oe«tov ar
STARA IN IZKUŠENA
tUNARD LINE
oatMMTldan* Imtm 1140.
PREVAŽA LJUDI IN BLAOOČBZ OCEAN
ElBtmUR, EEHOVA, HHEPEL ITD.
LBPI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATH1A"	13,600 ton.
SLAVONIA"	10,600 ton.
••PANNONIA"	10,000 ton.
ULTONIA"	10,400 ton.
Ix New Vorka odplujpjo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vsm dajo potrebna navedi-la o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
P. G. WHITIJJGT ralnatelj, 67 Dearborn Str.	oaicuao.
-w«1-	w mm
O LA 8 BVOBODC
Socijalna razmotiiianja.
Kaj zahteva socljaiiiem f
VIII.
V
Občno delo to je vsakteri, kdor bode Itotel živeti in vžrvati sad univerze maral bo delani. Sedanji ka-.pitalisti in brezdelni postopači prijeli bodejo za to ali ono delo, ako .bodejo hoteli živeti in eksistirati na 3vetu.
Glede tega naj podamo cetij. či-tateljem v kratkem gov ur sodruga J. M. Pattersona, katerega je držal na socijalnem izletu v Milwaukee, Wis.
Omeniti se mora, da je Patterson v svojem naslovu na zbrano občinstvo, kot sliko samega sebe predstavljal. On se je izrazil, da je pravi tip brezdelnega, bogatega postopača in potem nadaljuje:
"Zadnjih pet mesecev nisem storil trohice produktivnega delaj; v teku te dobe nisem pridjal niti piči* ce k blagostanju občinstva in vkljub 'temu porabit sem ogromno množino ljudskega blaga za vsakovrstne zabave, lastne kakor tudi domače potrebe. Potoval sem na najhitrejših in najluksurnejših vlakih; sem prenočeval v najdražjih hotelih; imel sem najboljše stvari pri ubedu, dbiskavad sem najdražje zdravnike in zobozdravnike; sem bil vedno pripravljen plačati gledališkim špekulantom par tolarjev več za lepe in dobre sedeže v gledališčih; vzdržujem konje za ježo in vožnjo; i--mam hlapce, dekle, strežnike in strežnice, da na me čakajo in iz-polno rnoje razkošne želje.
In jaz nisem storil trohice dela! Tu je točka. Ljudje so producirali bogastvo, katero sem jaz vgrabil in potrošil. Jaz se ne morem nikjer vštet\ da bi se mi dalo kredit za produkcijo.
Iz tega se vidi, da sem ljudstvo pr kratil produkta, ki ga je izdelalo, in se veselil in lenaril na njegov račun.
Ali drugače,: razložiti vam hočem nekolika jasneje. Nekateri ljudje — delavci in delavke — kratili so si izdelke, katere so producirali, samo, da so meni pornogli do luk-surnega in brezdelnega življenja.
Nikakor pa si ne mislite, da so to storili mogoče iz ljubezni do mene, ne, nikakor ne, kajti delavstvo to stori brez razlike za vsacega člana mojega razreda — kapitalističnega razreda.
Jaz rečem in povdarjam, da sc sami prikračajo bogastva, ki ga protlucirajo, kajti to lahko prenehajo, kadar hočejo. V tej deželi imamo univerzalni volilni listek (ballot). Brez streljanja in brez stavljenja raznih ovir delavstvo lahko reče rockus-]>ockus in brez-delniki, ki sedaj, žive luksurno in skrajno brezdelno, ki ne protlucirajo niti za človeški las vrednosti, morali bodejo zagrabiti po delu in sc pomešati mer! delavstvo in pomagati sodrugotn-delavccm izdelovati in vživati to, kar skupščina pro lucira. V delavskih rokah ji. moč, in tako dolgo, dokler se delavec tega ne zaveda, bode kap tali-stični razred glodal jedro, a delavskemu vrgel prazne lupine. Kakor hitro pa delavec pride do prepričanja o svoji-lastni moči in rekel, da te tumpar.je mora biti konec, potem še le isti pride in ne prej, kajti kapitalistični razred tega ne bo storil ; toraj nanj se ne zanašajte.
Jaz sam sem član kapitalistovske-ga razreda — suzenstvo i'zdrzevajo če ga razreda dz\ijsetc%a stoletja in vi ste člani delavskega razreda — pro'etarci, tlačani — sušni dvajsetega stoletja. Vi ste vodili vlak, ki me je sem pripeljat. Vi ste vzgojili in zredili govedo, ga ubili in meso pripravili, vi 'ste mi- skuhali zajutrek in mi stregli pri mizi; vi ste mu slekli kotž^.. ste jo ustrojili in mi iz nje napravili škornje in dbuvala, v kateri hodim. Vi sadite bombaš in iz njega delate srajce in obleko, katero jaz nosim. Sez dali ste mi hišo, stokrat lepšo, kot vaša, ako je imate in vi ste jo opremili s v jim It&surnim pohištvom, ki se v njej nahaja. Vzdrževanje take luksurne hiše pa stane denar. Tudi s denarjem me dobro vzdržujete.
To so samo nekatere stvari, katere za me delate. Oni, kateri delajo s glavo, delajo tudi za me. Vi ste mi služili moje celo življenje, in če se ne prebudite v kratkem času, bodete to delali moje celo življenje in kadar umrem, postavili mi bodete na nvojem grobu krasen mra-mornati spomenik, da me bo doli pritiskal. Ampak ta pritisk na me Vam ne 1x> dosti jjomagal, kajti kadar jaz umrem, če umrem kot kapitalist, moji otroci bodejo takoj zasedli moje staro mesto in vam zapovedmi, jim streči s enako reve-rendjo. In vi bodete morali pokoriti se.
Vse to ste in se zame delate, če so ipa vprašate, kaj sem jaz za va* storil, vam moram odgovoriti in priznati, <la nič. absolutno nič. Resnica je, da sem vam jaz, posameznik, sem in tja bil v slugo glede govora ali kaj tavega, ampak jaz, kot tjpik mojega razreda, nisem celo tega storil. Toraj vse, kar setn storil za vas, je bilo govorjenje — in" kaj jc bila posledica?
Posledica temu je bilo moje trdno 'taktično prepričanje, da to je razredni t>oj in od sedaj naprej me nikdo tega prepričanja oropati ne more in povem vam, da socialist v kapitalistični komuni je podoben abolitionism (prijatelju odprave suženstva) na Jugu pred časom civilne vojske.
Prepričanje in vpliv istega na o-sebo. mora s časom in polagoma prisiliti vsakogar v takem stanju sprejeti socijalizem in se odtegniti od kapitalistične komune in obratno. Seveda če prekličem socijali-zetn, zgubim svojo dušo — kajti v mojem srcu čutim, da v socijalizmu je edina in ne enostranska pravica.
Težko pa se je odbrani t i kapitalistični komuni. Bil sem vzgojen kot pn-ras't (zajedalec) in sem vedno živel kot tak. Poučeval sem se v latovščini. grščini, francoščini in literaturi, ampak nikoli se nisem tt-čiIt in neznani, kako se zida, kako se konj knje itd. Jaz ne vem ničesar o elektriciteti in strojih, kako naj sc vendar podam in zagrabim takuvo delo. Vse moje študije in td. učilo me .je, da se izognem dela in krar dem denar onim. ki delajo svetovna dela.
Vsekako pa, ko bi mi stalo na iz-ber, iti delati in pošteno živeti, ali živeti, lenariti in preklicati socijali-zem, izbral si bi socijalizcm in šel s trebuhom za kruhom, ter tako vsaj nekoliko pomogel p rod uc i rat i premoženje, katero bi za se rabil.
V resnici tlela — to je pravega dela ne ljubim. Nikakor ne mislim s tem reči, da je goljufanje in sle pari j a pri srečkanju itd. pravo, pošteno delo. niti tie ono, kar nekateri kličejo dobro delo. ako prevare postavo in se ji izognejo in tako vtečejo pravici, ampak delo. pravo delo. tako kot ga delavec dela, tega >,e bojim, kajti do-sedaj >ein >i vedno predstavljal, da tako delo je — prosto, samo za neizobražene ljudi. Ko bi bit kedaj takemu delu vajen, se mi gotovo ne bi delati inrzilo.
Seveda, ko b mi živeli v soci-jaflni državi, bil bi vže kot otrok navajen delu in bit učen kakega rokodelstva ali kaj tacega.. To bi bilo nekaj »zborno dobrega za me in moj razred. Brezdelavno>t postaja čim dalje večji klic in čast mojega razreda in bilo bi nekaj izvrstnega in v priti \>em mlad tn kapitalistom, ko bi morali delati, vsekako če ze drugo'ne, delo bi jih odvračalo od marsikaterih neumnosti.
Rad bi videl, kako bi se narepen-č 1 -tari Vitjem Thaw, če bi mil kc-do o takem postopanju omenil pred letini. On je ž<e dolgo tega mrtev in da li mislite, ako je Vstanu stvari premišljavati, da bi rekel sedaj, tla .socijalizem je neumnost? Le |>obr-.pite. da razložim celo stvar: ,' Na podlagi sedanje uredbe tisoče in t soče delavcev na pennsyl-, van ski železnici, v premogokopih ,in raznih topilnicah prepuste ogromna bogastvi (ki so delavski .prodnkt t or alf ttfli last) Thavv-ovi družini. Ta letni, dohodninski, zlati .studenček porinit je Alice Thaw, r<narega Viljema hčerko, v naročje .pijanegti, angležkega srečolovca in ,je porinil Harry-a, sina starega
.Viljema, med vrsto mdriloev v jet-nišnifi "Tomlb'\
Ali ne bi bila grofica Yarmouth .boljša, ako ne bi imela denarja, s katerim je zbudila pozornost pte-, meni tega, po denarju hlepečoga ,grofiča — ali ne bi bil Harry Thaw mnogo boljši, če bi kaj dejal, — kakor bi mogel pod socija-.lizmom? .
