V JCj1\ Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 55 JOLIET. ILLINOIS. 6. JUNIJA 1916 LETNIK XXY. I največji pomorski bitki zmagali Nemci. Angleži izgubili štirinajst vojnih ladij vseh velikosti, a Nemci baje mnogo manj. Ljuti boji okrog Verduna. Berlinska in pariška poročila si nasprotujejo glede vojnih uspehov. ki je pogrešana, in nekaterih torpe-dovk, ki se še niso vrnile, ni še nič znanega. "Vojno brodovje se je v četrtek vrnilo v svojo luko." 14 angleških ladij pogreznjenih. London, 2. jun. — Nemško vojno brodovje je priplulo v sredo iz svoje luke in napadlo britansko bojno brodovje v Severnem morju. To je bila najpogubonosnejša in najstrašnejša pomorska bitka sedanje vojne. Nem-qi so pogreznili štirinajst britanskih vojnih ladij raznih vrst in izgubili tri svojih lastnih ladij (po njihovem lastnem naznanilu). Potem so se Nemci umeknili uspešno, predno se je mogla razviti polna sila močnejšega britanskega brodovja. Bitka je trajala skoro štiriindvajset ur, do včerajšnjega (četrtkovega) jutra, in se je vršila v vzhodnem vodovju Severnega morja blizu danske brežine, od Skageraka do Hornriffa, kakih 100 lOl» t Berlin, 2. jun. (Brezžično v Sayville.) — Nemško vojno brodovje je dne 31. maja v severovzhodnem vodovju Severnega morja trčilo skup z Stavnim delom britanskega bojnega brodovja. V hudi bitki, ki je sledila, So bile po uradnem poročilu nemškega admiralstva pogreznjene: Britanska b°jna ladja "Warspite", britanski boj-križarki "Queen Mary" in "Indefatigable", dve oklopni križarki razreda Achilles, kakor mislijo, in številne britanske vojne ladje manjšega tonskega obsežka. Več drugih velikih britanskih bojnih ladij je bilo težko ____ „ Poškodovanih, tako bojna ladja "Marl- milj severno od Helgolanda, glavnega borough", ki je bila zadeta s torpedom nemškega pomorskega opirališča v Se-«n se ' skih vojakov odposlanih na to fronto. Nekaj jih je že dospelo in so se udeležili bitke, kakor pravijo pariške brzojavke, po katerih je bilo več tisoč avstrijskih vojakov opaziti v soseščini Douaumonta. Fort Vaux ogrožen. London, 2. jun. — Nemški napadi severovzhodno od Verduna so danes pridobili Nemcem postojanke, iz katerih ogrožajo trdnjavico"Vaux. Po neprestanih napadih v mnoštve-ni sestavi so dobili v posest del vasi Damloup, ki leži jugovzhodno od trdnjavice. Francosko nocojšnje uradno naznanilo poroča odbitje nemških napadov "zapadno od Forta Vaux" in kaže s tem, da je trdnjavica skoraj obkoljena. Poročilo pravi, da so Nemci utrpeli "ogromnih izgub". Zgodnjejše naznanilo je priznalo, da so Nemci prodrli v Caillettski gozd, južno od Fort Douaumonta, proti Fortu Vaux. Zapadno od reke Meuse so Francozi nekoliko pridobili v Caurettskem gozdu. Kavkaška fronta. Carigrad, 1. jun. — Turške čete v AVSTRIJCI PODIJO LAHE S PLANIN. so se Avstrijci bližali, poroča rimski poročevalec lista Times. Dunajsko naznanilo. Vsi. laški protinapadi brezuspešni, in slavni Cadorna je zares v škripcih. Š6 več laskih ujetnikov. Belin, 1. jun. (Brezžično v Say- Berlin (brezžično v Sayville), 3. jun. Dunajski glavni sta naznanja danes: "Italijanska fronta: Naše čete so v okraju Asiago prodrle dalje vzhodno, dosegle Mandriele in prekoračile o- zemlje vzhodno od Monte Flora in Monte Baldo. Vzhodno od Arsiera smo zasedli goro Cengio ter višine juž- Avstrijci uplenili doslej 313 topov, 148 I no od Cave in Trescha. Ujeli smo 900 strojnih pušk in mnogo drugih reči. | Italijanov, med njimi 15 častnikov. "Blizu Arsiera smo se ustanovili na južnem bregu Posine in smo odbili „,.,,,„ . . močan laški protinapad. Sovražni na- vil,e - Koelmsche Volkszeitung po- pad; pri chiesij y Bran(lski dolini in roča, da je italijanski kralj Viktor prj Buolskem prelazu so se tudi izja-Emanuel s svojim spremstvom zaradi I lovili. avstro-ogrske ofenzive skrivaj zapu- "Dosedaj znaša vojni plen 313 to-stil italijanski vojni glavni stan v Vid- pov, 148 strojnih^pušk, 22 minskih me-mu i (Udine) in se podal v Benetke, talnic, 6 avtomobilov, 600 dvokoles in Vest prihaja iz dobrega vira, a ni bila velike množine -streliva, med tem 2,250 icer potrjena od nobene strani. | izstrelkov največjega kalibra." Napad na Bari. „ ,. „. ... „ I Dr. Waite bo usmrčen 10. julija. Berlin, 1. jun. (Brezzicno v Sayville.) — Pomorski odsek dunajskega Ossining, N. Y., 1. jun.—Dr. Arthur državnega vojnega ministrstva poroča Warren Waite, strupar, ki je priznal o zračnem napadu na Bari (na laški i jadranski brežini), ki je bil podjet iste-1 umor Johna E. Pecka iz Grand Rapidsa Kavkazu so začele ofenzivo proti Ru-jga dne, ob katerem je Italija "slavila" inje bil danes obs°ietl k smrti v elck- ~ /s 4AA -. . ^ A . ... II m ali - - • « ( . I I..." .. —— „ i. — 1 „ - -- - A i . _____1 A *__1 * * - * _ 130,214 OSEB KORAKALO V PARADI. Chicaška demonstracija za vojaško pripravljenost bila sijajnejša nego newyorška. Republikanska konvencija. Prične se v sredo, dne 7. jun., v Chi-cagu. Kdo bo nominiran? Je prejkone potopila. 1Na nemški strani je bila pogreznjena bojna ladja "Pommern" po torpe du >n mala križarka "Wiesbaden" po še ta'' [\l prek* me* ore) * žb» is topovskem izstrelku. Mala križarka FranenIob" je pogrešana. Nekatere torPedovke, ki so menda zasledovale Poraženega sovražnika, se tudi še niso vrnile. Uradno poročilo. Admiralski štab je objavil o pomor-Skl bitki sledeče poročilo: "Med izvožnjo proti severu je zade-lo naše vojno brodovje dne 31. maja Klavni del britanskega bojnega bro vernem morju. Angleži si prisvajajo zmago. London, 4. jun. — Nocoj izdano uradno naznanilo britanskega admiral-stva pravi, da pomeni bitka v Severnem morju zmago za Angleže in ne za Nemce. Naznanilo zatrjuje, da so nemška poročila kriva, in pravi, da so bile nemške izgube večje nego angleške, češ da so Nemci izgubili dve bojni ladji, dve dreadnaughtski bojni križarki, dve lahki križarki, devet rušivcev, en podmorski čoln in dve drugi ladji lad- d°vja, ki je zelo presegal tev naših * osemnajst vojnih ladij, do J - m P/. \nrr\vn lvfrnKili eamn ctirinaiR ladij. Med popoldnem se je razvila med Ska: gerakom in Hornriffom huda bit- f ka - WBHB^M ' Kl je trajala celo noč in se končala 'a "as "godno. . tej bitki so bile, kolikor je do- * si J ^n.an°' razdejane: Velika britan- žaVa ladJa 'WarsP»te'> b°jni kri" d" ,9ueen Mary' in 'Indefatigable', čim so Angleži izgubili samo štirinajst ladij vseh vrst. .....- Zapadna fronta. som čez fronto dvajsetih milj v torek. Vojni urad naznanja, da so Turki zavzeli Mamakhatum, petdeset milj zapadno od Erzeruma, katero mesto so nedavno osvojili Rusi. Rusko vojno naznanilo. Petrograd, 1. jiin. — Vojni urad je izdal sledeče poročilo o vojskovanju proti Turkom: "V Črnem morju je neki ruski podmorski čoln pogreznil pet ladij jadrnic in dovedel eno v Sevastopolj. Podmorski čoln je bil brezuspešno napaden po sovražnem zrakoplovu. "V smeri Bajburta na kavkaški fronti so močni turški oddelki v noči 30. maja trikrat napadli enega naših odsekov, a so bili prisiljeni k umiku. "Obenem je več sovražnih oddelkov podjelo ofenzivo in poskušalo zajeti Chicago, 111., 