Št. 25. V Gorici, due 30. rnarca 1901. Letnik III. I/.haja vs:ik toi'jik in sohoto v todnu oh II. uii predpoldno za np'sto tor oh H. uri popoldiio za de/.elo. Stano i>o posli projoinan ;i!i v (ioriri n;i riom pošiljan (/elolotno 8 K.. pollolno \ K. in <5otrl!ol.no 2 K. I'rodaja so v (Joriei v lobakamalt Schwarz v Šolskih ulicali in •! o I- lersitz v Nunskih ulicali po 8 via. GORICA (Zjtitranje izrianjY.) l-rednistvo in iipravništvo so naliajata v «M a r o d u i liskarni», ulica Votturini li. št. 5). Dopiso je nasloviti na urodništvo, oftliis« in naročnipo pa na itpravnišlvo *(iorieo». ()<{lasi se račimijo po polit- vrslali in sicer ako so tiskajo 1-kraL po 12 vin., 2-krat ]>o 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodhi. Izdajalclj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Interpelacija poslancev dr. A. (iro»orčiča in lo- varišev do Njegovo Vzvišenosti gospoda železniškega minislra nidi gradnje želez- nic na Goriško-Gradiškem. Ze več nogo trideset let se poteguje dežela goriško -gradiška za železnico, ki bi rezala dežolo podolgoe od Predcla do mcjrja ter bi vezala tržaški zaliv z osrč- j'>m avstrijske državo. Posebno prebivalci gorenje soske dolitie, katera je do naj- novejsib časov z oziroin na promelna sredslva prav slabo preskrbljena, so na- peli vse svoje nioči, da bi dosegli la siiKilcr. Pri tern njihovem prizadevanju podpirala jih je okolišeina, da železnica, za katero so so potegovali, ne bi služila le lokalnim (krajevnim) koristim, marveč se v veliko veeji meri koristim države in trgovine ter bi bila najkrajsa in naj- cenejša zvezna cita nied osrcjem držav- nim in nied tržaškim pristaniščem. Ne- štete so prošnjc, pelicijc in resolneije (sklepi) občin, trgovinske in obrLnijske zbornice v Gorici in deželnega zbora, ki se bavijo s predelsko železnico. Visoka vlada se je odločila, kakor spricuje predloženi načrt zakona radi gradnje več železnic: ob državnib stroških, za bobinjsko črto, katera stopi Pod Br- doni na goriška tla ter jih zapusti spet pred Trstom. Reklo bi se, ne poznati dobrote železnice, katera gre ob dolgi progi skoz deželo, ako ne bi lioteli pri- znali, da železniška črta, ki se obečuje, je za goriško-gradiško deželo velike važ- nosti in da budi upanje, da revne gospo- darske razmere te uboge dežele se zbolj- i šajo v doglednern času. Ali gorenji ilel soške doline, ki je pornoči najbolje pol.reben in ki je ne- niirno pričakoval železnico, ne bo imel neposrednega dobička od imenovane črte in njegovi prebivalci !>odo, kakor dozdaj, izročeni pornanjkanju in bedi, ako sejiin ne bo pomagalo. Mnoge vodne moči ostanejo še dalje neporabljene, zakladi, kateri po splošnem mnenju ležijo v go- rab, se ne bodo mogli dvigniti, dokler ni železnice, ki bi vezala ta krasni pla- ninski svet z ostalim svetom. To je zastopnikom visoke vlade prav dobro znano ; zato je imel prvi že- lezniški minister namen, kigaje pogostö in javno izrokel, da prinese v državni zbor ob enem s predlogom radi bohinj- i ske železnice Liidi predlog za lokalno železnico Sv. Lucija-Kobarid, ki bi se mogla evenlualno podaljšati' do Hovca in Loga. Zgoraj omenjeni načrl. zakona žal ne podaja v lern oziru nikake vesti. Zalo se culijo podpisani siljcne vpra.šati Njegovo Vzvisenost sodanjega železni- skega rninislra, kako stališče zavzeina v tem oziru. 1'rav lako je želeti in polrebno je, da se zgradi lokalna železnica od Sv. Lucije v ldi'ijo na Kranjskem, ki bi so evcntnalno lahko podaljsala do Loke. SvetoviK) znani rudnik živega srebra v Idriji prišel bi na ta naüin v dotiko s svetom, od katerega je do zdaj popolnoma ločen. Ob enem bi nastala po več nego ^tirid(!setib letib ona erta Ljubljana-Ti-st, kalero je za časa, ko se je doloüevala črta (trasa) južni železnioi na tej progi, prav toplo priporoüal Goričan vitez Ca- tinelli, imeniten v inženirski in vojažki stroki, namreč črta Ljubljana-Loka-ldrija- Sv. Lueija-Gorica-Trst. Ta erta je zava- rovana pred burjo in zameti, katerim jo izpostavljena južna železnica na Krasu. Da l)i taka železnica izvrstno sluzilü krajevnim koristim, ni l.reba, da ho se le pondarja. Slednjič naj še opomnimo, da pr(»- bivalci onih okrajev, po katerib pojdo bobinjska železnica, poučeni po skušnji drngib Ijudij, se bojijo. da podjelnik bo izkori.