, Ko bi se mogle l>ele kosti starega .Viljema Thaw združiti in ko bi sc ,težek kamen, ki ga pritiska pod .zemljo, ddvalil, prišel bi na svet in .poučJI kapitalistični razred, da .brezdelica je vzrok nesramnostim, škandalom, gnilobi, nič vrednosti in .bodočega pqgtqa kapitalistovskega .razreda."
Ivan Ruskim je rekel: "Samo s delom se napravi in ojači zdrava pamet, in samo z tnNlijo se delo napravlja veselo."
"Kdor ne dela, naj tudi ne je," tega pregovora se drži socijalizem.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom po AmuriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acor). Tudi dajem zemljišča v nojem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) HlO accrs, pripravljen seen mu pomagati kakor sem rekel brezplačno.
V vsili tozadevnih informacijah obernite se zaupno na
M. P. P&zderic P.O. box li>2 Larimore, N. Dak.
Telefon urada Main 39.
Telefon stanovanja
228—Y.
Dr. F. E. Hicklin
Li Silit, III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo produjaluo.
Ozdravljenje oči je tuoja posebnost.
10 D A K - o 7 a GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl,
Ima lepo urejeno za zubove in dvorane za zborovanja.
TELEFON CANAL 7"i »i
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas
Svobode": Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc
Z ognjem in mečem......2.25c
Zbrani spisi Jos. Jurčiča- .. 6,boc Mali vitez I.. II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjas..........50c
Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........Soc
Potop ..............3-20C
Preko morja ..........4oc-
Kap ranova hči..........40c
Opatov praporšček........35c
Jama nad Dobrnšo,.......20c
Vrtomirov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Pred jamski ......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Knez črni Jurij.. ........20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarfnom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Melrkanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............
Elizabeta angleška kraljica .. 20c
V gorskem zakotju........20c
Nesrečnica .. .. ........30c-
Za kruhom .. .. ........3oc
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
Mlinarjev Janez..........4oc
Zlata vas.............. 25c
Deteljica........••'.30c
Rodbinska sreča........ 40c
Krištof Kolumb......•.. .. 4oc
Kortonica............
Miklova zala............3°°
Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Knjige pošiljamo poštnine prosta
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachinan,
680 80. Centre Ave. Chicago.
So priporoča vsim slovanskim društvom za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsnkterih potrebščin. Izdelek jo nnjfinji in najskusnejši, pri tem pa zelo zmerne cone.	_
Pišite v svojem jeziku |k> vzorce ali vzorčno knjižico.
Neštovilno zalivu! in pripoznunj jamči za pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem sv»jo gostilno opremil z modernim keglji3£em in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društveue seje, Bvatbe. zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za uurodue in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
tST~ Potujoči rojaki vedno dobro doslll
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Ave.

Chicago, III.

Dr. M, A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon c«iai tn
©
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Ceh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
e.
d>
F. f. SKALA & CO.
320-322 >Y.IS.St..prodaja prevoznih listkov
a "i ®
7* C ^ C rt
in
3 J! 5
« č 'i
iu in p £
ČEŠKA, SLOVANSKA liANKA.
Menjuje tuj denar, iztirju glavnice in preskr-bujevmliiOBtne liBtiue 110celem svetu sosebno pa v Avstro Obiski in Zdr. državah. Sestav, tja plačilne in drugo pravne listine, Jzterju-jo dedsoine. Zntopstvo prekuiorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.
F. J. SKALA it CO.
320—322 W. tStli Sir. Chicago, HI.
wwiwpisn-'f-.i »laamtWiaW
£
"S 8 ^
"'m p
9 t3 3

M0CN0 BLAGO
Nujbrže. dn ste videli že kako oznanilo in si predstav Ijali, kako po ceui se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-sar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in rejo vi ni-s) c imeli, štejte so srečnim. Mnogokrat vidite take predme-to rznamovane in tako lepo popisane, da sevam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso uiti polovice one vrednosti uli kakovosti kakor opisu-' 110, To ie glavni vzrok, d« mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, ila nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksiBtirati. Nnša trgovina ol^toji vže 1") do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imnmo najlepšo vrsto oblok.Blam-nikov, klobukov, letno spodnjo obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorcozu moike obleke.
____________
o lab 8vo8odb
"Glas Svobode"
(Thb voiob or Liberty] WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co tttii) Loomis St. Chicago, 111.
Eatarvd *t the l"..«t/Jffto« »t Chicaico, III., «» Secoud CImi Mitltr
Subscription $1.50 par y««r.
Advertisements on agreement.
":'OlM Svobods" lsM» T»»fcl pstek a volja za AMERIKO:
aa calo lato ................»1J0
«a pol lata ................. 7Bo
za evropo:
ta calo leto ............kron 10
■a pol lata .............kron »
Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik*.
NshIot za dopise in pošiljat ve je •ledeči:
<41iim Svobode'
669 Loomis St. Chicago, III.
Dopisi.
h San Francisco, Ca!.
Dragi delavski list "Glas Svobode". Vem, da bode cenjene čitalce sirom Amerike in v stari domovini zanimalo, ako jim popišem nekatere stvari iz tega mesta. Moja naloga bičati je lumparije kristovih in vladnih namestnikov in radi tega naj pričnem v začetku.
T tikaj Šni Slovenci bili smo pred tremi leti še srečni in zlogo smo poznali, svoje cerkvene dolžnosti opravljali smo v drugih ptujih cerkvah in vsakdo je ž;vel prost kot ptič. 1Hujje narodnosti nam niso nagajale in nas v teli zadevah izko-risčevale. Večina Slovencev zahajala je v hrvaško cerkev, ali kmalu so se nasitili kletja farja Bonetem-pota, kateri je kar pred altar jem "hrvaškega bugeca" na tla zvrnil, akti niso verne dušice žakelj sre-br'nih podkovic k daru prinesle.
Tri leta od tega zbralo se nas je več Slovencev v hiši jednega naših rosiko v, zabavali smo se izborno in .nič na priliodnost mislili. Kar se vrata odpro in naš znanec, izsope Ivan. kakor tla bi ga zlodej podil, pridrvi in nam prinese žalostno, novico: "Kranjski gspud so prišli!"
In res naš sedanji pastir gospod Turek je prišel in se zakopal v našo sredo. S njegovim prihodom odšla je vzajemnost in neprestano burkanje med svobodomiseln mi in petolizci je isto nadomestilo.
Prebrisana farška glavica je hitro uvidela, da Jeratnov duh se živi med ljudstvom in radi tega držal se je pri tleh. Če še niste videli iarizejia j>oteni pridite v San Fran* cisco. Rekel sem, da v začetki! jc Turek s svojo spretnostjo, hinav-ščino in priliznenim jezikom hodil ,od hiše do hiše in tako »i pridobil nekaj pristašev. Kmalu je bil na konju in pričel jc ritati. Ustanovilo se je cerkveno društvo in vsak nk^ški član moral je mesečno eti tolar, a ženske pa 25 centov prispevati. Kar 11a enkrat se je sklicala seja. glave so staknili kakor ovce, kadar .je volk meti njimi in predlog, da se prične s zidanjem cerkve, je bil sorejet. Kmalu na to se oglasi Turk in prečita škofovo sporočilo, v ko-•'ein je stalo, tla inna že škof za to pripravno loto in v katerem je obljubi, da bode on (škof) Slovencem [»omagal.
Sedaj 'se je Še-le pr čela "baran-tija" v svetišču. "Dajte, dajte, najmanj po dvajset tolarjev, tako da bomo zklali cerkev I' vpil je na predeznici. a ne brez vspeha, darovalo se je po zmožnosti. Cuk> se je. da je neki Hrvat daroval tisoč, a zo]>et neki Slovenec 450 tolarjev. Nabralo sc je precej denarja in šli so k škofu za svet vprašati, ali škof- namesto da bi jim dal svet, naznanil jim je, da je kupil loto in da stane satju) petnajst tisoč tolarjev. Omenim naj, da za ta denar bi se dalo šest takovih kupiti, škof jc imel tudi načrt za cerkev narejen. Seveda, da -smo se hranili, ali Turkov jezčric na« je pregovoril in pričelo se je s zidanjem cerkve vze v jeseni. Postavili so prvi kamen in škof ga je prišel proti mastni plači blagoslovit. Cela stvar je
bila tako prisiljena, da se je samo eno društvo vdeležilo blagoslavlje nja.
Cerkev je bila še. komaj do polovice sezidana in kakor se je vide lo v cerkvenem računu je bilo 3-' tisoč tolarjev dolga.na njej. Občin stvo se kar prečuditi tu moglo tej kolosalnost*! Kaj se je storilo ogromno svoto, katero se je nabralo v cerkvi, po hišah, pri zabavah, veselicah in t. d.? Turk je pa hitro našel ddgovor, rekel je, da je moral poplačati ■stari dolg, ki je ležal na fari še presno je 01» sem prišel. To je pa zopet lepa, dolg tlelajo deset let predno se-fara prične!