4. jun. — Včerajšnja parada in demonstracija za vojaško pripravljenost v obrambo dežele je bila največja v ameriški zgodovini po številu udeležencev. Parade, ki se je razvijala nad enajst ur, se je udeležilo: 119 muzik, 18,545 žensk, 107,475 civilnih mož in'4,194 vojakov; skupaj 130,-214 oseb. Nedavne parade v New Yorku se je udeležilo skupaj 125,683 oseb. V paradi so bile številno zastopane vse narodnosti chicaškega prebivav-stva. Poljakov je bilo v paradi do 25,000. Mnogobrojno so bila zastopana tudi hrvatska, srbska in slovenska društva. Splošno pozornost pa je vzbujalo dejstvo, da so pokazali najmanj zanimanja za parado chicaški Nemci, ki so bili zastopani po samo enem prvo obletnico vojne napovedi Avstri- tričnem stolu med tednom 10. julija, je jii'. Z dne 25. maja datirano poročilo zdaj v hiši smrti v Sing Singu kot se glasi: ujetnik št. 67821. Osemnajst drugih "j-Oddelek pomorskih zrakoplovov je moških je v hiši smrti, ki čakajo u-spUitil popoldne 23. t. m. števijnih smrčenja, in Waite je izrazil obžalova- svoJem .^bu. bon,b na kolodvor, poštni urad, vojaš-|nje, da ne pojde z dvema izmed njih,! Ame"ški patriotizem se je zrcalil z i obrazov vseh paradnikov in tudi gledalcev, ki jih je bilo nad milijon. Navdušenje je bilo velikansko. In vse se je vršilo v najlepšem redu. nice in trdnjavo v mestu Bari. Sredi ki imata umreti jutri. mesta okrašenega z zastavami, čigar I Ponovno je rekel, da je bila pohlep-slavnostno radovanje je bilo po na- nost vzrok njegovega padca, in da s padu nenadoma prekinjeno, so bili o- svojimi žrtvami ni imel nobenega u-paziti dobri učinki. Vkljub silnemu smiljenja, in da sam ni vreden nobe streljanju sovražnih obrambnih topov nega. so vrnili vsi naši letavci zdravi. Vlak skočil s tira. Kaj poroča Cadorna. Rim, 1. jun. (Čez London.) — Urad-1 Decatur, 111., 2. jun. — Dvajset oseb no je bilo naznanjeno danes: je bilo ranjenih davi, ko je "Chicago "V Lagarinski dolini je prišlo do St Louis Flyer> >skočij ,s tira prJ For. topniških bojev. Tekom popoldne je I T., , 0 . « , poskušal sovražnik pri prelazu Buele restu' iU" mal° 2" un" šest razo: Jet z nepričakovanim napadom, ki njencev so prepeljali s posebnim vla-•• ja i y, i.i* vr iu ie bil z bajonetom odbit. V odseku kom v Chicago v bolnišnico sv. Bern- Mžfee Pasubio je bife artiljerija de- harda. lavna. Ponovni sovražni napadi v V prtljažnem vozu nahajajoča se kr smeri gornjega Fornija so bili po na-1 sta je bila razdejana in mrlič vržen ven. ših alpincih sijajno odbiti. turna. Razdejavši most, smo zapustili Mamakhatum." Rusi se nekoliko umeknili. Carigrad, 2. jun., čez London. — Odbitju Rusov v Armeniji vpričo tur- og* rect- ell'J London, 1. jun. — Nemci, oblegajoči Verdun, so bili danes prisiljeni k umiku pred strašnimi protinapadi franco- j ške ofenzive, ki je prisilila čete velike- „ -----., — ---------„----, skimi na zapadnem bregu reke Meuse, ga kneza Nikolaja, da so zapustile Ma- A °kloPni križarki, očividno razreda ( ali nenadna obnova ofenzive na vzhod-'makhatum, petdeset milj zapadno od guiles, neka mala križarka, nov pra- nem bregu reke se je končala v mali Erzeruma, je sledil nadaljnji umik ru- rušivec, potem 'Turbulent',' estor' in 'Alcaster', številni torpedni 'Ušiv Cl m en podmorski čoln. Ob jasnem vremenu. pridobitvi ozemlja za Nemce. Bitka zapadno od reke Meuse je bila osredotočena na postojanke, ki so jih nedavno pridobili Nemci jugovzhodno od Mrtvega moža griča. Francozi so , Vreme je bilo jasno in je dopušča-! PO dolgi topniški pripravi zavzeli več natančno