ščal njihovo probivanje v teh krajih lako, da jiin ponudi za delo, katero bi opravljali, inaj'.jso dnino nego delavcem, ki pridejo od drugod. Tako izkoris(vanje doinacih delavcev se mora na vsak nacin izkljuciti že naprej. Z ozirom na to, kar je tukaj rečeno, dovoljujejo si podpisani staviti do Nje- gove Prevzvišenosti gospoda železniškega ministra naslednji vprašanji: 1. Ali je Vaša Prevzvišenost voljna vzeti v poštov zgradbo lokalne železnice z normalnim tirorn od nameravane po- staje boliinjskc železnice pri Sv. Luciji z ene strani v ldrijo na Kranjskem, z druge strani v Kobarid v Primorju s po- daljškom skoz Boveo do Loga? 2. Ali je Vaša Prevzvišenost voljna potrebno ukreniti, da se pri oddaji dela nameravane bohinjske železnice naloži podj(ilniku dolžnost, da bo sprejemal de- lavce iz posameznib oki-ajev, skoz katere pojde železniea, pod istimi pogoji, to je: z isto dnino, kakor delavee od drugod? Na Üiinaju. 20. niarea 1901. (Sledijo podpisi.) D o p i s i. Iz (iorice. — Slovencem na Go- riškem je gotovo še v dobrem spominn ljut boj za „Goriško ljudsko posojilnico", katero so ustanovili rodoljubi z veliko požrtovalnosljo in velikim trudoin ob času, ko ni bilo niti v beli Ljubljani jed- nakega zavoda v narodnib rokab, in je bil |tri nas oseben kredit zelo na sibki podlagi, kor ni bilo nikjer še zemljiškib Iviijig. Kdor je imel prej bei v očesu in ni jasno videl in ni hotel verovali, zakaj se nekateri gospodje tako krc(!vito drže onega zavoda, naj gredö sedaj v hišo „Goriške ljudske posojilnice", ondi se jim hitrorazmreni okö ; videli bodo, kako prijotno si je priredil nacelnik [)Osojil- nicni pisarno, kj<»r boce vcepati „go- i-iskiin trotom" pravni Out za —• drag denar. In da bi ga pri tern poslu nikdo ne molil, skrbel je za to, da niso le v ravnal(?ljstvu „Goriške posojilnice"' nje- govi somi.sljeniki in skoro le ožji soro- jaki, tüinuc tudi slu/.bice oddaja vecinoma !e ljudem, ki znajo prav fino psovati „goriske vohune". JJr(!(l kratkim je pokli- cal izven Goriške človeka kot uradnika v posojilnico, kalerega je tarn treba to- liko kakor na vozu pelega kolesa. Temu olikancu pa je namenjen — ali on to ve ali ne, je vsejedno — drug, „visji" delokrog, namreč da bode pred prihod- njiini deželnozborskimi volitvami po oko- lici pel. Njegov načelnik je namreč pri zadnjih volitvab sprevidel, da samo pitje ne pornaga do zmage, treba bo se petja poleg. In uradnik je tudi razumel takoj svoj „višji" poklic. Pokazati je hotel, da dobro razume svojega gospodarja. Zato je pa tudi takoj nastopil v svoji pravi ulogi. V krčmi pri „Petelincku" pride skupaj z goriškim Slovencem, ki se mu prav prijazno predstavi; a ko je dotičnik iz družbe odšel, razrepenči se ta iini kulturonosec rekoč: „Gospodje, sedaj lahko svobodno govorimo, ko ni „v o - hunov" med nami". Konecno dejanje te poučne salonske igre se je vršilo pred sodnijo, kjer je novodobni „osrečevalec" goriskih Slovencev lepo mirno preklical izbruhe svoje „izobraženosti"'. Sicer se nikakor ni čuditi tem in jednakim proizvodoni novodobne omi- kanosti ; saj čitamo teden za tednom v Tumovem glasilu najostudnejše psovke, zasramovanja, obrekovanja in blatenja najodličnejših in požrtovalnih rodoljubov na Goriškem. Ne le pri nas, temuč tudi zunaj naše ožje domovine, kjer je le še količkaj čuta za dostojnost, začela je že presedati ta necuvena surovost, kateri ni para na Slovenskem. Da rodi pa pri nižjem ljudstvu nasprotne čute, je na- ravno, o tem se lahko večkrat prepri- caino. Na dan sv. Jozel'a je srečal odličen goriški Slovenec druga dva SloVenca, jednega civilista in drugega vojaka. Zad- nji je glasno poudarjal za goriškim Slo- vencem : „T o j e res, g o r i š k i S 1 o- venci, česotudi še tako izo- braženi, so same barabe". Takih slučajev bi se lahko navedlo na kose, ko napada in blati neka brez- božna klika, ki je prišla k nam s trebu- hom za kruhom, na najpodlejši način ne le goriske rodoljube, ampak tudi druge uzorne Slovence, ki živijo med natni in nočejo trobiti v korumpiran rog onih Ijudij, ki nesrarnno napadajo vsakega, ki se ne da terorizovati; doeim pritisnejo takoj svetozar bogosličnosti na glavo naj- vecjiin bebcem, ki se uklanjajo bodisi iz koristolovja in podkupljivosti ali drugih lepili namenov — če tudi navidezno — njihovim gospodarjem. Toda danes ni to moj namen, vzbuditi hočern le pozornost vseb pravih rodoljubov na druge ne- sramnosti in brezobraznosti, katere je zlačela ona klika uganjati z vsem, kar mora biti vsakemu rodoljubu sveto in nedotakljivo. Najčistejši in najnesebičnejši rodo- ljubi na Goriškem so spoznali, da je za razvoj in obstanek našega naroda tu neobhodno potrebno društvo, ki si stavi nalogo skrbeti za mestno slovensko mla- dino, katera se je stoletja potujčevala in iz katere so postajali največji slovenski nasprotniki. S požrtovalnostjo, kateri isčeš zaman para, ustanovili so in vzdr- L1STEK Iz teme na