Cerkev s lato vred in kar je \ njej pa ni vredno deset tisoč tolar je v. To so kontraktorji, ti božji Kristovi namestniki. Te spake še Kristusa v dobrem posnemati ne morejo. Jezus je pomaigal svojemu redniku pri tesarskem delu in kadar je bila' tleska prekratka, jo je Jeztlšček nategnil, a njegovi sedali ii namestniki so pa pravi kvarilci; nasprotno pa so dobri posnemovalci Krsta; cerkveni dolg če je majhen, napravijo velikega. Ali tli to čudež I —
Zadnji potres in ogenj vničila sta tudi naš<» cerkev, katera je bila zavarovana za 11 tisoč tolarjev. Skof (in ne faren!) je prejel to svoto in bil je vendar tako milosrčen, tla nam je isto ponudil za zidanje nove cerkve, a naš Častitljivi gosjjod "fajmošter" je pa popolnoma drugih misli: 011 pravi, da t-i svota ni dovolj in da je treba napraviti novih kolekt.
Potres in ogenj pa msta uničila samo kranjske cerkve, ampak tudi celo Slovensko naselbino, Žene in nežni otroci snali so na goli zemlji, a za pomagati m ni bilo. Naš dobri pastir obnescl pa se je |>o krščanski. Kltpil je za vvč sto tolarjev neko podrto drvarnico in to prevre-dil za svetišče. Za svoje farane se je malo brigal, o pač! beračil je pn sirom Amerike za podporo Slovencem in nabral precej lepo svoto zelenjakov. katero je seveda po katoliško v svoji bisagi obrti žal; iz tega' kar je nabral od radodarnih rojakov, kupi rje vrečo moke, in delil |*i pesteh miloščine praae-č m. Radoveden sem koliko stota-kov stane mala vrečica moke? Vse kar je Turk za nas storil, je biilo sleherno predigovartje z leče o potrpežljivem Jobu in nas nagovarjal, tla naj |hj njem "špeglamo", a ponudit? pa nam ni hotel one kolar-nice. katero je za naš denar kupil, za stanovanje bolnih žena in otrok. Turek mrj bi se šel učiti, staroslo-vanstoe gostoljubnosti k rojaku Martinu Ciolobč. kateri je imel polno hišo otrok in žena in jih brezplačno oziroma pod zgubo na hrani imel ter jim bil dober varuh in z\ est prijatelj v nesreči. Dičnemu rojaku izrekam vso čast in hvalo. Storil je svojo brafovsko dolžnost!
Rojakom se je tu pokazalo, s kom imajo občevati in koga podpirati. Kdor mu pravi čisti razum, pokazal 1**Ie vrata čmosuknarju, kadar se prikaže s vedno požrešno malho i'11 mu vrgel v obraz pest bele moke v spomin na gostoljubnost. k: jo je izkazal svojim rojakom in rojakinjam.
Naj preidem na aelo važen do-godek. ki se je zgodil v zastopništvu avstrijske vlade. Avstrijska vlada in tudi kranjski "Jo&i" po-slali so lepo svoto na avstrijsko-ogrskega konzula v San Francisco, s naročilom, da razdeli to svoto med zadete Avstrijce.
Tako se je pripetilo, da je siv starček prileten in miloščine vreden prilezel h konzulu in ga prosil podpore. Konzul je hitro zvedel, da prosilec j«e Slovenec in mu da jedilni listek, dober za 21 obedov. Starček pogleda na tančneje ta listek in vidi, da je bil dober samo v na listku imenovani restavraciji nekje v Oaklantlu, kacih 40 milj od tu ; prosilec pove 'konzulu, da on ne živi v OaWlandu ampak tu in da ,tako daleč ne more hod ti k vsakemu obedu. Konzul ni na to nič rekot. ampak vzel listek nazaj in odpustil starčka brez vsake podpore. To je samo en vzgled, dogodilo se jih jc pa stotine.
Dobro bi bilo, ako se bi ljudstvo
vprašalo, kam je konzul d j a! denar in tla bi nam pokazal svoje račune. —
Dela je tu obfto, ali rojakom ne svetujem sem it: za delo gledati, kajti prvič stanovanja se težko dobe, drugič pa je draginja glede živeža a precej nizka plača in tretjič Ixijimo se velikih demonstracij in stavk. P9 nekaterih tnesfih so že na štrajiku, na nekaterih se pripravljajo za istega. Kdlikor tolika pa se Ugodi-zahtevam delavcev in upati je. da se v kratkem stvar poleže in delo odpre. Kakor hitro se tukajšne razmere zboljšajo, hodom poročal v tem listu.
S bratskim pozdravom
Enakopravni Ljubljenec.
ZAHVALA.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York.
Nil Vaše pismo, v katerem so zanimate o delovanju in učinku meni poslanih adravil, sporočil-jem, da nisem »e vseh adravil porabil, ker je zadostovala jed tin b u tek ln in pol za oz-zdravljenje moje bolezni. Tri tedne en 111 jemal zdravilu. Zatorajse Vam moreni točno zahvaliti za o-zdravljenje moje bolezni tako kratkem času.
K01106110 Vas pozdravljam ter Vam ostanem hvaležni in iskreni prijatelj, Anton Ret tel 1210 N. Center Str. Joliet, III.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Francoska proga
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
	HVK^" -iwran i^iMstj® ■HPT m/aTi	HflEjEPP®
S -rii		
		__J
New Ycrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence .. La Savoie.....
.80.000 ton. ,22.000 ton.
La Lorraine,.........22.000-tou.
La Touraine.........15,000 ton.
Potniki tretjega razredu dobivajo brezplačno hrano na pomikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano' in razna mesna jedila.
Parniki od plujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 82 Broadwuy St. New York. ^
MAURICE \\. K0ZMIN8KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pari Sarlč, agent na 210-17. cesta, St. Louis, Missour.
Dojim se, da se ni
Matija Kozan iz Tribue, št. (>, ki je zadnjič delal v Camp Bird .Mine Colo, pripetila nesreča. Meseca aprila je "(ilas Naroda" št. M objavil, dajo bilo 82 delavcev ubitih in mnogo zasutih v imenovani jami. Rojake in čitatelje "Gl. Sv." prosim, da mi blagovolijo poročati o njem, .folm fiikoiyja Box lit	Roslyn, Wash.
POZOR!
POZOR!
S L 0 V E N C I !
Kadar se mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojokn Frank Mernik, ki je olvoril hotel na •14 Sherman Ave. pri La Salle postaji.
"Zapo.MINITE si:	' ""I
O	"F DIN I SLO V FN SLI HOTEL V CHICAGO."	JI
... Gostoljubja postrežba!. ...
FRANK BERNIK, lastnik.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohjgtre pri
NAS -
ir
-©a
Pr. Slane v Xovctn ni-estu opozarja stem Franc Bohte, posestnika Verdun u okraj Novomcsto, sedaj Ameriki, naj pride domov in prevzame gospotlarstvo na svojem jKJsestvu, ker njegov oče Jože ne more več gos[Kxiariti.
Za oglase, dopise in njih vsebine ni odgovorno ne uredništvo ne upravniStvo,
Jas. Vasunipaur,
nu voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
BRATJE DELAVCI! Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasno p ros peri teto. Z redno plovitl)o je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega »o tudi ceno delnicam poskočile, še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice iu tako postane sotrod nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler bo še po $0.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtovo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izreiite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the laws of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FRANK ZOTTI, President.
[Inkerporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že
$1.500.000 u plačani h.
108 Ureenwlcb Street, New York.
Cenjeni gospod:—
8 tem predplačam na.....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $»».00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v a^oraj
povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoo^ dopošljite,
S tem se razume, ako predplače prekoračijo .preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku.
Ime........................
Dne..................190....
Ceki, mmice (trate) in poštne nnkt
Ulica in št......
Mesto in držaTa.
t
lice naj se pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.
(JLAS BVOBODB
0
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
• sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonioh, 559 S. Centre Are., Chicago, III. Podpredsednik: Matija Stbohbn, 443 Main Str. La Salle, III. Tajnik: Martin Konda, (it>9 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Badovinac, P. 0. Box 193 La Salle, 111. . John Vbbsčaj, 674 W. 2lBt PL, Chicago, 111. Matija Stbohbn, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol,9Q02 Strand St. So. Chicago, 111. Mastin Skala, Box 1056 Elv, Minn. Jokip Matko, Box 481 Claridgo, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
THE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošltjatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jed note ima vsaki tretji četrtek Bvojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljijo svoje dopise jednotnemu tajniku.
! DRUŠTVENI IMENIK. I
*	4
Glasom sklepa 2. glavnega zbora U.
N. 1*. J. v Chicago, 111., priobčiti «e ima v Jednotnem glasilu enkrat na meseo imenik vseli drufttev in njih uradnikov t. J. naslov predsednika, tajnika in zastopnika.
"Slavija*' it. 1. v Chicogo, 111,, Fr. Klobučar, pred., 9C17 Ewing ave., John Duller, taj., la VV. 25th St., Frank Mladič, zust., 587 Centre avo. Mesečna seja, vsako U. nedeljo v mesecu.
