Za poduk in kratek čas. Dnbrovnik. II. V aotraajih sobaaah se aahaja prezaaimivi arhiv stare repablike, pa je alabo vredjea. Velevažae rokopise slovaaake, latiaake, gi ške, italijaaske, fraacoBke, turake žre dolgoletea prah. Kaj bi našel skrbea zgodoviaar v tem kajiževnein arseaalu! Ceh dr. Jireček se je mudil le kratek čae v tej bogatej zalogi, pa je že lepih reči aapit-al ia izdal v Dubrovaiku. V steno vzidaaa plošča spomiaja Dubrovaiškega Regula, domoljubaega Nikolaja de Boaa, ki je bil 1. 1678. za svoj Dubrovaik v ječi aa Turžkeai silovilto umorjea. Oaieajam še kovaico, cariao ali dogaao — veliko v gotskem zlogu zidano poslopje, pred ktero je usajeB visok jaaibor za me8tao zaatavo, ia stoji ,,Orlaadov st«pu — visok orožea jaaak, z mečem v roki. Tolmač mi je povedal, da ta podoba spomiaja mento zlate ia sladke svobode; dragi pa re8aijo, da je ta juaak palatia Orlaado, aiaovec Karola Velikega, ki je došel iz Britaai je v Adrijo, da premaga morakega tolovaja Spučeuta; kar se ma je tudi posrečllo a pomočjo dabrovaiških ladij. V zabvalai apomia so mu mestjaai postavili ta lepi kip. Spodej aa kamoati podlagi je vrezaaa mera dubrovaiakega lakta (51 ceatm.) v porabo onim, ki so aa trgi prodajali tkaaiao. Maogoštevilai zvoaiki lepib pa starib cerkev vtiskajo RagiiH) pečat verskega iaeata. Stolaa katedrala, kteio so ravao popravljali, je reaesaaskega zloga v podobi križa ne avitlo kuplo ia tremi ladjaaii. Pred letom 1667. je stala aa tem prostora maogo lepsa cerkva, zidaaa bojda aa stroške aagležkega kralja Ribarda Lsvoarčaika. Ko se je ta juaak 1. 1192. iz Palestiue v doaaoviao vračal, bil je od bade burje aa morji zgrabIjca, tako da je obljubil braia Božji postaviti tam, kder bi si resil življeaje. Sreča ga zaaeae aa otok Lokrum ali Lacroma blizo Dubrovaika. Načelaik ljudovlade pa mu ai dovolil, da izpolai obljubo aa otoku, aego le v mestu. Cerkva je bila prekraaaa, rimskega zloga; atavili ao jo 44 let. Pred presbiterijem je stal prestol Dubrovaiakega kaeza ia okolo aja so bili »edeži za svetovalce. Poslopje v srebru ia zlata se leaketajoče, porašil je silai potres 1. 1667. (Glej Skurla Dubrovaik 1867). Še le leta 1813. 80 povzdigaili aovo cerkvo, ki hraai v velikem altarji podobo nVelika Gospa", mojatorsko delo Ticijaaovo, kakor kažepodpis: Ticiaaaa R. R. F. Ta aajglasovitejči slikar beaečaaske iole, rojea 1. 1477. aa Frijavlskem v Capo di Cadore ia umrl 1. 1576. v Beaetkah, bival je 6 me8ecev v Dubrov-aiku pri familiji Pučič evi in je med tira aaslikal nMaadaljeauu, ki jo hraaijo domiaikaai ia pa nVeliko Goapo". Obe podobi ate velike vredaosti. Prva se ceni 60.000 fraakov. Prav lepa ia dragoceaa sta tndi Btraaska altarja 8v. Jaaeza Nepomučaaa ia sv. Beraarda. D?e marmoruati plošči apomiajate dva zaslužaa nioža Tomaifisa Scottija ia Rugjera Boskovič-a. V straaski kapelici je preko 180 razaih ostaakov, svetib relikvij hraajeaih p. glava sv. Blaža, vkovaaa v čisto zlato, leva roka, vlita v srebro; rebro av. Avguatiaa se 8veti bogato v zlatu ia srebra. — Par korakov od stolaega doma stoji cerkva sv. Blaža ali bv. Vlaha, mestaega patroaa ia pokrovitelja Bekdnaje repablike. Po 11 stopaicab doapea v preddvor, ki ga zaljaa ličao stebrovje. NotraBJe je razdoljeao v tri ladjice. V velikeai oltarji stoji drago pozlačeo ia posrebrea kip sv. Blaža, držečega v deaalci škofovsko palico, v levici pa Dubrovaik, kakor je bil videti z višiae 1. 1480. — Očetje fiaačiakaBi imajo samostaa ia cerkvo v Bajravaejai ia aajprostoraejši ulici: Corao. Pri ajih aem prebil aekoliko prav veselib ur. Razkazali so mi od konca do kraja vse svoje znamenitosti in dragocenosti. Praktični redovniki imajo lastno tovarnico za izdeljevanje voščenih sveč, dobro apoteko in še boljšo bibloteko z velikanskimi omarami, po katerih je obilo naloženega duševnega blaga. Tu je poseben predal za rokopise, za predgarje, za pisatelje domačega samostana; tu so obširne shrambe za sv. pismo in jegove tolmače; za cerkvene očete, za cerkveno in posvatno zgodovino, za slov8tvo bogoslovsko, za zbore cerkvene, za cerkveno pravo in državljansko, za življenje Bvetnikov, za mistiško in aholatiško teologijo, za modroslovje, za zgovornost itd. Vseb rokopisov ali manuskriptov je 1132 in sicer v slovanskem jeziku pisanih 326. V tej knjižnici ae nahajajo rokopiai slovitih Dubrovniških pisateljev, o kterih bode pozneje govor. Večjib tiskanib del se šteje 967, izmed njih 650 alovanskib; manjšib pa 937, od teh 743 domaČib. Sedanji postrežljivi kajižničar č. o. Candida Mariotti izdal je nedavno, ter mi podaril delce: nAmore della republica di Ragusa alla religione ed alla Patria. Ragu8a 1878." S tem aestavkem je pisatelj na pravi zvon ndaril. Pa res! motil se ni nikdar tako, kakor bi se zmotil, ki misli, da katoliška vera ali cerkva ni poklicana ali da v 8ebi nima moči, narod probuditi in ga pripeljati na vrbuuec omike in olike. Novošegni liberalci sicer golčijo, da vera krščanska nasprotnje blagru človeškega roda. Pa tako more in sme misliti le oni, ki je sovražnik prave 8reče. Tu je Montesquieu drugačen mož- da si neprijatelj cerkvi, priznava vendar odkritosrčno v svojem toli bvalisanem delu nDe 1'esprit des loix": nCudna reč! vera krščanska, ki ima, kakor se dozdeva za predmet le srečo naaega druzega življenja, vzročuje vendar naso erečo že v tem življenji.u (Dalje prih.) Smešnica 38. Ncničur na glasu prižene iz Slov. Gradca avojega ciljaka ali žrebca na licenciranje v Zavec. V avojej nadutosti zaničnje slovensko govorico in kroli nalašč robato nemičino vprašajoč, kde bi bil blev za njegovega konja? Toda Žavčani inu vračajo, kakor jiai je poBOjeval, nobeden ga neče razumeti, kaj bi rad. Tako goni sedaj netučur nvojega ciljaka po trgu siuiotamo in vlači za seboj, da se niu je vse smejalo. Naposled se usmilijo — ciijaka in ga vzamejo pod strebo.