St. i 05 Vtorek, četi' k in ao-l.oto izhaja in velja v Mariboru hrez posilja- nja na dom ta \ so leto 8 g. — k. „ pol lata 4 „ — „ „ četrt M I „ 20 „ l*u po^li : g« vae leto 10 g. —k _ pol leta 6 „ — „ Z četrt n 2 ■ 60 - V sobota 10. septembra. III, tečaj. 1870. NAROD, Oznanila: Za navadim tristopno vratu se plačuje: G kr. če se tiska lkrat, 5 „ m »* t» Škrat, 4 ,, „ „ 3krat. veče pismenke ac plačujejo po prostoru. Za vsak tiaek je plačati kolek (S tempelj) za 80 kr. Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplata) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Izv. telegram „SI. Nar." Iz Gorice, 8. septembra. Ker se slovenski in italijanski poslanci niso pogodili, odpove se grof Koronini deželnega glavarstva, čei da je tako dobil nezaupnico. Denes se zbero poslanci, prepričajo ga v adresi, da niso ti prepiri v dotiki z njegovo osebo, potem prekliče odstop. Enemu prav, dr užemu tudi. ■/. Bertold Auerbach je eden prvih nemških no velistov. Zdaj ko grmi boj 8 Francozi, Sel je ta lepo znanec tudi blizo vojske in tam blizu Strasburga (lepo tako daleč zadaj, kamor že nobena krogla ne sega) domoljubi in ljubodčrai, ter vse kar spiše : kako „mi Strasburg oblegamo, kako je vojska grda, „a mi nismo krivi" prav nič. itd. — pošlje v Avgsburg v „Allge meine." No, in v zadnjič enkrat piše tudi, da se mora Elsss in Lotringen zopet k Nemčiji vreči ter kako v nebovpijoče je, da sti ti provinciji francožili se. Poslu-šajoo tega slavnega moža kako piše, in vi, ki pridigu-jete pri nas nemško kulturo in nemški jezik, poslušajte tudi, kajti vaš Auerbach piše prav o nas Slovencih. O Elsasu pravi: „Ako je ljudstvo stotine let odtrgauo od domovine, opeša opozicija proti tujemu, posebno če je domovina raztrgana in v sebi oslabljena" (kakor pri nas!) _ „Vsako gospodarjenje tujstva korumpira narod", (pri nas pač tudi, izjeme ni). .Kader enkrat ugasne ostro branjenje, nasprotovanje tujemu, potem se odpadstvo od lastnega roda rado ima za osvobodjenje". (Za istino, vsi naši renegati so žive priče, da ima Auerbach popolnoma prav ter da je mišljenje odpadnikov dobro Študiral). ,Pravi se potlej, da (narodna) posebnost je samo neumnost, išče se prednosti tujega bitja na dan postaviti. Ostanek spoštovanja samega sebe, ki je še v zadnji zapirici invidualnosti, izkuša ae sofi stično (vide Tagblatt) preobrniti in Btori, da je podjarmijo njo, ki je sicer neznosno, videti kakor neka prosto voljena samodoločba." .Elsasijani so si prigovarjali — pravi dalje Auer bach - da vse kar je francosko je bolje, k e r j e bolj mogočno in zraven tega Šc bolj imenitno." (Postavi ssmo za Elsasijane Slovence in nemško namesto fran cosko.) „V dolgem potujčevanji in odstranjevanji od njih lastnega bitja, so Elsasijani tudi na svoji duši škodo trpeli. Marsikaj se je v njih izrodilo, kar bi se v dvojnem pomenu dalo imenovati dvojezičnost. Taka razmera zaleže nazadnje pogubno in po g u b 1 j i v o v obstanek duše." Ali ni to vse lepo? Ali ni to baš tisto, s kterim smo se mi Slovenci branili in se branimo proti germa nizaciji, ki se po razuih polepšalnih imenih med nas krade in javno hodi? Nemec ume našo borbo; ko bi pravičen bil, moralo bi v Avstriji že drugačno biti. to jo kletev, da je Nemec lo v teoretični politiki pošten in pravičen mož, pa „spoznane resnice" v dejanji ne vrši nego kader je zanj dobro. B r a m b a Pariza. V kacih šestih ali osmih dnevih utegne pruska armada pred Parizom stati. Francozje. bodo glavno svoje mesto branili in določila se bode tu osoda francoske dežele. Ali se bode moglo držati ali ne. na to vprašanje se različno odgovarja. Nemške novine skoro enoglasno govore, da ne, drugi narobe. O pripravah za hrambo se iz Pariza piše % sept. v »Pol." : Noč in dan se dela na utrjevanji. V malo dneh bodo ta dela dokončana. Tudi težavni posel, preskrbljenje živeža za en milijon in 800.000 prebivalcev, je že premagan. Poseben odbor je že pred 14 dnevi imel za to skrbeti. Denes se misli, da je za vse parižko prebivalstvo na tri mesece živeža priprav ljenega. Ministerstvo je naročilo mesarjem, kterih je Parizu 1250, naj nakupijo kolikor mogoče blaga. Razen tega pak so nagnali 100.000 volov in 500 000 ovac mesto in tudi poklaje za to živino preskrbeli. — Vsak pek mora že tnko vselej za 15 dni za naprej moke založene imeti. Ministerstvo je nakupilo še posebej v magazine veliko množino moke, sočivja itd. Soli, cukra in kave je 3 mesece dovolj. Vina in žganja za 6 mesecev. Na trdnjavah je baje 2500 do 3000 kanonov in streliva dovolj. To pa ni gotovo, če je svedenih ljudi pri tem orožji dovolj, in tiso gotovo najpotrebneji." Nek Hrvat, ki je stalen dopisnik aZatočnikovtt iz Pariza, piše 31. avgusta torej še pred razglašenjem republike, o Francozih: , Dobrovoljce v ne manjka, moŽki so prijeli za orožje, ali videti bode treba, kako se bodo proti sov ražoiku držali. Denainji Francozi niso Francozi Dan-tonovi." Ako je res takisto, potem žalostno za deželo Tudi ta dopisnik potrjuje, da je za živež preskrbljeno za tri mesece ter da brambovci dan na dan prihajajo v mesto, posebno kmetje iz bližnje in daljne okolice ti vse svoje blago v Pariz seboj pripeljavajo. Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjiiaiil. (7. seja. Adresna debata. [Konec.] Dr. K o s t a: V adresi izrekamo svoj program, se je tolikrat iz one strani zabteval, program, ki nikakor teman, v njem je vse. Načela našega programa in bistvo je isto, kakor 1. 1848. Ne treba nas opominjati na avstrijsko čutj (kakor sta rekla gg. Konrad in Kaltenegger), ker se temu čutju še nikdar nismo izneverili in smo vsigdar razprostirali le avstrijsko zastavo. (Dobro.) Mi želim mogočno Avstrijo, da se ohrani narodnost vsacega na roda, da pridržinio našo vero, vero naših očetov ter da se vsi Slovenci zedinijo. Razloček med denašjnim programom iu 1. 1848 bi bile le delegacije, kterih mi nismo krivi. Rusicizma nam ne more nihče očitati, bati se je le Pangernizaia od Adrije do Balto, kteri ima tudi med nami mnogo privržencev celo v Ljubljani, kjer se nabirajo novci za nemške vojake ne iz domoljubja nego zbog demonstracije. (Dobro, dobro.) V svojoj adresi poudarjamo federalizem in svobodo. Skupne zadevo uuj se izvršujejo po delegacijah, kar ni skupnega, naj se prepušča deželnim zborom, cestnega imena Avstrija ni več, ampak naša država se imenuje sedaj skoro brezimno „oeBterreichisch-ungari-sche Monarchie". Ravno zadnje volitve ao dalo dokaz, da ni en narod ne priznava sedanje ustave, ampak te volitve ao živi protest narodov proti ustavi. Kur se tiče konkordata, obžalujemo, da se je postava sklenena ne dve strani, razdrla enostransko. O šolskih postavah smo že govorili, in da bi se na Dunaji delale za vse dežele, ni mogoče in gotovo tudi ne dobro. Zagotovlju, da će tudi vlada deželni zbor razpusti, vendar ostanejo naše težnje nepremenjene in priporoča nasprotnej stranki pristopiti adresi, — ker bomo potem delali vsi na en cilj in konec. (Dobro.) Dr. Razlag s znanim čistim simpatičnim organom govori potem blizo tako : Treba je pri :ias pora-zumljenja, pa da-si več let na to delamo, je vendar vse zastonj. Odkar je država razcepljena na dvoje, kažejo se centrifugalne moči, pa na med Slovenci, nego na nasprotnej strani, kjer se koketira i Prusijo n njenim ceznrizmom. (Dobro, dobro.) Naš narod ima pravico do Živobitja in razvoja, če se nam tudi oči*.a, da smo mali narod. Pa ima je vendar l*/t milijon in se naslanjamo na 16 milijonov sorodnih bratov. Pa razdeljeni smo na kose, srce je sicer zdravo, a udje so boloi, kar je nevarno, treba tedaj vse ojačiti, združiti. In če bi se zedinila Slovenija, bi, bili gotovo na boljem nego sedaj, in to tudi v gmotnem oziru. Sedaj imamo 5 namestništev z vsem aparatom, potom bi eno zadostilo, tedaj bomo kaj pri-varvali. Imamo mnogo okrajnih glavarstev. Ko se občine ojačijo, nam tudi glavarstev več ne bo treba, ampak občine prevzetno dotični delokrog. Sedaj imamo 2 nadsodniji v Trstu in Gradcu, potem samo eno v Ljubljani, kar bi bilo gotovo ljubljanskemu mestu na veliko korist. V tej zahtevi, za euo samo nadsodnijo za celo Slovensko bi nas morala podpirati celo nasprotna stranka, če ji je mari korist dežele in mesta. (Dobro, dobro.) Kar se tiče šole, se nam očita, da nimamo učnih moči in knjig. Pa ravuo v zadnjih Novicah so navedeni učitelji zmožni slovenskega jezika, 128 jih je — pozneje sem jih zvedel še 12 — tedaj vkup 140, ki bi gotovo zadostovali za vse naše šole, in če bi se naročilo, bi bile tudi v enem letu vse potrebne knjige gotove. Mesto graškega vseučilišča naj se napravi vseučilišče v Ljubljani. Pa kakor bi bilo to potrebno, deželi in mestu na korist, govorijo in glasujejo ravno zastopniki ljubljanskega mesta proti vseučilišču v Ljubljani. (Dobro.) Da je zedinjena Slovenija potrebna, je že iz tega razvidno, ker smo od 1. 1866 na meji proti Lahom. Združeni in konsolidirani bomo laglje branili svoja tla, kakor so nekdaj naši brameovci zadržavali francosko vojsko. Braniti jo treba Adrijo, da se no bodo Prusi, Lahi in Mažjari na naših tleh tepli za njo. (Dobro.) Navaja potem Fischhoff-a, da naj se ^uake deželo združijo, da bode naše cesarstvo monarhična Švica in obžaluje, da nam mož, ki je ravnokar od tam prišel, Še ni razložil tamošnjih zadev, ter nas podučil. (Dobro, veselost, Kljunov Cene sramožljivo zakriva obraz.) Avstriji treba zedinjene Slovenije. (Dobro I) Dr. Kaltenegger skuša kot pravi vitez rešiti ustavo , replicira Zamiku, Kostatu in Razlagu, ter pravi, da je nabiranje za ranjene Nemce lo izvor obče človeškega čutja (zakaj pa sa Francoze ne nabirati gospođino vitez, he?) ne pa demonstracija in da je bil izrek „deutsch bis zur Adria" le bolj groženje, ne pa resnica. Dr. BI e i w e i s : Trdi se od nasprotne strani, da so Napoleonove ideje o narodnem principu zbudile misel zedinjene Slovenije. Če bi bilo to res, potem bi morali 1817 mi Slovenci Napoleona, čo ga Francozi spode. vzeti iz hvaležnosti v goste. (Dobro, veselost.) Ta misel spada v l. 1848, ko še Napoleon :.i bil na prestolu. Meseca aprila 1848 sem bil z deputacijo pri presvitlem nadvojvodu Joanu, kjer sem zagovarjal zedinjeno Slovenijo. Nadvojvoda mi je rekel: Prav imate, koristno bo to. Ali pa želijo to tudi štaiarski in koroški Slovenci? Na to takrat se nisem mogel odgovoriti, dene* hi pač lehko odgovoril. V Bahovem času oraolknili so se ve da vsi glnsi. Pri zasedanji 1. 