"Triglav" St. 2 v La Salle, III. Silvester KramarSič, pred., 1020 1st St., Ivan Vogrič, taj., 1020 1st St., Alojz KramarSič, *ast., 1026 1st St. Mesečna se'ja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Adrija" it. 3 v Johnstown, Pa., Mike Štrukelj, pred., 1)12 Chestnut St. Feliks Volčko, taj., 912 Chestnut St., Mihael Pečjak, nast., 819 Chestnut St. Mesečna Bejn, zadnjo nedeljo v mesecu.
"Bratstvo" St. 4 v Steei, O., Ignacij Žlembergar, pred., box 12 Qlencoe, O., Ivan Kravanja, taj., box 101 Olencoe, O., Josip Dernai, zast., box 3 Steel, O. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"Naprej" it. 5 v Cleveland, O., Fr. Cerne, pred.. 1108 Hamilton St., Frank Hubs, taj., 0104 St. Clair ave., Anton Bobek/ zast., 0104 St. Clair ave. Me sečn« seja, vsako 2, nedeljo v mesecu pb 10 uri dopoldne v Kraunovi dvorani.
"Bratstvo" it. fl v Morgan, Pa., J. Lesjak, pred., box 127 Morgan, Pa., Fr. Drmota, taj., box 90 Morgan, Pa., Leo. Werdinek, zast., box 300 Bridgevilie, Pa. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"Bratoljub" it. 7 v Claridge, Pa., Lorenc Sturm, pred., jacob Jerai, taj-,
box 208, Val. Itednak, zast., box 402. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Delavec" it. 8 v So. Chicago, 111., J. Tisol, pr., 9002 Strand St., A. Aučin, taj., 9260 So. Chicago ave., Michael Milakovid, zast., 9050 ave. N. Mesečne seje, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratstvo Naprej" it. 9 v Yale, Kans., Anton Rupur, pred., box 05, Iv. Žager, taj., box 1, Frank Papei, zast., box 33. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Trdnjava" it. 10 v Rock Springs, \Vyo-, Alojz Proiek, pred., Gregor Baz-potnik, taj., Fr. Cukale, zast. Druitve-ua bosa je Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bokol" it. U v Roslyn, Wash., Ma tija Derganc, pred., Ivan Šikonija, taj., Anton Vončina, zast. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Edinost" it. 12 v Murray, Utah. Ivan B. Grahek, pred., box 201, Mihael Žugelj, taj., box 438 Murray, Utah, Matija Kolar, zast., box 254 W. Jordan, Utah. Mesečne Beje vsakega 15. v mesecu.
"Edinost" it. 13 v Wheeling Creek, O., Josip Straus, pred., Lansing, O., Josip Longar, taj., box 99 Lansing, O., Frank Spendal, »st., box 235 Bridgeport, O. Mesečne seje vsako 4. nedeljo V mesecu.
"Sloga" it. 14 v Waukegan, Tli., Ivan Zdeiar, pred., 705 Market St., Alojz Švigelj, taj., 727 Market St. Me-sečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zarja" it. 15 ▼ Ravensdale, Wash., Matija Poterpin, pred., Ciril Ermenc, taj., Anton Logar, zast. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Sloga" it. 1« v Milwaukee, Wis., Alojz Bergant, pred., 57!I Reed St, Iv. Kalan, taj., 328 Oregon St., Ft. Mat z, tast., 322 Florida St Mesečna seja, vsaki 1. petek v mesecu.
"Bled" it. 17 v So. Lorain, O., M. Vrbanek, pred.. 672 10 ave., Al«. Seidnltzer, taj., 672 ldV^sve^ M. Kure, zast., 872 10. ave.^ Mese«na »eja, vsako 1. soboto v meseeu.
"Planina" It. 18 r Wellsburf, W. Va., Vincene Kolar, tej-, B. D. No 2 Virginia Sta., Anton Jerman, »st., B. D No. 2 Virginia Sta. Mewina Mja, vsako 2. nedeljo v meseeu.
"Orel" it. 19 v Stone City, Kans., Louis Kovač, pred., P. Jurie, taj., box 357 W. Mineral, Kans., Ivan Kovač, zast. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo
v mesecu,
"Sokol" St. 20 v Ely, Minn., Josip
SoliSkar, pred., Martin Slebir, taj., Ivan Teran, zast. Mesečna seja vsako 1. nedeljo |k> 20. v mesecu.
"Orel" it. 21 Pueblo, Colo., Josip Samt-e, prod., Alojz Anžeč, taj., Josip Miiica, zast. Naslov ilruitva je 1207 S. Santa Fe Ave. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"Danica" it. 22 v Trimountain, Mich., Josip Mrvar, pred., Martin Ba-čar, taj., JoBip ObranoviČ, zast. Meseč-na sejn, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Edinost" St. 23 v Darragh, Pa., K. MackovČek, pred., box 163 Ilerminie, Pa., Val. Urbaa, taj., box 163 Ilerminie, Pa., Jos. Mohar, zast., box 293 Hermi-nie, Pa. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Smarnica" it. 24 v Jenny Llnd, Ark., A, Brisa, pred., box 45, D. nuikar, taj., box 35, Frank Dollar, zast., box 42. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zota" it. 25 v Tercio Colo., Fr. Bajt, pred., box 137, Fr. Levar, taj., box 136, Ivan Adame, east., box 140. Mesečna soja, vrsko 1. nedeljo v mesecu.
"Bratje Svobode" it. 20 v Cumberland, Wyo., Ivan Schwartzkoblar, pred. Jurij Peternel, taj., Ivan P. Korpnik, zast. Druitvena boxa W. Mesečna seja, vsako L nedeljo v mesecu.
"Celje" it. 27 v Frontenac, Kans., Matija Marn, pred., box 174, Iv. Černe, taj., box 285, Fr. Boldin, zast., box 181. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v meseeu.
"Novi Dom" it. 28 v Greenland, Mich., Matija Schneller, pred., box 203, Peter Qeshell, taj., box 111, Jae. Brula, zast., box 42. Mesečna seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Domovina" it. 29 v Thomas, W. Va., Jacob Luzar, pred., box 141, Ivan Gruden, taj., box 235, Ivan Mrhar, zast. box 42. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Popotnik" it. 30
Weir
City,
Kans., Martin Stefančič, pred., B. K. No. 5 Pittsburg, Kam., Alojz Cirar, taj., box 188, Paul Obregar, zast., B. B. No. 1. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Dom" it. 31 v Sharon, Pa., Ivan Bečaj, pred., box 932, Josip Paulenič, taj., 18 Praklin St., Ivan Smole, zast, box 297 Girard, O. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Sava" St. 32 v Winter Quarters, Utah, Ivan Jukret, pred., box 38, L. LOgar, taj., box 8, Anton Oman, zast, box 13. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.	1
"NaS Dom"'it. 33 v Ambridge, Pa., Frank Tomaiič, pred., box 141, Frank Kosenberger, taj., box 169, Josip Pele, zast., box 141. Mesečna seja, vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"France Prešem ' it. 34 v Indianapolis, Ind., Josip Hvalica, pred., 727 Warman Ave., J. F. Falletich, taj., 725 Warman Ave., Anton Mesec, zast., 714 Holmes Ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v meseca.
"Zvestoba" It. 35 v Chicopee, Kans., Alojz Ajdič, pred., Fr. Koiic, tai, box 34, Ivan Lesjak, zast., box 85. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zveza" it. 36 ▼ Willock, Pa., Jot, Sinkovič, pred., Frank Miklavc, taj., box 115, Tom. Fortuna, zast., bo* 207. Mesečna seja, vsako 8. nedeljo v mesecu.
"Proletarec" It. 37 v Lowellvtlle, O.,Rudolf Miglič, taj., Fr. Bruder, eaat., box 238. Mesečne seje, vsako 1. nedeljo t mesecu.
Zastopnike krajevnih draitav se na-prosuje, če se je pomota urinila pri imenih, Itevilkah ali pri dnevn mesečneh sej, da blagovole naznaniti tajnika Jednote.
DIJAKI OBRNITE SE l ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po Časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le začb in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in .spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, dai bodo ozdravil«. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Zc nad 25 let smo zdrarvili vse tajne bolezni mož. Celo življe-1 rije smo zdratvili bolezni in lahko s jwnosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož ini žensk, kajti to so edine bolezni, katere ini zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih jc v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pride mo iz Vaših krajev. T.-raj ijojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni ! Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druizega zdravnika.
Zasftrupljenje krvi, krč, boz jastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in splofo vse tajne bol&mi pri moških iu ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne tire od 9—5 ob delavnikih,?—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od IO—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DR. DKILL, aloveiiaki zdravnik,*s katerim ne lahko pogovorite.
1
703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
F. Schoenhofen Brg. Co'*.
Najboljše pivo je
|Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.


— (524 So. Centre Avo. —
Edini slovenski krojač v Ghicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vso po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
Kasparjeva drzay-na banka.
623 Blue Island he, Chicago, III,
plaouje odvlog^l. jail, pa 30 jun. in otl 1. jul. pa do 3CTdec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele Bveta in prodajn so tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojujo na posestva in zavarovalne police.

OKUS
***** *************** **
A
Zdrav mož ali Jena se veselita dobrega okusa. Uživauje jeli brez okuB« ne korisiti Človeškemu telesu. Ko uživate jedi s slastjo, takmt se ves vaš sestav okrepčuje. Ako imate slab okus. potem je najboljše, da pree začnete rabiti
SEVEROV
v
Zivljesski Balzam.