opazovanje. Zato se je nego 400 jardov nemških zakopov pr-ta"gotoviti, da je veliko število bri- ( ve linije. "skih bojnih ladij tekom dne in po- Nemška ofenziva vzhodno od reke di.c,.l)t> topovskem streljanju naših la- se je vršila ob celi liniji, ki se razteza t l 1,1 po napadih s torpedi utrpelo! vzhodno od Thiaumontove farme do skega levega krila na razdaljo več nego dvanajstih milj, kakor danes naznanja turški vojni urad. Mraz na Ruskem. lzgubo. Fort Douaumonta in potem južno do Med drugimi je bila, kakor potrju-j Vaux. Nocoj v Parizu izdano uradno j^? "jetniki, zadeta po torpedu velika naznanilo vojnega ministrstva prizna- °,J"? 'adja 'Marlborough'. wekat< | va, da so nemške čete vdrle v franco-m atere naših ladij "so rešile nekaj , ske zakope'med Fort Douaumontom -- ljtm djj rilarjev pogreznjenih britanskih la- in ribnikom pri Vaux. n vl I kri£m^d edina preživelca bojne U .<^rke 'Indefatigable', '■^f rriau a naši strani je bil , ob'1 Hala k"-0' Hram Je ^"a pogreznjena t0 križarka 'Wiesbaden' podnevi po nje svoje ofenzive pri Verdunu s celo mern' m izstre,ku. bojna ladja 'Poni večjo močjo nego kdaj prej, kakor ..q l)0noči po torpedu. | pravijo vojaški veščaki v Parizu. Po- Usodi male križarke 'Frauenlob',1 ročajo, da je najmanj 150,000 avstrij- Avstrijci poslani na pomoč, Nemci se pripravljajo za nadaljeva- Petrograd, 2. jun. — Za ta letni čas nenavaden mraz je pritisnil po vsej Rusiji. Cestnoželezniški promet v Ka-zanu so morali ustaviti zaradi velikih žametov. V Nižjem Novgorodu stoji živo srebro v toplomeru na ledišfu. Dne 23. maja so poročali, da je zmrzal uničila velik del ozimnih setev, zlasti v okrožju Volge. Vedno dalje nazaj! I Več nezgod vsled plohe, "V bojnem odseku med Posino in Waterloo, Ia., 2. jun. — V severni zgornjim Asticom so se včeraj ves dan I smeri vozeči potniški vlak št. 19 Chi-nadaljevali silni topniški boji. Popol- cago, Rock Island & Pacific-železnice dne je šel sovražen oddelek, ki je pre- L skoč;1 g tira davi ob 2 uri pri koracil Posino, v smeri Monte Spiri k . , , . . napadu. Ta sunek je bil ustavljen na Packardu> Ia" ker Je ploha izpodprala najvišjih severnih strminah tega po- del železniškega nasipa. Vec oseb je gorja. (Vsekako se je posrečil do blloT ranjenih, tja.) Drug oddelek je napadel v sme- Nadaljnja nezgoda se je pripetila ri na Santo Baldo, jugovzhodno od snočl ob 10- un Pral Clarkevillu, južno Assiera, a je bil poražen in v neredu |od Packarda, in sicer je skočil s tira nazaj pognan čez Posino. Tisti sitni pritisk. "V Sette Communi sovražnik moč- Židi se množe v Sibiriji zelo hitro. Pred nekaj leti so prišli židje v Sibirijo samo kot prognanci, a sedaj se jih dobi ob vsakem koraku. V njihovih rokah je cela trgovina, industrija, v nekaterih mestih tudi uprava. V Čelabinsku je celo župan žid. tovoren vlak. Cedar Rapids, la., 2. jun. — Iz Packarda, Ia., dospela poročila pravijo, da sta bili trupli dveh žensk potegnjeni ... . , . , i izpod razvalin ponesrečenega vlaka iz no pritiska na nase krilne postojanke Nebraske P(yvodenj je izpodpra,a pri Monte Cengio in v mali Campo mulski dolini, "Položaj v Suganski dolini je ostal neizpremenjen. Ob zgornjem Butu je prišlo do običajnih topniških bojev. 