1861 lakirat *era jaz sledeče glede nekran jskih Slovencev govoril, se ve takrat smo še večjidel nemški govorili. (Veeeloft) — bere svoj govor — in vprašal: „OI> os ihnen wohl ergehen vvird", in moje takratno slutje ie dan denes potrjeno, da se jim namreč slabo godi. Daljo omenja peticije, z 20.000 podpisi, taborov v zadnjih dveh letih — to vso kaže občno željo po Sloveniji. (Dobro !) Da do sedaj nismo stavili resolucije, odgovarjam prijatloro uašim — ki so nas mno^o ščipali — ie vzrok, ker smo hoteli Slovenijo obdržati neoskrunjeno. (Dobro!) Do sedaj ni, bilo ugodne prilike. Večina državnega zbora je po Beustu imela geslo Slovane pritisniti ob zid. Kaj bi bilo pričakovati od Giskre in enacih rnož V Denes jo drugi čas, presvitli cesar sam nas je sklical, da zborujemo, treba tedaj povedati v imenu vsega slovenskega narodu vse zahteve. (Dobro!) Konča z znanimi besedami Koseškega: Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane. (Dcbro I) Dr. Z ar n i k potem replicira Kaltenegger-ju zlasti zarad njegovega izreka, da jo ustava riinturnotwendigM. da mi te potrebo ne razvidimo, iti da če se Kalteneggt rju tako zdi, je to pač poseben „gusto". (Dobro, veselost.) Dokaže potem še oportumtvo Ogrom nasproti. D ež m a n potem trdi , da to ni res, kar jo dr. Zarnik (kteri mu posebno preseda, odkar mu ni dovolil višjo plače) pravil o sevniškem mostu, ter da je on kot mestni zastupnik proti vsoučilišču v Ljubljani le „im interese« der v/ahrung der ehre der Slovenen" (smehin krohot), da je vseučilišče nemogoče. Dr. Zarnik se poziva zarad seviiiskega mosta na dr. Vošnjaka, Hermana, Lcnčeka, ki so gotovo popolnoma zanesljivi, ter pravi, da nas je vlada z grnš-kim vseučiliščem le hotela voditi za nos. (Dobro.) Našim učiteljem bi se plačevalo le 1200 gld.- na loto in bi še pravice do izpitov ne imeli, bili bi le postreščeki nemških profesorjev. (Dobro.) Vlada nam je s tem le vrgla kost, ktero je g. Dežman srečno pobral. (Veselost.) Pod tacimi pogoji ne bo nihče stolice prevzel. Izvrstnih juristov se nam pa ne manjka, Gostiša v Zagrebu, Kranjec na Erdeljskem — (kjer ima na leto 3000 gld., bo li za 1200 gld. šel v Gradec?) Ribič, Gršak itd., le pogoje dobro stavite. (Dobro.) Sklene se potem konec debate, Kalteneggerjev predlog se pri glasovanji po imenih zavrže — nasprotna stranka po Kalteneggerji naznani, da ne bode volila. Vulijo se potem znani poslanci v državni zbor in se med malim pričkanjem !e še to zanimivo prigodi, da je predsednik pri glasovanji dekana Tomana preskočil, in je ta, ko jo bilo glasovanje pri kraji vstal: „prosim še m^ne". - Resultat povsod enak, 22 glasov. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. L a stati stique est a u b b i 1 u science riiionneii de f a i t b. (Darje.) Da bi pa te razmere obeh kranjskih gimnazij lože med seboj primerjali, naj jih sledeč,i pregleda kažeta v ozirnih Številih, po odstotkih ("/,,) Drugo predaleč se ne ozira na vse odhodnike, ampak le na očitne os-mošolce, tako da se oziraje na prvoga in tretjega in na brezozirna števila zadnjih kazal hitro previdi, koliko zunanjih ali neočitnih odhodnikov je zrelostno presku njo opravilo. Ljubljanska gimnazija. d vseh odhodnikov Leta za maturo se oglasilo potrjenih potrje iih t k i h % z odliko ___(E) o o d s t o 1850 i 74 60 87 19? 1851 66 43 100 23 1852 49 34 73 17 1853 50 37 100 20 1854 52 40 94 26 1855 59 54 95 13 1856 75 75 100 19 1857 77 66 90 15 1858 85 74 96 33 1859 78 65 100 40 1860 86 96 93 25 1861 100 86 97 28 1862 93 76 85 20 18G3 89 74 93 27 1864 90 69 96 13 1865 100 95 97 16 1866 100 79 92 14 1867 103 87 91 24 1868 105 100 97 33 1869 100 80 86 15.7 1870 91 Novomeška gimnazija. 1855 25 25 100 -— 185G 71 71 100 20 1857 100 85 85 1858 62 62 100 — 1859 44 44 100 25 1860 61 61 100 25 1861 80 60 100 33 1862 87 75 100 33 1863 33 81 100 46 1864 100 80 75 5 1865 100 85 100 28 1866 100 10O 100 28 1867 100 89 100 37 18G8 100 88 80 20 1869 95 84 89 28.5 Veseli občni napredek se tako očitno kaže, da bi bilo odveč k posameznim letom opombe staviti. Rekel sem, da Be od leta 1860 naprej osmošolci bolj pogosto za maturo oglašajo; številna lestvica kaže, kako je to število odhodnikov leto za letom naraščalo. V posred-njih številih se jih je oglasilo: do leta 1860; od 1. 1861—1869, z 1. 1870 v Ljubljani ... 68 "/„ ....... 98 % . . 91 % Novemmestu . 60 % .......95 % Enake razmere se kažejo, če v večletnih dobah primerjamo osmošolce, ki so zrelostno preskušnjo srečno prestali s številom vseh osmošolcev. Tako jih jo od vseh osmošolcev v posrednji razmeri uaredilo preskušnjo : do 1. 