KI ZDRAVI
neprednost,
zabasanost, onemoglost, zgubo okusa, slab želodec,
težko dihanje. Cena 75c
Popotnikov dokaz: ''Severov Zivljenski balzam se je res izkazal izvrstnega ob času moje bolezni. Po rabljenju druge stekhnice h tega etni j epi 1l< n a c jc i i m 1. 1 ij < 1 m n J a n-nrebavnosti čež devet let. Ko sem bival v Braziliji, kjer je velik razloček med domačini in braziljskem podnebjem, me je »a bolezen hudo nadlegovala. It kal mu j i u c i i, a » is« m je mogel dobiti dokler nist m začel rabiti V ašrjia bvislnrga Zivljenskega balzama. To je zdravilo, katerega ni mogoče zadostno polnaliti. .laz ga priporočam vsem, vsem, ki trpe na neprebavnosti in zabasanoBti."	Max Lexa, Oshkosh, Wis.
Kolcanje.
Izdihavanje plina iz slabega ielodca, smrdljiva sapa, nečist jezik, glavobol, nemarnost, kisel želodec, oboleli živci in druge bolezni so znaki Itolnega želodca. Ne odlašajte, ampak prec se začnite zdraviti b Severovim Želodčnim jrrenčecom.
CenaoOc in 11.00
Drgetanje.
Tresenje živcev,pomanjkanje spanja, glavobol, nestrpnost, in druge nenavadne slabosti povzroče neredni živci. Ne odlašajte, ampAk prec začnite rabiti
Severov Nervotne
Cena $1.00
Krči.
Vselej ko kro zvija otroka ali pa odraslega človeka, vedno je bolečina neznosna. Najboljše zdravilo zoper krč, koliko, kolero, poletno bolezen in vse druge take bolezni je
Heverovo Zdravilo loper kolero In drlnko.
Cena 25c in 50c*.
V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
VESTI II STIHE DOMOVINE II iz jupiliviRskili pokrajin.
Otvoritev nove ieleztucc.
19. jul. sc je izvršila toliko pri-čalkovana otvoritev nove železnice. Velik pravnik jc bil to za vse slovenske dežele, združen z dobro manifestacijo našega zavednega ljudstva.
V	Vrhopolju sc je nudil karakterističen! prizor. Na brci in i je stala množica vasčanov z dvema tablama z napisom: "Prosimo postajo", a poleg so otročki — klečali v pod-krepljenjc te prošnje. (Preveč po-nižnostiil) Na kolodvoru v Plaveh, kjer se vlak tli ustavil, so otroci obsipali vlak 3 cvetjem. Tudi tu so plapolale t robojn icc na železniškem svetu.
Nagla smrt.
K otvoritvi nove železnice je prišel iz FnrlAnije iz Foljana tudt nad 70 let stari veteran Matej Pojanec. Ko so šli ]k> tekalisču Jos. Verdija, je padel na tla. prenesli so ga v bolnišnico, in tam je umrl.
Pogreb je bil drugi dan zjutraj v Gorici. Spremili so ga veterani z vojalško godbo; več častnikov in drugega dbcinstva je bilo pri pogrebu prve žrtve bohrnjsfke železnice.
Cigani vlomilci.
Iz Robnega poročajo: V noči oil 18. na 19. jul. sta skušala dva tatova vlomiti v prodajamio Marije Oblak, poprej zadružno. Dve uri sta se trudila, izdrla sta že nekaj močne železne ograje, razbila okna, a sta bila še o pravem čaisu od-ixxlena. Za njima so sledovi krvi, ker sta se z oknom obrezala, raztrganj vrv in zlomljen jako močan kol. Bila sta najbrž cigana, ki sta se po dnevu klatila tu okoli z dvema ženskama.
Posebno srečo je imel krojač Jožef Kokot v nedeljo 15. ju. v Šmarju pri Jelšah. V pijanosti je padel na železniški progi med tračnice, negi pa sta mu ostali na tračnici. Kokot je zaspal. Ko je prišel vlak, se Kokot ni zbudil. a mu je k sreči metla lokomotive odnesla nogi med tračnici, tako da je šel vlak čezenj, ne da bt se bil Kokot zbudil.
Ubogi škof.
"Domoljub" piše <1 škofu, ki hodi birmovat jhi deželi: "Skof ne vzamejo niti vinarja cerkvenega denarja. Kar jim pa botri prostovoljno dajo, bi pa skoro sodili, da se jim vse umane, preden pridejo do smrti upehan spet nazaj v Ljubljano." I "b igi iškof! Vse se mu u-mane |>o |>oti in do smrti upehan pride v Ljubljano! Mi bi le radi vodeli, kje se škof tako upeha, al", takrat, ko birmuje ali ko se pelje proti Ljubljani?
Smrt na' cesti.
V	šmarci pri Kamniku je padel z voza 64-lctni posestnik Martin Curider iz S|K>dnjih Domžal, da je v par minutah umrl. Zunanjih t>o-škodb ni dob 1. Najbrž je bil Cun-der pijan in padel v spanju z voza.
Trpinčenje otroka.
V	Trstu m) našli 11letnega Josi pa Adamiča priklenjenega z verigo k omari. Ko ga je zdravnik pre-iskal, našel je vse polno poškodb, katere je dečku prizadejal njegov oče z raznimi udarci. Nečloveškega očeta so naznanili pristojni oblasti.
Zadnje deievje je napravilo v Halozah, posebno zgornjih, strašno škode ker se je na mnogih krajih zemlja vdrla. Celi deli goric, kakor tudi njiv so uničeni in v premnogih krajih je zemlja zasuta ceste in pota. V soboto 14. jul. je bila velika povoden |>o vse) Dra|vinski dolini, kr je odnesla brvi in mostove ter napravila ogromno škode. Skrajni čas že je, da bi se Dravinja vendar enkrat regulirala.
Trpinčenje Hvali.
Neki prijatelj jeruša ie izpeljal na Sv. Patra cesti svoji ženi kokoš in jo nesel v neko žganjarijo, da bi jo zamenjal z napolnjenimi "frakom". Da pa žival ni po cesti kričala. jo je žgan j ar tako stisnil, da so sle zadej iz nje trava, kar je o-pazil policijski stražnik, ki je prfr
jatelja alkohola aretoval, kokoš so pa talcoj zaklali. Žgaujar je bil za svojo neusmiljenost tako občutno kaznovan, da ga ne bode imelo več veselje kokoši nositi v žganjarijo.
Pod konje je padel
kletni Anton Repa. veleposestnik na S|kkI, Porčiču na Štajerskem, ko se je vračal iz Cmureka iz mlina domov. Voz je šel čezenj iii ga tako poškodoval, da je čez tri dni u-mri v strašnih mukah;
Pran S. Vili t ar, sin Miroslava Vilharja, sedaj profesor glasbe v Zagrebu in eden najslavnejših jugoslovanskih skladateljev. pride i-', aivgusta na Vilharje-vo slavuost v Postojno.
Nesreča.
21. jul. dopoldne je šla vdova Neža Ebcrjeva iz Nove vasi pri Viču po progi električne železnice l>o Karlovski cesti. 1'red mestno u-božnko je prišel nasproti električni voz in ker se ni Kberjeva pravočasno umolknila, jo je voz, v kljub temu, da je voznik Spegel takoj ustavil, podrl na tla in se je pri tem na glavi in'čez"pas tako poškodovala, da so jo morali i prepeljati z rušilnim vozom v deželno bolnišnico.
Tatvina.
21. jul. popoldne so bili y Kole-zijski ženski garderobi ukradeni gdč. Eli Herzmanskyjevi in Frančiški Kančevi trije zlati prstani, srebrna verižica in » srebrom dko-van česelj. v skupni vrednosti 50 kor. Policija je osumljenki preiskala in razen česlja in enega prstana pri njima dobila se vse ukradene reči.
Kap je zadela med vožnjo v Most na Češko prašičjega trgovca Jakoba Jakliča, doma iz Novih Ložin pri Kočevju.
BItAGtiO THE MONK.
Zegnani kričač Tone Sojar, ki sc prav rad [»oskižuje leče, da napada posamezne socijaliJte in udriha po socijaliznui vobče, se je repenčil, d;ji je pripravljen sprejeti kateregakoli socialista in 11111 dokazati, da je njegov (Sajarjev) govor chi-kaškim ovčicam glede napada na soci-jalizem upravičen itd. — Ko pa se je njegovemu pozivu odzval naš tukajšni somišljenik g. Z., noseč sabo tudi štv. 30 "Liias Svobode", se je prej tako jx>gunmi gospod takoj potuhnil in zginil v svojo hišico, kakor polž, katerega hočeš za rjžičke prijeti! — Gospodine Sojar. kedo je gentleman? —
Za odgovor na v "tHas Svobode" stavljena mu uprašanja pa je v "Amerikanskem Slovencu" skrpucal nekaka izjavo, ki bengalično razsvetljuje njegovo ošabno vsega-mogočnost. ()ti imenuje vse one, ki ne trobijo z njim vsen n>g, odpadnike, in jim kratkomalo prepovedu-je vsako vmešavanje v zadeve župnije sv. Štefana. A kar je najbolj imenitno: on z znano farsko oblast-r.ostjo odreka pravico vmešavanja v imenu vseli cliicaških katoliških Slovencev!*In v dokaz temu sledijo kakor stoji v tej žalostni izjavi črno na belem, "lastnoročni j»odp> si katoliških Slovencev v Chicagi"!