svetlo. Slovaški: M. Kukucin (JJoncrur). (Konec). V. Bara vrže naglo ruto na se, niti crnih las ni pogladila pod široko čepico od sile. Ilitela je, kakor bi hotela poka- zati, da smrt ne čaka. Za kratke pol ure prihiti preslra- sena Jula. Ali izprva se je zatajevala, ker je trebalo urno vse uredili za pre- vidbo. Drugače pa pozneje, ko je bil prišel Se župan. „Saj sein vedela, da bo tako, culila sem to. Lahko bi bil živel še dolgo" go- vorila je Jula ogorčena. Le pomislite, župan, duša mu je sedela že na jeziku, l>& mu je ukazala drva sekati. In kako ga je vedno grizla in ujedala; to vedo najbolje gorenji in dolenji sosedi". Bara ni odgovorila. Ne iz jeze, nego cutila je, da jej bolj odleže, ko bo čula svoje grehe. „Poglejte njegovo obleko! Župan, le poglejte sem: Možinovopremoženje ne nese za boljšo obleko!! Ali morete pu- stili to tako?" ,,E, kaj za obleko; kakorSnaje bila, tako se je nosilo", reče Andrej. „Župan, hotel sem vam... Ostalo mi je od gö'spo- darstva teh 12 srebrnib goldinarjev. To naj bo za pogreb; prosim, uredite vse, kakor se tiče". „Dobro, da jej nisi dal vsaj teh. Sicer bi te bili morali pogrebsti za „ubogajme" kakor berača. Niti na poko- pališče bi te ne bila pnstila, ukazala bi te bila pogrebsti za zidom, ko bi bila mogla". „To ni res" vzklikne Bara bolestno. ,..)az ga dam sama pogrebsti kot kri- stjana. Ne iiol.rebujem njegovega do- narja !'' „Daj pokoj, Bara"', reče mož. „Moja volja je tako. Prihraniš si stroške, to stane mnogo; časi so slabi, naj nas Bog oskrbi!" „Oj že umira, moj ljubljeni brat!" hlipala je Jula in se vrgla na negiblji- vega Andreja. — „Umira — kot berač, raztrgan, zapuščen!" ' Bara pristopi do smrtne postelje, ali Jula jo pahne srdito strani. „Idi pred ogledalo! Morala se boš lepše obleči! Jutri boš že vdova, morala se boš inožiti. Ne hodi blizo postelje!..." „Nikar ne govorite takih besedij pri smrlni postelji", opominjal je župan. — „Kar je bilo, naj je bilo, ali tega je pa že preveč!" „Ne ni preveč, še premalo je! Do- kaženi vam to", jezikala je Jula. In stekla je v kuhin jo ter prinesla bratovo kosilo. „Glejte, tako ga je živila. Se ski- sano kašo ga je hranila! Umira, ker mora — od lakote! Ali jaz tega ne pu- stim tako: vse povem, kako je bilo. Vse to naj pove „gospod" pri pogrebu. Vsakdo naj ve o tem, kaj je pretrpel ta bolni ubožec. Duhovnik naj pove!"... Župan pogleda jed in namršči obrvi. „Za koga si pa kuhala to, Bara? Ne niorem verjeti, da bi bilo to za moža, ker ima vknjižen reden, dober prevžitek. Za koga si skuhala to ?" Bara je obstala kukor pribita. Naj- rajša bi se bila kar v tla vdrla, tako zelo jo je bilo sram. „Tako! No, to pa se mora res raz- glasiti, mora se!" zakliöe razsrjeni župan. — „Jaz sam pojdem v župnišče. Vi — obrne se do Jule — ostanite lü, da se mu kaj ne zgodi. Z Bogom!" * * * Andrej je ležal na postelji in sestra je sedela pri njem. Barba je odšla v sobo. Zjutraj se je vrnila v izbo z ob- jokanimi očmi. Vso noč jo prebila v solzah in v molitvi. Želela je in prosila: naj bi jej Bog dovolil, da bi mogla po- praviti poprejšne pregre^ke... Andrej Možina je ostal še živ, da si je bil že plačal pogreb. Jedva bi ga človek izpoznal, tako se je nekako ves pomladil. Zdaj se ne veseli več le spomi- nov, n<»go se raduje mile sedanjosti. Onih dvanajst goldinarjev, ki so napra- vili tako spremembo v njegovem življe- nju, je podaril cerkvi. Na pogreb ne misli še; in ko bi ga poklical Bog k sebi — zdaj že ima tega, da ga po- - grebe. Oj kako je to lepo: iz temine na svetlo!_______ žujejo društvo „Šolski Dom", ki skrbi za stotine in stotine nase mladine, da se ne iznenarodi in ne poizgubi v ptujih valovih ; a ona brezdomovinska klika se zaganja liki besna zver celo v to sve- tišče. Najplemenitejše slovensko dame in rodoljubkinje prirejajo leto za letom ve- selice v vzvišen narnen, da bi naklonile čisti donesek zavodorn „Šolskega Doma'; najljutej^i naši nasprotniki občudujejo to plemenito požrtovalnost in vztrajnost; a med natni se nahajajo še ljudje, ki se štulijo za Slovence ¦— pabi boteli brez- vestno oškodovati to sveto podjetje. Koinur ni vzela vid črna slepota, naj si ogleda Tumovo glasilo z dne 1(5. t. m., tam najde črno na belem ono „plemenitost", ki polni srca oznacene klike in iz katore se srcali njena prava „ljubezen do domovine". In takirn Ijudein naj bi se izročila usoda našega Ijudstva? Ti ljudje naj bi odločevali srečo in vodili zadeve goriških Slovencev ? ! Ne ! in stokrat ne ! Če bi bilo naše Ijudstvo že toli sprijeno, da bi žlo tem Ijudem na limanice ter jirn izročilo svojo srečo in bodočnost, potem