1860; od 1861-1868; od 1861 — 1869 v Ljubljani po 56 % ......83 °/0......82 % Novem m. „ 58 % ......82 %......82 °/0 V zadnji doni je tedaj preskušnjo z dobrim vspe-hoiu napravilo več kot štiri petin vseh učencev osmega razreda , ko jo je popred le nekaj črez polovico uaredilo. Razloček med tema dobama znaša 410/o- Ker v zadnji dobi s sprašanci gotovo niso bolj milo ravnali, dotični številni napredek priča, da jo popred bilo dosti lenuhov pa mnogo mrzlih osmošolcev, ki se kijubu njihovim zmožnostim za zrelostno preskušnjo še zmenili niso. Celo za čast niso marali, ki jo bi bili občinstvu in svojim sošolcem s preskušnjo skazali, če 6o prav vedeli , da jih v bogoslovnico tudi brez nje vzamejo. Zato se čudim, da so tudi zadnjih deset let kijubu omenjeni škofovi določbi inarsikterega brez zrelostue preskušnjo v duhovšnieo vzaineli ! Kake prednosti pa imajo ti neproskučoni osebni ljubljenčeki in priporo čani V — Dijaki opravijo preskušnjo zrelosti ali srečno ali nesrečno. Kteri so bili pri njej nesrečni, pravimo, da jih niso potrdili (da so jih za>rnili.) Oni — potrjeni — jo pa narede* ali z odliko (E. izvrstno) ali pa lu i dobrim (I) vspehom. Ce se oziramo na Štovilo dijakov, ki so preskušnjo srečno naredili in na one, ki so jo de lali; se dotični številni lestvici leto za letom ne dajo lehko med seboj primerjati. Ta razmera je nujslabejša bila v Ljubljani 1. 1852 natnroč 73 na 100 v Novemmestu 1. 1864 . 70 „ 100 Moral bi osebne in druge razmere natanko poznati , da bi se dele pojasniti. Največ vpljiva pa je blizo na to imelo število neočitnih odhodnikov. Te zunanje izprašeuce pri vsakej gimnaziji po pravici in po postavi navadno bolj trdo poprijemajo, ker jih drugače (iz par prašanj) nikakor ne morejo piesoditi. Navadno so ti 'udi iako puhle glavo ali vsaj premalo iz-učeni ; ni se tedaj čuditi, če jih preskušnjo razmerno več slabo opravi kot med očitnimi učenci. Na prvi pogled se tudi zapazi, da v Ljubljani od tistega časa, ko jih vsled rečene škofove določbe brez mature v duhovšnieo več ne jemljo, niso nikoli vsi bili potrjeni, ki so zrelostno preskušnjo delali. Pre I. 1860 se je to pri mali povečem izbrani množici, ki se je preskušnjo udeležila, večkrat zgodilo. V Novemmestu se pa ta jako ugodna razmera tudi posled večkrat nahaja. V poslednjih številih pride do 1860. 1. drugo k drugemu: v Ljubljani po 93.5 % (na 11 let) „ Nnvemro. „ 97.5 „ (j, 6 „) Od leta 1860 — 1868: od 1860—1869: v Ljubljani po.....93.5 % .....92% » Noverom.......94.6 °/0 ..... 94 Co za 10 let skupej primerimo posrednji števili, tako pride od I. 1855 — 1865 v Ljubljani po 94.5 °/0 v Novemm. „96 „ Za zadnja leta (od 1865—1869) v Ljubljani po 92.6 %, v Novemmestu po 94 %. Od kar se na kranjskih gimnazijah zrelotna pre-skušnja opravlja, jo je naredilo od 1850—1868 v Ljubljani po 93 % (za 14 let pa 94 °/a) od 1855—1868 v Novemm. „ 95.C „ (14 let skup). Ker se je zadnje šolsko leto izprašanim odhod-nikom nekaj bolj trdo godilo, pride od 1850-1869 v Ljubljani po 92.7 % 1855—1869 „ Novemm. „ 95 „ V Ljublj ani so zlasti prva leta bila znamenja jako neugodna in ed saboj naskrižna, tako da prvih pet let (od 1850—1854) počez prido le po 90 °/o V8eh odhodnikov, ki so preskušajo zrelosti srečno naredili. Jako slaba razmera! Še celo triletna doba se ne kaže ravno v lepem razmerji. Če jej primerjamo druge dežele. Na 100 pra-šanih dijakov je bilo na Kranjskem ... 93 zrelih, 7 nezrelih . Koroškem . . . . 98 Gorenj. Avstrijskem 97 . . 97 . . 96 . . 95 . . 95 2 3 3 4 5 5 Štajerskem „ Primorskem „ češkem „ Tirolskem . itd. Le malo avstrijskih dežel je bilo še pod Kranjsko vinestenih. Od leta 1862 — 1867 je bil osmi razred (z ozirom na pregledano 20letno dobo) najbolj obiskovan; ozirno so jih je tudi največ oglasilo k zrelostni preskušnji. Opravili so jo po sledeči razmeri ; na 100 pra-šancev je bilo v Ljubljani ... 94 zrelih, 6 nezrelih v Novem mestu 93 n 7 1 v Cel)i...... 100 n 0 n v Celovcu .... 98 »» 2 . 96 p 4 p v lasbruku . . . 96 n 4 ■ 963 » 3-7 „ pri š .tih na Dunaji 95 n 5 „ „ nkademični *) „ 87 n 13 . (Dalje prih.) *) Da mi naSi učeni nemški profesorji ne bodo ugovarjali ■ivi i j poduk in za nas nenaravno nemSko uravnavo nasiti -i < - liuj i li šol hvalili, čes se jih na izglednoj akademični gimnaziji le 87% potrdilo 13e/B pa zavrnilo — tu omenim, da se na nkademični gimnaziji skorej brezi/jemo vsi OBmošolči za preskušnjo oglašajo, da k njej od leta do leta pride tudi mnogo neočitnih ali zunajnih učencev, da pred pa tned uatmeno preskušajo navadno nikdo na odstopi. xy Dopisi. Is LJubljane. [Izv (lop.J Med mnogimi šibami, ktere nam privoščita vlada in nemškutarji. so tudi tu-kajšoi vojaki, ktere ljudski humor po ozkih hlačah imenuje „špičkarje". Ti vojaki o lastnini in imetji nimajo popolnoma jasnih pojmov, zato jih je v trdej noči videti na Rožniku krompir kopati, pri Tomačevem kaj druzega nabirati, ženske napadati in tacih Ijuheznji-vosti več. Ker so na Poljanah pretekle dni tudi enako hoteli postopati, so jih fantje napodili in enega prav dobro liaklepali. Drugi večerjih pride zopet cela drhal, in je dolgo časa razbijala, razsajala in mnogo škode vzročila. Ko