Mi odgovarjamo na to čisto kratko. Kakor smo poizvedel! iz polnoma zanesljivega vira. te izjave navedeni Slovenci nikdar niso lastnoročno jxjdpisali, temveč je pobožni ter za vse dobro in lepo vneti ( !) gospod nabral ta imena v pisarni "Amerikanskega Slovenca" ter jih svoji izjavi jeduostavno kar sam brez vednosti dotičnikov pristavil! — Lfprašamo .Vas, prr-častni, kako se tako ravnanje strinja z Vašim svetim poklicem, in kakšno ime zaslužite??
V ostalem pa izjavljamo, da se mi ne vmešavamo v njegove notranje cerkvene zadeve, kakor trdi 011 V izjavi; nas to nič ne briga. Tega pa nam on, četudi je "božj: namestnik", pač ne ho mogel nikdar ubraniti. da ne bi krrtikovali njegovih govorov ter pobijali njegove ne-osnovane napade na socijalizem n njegove pristaše.
Toliko v odgovor na njegovo izjavo v "Amerikanskem Slovencu'-in pristavljamo le še, da bodemo odslej posvečali večjo pozornost njegovemu "delovanju".
0UlM svobodi he-ss
PAULINA 2AG AR,
1516 Hecla Street, --— CALUMET, MICH.
Velespoštovani gospod Collins M. I.
Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala liogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi jeojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi jo rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je 011 najbolj i zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega Življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega1 toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in, priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina Žagar,
1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York.	t*no*«hjnVikS*
Jaz Jožef PavliČ Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji Ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je Cisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	Joiff Pavlič,
Uox 334 Aspen, Colo.
(ne boleinl-
V. S Jovanovkh, New Albany, Ind.
Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi-pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
HOJ A KI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, Zftto pazite kamu poverite zdravljenje Nvoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins N. Y. Medical Institute,
140 West JMth Street,	NEW YORK, N. Y.
ker 011 je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zaniore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v Krlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavl-'janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri s|>olnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni tm očeh, izpadanj« las, luske rdi prh na glavi, srbenje-,-lišnjo, maaulje, ture, kraste in ran«', vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.ti,, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bole, <ii. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLliZM MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)
Da pa vsaki bolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo »»Zdravje" katero je napisal slavni Dr. K. C. Collins M. 1,, katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstuni, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
ZATOHAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS,
3IEDICAL IIVNTITUTE. ,
140 West 34th St.,
New York, N. Y.
Potem imete biti prepričani v najkrajV-m f a-n popolnega nnlrarlietila. 7 a t lit*, kateri telijo «atni onebno prill v ta ravnil, j« Isti oilprt oil <)-ura uutraj ilo 5 populudne. Ob učiteljih in pracnikih oil icvuie dopolnilne do 1 popolmine.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fink St, Tel. Canal 110$
Vsem rojakom priporočani svojo fino urejeno
JOSTILNO-
na 257 ■ 1st Ave,Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-
šel.	C. HOFBAUER.
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lei»
urejeni
Saloon«
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije nase vino, trdi,da ie ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Rojaki, naročujte si "Gl. Svobode."
Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstno fine smodke na razpolago. Za obilen posetse priporootiva
brata Košiček
590S, Centre he. Chicago, III.
O LAS SVOBODO
mu m do d imL
Hranite ga, ter vložite ga nazanenljlvo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zanesllvo vložen je y
INDUSTRIAL SAYINGS BANK
652 Blue Island Ave.
Svote, vložene do 12 julija, obrestujem s 1. july naprej. Ustanovljena 1890.
▼8ako roboto odprto do 8 ure zvečer.
Mirko Vadjina
priporoča bratom Slovencem avojo BRIVNICO. 390 W. 18. 81. Chicago.
jtati	■	•	učit
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
11! Grive Street
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoči vsim Hloyenakiin salonom uvoja-lzvrst-na vina in likerje. Ima t zalogi tudi itn-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
R-71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr, državah, onim v Chicagi in drugim po okolioi naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu ▼ zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:	V
MOHOR MLADIC 617 8. Centre Ave. blizo 19 ulico Ohioaoo, III,
t	M
ATLAS BREWING CO. **
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAOER
MAQNET
I
QRANAT
1
Hazva/a pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vsluilti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTE CHICAGO SAVINGS BANE
278- Mnd Street
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne Življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospeSuje Blast do edi jn prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni ^ogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelj. vedo. da le edino pristno
Trinerievo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
H Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje.	Močne mišice.
Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To le zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolt zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čist.lca krvi,
branite bolezni.	« ® • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. m 0 0 0
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trltierjev britiovoc, sllvovka, tropinjevec, konjak.
RAZNO.
Cene mesa tta Dunaju.
Cene mesa v zaldnjem času silno naraščajo. Iz vseh mest prihajajo take pritožbe. Na Dunaju so cene mesu tako poskočile, da je bil magistrat prisiljen, ustanoviti lastne mesarije, da vsaj nekolika varuje prebivalstvo pred odiranjem mesarjev. Cene zadnjemu telečjemu mesu s priklado so narastle od leta 1897 do maijnika 1906 od 1 K 42 vin. na 1 K 72 vin.; prednje tele-čje meso od 1 K 23 vin. na 1 K 50 vin. Svinjsko meso 's priklado jc poskočilo od 1 K 42 vin. na 1 K 77 vin.; mlado svinjsko meso s priklado od i K 39 vrn. na 1 K 77 vin. Cene prekajeni svinjini so narastle od i K 50 vin. na 1 K 90 vin.
Ali jih />oziutjo!
Iz Celja: Nasi veterana rji so priredili začetkom avgusta t. 1. slav-nost v spomin svoje 25letnice. Kakor poizvetno iz nemških listov, se pa tej slavnosti nočejo odzvati društva iz nemškega dela Štajerske., češ: "Zu den Wiudischen gehen wir nicht 1" Ali v;js poznajo! In prav imajo I Kaj pa ste celjski vote-ranerji druzega, nego — vsaj v pretežni večini — Slovenci? In vaš načelnik?. Dubroznani Drganc, rodom Hrvat! Pojte se solit z vašim nemštvom! Pristni štajerski Nemci že vedo, kaj delajo! Čeravno trdite, da ste "in volkischer Rich tun g der verlSsslichste Verein in der diesseitigen Reichshalfte", vam Nemci vendar ne gredo na va't>o. Wie heist "volk'seh"? Kadar je tre . ba stafažo delati pri kaki ukranem-ški komediji napram Slovencem; tačas ste seveda vselej na mestu; — a zakaj ? Zato, da 'post festum' pijete — zastonj! Če bi tega ne b?lo, bi Drgančeva garda že davno bila v franžah. Saj se poznamo!
A'apad na stoinuskega škofa.
Beneški Slovenec Alojzij Poliz-zo, dosedaj kanonik in profesor v Vidmu, je imenovan za škafa v Pa-dovi. Ko je potoval na svoje mesto, ga je napadel na kolodvoru trgovec 7. mlekom Mullani, ker je Polizzo ustanovil deški seminar ter pokupil mleko v celi dkolici.
Usmiljeno sestra (nuna) je izginila.
Sestra Agnez v bolnišnici sv. Ane pri Steyerju je pred kratkem pobqgnfta s svojim ljubčkom. Zaželelo se ji je posvetnega ženina.
Mladi "junaki".
Ko sta se v Gradašci kopala dva dijaka, je prišla proti njima tolpa mladih fantalinov in proti njima streljala s flobert pištolo. Dijaka sta se naglo oblekla, se vsedla na kolesi, ki sta1 ju imela seboj, in šla proti "sovražniku". Ko sta jih do-šla, sta jim vzela pištolo, potem pa se odpeljala k ]>oliciji 111 tam naznanila "junaka" s pištolo.
Duhovniki vzor zmernosti.
Znana stvar je, da so katoliški farji na feci najstrožji abstinenti, v praksi pa najpožrešitejši ljudje. Zares ganljivo in zanimivo je opazovati življenje in trpljenje teh božjih namestnikov glede pojedin. Deset enih in istih duhovnih posod je od 12. do 29. junija t. 1. povodom birme spravilo v svoj blagoslovljeni želodec nie manj kakor sedem imen itn h pojedin! Slovenski drž. poslanci, podvizajte se z izboljšanjem duhovniških plač, siromake duhovnike že sflno tare ve-kovečni glad1!
'/. mrtvim poročena.
K praški policiji jc prišla nedavno neka 3oletna žena ter povedala, da je njen mož neznano kam izginil. Poročena jc bila ž njim šele pat mesecev. Predložila je niegov krstni list in domovnico. Iz teh dokumentov pa se je izkazalo, da sc glase na ime nekega moža, ki je že pred d vaj set'mi leti umrl. Opravičen je sum, da si je [x/begli mož na kak način prilastil dokumente pokojnikove ter se na podlagi teh dal poročiti. Policija sedaj wče zagonetnega moža.
Župnik Sušni k ui Micika.
