Oemu tirja minister grof Andrassy 60 milijonov? Za razmere in zadeve celega cesarstva do sosednih držav imamo ae samo enega ministra, 6eravno so 1. 1867. Avstrijo razklali na dvoje. Sprva potem je minister zunanjih zadev bil oče dualiztua, Nemec Beust, a kmalu ae je moral umakniti Magjaru grofu Andrasay-ju in aam prvi poskuaiti magjarsko strahovanje. Sedaj vodi osmo leto že magjaraki grof Andras8y naao zunanjo politiko. Mnogi so ž njo sila zadovoljni, posebno Magjari in ustavoverni Nemci. Eonservativni Nemci in, razun Poljakov, vsi Slovani pa nje ne odobravajo. Eajti mo6no se bojijo, da nas ta minister ae v vojsko ne zaplete ali vsaj mnogo denarjev potroši brezkoristno zarad sprememb, ki se na Turškem vraijo: Bolgarom, Rumnnom, Srbom in Črnogorcem na korist. Mialijo narnreč, da bi taka vojska brez prejšnjega porazuma z Ruaijo, zlasti pa ae brez zanesljivih zaveznikov, Avstriji bila pognbna. Da Slovani re8 tako mislimo, to sta zastopnika Slovencev, poslanca g. dr. Voanjak in g. Herman, dovolj jasno in glasno pretečeni petek izrekla v državnem zboru. V torek 11. junija se je grof Andraasy mislil podati h kongresu v Berolin, a poprej je ae tirjal, da mn ogerski in dunajski državni zbor dovolita 60 tnilijonov za vojne, priprave. No, dobil jih je, a pri tej priliki so slovenaki poslanci ugovarjali. G. dr. Vošnjak je rekel: rna Turakem zamore le taka avatrijska politika kaj veljati in opraviti, ki ozir jemlje na lego avstrijskih dežel in na večino avstrijskih prebivalcev t. j. na Slovane, ki so turakim Slovanom sorodni po krvi. Turčija je propala. Vaak Slovan je tega veael. Da še na aveti Sofiji v Carigradu ne bliš^i sv. križ, temu je kriva angleaka pa avatrijaka politika. Grof Andraasy tirja 60 milijonov. Čemu? Zato, ker, po njegovih govorih v delegacijah soditi, baje avstrijska koriat tirja prvi6: da ae Turčija pri življenju ohrani v ostalih njej pokrajinab, drugič: da se Bolgarija skr6i v menjše meje, kakor so njej v št. Štefan- skem miru odkazane, tretjič: da se Srbom in Crnogorcem zopet vzamejo tuvške dežele, katere so si krvavo priborili, zlasti bi ae morala Črnogorcem pot do morja zapieti in morsko pristaniače Antibar zabraniti. Ali, gospoda ruoja, to je kriva politika. Ne Bolgari, ne Srbi, ne Črnogorci niso avatrijekim koriatim nevarui, pac jim je pa nevarna grof Andraasy-jeva politika, ki je prav za prav: c i g a nska politika. Jaz ne dovolim za njo 60 milijonov." (Dobro, na desni.) Zarad nciganske politike" je predsednik dr. Rechbauer g. dr. Vošnjaka pokregal. Državni poalanec g. Mibael Herman je tudi spregovoril nekoliko premislika vrednih besed, z katerimi je opraviceval, zakaj bo gla8oval zoper dovoljenje 60 milijonov. Rekel je: ^Preden se od ljudstva misli tirjati kri in denar za kako vojsko, treba je prevdariti, ali je to potrebno, ali smo za vojsko dovolj močni in 6e imamo kaj zaveznikov? Toda 6e pogledamo okoli sebe, vidimo same nesre6ne naaledke dvojne centralistične vladine sisteme, srd in razdražbo med narodi, uboatvo in hiranje prebivalatva; zaveznikor pa ni videti; te smo po svoji nezanesljivi politiki od sebe odplaaili. Ali torej v takih razmerah ni nevarno, ni lehkomišljeno priceti voJ8ko ali vsaj grozivno z sabljo rožljati ? Vrh tega, kaj ae je pa zgodilo, da bi tudi nam treba bilo za meč potegnoti? No, Rus in Turk sta ae pretepala; mi stno roko križem držali; potem sta sklenola mir, in sedaj nam ta mir ni po volji. Sedaj so naenkrat avstrijske kori8ti v nevarnoati in nekateri bočejo kar hipoma udariti tje doli do Egejskega morja. Čudno, nih6e nas tje ne vabi, nihče ne kliče na pomoč, nobeden tamoanjih alovanakih narodov 8e pri nas ne pritožuje zoper št. Štefanski mir. Dalje: tudi ne kaže mogočno Ruaijo dražiti in jo siliti, da postane nam neizprosljiv sovražnik. Rusi nam to ae nikoli niso bili, ampak so nam večkrat že pomagali n. pr. 1. 1849 zoper puntarake Magjare. Mi8lim torej, da dunajskib politikarjev ne iznemiruje toliko skrb za domače in ptnje narode, ampak jeza, da sarni niso turškega prašanja šli rešit, zavid, da se je to Rosom posre5ilo, neka omablji^a želja zasesti nekaj turških dežel in strah pred slo^anskim S7etom, iz7irajo5 iz alabe 7esti. In za tako politiko ae tirja slovanska kri in denar! ? Nas niao žalili ne Rusi pa ne Turki, ne Srbi pa ne Črnogoici, in nas goto^o tudi žaiiti ne mialijo. Pristaja nam torej, da se jim kažemo dobrohotni sosedi, jim ki so itak neizinerno trpeli in ki, kakor se vidi, tudi ne kažejo 7eliko želj priti pod a^strijsko-ogerako 7lado; 7saj do^olj dobro 7ed6, kako se tukaj Slo^anom godi. Uzroka za 7ojsko ni videti nikder; 6e bodemo eami res hotli imeti vojsko, jo bodemo se 76 dobili, 5e pa želimo mir obraniti, ga bodemo tudi ohianili. Naposled je tistemu, ki reano misli na boj, treba srŠnosti in poguma in torej sodim, da ne pričneuao nobene 7ojske. Če je to reani6no, potem pa tudi 60 milijono^ potrebuib ni; za samo rožIjanje z sabljo ne morem in ne smem privoliti, da bi se porabil denar da7kepla6ilce7 !*' (Dobro, na desnici.)