je prišla potom patrola našega polka, se sprva niso hoteli vdati, ko so pa videli, da se puške bašejo, so se vendar — bilo jih je nad 40 — vdali. — Če se v tej zadevi kmalo kaj ne pronaredi, bo moral vsak sam svoje živenje in i men j o braniti. — Sicer velja pregovor „de roortuis ni! nisi bene", ker je pa „Tag-blatt" rajnega Heimana tako hvalil in ga tako rekoč stavil v izgled, ga moramo opomniti, da je še nekaj pozabil, to namreč: da je bil Heimau v zaporu zarad goljufne kride. — V včerajšnem listu se je „Tagblatt" zopet iznebil čudne logike, piše namreč : „die Vorliebe jedoch ftir das falsehe Papiergeld zog ihn (Prelesnik) vvieder in seino Heimat". O De/man! Včeraj se je slovesno odgrnil znani kip matere božje na trgu pri sv. Jakobu. Delo prezgodaj umrlega kamnoseka Tomana je prav lepo, kakor tudi železna ograja, manj zadovoljijo pa v Monakovetn vlite podobe, Na vsak način je znamnje kinč trgu, saj pa stane tudi 16000 gld. Želeli bi, da bi se enaka darežljivost manifestirala kedaj na Kranjskem in zlasti v Ljubljani pri narodnih namenih. Is Maribora. ^ [Izv. dop.] Vprašanje avstrijske ustave prihaja kijubu vsemu vojskinemu kriku vedno z nova na dnevni red, in bolj nego kedaj čutimo v na-8ej državi svojo notranjo nerednost in slabost. Pošiljanje poslaucev v državni zbor sicer, pri denaŠnjih okolščinah, ni več dvoumljivo, ali dvoumljivi so nasledki toga zborovanja, ako zopet čeških poslancev v njem ne bode. Nam je vselej bilo in še je, bolj nego kedaj, za obstanek Avstrije in čem bolj mogoče, krepke, neodvisne, samosveste Avstrije , ali v očigled novejšim prikaznim nas Čem dalje tem tudi veči strah za njo sprehaja. To je resnično in nad vso dvombo: brez vkupnega parlamentarnega življenja, brez nekake parlamentarne centralizacije ona ni mogoča. Delegacije nikakor niso pravi parlament, kajti se v njih samo od obeh strani glasuje, nikakor pa ne razgovarja, in edina dinastična zveza, kakoršna je od Karla VI. do 1. 1848 in po pre-nehib še do zdaj monarhijo vezala, je za bodoče čase preslaba. To so tudi nasprotniki centralizma in absolutizma ministerskega dobro provideli, in so v različnih deželnih zborih, kakor v gališkem, dalmatinskem, kranjskem, goriškem, vorarlberškem, tržaškem, in deloma tudi v inškem in gradskom dobro razumeli. V imenovanih zborih so povzod v državni zbor volili, če ravno pod različnimi protesti in obrambami ; v edinem češkem zboru stvar Še ni rešena in pa v tirolskem. — Naj so želje po pravem avstrijskem , občnem, celo državo obsegajoče m parlamentu še tako žive ; kakor stvari denes stoje, o takem zboru ni zdaj ni misliti.' Država naša je v dualizom do grla pogrez-nila, iu le s časomn se da morebiti tak parlament zbrati. — Zato mi Slovenci s trepetajočim srcem gledamo na korake naših bratov Cehov. Brez njih je državni zbor ravno tako slab kakor do zdaj, pa brez Nemcev bi delegacije bile še slabše, brez Nemcev Avstrija še bolj nemogoča. — Ako se na Tirolce ozremo, ki so Čehom volitev v drž. zbor nasvetovali, in na že dovršene volitve v državni zbor, teda si ne moremo kaj, da ne bi tudi mi češkemu zboru na srce polagali, naj oni danega ustavnega pota ne zapuste, in naj raji na podlagi tega naprej zidajo. Državna dva zbora v monarhiji in samostalnost pojedinih dežel in kraljestev je stvar mogoča; takovšen federalizem, kakoršen vlada na Švicarskem in v zedinjenih državah amerikanskih, samo da z d v e m a občnima parlamentoma, po naravnih volitvah v nju in pri samostalnosti pojedinih držav je tudi pri nas m o g o č. Včasih, in to se mnogokrat na svetu zgodi, mora so stara pravica novej sili umekniti; sicer pa se vse na kose prekopicne, česar Bog ne daj I Is Celja 7. sept. [lzv. dop.j Ž« večkrat je „Slov. Nar." poročni o ubogi pasterki slovenščini v tukajšni gimnazija a naj dostavim jaz še to, kak učinek ima to pri dijakih. Vslcd silno slabega poduka zaostaja jih večina jako daleč v gramatikalnem znan-stvu lastnega jezika, kakor sploh tožijo dijaki. Da, pre-teko leta, po dve, tri pa še po štiri, da pri večini ni zapaziti nikakega napredka. Pri dijakih pa tega navadno niti ni, da bi so učili zasebno, kar se zamudi v Šoli. Vsaj jih mnogo zapusti gimnazijo, ki niso nikakor zmožni, niti pravilno pisati. Takisto pretečo dijakom čas gimnazijskih naukov, ta zlati čas, kteri je malo ne pri vseh zadnji čas učiti se materinega jezika. In če pozneje razvidi kdo teh, da niti prav zmožen ni slovenščine, nima veselja ni do materinega jezika, še manj pa da bi na znanstvenem polji pomagal kaj svoji domovini. Iz tega izhaja pri naših sinovih pozneje tako medluštvo, tolika mlačnost. To pa niti ne more biti drugače, če imajo dijaki take učitelje, ki sami niso zmožni slovenščine. V prvem tečaji preteklega šolskega leta so imeli, kakor nam tožijo slabega učitelja, a tolažili so se, da dobe vsaj v drugem tečaji boljšega g. Kermavnerja, n — prevarili so so in dobili neizprašanca g. P., ki je, kakor pravijo še dvakrat slabši, nego je bil oni v prvem tečaji, učitelja, ki nikakor ni sposoben za predavanje