Pred kratkem je moral kaplan Kovače oditi iz Lrešnjevce le zaradi Micike, tamošnje farške ku-
harice. Ali prej. je kaplanu izginilo v sobi okoli 40 K in ključ od soibe sta rmela le Micika in kaplan. Kuharica je potem tožila kaplana' zavoljo razžaljenja časti, Čes, da jo simmiči zavoljo tatvine, ali pri vzklicnem sodišču v Mariboru je bil kaplan oproščen in Micika mora plačati dosti sodnijskih stroškov. Župnik Sušnik pa je Miciko spremljal^ sodišču kakor da bi to bila njegova zakonska žena. Fej, tajksflF
Čuden strup.
Neka hrvaška Micika se je hotela pred kratkem v Zagrebu zastrupiti, nič je več ni mikalo mlado, veselo življenje. Mislila pa je, da je najbolj lahka in hišna tnrt, ako se zastrupi — z žganjem. Izpila je poklrugi liter slivovke, ali smrt ni prišla, palč pa je imela Mirita par dni strašaftiskega mačka.
Sad uči tel j, ki spoštuje svoj stan.
V neki občini na Dravskem polju je bil dne 29. maja t. 1. naduči-telj predsednik, kaplan pa, ki jc obenem aimater-fotograf, član volilne komisije za volitev državnega poslanca. Dolgčas jim je bil, ker so sedeli ves dan, kaj početi? "Dajmo se slikati, napravimo kandidatu Korošcu jtosebna veselje!" vzklikne in predlaga nad učitelj. Z navdušenjem sprejeto. Sliko je nadučitelj osebno izroč i novopečenemu jmi-slancti v Mariboru. V tisti dbčini so oddali trije Učitelji svoji glas.
Požar v tovarni.
Pri i>ožarii tovarna olja v Bordeaux, ki obsega 50,000 1 rt rov olja ter druge zaloge.
Seme i in Lahi.
Nemci delajo z vso silo 11a to, da razveljavijo sedmi slov. štajerski mandat, kompenzacija za kočevski na Kranjskem, Lahi pa hočejo nov mandat na Tirolskem, ne oziraje sc na "pakt" Susteršičev glede oro-jjanja Primorja. Modra "poteza" Susteršičeva se kaže v vedno lepši luči.
Samomor nune?
Z Reke je bil poklicaov v Ilirsko Bistrico nujno zdravnik, da pomaga nuni, ki se iliori s smrtjo. Nuna je umrla kot samomorilka. V samostanu govorijo o nesreči!
Iz uredništva "Gl. Sv."
Preti par dnevi prijelo je uredništvo "Glas Svobode* v Zagrebu izišli list "Naprej!" kateri je glasilo socijalno demokratske stranke za Hrvaško 111 Slavonijo. Prva številka jc izšla 18. julija in nje čtivo je zanimiva in poučno: List je socijalno demokratičen in ga Slovencem in Hrvatem priporočamo. Kdor se hoče naročiti, naj piše na "Urpd-rrištvo, "Ncprej" Ilica 55. Zagreb, 1Irvatska.
Bratom Hrvatom kličemo: Živel "Naprej __
Težk* je izbrati.
Tako ogromno Btevilo raznih zdravil se dandanes objavlja po raznih časopisih za vsakovrstno zdravstvene pomankljivosti občinstva a Tsaktero od teh obljubujepu gotovo ozdravljenje, ali ni toraj težko izbrati si edina pravo V Edina in prava pot, kako si izbrati dobro zdravilo jo vprašati ljudi, ki ista rabijo in ki so se prepričali o istinitosti priporočil izdelovalcev. Trinerjevo zdravilno grenko vino se jo v kratkem povzdignilo na vrhunec takozvanih ielodečnih gren-Čecev. Ona vas takoj o-prosti vseh bolezni v črevah ild. fie nikoli se ni slišalo, da ne bi ista pomagala. Ista so napravljena iz različnih importiranih zelišč in naj boljšegu vinu, deluje priležno s naravo in jo dobro znuna tonika v vsih slučajih, posebno v slučaju nerednega delovanja v želodcu.Ona daje gorkoto in zadovljnoat vsem organom in tako prepreči marsikatere bolezni. Poletji)i^je morala vsaka družina vedjiyna doniu imeti in jo vživati, kajti, iata jo prava telesna hrana, pripomore k dobre-mu spancu in ojačuje organe, Ista hitro omili vsako bolečino v želodca, oprosti želodečni krč in grilo.
Dobiva le v r»eh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S». Ashland Ave., Chicago. I1L
^ y
....................
y^ty^Y^y^y^y^vy





••. . . th
OLAB SVOBODE
• MED NEBEŠKIMI SVETOVI,
NARAVOSLOVNE ČRTICE 'Urejuje črnomaljska presta.
nT
Znašel sem sc na skali osainljen, preklinjal sem Copernicus-a. Tudi sam papež, kateri je preklel Coper-nicus-ovo delb "Tek insuka'nje nebeških teles", ni se poslužil takove-ga jezika, kakor sem ga jaz rabil.
Stal sem na skali in gledal proti Triglavu. Kako se pa prestrašim, ko zagledam pod seboj veliko, z mrežo opasano, jajcu podobno kroglo, ki se je počasi dvigala proti vrhuncu Himalaje. Mislil si sem, da to mora biti vreča napolnjena z v nebo vpijočimi grehi, in da so jo najbrže ljubljanski škaf Tone proti nebu za odvezo poslali. V naglici sklenem skočiti na meh in se odpeljati oziroma odplavati s mehom nesreče proti nebu. S »mislijo zvr-Kil sem naklep in čfl vdrla se je vreča, a jaz se pa zagrabil za mrežo. V "kratkem se sprijaznem s situacijo in poiščem si komoten prostorček, a tudi stem se nisem zaido-rvolji*!, radovednost me je tirala, da ,preiščem celo vrečo in res držeč se /za vrv podaiin se na rob, želec po-Igiledati še enkrat na zcmljato zve-fzdo. Toliko, da nisem presenetenja na tla padel. Pod bisago pregreh za-.pazil sem veliko košaro, v katerej je bil lep daljno gled in drugi zve-izdozjianski stroji. Veselja nisem •znal kaj početi temveč splazim se (V košaro in se moško vsedem na za (to pripravljeni sedež.
Proti večeru oglašal se je želodec, iskal sem živila po košari ah (brez vspeha, premetavati počnem prazne malhe in žepove, ali vse, kar sem načel sta bila dva lističa. Na jetfnem je bilo začrtana: "V sili in nevarnosti me pokliči. Slomšek", a na drugem se je pa Čitalo: "V slučaju znanstvene pomoči me pokliči! Copernicus."
Kličem Slomška.
"Tu sem, kaj želiš?" zaslišim glas in zagledam Slomška pred seboj;
"Vaš listič sem našel. Glad mi krči želodec in žeja mi suši jezik,'' mm odgovorim.
Slomšdk ne, da bi se obotavljal, potegne iz bisage hleb kruha in buteljko sladkorjevca. Predno mi /je izročil kruh, ga je prelomil in prekrižal, rekoč: "Božji blagoslov ostani s teboj." Isto je storil s vinom.
Po tej. ceremoniji je zginil, jae sem se pa dawil s 'mano' in prilival si z vinom. Bolj sem lamal kruh, večji je postajal a buteljke nisem mogel izprazniti. Napil sem se ga pošteno in zaspal. * Spal sem cele tri dni in ko se sU Injič vendar prebudim, pogleda' 11 proti zemlji, a videl je nisem, pogledam na stran in zapazim, da sem v bližini velikanske krogle, na Ika.eri sem videl s pomočjo dolno-(glt la, dolge proge, ki so se križale. IS prva sem si mislil, da to so meri-dijani in ekvaJtorji, kakor se vidijo na zemeljskem globusu. Da se pa o tem prepričam, pokličem Copernicus-a, Copernicu-s se prikaže in me vprašal kaj želim. Vesel Coperniv cus-ovega prihoda mu ponudim svoj sklež in mu razložim svoj bed-
ni, nevedni stan. Priljudni profesor se namrdne in mi izroči lepo tiskano knjigo, naslovljeno: "Življenje sosednega sveta. Spisal Viljem Brumsčhmid - Kratochville." iKnjigo vzamem in ga .prašam za ime one velike krqgle.
"Zvdzda," spregovori Copernicus, "(kateri se približujeva, je Mars >;n knjiga, katero sem ti ravnokar izročil, se peča s razmotrivarijem o Marsu v obče." To spregovorivši •izgine.
"Ddbro," mislil sem si, "Coper <n.ctis mora biti dobra duša." Knji ga. katero mi je izročil, je bila pisana v Slovenskem jeziku, kar me je razveselilo in počel sem Citati-: < Daljava med Zemljo in sosedno 'zvezda Mars je 50 mifjonov milj. 'Pot pa kateri se suče je nam znana do cela; njen obseg je bil vže mnogokrat ovit s matematičnem obročem in teža Marsova se je preračuni la na 867,000,000,000,000,000 ■stotov toraj sedemkrat manjša od »zemeljske. Dognano je iz kakovth ■kemičnih snovi obstoja njegova tmasa, a če je Mara obljuden, o tem manjka tzartealjivih podatkov, ako-ravno so različni astronomi mnenja, da na Marsu žive bitja, ki ras v marsxem prekašajo.
Kar mi kličemo življenje, ni nič druzega kot nerprenehljrvo spremi-njevanje kemikalij, ki se vrše v bodisi rastlinskem, živalskem ali človeškem bitju.