bi res ne za- služilo bolje usode nego je ona, katero ji želijo njoni največji sovražniki. Slovenci v mestu so slovesno pro- testovali proti temu herostratskemu po- četju, trumoma in dernonstrativno so privreli k veselici, prirejeni po goriških slovenskih gospeh in rodoljubkinjah, ter pokazali, da obsojajo namere novodobnih „rodoljubov". Uverjeni srno, da se jim v kratkem pridruži vsa dežela. Od nekod. Kakor čitamo v čas- nikih, je nastal v naši deželi razpor, ki jo rodil že mnogo zlä, kar nam dokazuje dejstvo, da vidimo iu in tain p r e- p o g o s t o — orožnike. Zato se mi zdi potrebno, da se ozrein nekoliko po uzro- kih teb razmer. — Glavni vir Lega zla prihaja po mojem mnenju iz krčem, v katerih se cele noči popiva. Zdi se, ka- kor bi po nekod ne veljala postava, ki veleva krčmarjem zapreti ol) doloeeni uri krčme. Ljudje pripovedujejo namreč, da se sliši iz nekaterih naših kreem sum in razgrajanje še dolgo po polunoc.i. Da bi se to ne godilo, skrbeti bi morali za to postavljeni možje. Spominjam se, da je prišla pred par ieti k meni mati ter da mi je začela — pljuvati v obraz za to, ker je na- šla v krčmi svoja sinova, kjer sta vso noč popivala in igrala, cues', kak občinski rnož da sem, koj trpiin, da so v vasi celo noč krčme odprte. Seveda ta mati ni vedela, da ni moja dolžnost mešati se v krajne polioijske zadeve. Vse eno pa podal sem se vsled tega k županstvu ter o v a d i 1 dotičnega krčmarja. — Krčmar ni tajil, da je imel krčmo odprto, a izgovarjal se je, „da so bili pri njemu ptujei, ki radi slabega vremena niso mo- gli nadaljevati svojega potovanja". No, županstvo teh izgovorov ni uvaževalo. rnarveč obsodilo je kremarja na 10 K globe; kasneje pa je krčmar vložil pro- žnjo na starašinstvo in kazen se mu je baje odpustila. Tako se rado godi, kjer imajo v starešinstvih krčmarji prvo be- sedo po prislovici „vrana vrani ne iz- kljuje oči". Zdaj pa poglejmo, kaj izvira iz po- nočnega popivanja in igranja. Vzemimo n. pr., v kakem položaju se nahaja skrbna gospodinja, ako gospodar hiše poseda vse noči po krčmah. 0 kako bridke so njene ure v preeutih nočeh! Kajti ni samo skrb za denar, ki se v krčmi za- pravlja, marveč nič manjša skrb jo ne obdaja, da bi se gospodarju kaj hudega ne pripetilo, ali da bi ne prišel v do- tiko s sodnijo t. j. v kazensko preiskavo. Ali kaj pa gospodar? Kako se počuti drugi dan V Mesto da bi Sel po starem pregovoru „rana ura, zlata ura" zjutraj na delo, pa dolgo leži, polje pa čaka. Pa tudi ves dan ni za nobeno rabo, ker poleg tega, da se mu od ponočevanja vrti v glavi, grize ga še vest, ker mu je noč izpraznila mošniček. A človek bi mislil, da je pri tem vsaj krcmar na do- bičku, — a žalibog temu ni tako. Na- vadno krcmarji, pri katerih se ponočuje in s tem izpodkopava gmotni blagor ob- čanov, nimajo blagoslova in se nahajajo v slabih gmotnih razmerah. Pripeti se tudi, da pri njih jeden ali drugi še dru- gače pride pod zlo. Tako se n. pr. zgodi, da posestnik pripelje krčmarju vino. Ker krcmar vina ne more plačati, se pripeti, da hodi posestnik potern kremarja „obi- skovat"', vea-ih po celo uro daleč in vec. Pri teh prilikah ga seveda pije po kako pol litra vselej, — kajpakda svojega in zadacanega, torej precej dražje, kakor pa če bi ga bil popil donm. Ob enem so poprime za igro in se tako polagoma navadi lahkoiniselnega življenja. Ker iina krčmar vedno svoj račun že v naprej storjon, se tudi zgodi, da hodijo pit k njemu sinovi poseslnikovi, kateri pijejo vino — svojega očeta pri kremarju na — kredit. In konec je ta, da nekega dne rece krčmar posestniku, da mu ni nič dolžan, ker so zapili njegovi sinovi pri njem toliko na kredit in mož se lepo obriše za novce in za vino. To so stvari ki se zares dogajajo po deželi in niso izmisljene. No, s tem pa še ni receno, da bi kreem ne bilo treba. Nasprotno! Tudi jaz sem za kreme, ali one naj izvršujejo svoj namen kakor se spodobi, t. j. v mejah dovoljenega. Krčme so potrebne, da se v njih okrepca popotnik, pa tudi domaeini, ako nimajo pijače doma. Toda moj zakljucek je ta : pošteni občinarji moramo skrbeti za to, da se zatre v obcinah vir zlu, ki izvira nemalokrat iz krčem in v tem morajo sodelovati z nami tudi krcmarji sami, ako jim j(^ na tem ležeče, da si ohranimo cast in dobro ime slovensko. S Ceste. — Naša vas začela je v vsakem pogledu napredovali. Ustanovili smo si bralno druiHvo, imamo obsežno požto, sedaj dobimo i5o železnično po- stajo. Skozi našo vas j(j kaj zivahon vozni promet kakor c((z dan tako i po noči iz Gorice v Ajdovscino in naprej. Koliko skrbi in truda pa provzroči n. ju-. nasim