v slovenščini. Kajti to ne kaže nikako zmožnosti, če denes oporeka in pobija to, kar je oni dan razkladal in trdil. Da, imamo ob enem od mnogo dijakov zagotovila, da se ves drugi tečaj niso ni trohice naučili v šoli. Da bodo ubogi dijaki tudi prihodnjo leto imeli lih tega slabega učitelja, za to bo pa že nemškutar g. ravnatelj skrbel. To jest fakturni — vse! Potlej pa poreče g. Ktibeck, da se slovenščina dovolj učil Slovenščine zmožne profesorje jo liberalni absolutizem razkropil v druge dežele, — mi imamo pa šupeljake. Is Postojna 5. sept. [Izv. dop.] Včerajšnja veselica, ktero je naša čitalnica napravila združena s sokolsko poddružnico, obnesla se je zarad neugoduega vremena jako slabo, kajti bila je pod prostim nebom. Menda osnovatelji niso sprevideli, da je o tacem času posebno pri nas vreme jako spremenljivo in da naenkrat nenadoma nastane deževje, če tudi pred eno uro solnce prijazno še sije. Škoda je le za željno pri-priČakovano igro „Kdo ve čemu je to dobro", ktera jo morala zarad dežja kakor tudi zavolj preglasnega vršanja prestati ; škoda, ker so igrale najboljše moči naših diletantov, najtežji naloge bile so v rokah dobro-znane izvrstne igralko gospodične R., ki se je že pri nastopu s svojo ljubeznivostjo prikupila. Želeti bi bilo, da bi se ta igra v čitalnici še enkrat predstavljala, ker se iz vsega razvidi, da bi vsacemu jako dopala in ker v čitalnico vendar no pridejo ljudje, kterim se vhod na vrt brez sile in surovosti Bkorej ubraniti ne more. Politični razgled Z bojišča so »Politiki* telegrafira iz M o n a-k o v o g a 7. sept. Iz glavnega kvartirja se poroča, da je cela armada na maršu proti Parizu. — Prve straže ki je že pri Laonu, da so francoske vasi in kraji povsod ljudi prazni, ter je vso pobegnilo. — Število francoskih prostovoljcev pri Miihllmusnu (na južnem Renu torej Prusom za hrbtom) se zelo množi, ker kmetje prostovoljno pristopajo. —- Iz S t u t g a r t a se istemu listu telegrafira : Bitve pri Sedanu so bile še bolj krvave nego ona pri Wortu. Povsod se je napadalo z bajonetom, vsaka vas, vsaka meja kjer so Fran* oozjo stali in se junaško branili, ae je morala z večjo močjo jemati. Regimenti, ki so imeli napadati Francoze so strašno mož izgubili v ognji. Do /daj Nemci vedo za 45.000 svojih mrtvih, ranjenih iu nenajdenih. — Po pariških (nezanesljivih) virih so oblegani Strasburžani iz mesta planili na nemške oblegovalce in jih pobili 8 do 10.000. — O Napoleonu, ki ga zdaj Prusi imajo, s*1 poroča iz Luksenburga od sedanskih beguncev povedana novost, da bi bil lehko ušel, ko bi bil hotel. Torej najbrž ni šlo prav po poštenem potu, tla je Mac-M.iho-nova armada izdana. Čehi se ne bodo ni najmenj podali, kakor jd videti. Njih list „Politik" piše 7. sept. iako odločno. Kažoč kako je notranjo gnjila Napoleonova Francoska sramotno propadla, daje svarilo Avstriji ter jej kliče, naj se iz tega dogodjaja uči. Potem pravi, da je pravo središče vse Cisla;tanije Cesko kraljestvo, brez kterega se nič ne more delati. Ker ni to kraljestvo zadovoljeno, stoji Avstrija onemogla nasproti odločilnim evropskim dogodkom, ki se ravno zdaj tria Ker Cehom ni vse eno, kako hode s Cislajtani jo, zato so p o-slednji obrok za sporozumljenje postavili in šli v nepostavni deželni zbor. Češka jo prva sil, v Cislaj-taniji, to so tudi na Dunaji razumeli, ter državni zbor na 10, sept. odložili. Pokazalo se bo v tem času, ako hočejo na Dunaji češko tirjatve slišati. C- ne, potem bodo težki, težki nastopki ; potem zmaga stranka med deklaranti, ki noče ničesa slišati o porazumljevanji. To dobrega za Cislajtanijo gotovo ne prinese. — Po vsem tem kliče „Pol.u dunajski vladi, da jej je dana poslednja ponudba, „ultimatum," naj iz bero kar hoće. Dunajske novino prinašajo besede adrese večine č o s k e g a deželnega zbora. ČVhi in ž njimi veliki posestniki se v tej adresi postavljajo popolnoma na stališče znane češke deklaracije. Oni tirjajo popolno samostojnost češkega kraljestva, ki ima samo o sebi določiti. Ako cesar to pravo prizna , potem so pripravljeni v dogovor stopiti s postavnimi poslanci druzih dežel, kako naj se razmere s celo državo uravnajo, da bode močna. Deželnega zbora po sedanji sestavi ne priznajo za postavnega, isto tako državnega zbora ne. — Glede na zdanje evropske razmere so ;^a zdaj pripravljeni v delegacije voliti, a le na ravnost iz deželnega zbora. — Ob enem z adreso pošiljajo cesarju obširno spomenico, ki dokaže, tla so njih tirjatve na podlogi pravu in pravice. — Čehov torej v državnem zboru ne bode. Ali bodo ta vse eno zbral so ali ne ? Ali se bode na češke tirjatve obzir jemalo ? — Vso to se skaže v nekterih dneh. Okrožnica francoskega republikanskega ministra zunanjih zadov Jules Favr-a od G sept. priivi da je Favre prej odločno branil politiko miru ter da je Nemčiji prosto voljo v uravnavanji njene osode puščati hotel. Opominja dalje, da je kralj pruski iz rekel, ka se ne bojuje proti Francoski, nego proti dinasLiji Napoleonovi. Napoleon je padel, svobodna Francoska se