1 by a *«>ertcan Pre«« Association. VlLLA IN NJEGOVI "GENERALI", PRIPRAVLJENI ZA BOJ PROTI AMERIČANOM. Villa (tretji od desne), Zapata (na desni od njega) in drugi voditelji mehikanskih razbojnikov, po-0r°*eni za boj proti ameriškim četam, ki so tudi videti tukaj, ko marširajo čez hrapavo mehiško krajino. most, ki se je podrl, ko je šel vlak čreznj. Brandeis potrjen. Roosevelt ali Hughes? Chicago, III., 5. jun. — Upanje za Roosevelta, da zadobi republikansko predsedniško nominacijo, izginja in Charles E. Hughesova zvezda se dviga na obzorju z vsako uro. V teh malo besedah je izraženo jedro političnega položaja, kakor se je razodeval včeraj tukaj med že dospelimi delegati za deželni republikanski konvent. ki še prične v sredo. Pod vodstvom guvernerja Whitmana je dospela včeraj večina newyorskih delegatov, pričakovanih z napetostjo. Guverner Whitman bo imel nomina-cijski govor za zaveznega nadsodnika Hughesa, in se je koj po svojem prihodu posvetoval z bivšim generalnim poštarjem Hitchcockom, ki iz lastne iniciative deluje za Hughesa. Guverner Whitman je izrazil prepričanje, da bo newyorska delegacija naposled združeno glasovala za sodnika Hughesa in da je temu nominacija zagotovljena. Pri prvem glasovanju da pač utegne znaten del newyorških delegatov glasovati za Roota. Če pa se pokaže, da bivši newyorški zavezni senator nikakor ne bo mogel dobiti nominacije, bode po Whitmanovem trdnem prepričanju vsa newyorska delegacija glasovala za Hughesa. To se utegne zgoditi že pri tretjem balotu, in v velikih hotelih so včeraj mnogoštevilni poli-tičarji stavili, da že četrto glasovanje odloči tekmo in sicer s tem, da bo Charles Evan Hughes nominiran. Na fronti ob Soči. "Ob soški fronti nadaljujejo naši oddelki svoje drzne napade. V enem slučaju so celo uplenili eno metalnico bomb. "V torek in sredo so naši letavci napadli sovražna taborišča v dolini reke Assa z dobrini uspehom. Vrnili so se nepoškodovani." Moraht o vojnem pohodu. Berlin (brezžično v Sayville), 1. jun Major Moraht, vojaški veščak Ta-geblattov, piše o avstrijskem vojnem pohodu sledeče: "Avstrijci prodirajo na fronti 50 ki loinetrov (31 milj) dolgi, med Adižo in Brento. Ta dolgost odgovarja da- Washington, D. C., 1. jun. — Pri današnjem glasovanju v senatu o nominaciji Louis D. Brandeisa iz Bostona za zavezno nadsodišče namesto umrlega nadsodnika Joseph Rucker Lamarja je bilo oddanih 47 glasov za in 22 zoper njega. Glasovanje se je vršilo brez razprave in je končalo enega najljutejših bojev proti nominaciji predlagani po predsedniku. G. Brandeis bo prvi Jud, ki zavzame sedež v najvišjem sodišču deželnem. Morivca usmrčena. Ossining, N. Y., 2. jun. — Dva morivca, Roy Champlin in John Suppe, sta bila danes usmrčena v električnem stolu. Champlin je umoril svojega strica Henry McGeeja v Wellsvillu pred enim letom. Suppe je ubil Vincenzo Abbatiella dne 25. jun. 1915 v prepiru zaradi nekega dolga. POŠILJATELJEM DENARJA v staro domovino javljamo, da so vse denarne pošiljatve, za katere izda pobotnice Amerik. Slovenca bančni od-ljavi od Gorlic do Tarnowa v Galiciji, I delek, popolnoma zajamčene, da je na kateri progi je bila pričet^ ofenziva Vsakoršna izguba ali odbitek nemogo- proti Rusom pred 13 meseci. ča Kadar mi zapišemo, da smo po- "Glavna smer avstrijske fronte drzi . . , • > • c i • i slali 1000 kron, jih oni, na koga so cez Asiago, Arsiero m Sobio, kateri ' 1 ' kraji so bili doslej zavarovani po pred- naslovljene, tudi prejme celih 1000 njih linijah. Ta linija predstavlja 3. kron brez odbitka. italijansko obrambno linijo. Služiti Pošljemo denar v staro domovino ima v svrho, preprečiti vpad na bene- potom brezžičnega brzojava (Wire- ško ravnino. less), a ne več kot 400 kron na enkrat, "Avstrijci imajo že glavne višine teh in sicer po navadnih cenah, samo še za linij v posesti. naslov je treba plačati po 85c od vsake "Skupne izgube italijanske znašajo besede. Cena za 400 kron potom brez doslej nič manj nego 80,000 mož. Iz- žičnega brzojava na: Ivan Ivanovič, gubili so nad 300 topov in to izgubo Ljubljana, Kranjsko (4 besede) $61.00, občutijo tem težje, ker kanonov med a joo kron pa za $17.75. vojno ni mogoče nadomestiti. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da "General Cadornova naloga je, pre- bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo de-prečiti obkoljenje italijanske armade, nar, kadar se nam dokaže, ali če se sa-Cadorna bi bil sedanji položaj lahko n,j prepričamo, da denar ni bil izpla-naprej videl, ali precenjeval je zmož- Jan, radi enega ali druzega vzroka, nost svoje armade, in morda tudi svo- [ io lastno." mu je c. k. pošta izplačala denar vNsta- ri domovini. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš na- men je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja.- Danes pošljemo v staro domovino: 5 K za ..$ .75 200 K za..$ 28.50 10 " .. 1.55 300 ti 42.75 15 " .. 2.30 400 sem otvoril svojo novo mesnico m grocerijo na vogalu Cora ip Hutchins cest, kj*1 imam največjo zalogo svežega in hega mesa, kranjskih klobas, vse vrs" gr.ocerije in drugih predmetov, ki sP* dajo v mesarsko in grocerijsko P0'' i ročje. Priporočam svoje podjetje vsem jakom, zlasti pa našim gospodinja®^ ; Moje blago bo najboljše, najčiste) in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdert! ■ - i Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet. & V ffil^lfi^ifi^K^lfiSffiSffi^ifi^ifi^ai^ifi^ifi®!'' m >& ifi m m ^ s m K^s^ffisasffiisiiiissiij«* E ko ces TJi i tala bil -It dva Ijen dejf Pa : K letu Mo je i jih C B Kai sip 'ea-t jun je < t Buchanan-Daley Co JOLIET, ILLINOIS j* K.'- (t Jos net drz I na ta Desplaines and Allen Sts. Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 j i Square Deal Vsakemu if JBa Po< Poi bili spe str, Pri naj ia< 1 dri vr kle Ire in es ] Union Coal & Transfer Co 616 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Si** 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1' Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden najve<-^' r mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. Chi«1 —ml AMERIKANSKI SLOVENEC, 6. JUNIJA 1917. 3. č gla. : da b Z i« isledili »na, k' eno, B i. Via-,ri pla-idotne-so gori yla- rrafflo- 3 vpw i, Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedel: JOLIET, ILL. Vstauovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž.111., 14. ma ja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ®8'JŽBI,MD GESLO: "V5E Z V VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.IEDEN ZA VSE." nil ne-Hinb 2Šti. Iz j as, ba-l ;e tako | pristni la, p«' j i nihče ez dve so g« nčneg3 lil svoji vlo- prijela- GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. 70 W NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. t KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) "hotel V kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. e hoti zaboji ce" je P«v' Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika, se naj pošljejo na 1. porotnika. Vse pritož- O v-atsk* am, 4 | Msgs Ban H SIR VIRŽINKA. 