mate ram to vozarenje radi njih malih otrok, ki se lovijo in igrajo le po državni cesti! NaSe matere morajo vedno in vedno v okrilju držati svoje olroke, kajti dobe se ljudje, kateri kakor za stavo podijo na vse pretege ubozega konja ravno skozi vas. Zares hvala Bogu, da se še ni prigodila kaka nesreča! Mar bi ne bilo dobro, da bi naSi činitelji v tem pogledu kaj ukrenili? Mislim da par ta- blic na vsakem koncu vasi, z n;i|)isoin kakor ga imajo vse vasi ob državni ce- sti, bi zadostovalo, da se pride v okorn tej nepravilnosti. Kakor to in še v veeji rxieri po- trebuje naša ras par lučij in sicer jedno na hiši g. Černigoja, drugo na pošti. Koliko sitnosti provzročajo vozniki Iju- dem po noči v hudi temi; tu zajde voz- nik v stran, tam zopet na kako dvorisV-e, potem mora klicati ljudi, da mu voz zo- pet na pravi tir spravijo. Navedel bi lahko več slučajev. ko In' se bila zgodila vsled tega lahko tudi kaka nesreča. Ker imajo luči in naglo vozarenje skozi vasi sv0Je §§, prosili bi prizadete činitelje, naj nani v tem oziru le nekoliko odpomorejo. Hvaležne se Vam bodejo skazale nase matere zavoljo svojih otrok, hvaležna Vam bode pa tudi eela vas, ako jej do- volite to malenkosl, katera je vendar silno, silno potrebna. in v Sv. Križu! — Mar bi tam ne bilo potreba par luči? Da resnico povem, v večji meri še nego na Cesti, in sicer pred samostanom, pred župniščem in na g. Berbučevi hiši. Te 3 luči bi bile silno potrebne za ljudstvo, ki v ranih urah hodi k sv. mašarn, naj si bode v samo- stansko kakor i v župniško cerkev. Mar- sikdo bi utegnil tern mojim vrsticam ugovarjati, češ občina ima itak svoje ve- like stroške, aedaj z živinskim trgom, potem zopet s cerkvijo, bolnišnice, pod- pore itd., mi pa pravimo: to je tudi jako potrebno. Svitloba je pol živ- ljenja. Prepričani smo, da bode naše si. županstvo stvar vzelo v roke, in jo za občane tudi ugodno re^ilo — saj stroški niso bogsigavedi kako veliki — sebi v cast, nam pa v veliko dobroto in korist. V e č C e s I j a n o v. Politični pregled. Državnl zbor. Poslanska zbornica je imela ta te- den žtiri seje. V jedni teh sej je bil predložen nacrt zakona o uporabi pre- ostankov' sknpnih sirotinskih blagajn. Dozdaj so se nahajale take skupne bla- gajne, v katerih je položen denar sirol t. j. nedoletnih otrok brez starisev, sauio v nekat.erih deželah. Vloge teh blagajn so znašale I. 1898 že 100,579.;J7-l «Id.'in čista sirotinska aktiva 121,991.505 glil., — a preostanki teh blagajn so znasali 1. 1898 — 21,125.(9!") «Id. 'Vlada je žo pred Ieti hotela uporabili le preostanke za druge namene n. pr. za zgradbo sodnih in davčnih poslopij, a zbornica se je temu uprla ter narocila vladi, da pripravi novi zakonski nacrt, po katerem naj bi se ti preostanki porabili za do- brodelne zavode, v katerih se nahajajo sirote ler se razdelili mej posamezne dežele. Nacin pa, kako naj se v posa- meznih deželah razdele ti preoslanki, naj dolocijo deželni zbori. Pole« tega pa naj se napravijo take skujine sirotinske bla«ajne po vseh drugih deželah, kj(Miai*ni donoski namesto vsto])- nine k veselici ž(Misk(i podružnice dne 17. t. m.: «. prof. I. 1. 5 K; «. 1. Ličan, kaplan \- K. Zivela ! Ccstni odbor v Cerknom se je konstituiral tor izvolil soglasno svojim predsednikom «. Antona Kosmaca, žu- pana v Cerkuem, a svojim podpreds(ul- nikom «. Andreja Rejca, župana v Še- breljiih. Vsled »iisc^a clanka „Je-li pla- čevati namestek od lovske«a [trava", je stavil naš državni [luslancc dr. G re- go rč ič interpelacijo na linančnega ini- nislra, v kateri vpraša, ali jo minister voljan poučiti c. kr. pristojbinski urad v Trstu, da po jasnem določilu § 4. naSega lovskega zakona z due 15. februvarja 1896, je pri nas lovsko pravo združcno z zemljisko lastnino, da pripada torej dotičnemu zemljiskemu posestniku in ne občini, katera vsled tega ni dolžna pla- cevati ekvivalent od lovskega prava, ka- t(M-e«a nirna, — ter ukazati pristojbin- skemu uradu, da uredi svoje nadaljno postopanje v smislu tega ])ouka. — Ako minister ugodno odgovori, bodo občine i'(!.sene plačevanja in stroskov za pri- tožbe. Zato smo radovedni na odgovor. Koncert Franca Ondričcka, ki se j« vrsil včeraj, 2U. t. in. v Droherjevi dvorani, je bil sijajen. Ondfiček je <čred nekolikimi dnevi. Kovček je mislil namrec nekoga dne, ko je pokukal na svot in nizapazil zime, da se je za stalno poslovila od nas. Pa zmof.il se jo, oh zmol.il se je budo ! Kajti lo potajila so je za par cHii. Brez cvetja se ni hotela vleči v grob in ker ni mogla prili do nj(^ga na pošten način, poshižila sc jo siva ta babura zvijace. Polajila so je torej za par dui lor tako provarala mandeljnov cvet, ka- loroga jo potrgala v colrlek in petek s pomočjo svojega singe — snega. Ako bi ne bila mokra lla, imoli bi ga gotovo do pol kolena. Nocoj po noči je ves snog pomrznil. kar gotovo ni v korist trtain in sadnomu drevju. Da bi oslalo lo pri toj zrtvi ! Danes je spot lop dan. Nasa Loriska posta. — Spot nam je poročati o povrsnosti nekalerih post- nib uradnikov na na.