vzdiguje. „Hočc-li pruski kralj nečastno vojno daljo tirati? Svobodno mu je, odgovornost pred svetom in pred zgodovino na se prevzeti; ako jo to izpozi\Ijanjp, sprejemamo ga. Mi ne bomo ni ped zemlje niti enega kamena od naših trdnjav odstopili. Sramoten mir bi pomenil lo vojno za življenje in smrt, in bi malo časa trpel. Naša korist je korist Evrope. A čo ostanemo tudi sami, no bomo se udali. Mi imamo pogumno armado, dobro preskrbljena utrjena mestu, posebno pa 300.000 bojuikov, ki bodo do zadnjega moža stali. Za trdnjavami so obsipi, za obsipi barikade. I* n riz se lehko tri mesece drži in zmaga; ako pade, pripravljena je francoska dežela, da ga maščuje. To naj Evropa ve. Mi nismo za drug* vladne oblasti v roko vzeli. In niti eno minuto bi je ne obdržali, ko bi ne znali, da se ljudstvo v Parizu in po vsem Fraucoskem udeležuje naših sklepov. Mi hočemo mir, a čo ta osodua vojna nadaljuje, bodoiuo do zadnjega svojo dolžnost storili in jaz imam zaupanje da pravična reč zmaga." Razglas niinUterstvu v uradnem f r a n c o s k e m, listu se obrača na francosko armado iu pravi; l).i se narod reši, treba je, da jo samo od sobe odvisan. Revolucija je nepremagljivi!, vašo junaštvo brez primerja. Mi smo vlada narodne hrambe. — Imenovani so novi prefekti; štempelj za časopise je odpravljen, diploma-tični poblatici fraucoski na Dunaji, v Petrogr.tdu iu Londonu poklicani od svojih mest. Zadržanje Rusijo nasproti vojni opazujejo ppsi I,- no zdaj prijatelji in nasprotniki njeni. Rusko časopisje zdaj , ko je Napoleon padel, soglasno simpatizira s Francozi. Temu se tudi vi; da ne more ustavljati; to sodimo iz telegrama, ki poroča, da ruska vlada izreka oficijelno: „Rusija je pripravljena pomagati tistim vladam, ki hočejo stalen mir narediti. Vendar ne bode trpela nobene zavire, ki bi se stavila njej nasproti, kader bi dejansko hotela delati začeti." — Ako bi torej Prusi hoteli premagano Francosko preveč poteptati, verjetno je . da bo Rusija svoj težek meč ua vago vrgla. V tem smislu se tudi iz Petrograda piše češkim „Narod i m Listom." Ta dopisnik pravi, da so na Ruskem narod in vladni krogi enih misli : ne dopuščati, da bi so od Francoske kaj zemlje odtrgalo. Ko se bode rair delal, bode Rusija govorila. V zadnjem času se naglo orožuje, vojska se dopolnuje na vojno mero, in sklicano je mnego rešene. Finland-ska trdnjava Vvborg se utrjuje , kakor bi čakala obleganja, enako tudi vse ruske zapadne trdnjave. Počasi pomiče se vojska k granicsm pruskim. Iz Italije se je poročalo, da je general Gadoma že mejo papeževega oblastja prestopil. Do zdaj se to ni potrdilo; narobe- pravi oficijelni tetegram, da vlada misli sama to oblastjo varovnti in red obraniti. — Ljudsvo pa. posebno republikanci silno pritiskajo, naj se Italija polasti Rima. Po Rimskem in drugod se zarad tega kažejo resni upori. Prav verjetno je, da se vlada temu pritiskanju ne bodo mogla ustavljati, sosebno ker je od francoske republikanske vlade razvezan a septemberska konvencija od 1. 1364, po kteri. je bilo določeno, da je stolno mesto Italije Flo-renta, in da Italija Rima ne sme polastiti se. Vlada amerikanskih zedinjenih držav je, kakor francoske republike uradni list poroča, po svojem poslancu priznala francosko republiko. Pismo tega poslanca pravi: „Ljudstvo in vlada amerikanskih zedinjenih držav je z navdušenjem zaslišala razglasitev te republike." Pismo spominja dalje starega prijateljstva zedinjenih držav. Bazno stvari. * (Hrvatsko društvo sv. Jeronima), ktero ima tak namen kakor naša družba sv. Mohora, je imelo glavno skupščino 22 avg. Iz poročila je razvidno, da je društvo napredovalo. Od zadnje skupščine je pristopilo 550 udov ter jih ima društvo zdaj čez 1300. V primeri s Številom udov našega društva sv. Mohorja, in glede na to, da imajo Hrvatje narodne Šole in jih ne tare germanizem, smo mi Slovenci kar se tiče omike prostega naroda pred Hrvati, kleriro želimo, da nas kmalu prekose. — Glavnica društva iznaša 16.000 gld. * (Oklic Matičinoga odbora.) Matičinega opravilnega reda 16. §. d) se glasi tako-le: „Odboru je posebna dolžnost skrbeti, da vsak ud dobi diplomo o sprejemu, ako je želi in hoče Matici povrniti stroške, ktere naznani odbor". — Znano je. da je blagi, prerano umrli g. dr. Lovro Toman sam preskrbel prekrasne diplome in Matici podaril vse tri plošče, v ktere jo vrezana. — Da odbor izve, koliko iz tiskov mu je naročiti, zato razglaša ta-le poziv: Kdor izmed Matičinih udov želi prejeti diplomo, naj se ali neposrednje ali po poverjeniku kmalu oglasi pri tajniku, kteremu naj določno napiše natančen naslov, kteri želi, da Be vpiše v diplomo ter mu za vse Matičine stroške priloži petdeset krajcarjev. Iz odbora Matice slovenske v Ljubljani 5. septembra 1870. * (Germanizacija). Iz Središča se „Gospo-darju" piše o tamošnji ljusdki šoli : O vseh predmetih ne morem obširno povedati, vendar mislim Čast. bralcem zadostiti, ako povem, kako se je v šali "šprahlere" lomilo. Okrajni šolski ogleda napoveduje otrokom (se ve da na prošnjo učitelja) nemški