Pozennska skušnja nas uči, da je življenje odvisno od dveh stvari — to jc od zraka iti vode. Toraj. ako se hočemo -pridružiti trditvam onih učenjakov, ki trde. da na Marsu eks stira življenje, določiti se mora, če se nahajajo na Marsu bistva, ki so predpogoj življenju.
Da j« Mars ogrnjen 9 plini, ki so sorodni našemu zraku, temu niti najhujši astronomični dvomljivec ne ugovarja; tudi se vč, da je atmosfera na Marsu pretanka in preretlka, da bi odgovarjala dihanju m življenju Zemljanov. • Bivanje v zrakaplavu, visoko nad 'Himalajo, najvišjemu hribu Zemlje, bilo bi za Zemljane skoro jed-nako življenje na Marsu; kajti naš organizem, kot vsak drugi živalski, 113 vstvarjen iz nadnaravnih sredstev in od nevidnih bitij, ampak je narejen iz naravnih sndvij. ki prehajajo od umrjočih bitij na nas, ter so namenjene le v svrho življenja na Zemlji, nikakor pa se ne pri-kladajo vplivom druzib obel.
Pri tem odstavku zaprem knjigo in premišljujem. Vedel sem, da se nahajam visoko nad Himalaja — nad Zemljo, nekje med Zemljo in (Marsom. Ta knjiga trdi, da življenje visoko nad) Zemljo in tudi na Marsu je neanogače, a jaz Zemljan pa sem vktjub temu še pri življenju. Vedel nisem, če sem mrtev ah živ, zatoraj sem poklical Coper-ntcusa.	(Dalje pride.)
Slovenski delavski pevski zbor "Orel" naznanja rojakom in rojakinjam. da bode priredi.! dne 12. t. m. to je prihodnjo nedeljo na "River Side*' svojo domačo zabavo.
"Orel" si želi prosto zabavati in na svežem zraku razveseliti, toraj ako ga hočete videti zleteti v zrak, zberite se prihodnjo nedeljo točnto ob 9. uri dopoludne v Narodni dvorani ,na Ceuter in 18. ulici, od koder )>olietimo skupno na River Side.
"Odbor".
IZ COLORADE.
Pueblo, Colo., 27. julija. Cenjeno uredništvo. Aili ste že keda/ji slišali, da bi bil katoliški duhoven oženjen, in da bi po njegovi smrti "duhovna" vdova tožila na razveljavljenje oporoke in 9 tožbo hotela pridobiti to, kaT je cerkev po smrti nje soproga zaplenila?
Nekaj1 podobnega se je zgodilo tu v Colorado. Gospa Evelyn Marija Bens vložila je tožbo, katera je vže sedaj na najvišjem sodišču, za razveljavljenje oporoke č. g. Feliksa Marina Lepore, katerega je leta 1903 neki) mlad duhoven, za časa ko je ta1 slednji bil pri njemu na počitnicah, zaradi goljwfanja pri Icartali ustrelil, častitljivi Lepore je kmalu po zadani) rani umrl, zapustili oporoko, v kateri je imenoval cerkev glavnim dedičem svoje zapuščine, a na krasno Evelyn, "svojo ženo" se pa nit zmšslil. —
Ta je zbolo ubogo vdovo in najela si je odvetnika, ki bi oporoko ovrgel na podlagi mejsebojne poroke med njo in umrlem gospodom, vsled katere je ona legitimirana do njegove zapuščine.
Pred sodnikom McColl je vprašal cork ven i zastopnik Evelyn Marijo Reims, kedaj, kako in kje se ie poroka vršila. Evelyn M. Benns mu je na dolga in široko popisala in dostavila: "Vi debro znate, da katoliški duhovnik se ne sme ženiti m videz, ampak on si izbere dekle, katera se mu dopada in ž njo se na skrivaj poroči, to je eden drugemu obljubita zvestobo in potem 011a postane njegova žena, a duhovnik jo pa kliče kulhanca Ravno tako sva si prisegla zvestobo jaz in Lepore in postala sva moz in žena, toraj tudi menim, da sem opravičena, kot zakoniti dedič nastopati. iDenversko ljudstva težko pričakuje na<laljnih obravnav, ali kakor se sliši, se bode stvar zamečkala in tajno med katoliškega duhovna vdovo in škafom poravnalo.
Cenjene čitatelje vprašam, "ke-daj se bode kri, ki se preliva pod duhovniško kožo" posušila?
Če jc pa naš kosmati ntček tudi sklenit takovo poroko, ne vem, ven. (Lir pa svetujem drugim, da se ne špcglajo" po umrlem Benediktincu, temveč napravijo svoje oporoke pravilno in ne skušajo opehariti svojtti žena.
Tebi urednik 111 cenjenim čital-cem tega lista pozdrav in listu obilo vspeha!
Gorenjec.
< \
Zdravniki verujejo vanj.
V bolnicah in Bvoji zaseb-ni praksi rabijo in priporočajo zdravniki	(2)
PR. RICHTER-JEV
mm m
Dr.J.M.Thompson, 38(5 Clinton St.,Brooklyn, N.Y., piše: Jaz sem v svoji pmksi z Dr. Kiokterjevim Anchor Pain Expellerjem ozdravil bolnike od revmatizma * členkih.pro-tina, in nevralgije na čudovit način, kar s tem vestno potrjujem,	2f>c in nOc.
A Pri vseh lekarnarjih
iTA F. Ad. Richter & Co.
\|fl25 Pearl st. New York
........ BRZI P08TARSKI P ABO K HOD ........
— "BROOKLYN" — ODPLUJE 12 NEW MU SHE 23. AVGUSTA T, L,
Ta parobrod je last Frank Zotti-jevega parobrodmga društva. katero so naši vojaki založili, toraj je slovanska last. To je jeden največjih in najbitiejiili parobrtdr v. ki plove med New Yorkom in Sredozemskim morjem in obratno, ki vozi pošto Zdr. držav in ki prekosi pot med
New Yerkom In Marsejlem, Francosko v desetih dneh.
Ce se vozite na katerem drugem parobredu smatrali ves ledejo za tuje© in tako tudi z vami pošto-pali, dočim ae na tem parobrodn vozite kot zemljak lastnika t(ga }arol reda in toraj je samorazumljivo, da M vam bode streglo kot takim. Po izkrcanju v Marsejlu se takoj odpeljete po suhem čez Bazel proti domu in ie drugi dan stena Kranjskem, domači ztmlji. C« nti vein« n n lislku III ramda iz New Yor-ka čez Francosko do Trsta, Reke, Karlovca, Bjelovara. Zagitl n ali Ljub)jate je
mm SAMO $3Q.QO tm
Ker parobrod xapusti New Yoriko luko točno ob 11, nri def oltidne, n oiale biti v New Yorku iedan pred odhodom. Ker se je vie več potnikov za ta psrobrcd javilo, vam pripeicfan o. da ne odlašate in nam takoj pošljete $5.00 are, tako, da bodete gotovi za primeren in boljši pustor i a parobrodn.
FRANK ZOTTI & CO. glavni sastopalk F.Z 8.8.C0. ca Zdr. driave. Canado in Mexico.
106 Greenwich Str., New York, ali 99 Dearborn Str., Chlcaje, lit.
.MimiL^.m. m	.
POZOR!
POZOR!
VELIKI SKUPNI IZLET.
• ' * 1
.....DRUŠTEV..'..
"SlAKIJE" m S L 0 V E H i J E"
BODE 26, AUUUSTA T. L.
V ATLAS PARKU na N,40. ulici,v bližini Češkega Narodnega pokopališča
Športne igre in keglanje na dobitke so nn programu. — Slovenske in hrva»Bke pesmi donele bodejo na okolu toraj peski sbori bodejo tudi tam.
Odbor je preskrbel ukrenil vse za avobodno zabavo izletnikov.	____
JffST Vožnja: — Vzemi Halted do Milwaukee ulice in od tam Elston do vrtu ali pa Ashland in Westorn karo do Elston ulice in od lam do vrta.

POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Vsaka podoba je lejo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne druiinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi poveenje manjše slike v naravno velikost
The Reliable Photograph.
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
establish 1883	PHONE canal 2s7
Slika predočnje zlato damsko nro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
T naravni velikosti slike.
Koleaovje je najboljši ameriški iadelek
-Elgin ali Waltham. <jj* | A AA Te vrste ura stane le W
V obilo naročbo Be priporoča vsem Slo-vencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.
I Slovenci pozor!
^ Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge (S važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og. V lasite pri Bvojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. jSf	čistim stare obleke in Izdelujem nove
tlgr	|H>	"^Cl
fr)	ji najnovejši modi in nizki ceni. ji
JURIJ MAMEK, 681 H. Centre Ave. Bf	bliio 18. ulice Chicago, 111.
If g
I §
( |cmu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svc*e, mo-
!oče še popolnoma zdrave zobe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. H. K. Simonek
ZobozdriTBit.
644 BLUE ISLAND AVE. y CHICAGO, ILL. v
Telefon Morgan 433.
Poiort
SlovencL
Poiort
"Salon" i MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe £edoo prenočišče u nizko ceno. Postrežba točna in borna.
Vsem Slovencem in dragim Slovanom se pripoi
Martin Potokar, 514 S. Ceiirt he,
- ... ,

M