ši goriški poisti. — Pred uami leži pismo c. kr. davkarije, jasno in razločno adresirano na gospo Jozel'o Coaro roj. Vižinlin v Sovodnjab. Pa glej spako. Kakor jo razvidno iz pošlnib počatov, je romalo pismo po vsern Štajerskem in koneono po 8 dnoh je prišlo srečno v Sovodnje, eno uro oddaljene od naše Gorico. Od tukaj so najprvo poslali pismo v Sovodno v oko- lico celjsko, a obcinski urad je zapisal, da dotični adresat tarn ni znan. Potem so jo poslali v Zavodnje p. Sostanj in tudi lam jo poštni urad zapisal: Adresat unbekannt. In še le potem je priromalo nazaj v Gorico in iz Gorice na pošto v Hubije in od tamjv Sovodnje. — Donimo da bi Lbi!a kaka važna in siljna rec, kdo bi bil kriv, ako bi nastale kak<; sit- nosli? Malo več pazljivosti na naisi pošli l>i ne škodilo ! Briski posestiiiki, pozor! V če- trtek po naključbi sem vidol, da so neki briski posostniki poljali v Brda več vrst rastlin s korenjikami, n. pr. črefinjevo sonico, puApan, trine kolči in cepiče ild. Mislim, da je briskim posestnikom in tudi kmetom dobro znano, da jo goriška okolica spoznana od politične oblasti kot okužena od trtne uši in da je izvažanje takih rastlin od tu ojstro prepovedano. Ali pa ne pomislijo tudi naši posestniki, kam bi prišla nasa Brda, ako bi nas obiskala trtna us? Gotovo na boraško palico, ker v Brdib jo j e d i n i pridelek vino. — To roj posostniki, bodile previdni! Pa tudi polilična oblasl bi morala na lo bolj pazili, a žalibog se ona za to prav malo briga! B r i s k i p o s e s t n i k. Oneinogleu;a so našli na trgn sv. Antona včoraj ob 1. uri zjutraj nekega Jožofa Mozetiča iz Bukovice. Spruvili so ga na policijo, kjer ; e je ogrel in prisel k zavosli. Z^ubijeno ali ukradeno? Nekemu Bosljanu Kuniarju iz Št. Ferjana je zmanjkal v čotrtok na živinskem tigu (;n slolak, kaUu'oga jo imel v ruto zaviloua v žepu. Sumi so, da mu jo bil ukradon in jo bajo policija že na sledu zlikovcu. Knietijska zadru^a v Orkneni stopi pi'ibodnji mosec v šesto poslovno lelo. V pelib lolih svojega obstanka znald si je pridobiti nič manj kakor 186 čla- nov. najjasnojši dokaz, kako važna je postala la zadruga na cerkljanskih tleh. v\ koliko borb, koliko truda je bilo treba, jirodno jo prišla na to slopinjo, to ve le orii, ki jo pri torn pomagal, da je prišla do tako lepoga razevitja. Novoščljivi so marsikedaj brusili na njoj zlobne jozike, a zaman, ker vkljub neopravičonemu obrekovanju razvijala so je tako, da je danos njo notranjo, kakor tudi zunanjo poslovanje v najl(;pžem redu. Toliko v zagotovilo onim, ki pogledavajo še vedno z nekako nezaupljivosljo na kme- lijsko zadrugo v CorkntMn. Tako jo njona ladja prijadrala iz razburkanega :norja srečno v luko miru in sprave. Pomirili so se danes dubovi v blagor cerkljanskega kmeta, xato po- rabljam to najugodnejso priliko in vabim najuljudneje vse knu^ovalce iz Gerknoga in celo okolice na veliki kmotijski shod kateri se ima vršiti v nedeljo dne 31. po vecernicah v ljudski šoli v Cerknem. Poslaviti nam jo kmetijski zadrugi „go- spodarski dour' poslopje, ki naj služi no- tranjemu poslovanju, ki ima obsegati ])rimorno uzorno udekarnico in še vso drugo zadrugi potrobne prostore. Skrajni cas je, da napravimo ta korak, ker le s torn si zagolovimo obslanek in sijajno bodočnost kmelijske zadruge v Gerknom, zato se tudi nadejam, da se niojemu vabilu odzovejo vsi napredni kmetovalci. M. I v a n č i č. Viiiska klavzula. \r vinograd- ni.skom odsoku poslanske zbornice so bili prodlogi poročevalca poslanca Mar- chela glede klavzule v italjanski pogodbi po daljAi razpravi soglasno sprejeli. TVovi kanoni. Po poročilu „Neue Freie Presse'1 bočo avslrijsko vojno mi- nistorsl.vo napraviti 3000 novih topov, za kar bo Iroba stroškov okoli 120 inilijo- nov kron. Narodno i>()spo(larstvo. I/ sojc osrednjeK'a odbora e. kr. kme- tijske^a druslva due 28. marca t. I. Predsoilnik jo sporočil odopolnilnih volitvah za osrednji odbor. Kmetijski odseki so izvolili naslednje odbornike: v Gradi.ški g. Josipa Carlini, posestnika v Vilanovi in Franca Vergna, posestnika v Fari; ajdovski g. Ignacija Kovača, po- sestnika v Ajdov.