stavek. Ko je ogleda dokončal, prestavlja učitelj z otroci stavek od besede do besede v slovensko. Ker seje pa v prestavi dosti po-greškov nahajalo, reče eden poslušalcev (učitelj), da se ta Btavek od besede do besede prestaviti ne da, in s pomočja tega se je v razumljivo slovenščino prestavil. Iidatelj in vrednik Anton Tomalt. Zdaj pa pride „šprahlere",^Jin rodoljubni učitelj D—čf stavi vprašanja vse v nemškem jeziku. Otroci so tudi nemško odgovarjali „abandrali" in „abvandlali" iu po-slušavci so se čudili nad učiteljem, kteri je otrokom toliko „šprahlera" v glavo zabil. Okrajnemu šolskemu ogledu se to čudno zdi ter reče D—ču, naj slovensko izprašuje. Poslušajte Slovenci kaj ta odgovori : Teh habe meistens teič nicht slovtnisch Tako je govoril med Slovenci v slovenski šoli! • (Celjski Prusi.) Da se jo v starosloven-skem mestu Cel j i vgnezdil prusko-nemški duh, to smo imeli že tačas konstatirati, ko so se bilil „ustavoverci" v klošterski vrt pred Slovenci zaprli in nemškovanje uganjali pod znano prusko zastavo. Zdaj so to v ifejr* Kaj (acega pa se ni Pozor! Varujte* se! Pribrenfal je v koledarjev! obloVti. Obleka je sešita iz 80 Strani in jako pisana, ker ima na sebi zelo lepo narisanih Še Čez 20 podob. „Čemu tako draga obleka?" bo morda kdo prašal. Draga? Nikdar ne, temveč najcenejša roba je, kar se je dobi enako lepe in krasne v „Sloveniji", kajti — čujte 11 — mrčes s kožo in kocinami, in obleko za Vas zato, ker ste Vi in ker se že nekaj časa poznamo, velja — prosim posluh I — le JtO krajcarjev ali tri desetlse, (s poštnino vred 36 kr.) tedaj še manj ko bokal dobrega vina. In vendar se boste smejali vsaj za deset grošev I Tedaj le po njem, dokler ga je še kaj I Nemčurji in liberaluhi so se ga zelo lotili in v kratkem utegne biti po njem. Gg.: Klerr in Giontini v Ljubljani, in pa „Brencelj" sam (Jakob Aleševec, vreduik), kteri mu je oče, se bodo v kratkem jokali po njem. NB. „Brencelj v laž njivi obleki", stareji brat gori omenjenega mrčesa, izhaja na mesec po dvakrat in velja veliko manj, kakor je vreden, namreč le 2 gld. 40 kr. oa leto, ali 1 gld. 20 kr. na pol leta. Letošnjih številk ho še nekaj dobi. A to naprej povemo: „Glib al o" se ne bo niči Proklete grabijo! (2) novic pokazali. Po oglih so nabiti plakati, ki vabijo na neko „liedertafel" za nemške vojake. — Avstrija je kakor znano — menda tudi c. k. okr. glavarju eolskemu znano — neutralna. Kdor se za Prusijo navdušuje, ta ni Avstrijec, če je tudi celjski c. kr. birokrat. — Ko so Slovanja hoteli nabirati za r a-ti j ene in ftinbnSaiM avstrijsk*e Bokelje, vlada ni dovolila. Dunajska bona 9. septembra. Enotni dri. dolg v bankovcih . . . 56 H. 25 kr. Srebro...........128 „ 26 p* Napol........... 9 n 91 „ Zahvala in priporočilo. Slavnemu občinstvu iz roka m očitno hvalo za zaupanje, ktero sem užival od leta 1866, in priporočam ob enem veliko lepo in vedno frišno zalogo oblačilnega blaga po čudovito nizki ceni. Janez Vi6i«5, trgovec na velikem trgu nasproti štirne v Ljubljani. (6) V četrtek 15. septembra se bo prostovoljuo licitando prodajalo vino v Waloher-Jevi kleti v dunajski grapi (Wienergraben). Na prodaj je 50 štartiojakov vina iz 18G8 letine, med temf nekoliko štertinov Rieslingerja in Rathen-a. Pogoji so: 10% are, odvožnja s plačilom vred na vsak mesec. (1) Oznanilo. Deželna vlada v Trstu je z odlokom dne 4.'novembra 1. 1869, št. 10751, dovolila en semenj is sivino, les in rasno drugo robo naNabreiini, kjer je tik velika železniška postaja s taistim imenom; in sicer na IS. dan mesteca septembra, to je tekoče leto na četrtek pred kvaternim tednom. Podpisani uljudno vabi vse trgovce in kupčevalce, naj blagovolijo obiskati ta semenj , s posebno opombo, da se letos ne ho nobenega davka (štanta) od različnega blaga plačevalo. Županstvo na Nabrežini 24. junija 1870. (4) Anton C ah arij a, župau. Brez medicin in brez dijete se zdravijo, oziroma zlajšujejo vse nervozne bolečine s pomočjo glavno-therapeutlćnlti aparatov, edinih, ki res zbujajo galvanični tok v telesu (nosijo se vedno ua telesu) in čijih intensivnost zadostuje, vodo razdeljevati. Poroki smo, da ti aparati store svojo dolžnost in prosimo, naj se no stavijo v eno vrsto z navadnimi reumatičnimi verigami in enakimi priporočbami, ki so vsemu velikemu kričanju kijubu brezuspešne in nerabljive in na kterih sc no da dokazati najmanj elektricitete. Naši aparati, edini rabi ji vi te vrste, gnlftvn takoj odpravijo glavo- in zobobol. najtrdovrat-nejše kaši janje v eni noči, reumatizmus, želodčni krč, bolečine v telesu, vratu, hrbtu in prsih, hodanje protinsko in druge bolečine v kratkem času. Galvano - therapeutični aparati se izdelujejo v treh velikostih, za otroke po 3 tolarje, za odraščene po 5 tolarjev, in posebno močni za odpravljanje trdovratnih bolečin po 7'/tt tolarjev. Pošiljamo jih takoj, ako se nam dopošlje zaznamovana svota. Dopise prosimo frankovane. Adolf Ooldatein & Comp. v Berolinu, Fiirstenstrasse 22. [3] hantniki: Dr. Jože Voćnjak In drugI. Tinkar Kduard Janalć EP