ščini; kobariški gosp. Viljema Dominka, ravnatolja dež. kme- tijske šole v (-Jorici; tolminski g. Ernesta Klavžar-ja, do/,, uradnika v Gorici, cer- kljanski istega ; združeni odseki bovAki, kanalski, kornonski in sežanski gosp. ces. svetnika Franca Vodoj>ivca v Gorici; červinjanski šo ni sporočil o izidu vo- litve. Kor je g. Klavžar prevzel izvolitev tolminskega odseka., razpiAe se za cer- kljanski oki-aj nova volitov. Odobrili so so drušlveni računi za 1. 1901 in pa predlogi zaradi državnih podpor za tokoče leto, ki se predložijo še občnemu zboru v končno potrdbo. Sprejeli so se naslednji novi člani: Sa- rnostan milosrcnih bratov v Gorici, grof Erdödy, posestnik v Fiumičelu stanujoč na Dunaju; dr. Alojzij Pontoni zdravnik v Gorici, gros Oskar Cl.ristah.ig, posest- nik v Gorici, grofinja Marjola Degen Feld, posestnica v Gorici, nj. emin. kardinal Jakob Missia, knezonadskoi'goriski, knezo- nadškofijska Mensa v Gorici, prof. Karol Huguos, tajnik c. kr. kniet, društva v Go- rici, grof Karol Coronini, posestnik v Kronbergu, kmetijska zaveza v Ljubljani, kmetijska zadruga v Št. Petru, Vencoslav Sorcič, graščinski oskrbnik v Št. Pein» Josip Naglos, posestnik v Korminu, Karol Soponhoser, posestnik v Gorici, Peter Devot a k, posestnik v Gorici, Stefan Križnič, c. kr. ravnatelj žonsk. ucitoljišča v Gorici kol posestnik v Kanalu, Anton Križnič, posestnik v Gorenji vasi, Karol Čibej, c. kr. nolar v Gorici, Ferdinand T(»rkuč, notarski koncipijont v Gorici, Ivan Berbuč, c. kr. proiesor v Gorici, vitez Emil Franzoni, posestnik v Medeji, Gustav Fandussi, jiososlnik v Bomansu, Mihael Malik, posestnik v Ajdovščini, davčne občine Tcm'zo, Slrassoldo, Marjan, (.orvinjan, Sv. Križ, Dobravlje, Volike Žablje, Gabrije. Kanal, Gorenja vas, Mor- sko, Bodrož, Vrh in kanalska Idrija. Pri raznih predlogih je predlagal odbornik E. Klavžar, naj skrbi društveni urad za strogo nadziranje postaj za plemenitev govode. Omenil je, da je društvo v zad- njih letih zraven bikov omiAljalo tudi breje junice in krave eistih pasem v namen, da izredimo polagoina tudi v naši deželi cistokrvno živali, ki se porabijo za pleme, da se korenito zboljša domača živina in da ne bo več treba toliko tro- siti za nakup bikov-plemenjakov. — Te krave in junice so se za polovično ceno oddale posameznim živinorejcem s po- gojem, da jih morajo ohraniti vsaj 5 let, plemeniti s čistokrvnimi biki in rediti vsa dotična telota, ali jih pa z dovolje- njem kmotijskega drušlva oddati drugim domačim posestnikom v nadaljno rejo, in da se morajo tudi vsi izpodrejeni biki ohraniti za pleme in o vsakem dotičnem porodu da je takoj obvesliti društvo. — Vsi kmetovalci, kteri so prej(di živali, so podpisali v tern zmislu sestavljeno po- godbo, a malo jih je, ki jo vestno izpol- nujejo. Poizvedelo se je, da so nekateri prodali taka cistokrvna teleta, drugi da so dali lake bikiče rozati — brez vsa- koga dovoljenja in ne da bi obvestili o tern kmetijsko društvo. Tako se izpodriva, se ruši to, kar je ono ukrenilo v blagor deželi in to ne sme biti, če hočemo, da se zares kedaj izdatno zboljša naša ži- vinoreja. Zato treba, da ima društveni urad vse [lodeljene bike in krave v na- tancni razvidnosti in da si preskrbi vsako leto zanesljiva obvestila o vseh dotičnih porodih. Proti tistiin pa, ki pre- slopajo pogodbo, naj se ravna z vso postavno strogostjo. — Odbornik dr. Ma rani je podpiral ta predlog, ome- nivši, da se je že zgodilo, da se je ka- kemu bikorejeu oksekutivnim potom za- plenil drušlveni bik. Odbor je sprejel predlog in naročil odbornikomag. dm. Maraniju in Klavžarju, naj sestavita pogodbo, po kteri se v pri- hodnjič zaprečijo enake zlorabe in ne- priličnosti. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 ttORU'A Via Giardino priporoča pristna bela in črna wina iz vipavskih, furlanskih, l)i)st:ivlju na dom in razpoäilja po želez- nici na vse krajc avstro-ogersko monarliije v sodih od f)6 litrov naprej." Na zahtcvo pošilja tudi uzorce. briskih, dal- matinskih in isterskih w i • nogradov. Zahvala. 0 nonadomostni izgubi našega preljubljenega soproga, ozir. očela, gospoda Josipa Fona, tužnim srcfiin izrekamo tern potom vsini blagim sreem za izka- zana odkritosrčna sočulja svojo najprisrčnejšo zahvalo. lbkrcno zahvaljujemo preč. duhovščino ter vse sorodnike, prijahilje in sploh vso udeležence mnogobrojnega sprevoda, kateri so prišli od daleč in blizo, da so skazali ranjkemu zadnjo cast. Posebno pa se še zahvaljujemo slav. podpornemu društvu v Go- rici, kaloro je z zastavo spremilo mnogoslevilno svojega souda k zadnjemn počilku, kakor tudi vrlim solkanskiin pevcem za ginljivo pelje na grobu, ter vse darovatelje krasnih nagrobnih vencev — Bog plati! V Solkanu, duo 28. marca 1JJ01. Žalujoča rodbiiiii. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem Kdravniku prof. dr. Lapouiju gospodu lukuruarju (<. Piccoliju v Ljiibljuni prisrčno zahvrilo za ilupoulum: .1 iin slekleničice — tinkture za želodec — in so iijt'inu z diploino dnii 27. novciubra 1H97 podolili iuislov »Dvorui zalo/nik Nj. svo- tuslu s pravico v svoji iinni pole.u naslova inioti tudi jirh Nj. svetosli. linunoviiin /dravnik Liu- tudi iniioj;i drugi slo- vili profesorji in doklorji priporoČajo bolrliuvim G. \ ]' ice.ol iji>v o /clodčiio jk tinkluro, katorii krcpča K? žcloduc, poveiMijo slasl, po- f sp(šujc prebavljiinjo in to- losno orlprtjo. Naročila vsprejoinu prot.i povzotju ^janirw^ '" l(H~:no »zvršujo G. 1'ic- ^y coli, lekanuir »pri nngulu« v Ljubljani, na Uunajski costi. Tinkturo za žolodcc pošilja izdolovatoij v ikatljal) po 12 steklonicic za glil. 1/2G a. v.; po 2i steklenic za L\d. 2--L0; po 3ü za j^ld . 8-50, po 70 za gld. (55O, po 110 za gld. 10-80. — Požtiiino niora placati p. n. nuročnik. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom inui v zalogi „N ti r o (1 n ji t i s k a r 11 a.4* ) Jakob Miklus, \ trj,'ovec z lesom in opeko, zaloga (I pohištva, rakev (trug), vinskih po- L sod, stiskalnice za vino in sadje J vsake vclikosti, kakor tudi krat- s kočasnih iger slovonskih „IHari- 1 janic" t. j. ličnih in trpežnih I r miz iz trdega lesu, ki imajo k ziiotraj tro- ali štiridolno kog- i J ljišče z vrtenci in kegljavnieno I k blagajno po najnovejši sestavi. za J krcrnarje, zasobnike ild. j % v Pevmi, . i za Soškim mostom, p. Gorica, \ priporoča p. n. občinstvu svojo j f l)o<,'alo zalogo, zagolavlja naj- ' k hitrejšo postrežbo in jako nizke , I cene. I L -^B^k. .^a^k ^^m*. am. ^nk ^^m^ ^mm^ Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, priporoča častiti dubovščini in slavnoinu občinstvu v mestu in na doželi svojo trgovino jedilnoga blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlu, istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju. Sladkor razne vrsto. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Va kila in od 1 sunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenko družbe sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičovga rnlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Išče se iz druge roke dober hrmonij, kalori bi se dal porabili tudi v cerkvi. Ponudbc1 sprojcma urednistvo „Gorieo". Krompir za seme fine vrste odpošilja v vsakcj rnnožiiii Alojzij Kanc, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. V pisarni Seitz-ove tiskarne nasproti someniSra v Gorici ])i'odaju so po znižani ceni — 2 kroni 60 vin. VELIKI TEDEN in VELIKA NOÖ, Spisal prof. A. lllarusič. Knjiga so jiošilja tudi po po.šti po povzetju. Kdor pa donar že z naročilom vred pošljo, naj pridenc še 10 kr. za vozni list. ^^ ^^ ¦^^^ ^^ ^^ ^^ ^^ "^ir^ '^i^ ^^"^^ Istrski teran!! Todpisaua zadruga iina. v svoji zalogi ugi'oinno istrskega terana, kalercgči želi preje nego njistopi vro- čina prodali. — P. n. g. Irgovci in goslilničarji se opo/arjajo, da dobč pri večjoin naročilu jako izbortio vino po zolo Mgodni in lii/ki coni. „lstrska vinarska zaririiga" Pulj (Pola) — Istra. I Pravim naravskim d aim a tin- skim vinom oskibljuje pojodine uhilclji Jnraj (jtanmlin Jelsa (otok Hvar) Dalmacij a. v Gorici. jL j. a JSk^ Pvwd slovenska ^¦c^Bl^*™a' zaloga vsakovrst- nih šivalnih in vc- zejnili s t r o j c v (Sl ickereimaschi - nen), kakor tudi dvokolos tor sa- niokrcsov v ulici Municipiju šl. 1. Laslna meha- nična delavnica in popravljalnica šivalnih slrojev, dvokolos v Nun- ski ulici hiš. šl. 16. ;i Siva Ino sh'ojo se jamči za pot ______________________ let. Pred konkurencijo nič strahu!!! Ifldlikovana Mlekarska zadruga V -B0VCU ima v Hvoji zalogi izvrHteii in pi'isicit S3t3T in sicoi • po naslcdnjili conali: Masttti sir kg po 1 K 1 2 h ; ^[^mastni sir kg po I K Oi li; polniastui sir k\i. po W2 li. v Sir nam izdeluje sirar, kateri je napravil izpit v sirarstvu v St. Mihelu na Tirolskem. ZaV(krjeniki. „V/aJeinna zavarovalnica v I>jul)ljani" jo cdina sl()V(Mlska zavarovalnica. Zavarujo pod lako ugodnimi pogoji, da so lahko moi'i z vsako drugo zavarovalnico. I'ostavno vlo/oui nslanovni zaklad jainci za\ai'ovnii- c(Mii popolno varnos!.. mr R0JAKI! Zavarujte svoje imetje pri domaeem zavodu! -« Edina slovenska zavarovalnica! I/Vsaka gospodinja ' in mati se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sla- \ dno kavo (pri ;tno samo v I znanih izvirnih zavitkih).