15 ;o > in s«1 e vrstfj ki sPJ' o P<" i Ej, ali vam je bilo življenje takrat, 0 stno hodili v šolo tja na Resljevo i cesto- Četrtoletniki smo bili, ponosih ln vis°ki, da bi nas bila skoro me-■ t/ t.3'5 domiš!iavost, v resnici pa nismo ;t, W oil idrugega nego — odrasli dečki. Mnogo let je že tega, kmalu bode aJ/>et. Razšli smo se po svetu, živ-ie.nje' ki je marsikomu uresničilo na-eie. ki .sijih je stavii vanje, največim a ne, ter jih je k večemu razočaralo. Kdo ve, koliko tovarišev iz četrtega j^nika bi bilo mogoče zbrati danes? ^.0rda komaj pol, ostalih pol najbrže vec. Nekaj jih je pomrlo, ta ali oni . sel drugače rakom žvižgat, največ Jlh J'e pobrala vojna. O ta vojna! £ 0 je mislil nanjo takrat! Tovariš s.arI gotovo ne, takisto ne tovariš Jo-^P, tovariš Franc tudi ne in — last not Janez tudi gotovo ne. :„ 1 "vam je bila to četvorica! Štirje Jtnaki ' etn^ njafli-list««* >rt2 Je sam čeiakŠni j,Unak-; ni.čuda' ' glavo, v-esar zaznal zanje in jim poslal W "ist - na nabor. ker nismo hoteli, da bi bil kdo delal neslanih opazk. '"Kari!" je podražil profesor Č. vir-žinkarja. "Zjutraj sem hote lposlati za vami slugo is smetišnico." "Hvala, gospod profesor," se je o-bregnil Kari točno. "Odkar sem se moral nekoč nenadoma nasloniti preko ograje ob Ljubljanici, se take nesreče ne dogajajo več." Splošna gromka veselost je sledila tem besedam, a je našla kasneje odmeva celo v konferenčni sobi. * * * Vsi štirje junaki, ki smo takrat "vozili barko", smo moral ilani odriniti v vojno. Tovariš Janez je padel v Galiciji. Mene so odslovili bolnega, tovariš Josip straži na jugu železnico proti polentarjem, tovariša Karla pa sem te dni srečal nenadoma v Ljubljani. Na dopustu je bil doma v Mokronogu in vračal se je v službo na laško bojišče. Prebila sva skupaj zadnji dan. Povabil sem ga k sebi na dom naposled. Tu sem potisnil preden več vrst cigar in cigaret. Le površno se je ozrl po njih. "Postrezi si!" sem mu ponudil. "Hvala, ne kadim," je odkimal z »p -"i — na JosbTSka Pukša!" se je začudil Kari; Hek ^ baš iste£a leta podedoval Irzneii ^g,ega in je bil zbok tega "e.' na t t, k°r so bili drugi, je narisal tablo karikaturo: "Ne kadiš? In včasih te ni bilo videti brez viržinke v ustih!" "Viržinka je seveda kaj drugega; viržinko bi kadil, a tu ne vidim nobe- )0l- ot i > 4» od ta j ," "»"Katuro: 'Z nabora!" Le iiUgj T. a usPeIa tako izvrstno, da je fetnik najrazličnejših posledic. V l0st i J-C vz'3U(^''a razposajeno vese- * • a Je zb°k šuma pogledal v sobo fodob 1 Pr°fesor in — ugledavši Pot0m° 77 mufaje se odšel svojim zbija,1' . račun karikirancev smo bili_ d'aInarsikatere šale, pri tem poza- ( r_ . I *PomnVm° V Ž°H' dokler nas ni tega' 'ikfe in najbolj zverižena. str0g"U avnatelj, ki se je rad delal I Prijaz 8a' a kil v resnici mehak in I "ajboli"' mu ®e danes želim vse ! nas ;JS-e 111 z nie»oj gotovo vsi, kar Nen ? Pd življenju-držai z ,ma Se je P°javiI P" durih. v r*zrT] btom c'garo in resno kimal kler se • Večina nas ga ni videla, do-I "Da, ni °glasil str°K° in resno: r'Wiben An0"6" Lehrer werden und in einer t a; aeger wie die Buben es eurt, Jugendschule! Nun, ich werde versalzen!" ^tedruTk- 36 nekaj korakov Proti nic0. 1 nas vse zapisal v razred- nekaki tab,° se je ustavil, motril skreni] n •UJ?lotvor na nji, potem se je šel i2 s'0k™al žugajoč nam in od- 'oniii L • precej naglo> zakaj Pr»voščiti t Je Smeh in nanl ni hoteI ,lega 2ak]. fga Povsem nenamerava- • In kaj j I ? 'svoje stroge filipike. 12vrstno r, ° narisanega? Vsi štirj se ti II. ihv ;tt0 J Ilo n • "»ticgar za ram°gOJeni naborniki so, držeči Te''kanskim- ® klobukom po strani, z Karl -SOpki na "rsih in tovariš 4ili bar&°Cn? viržinko v ustih "vo-Je bi'a kir u"a °ra' V mal° potezah Wstno S kat"ra tako živa in tako 0r bi čuli ,a Se nam ie zdelo, ka- va;av»ost irih anje'viržinka Pa Je du' I e i« »neniten vonj po raz-'•ieve ciggreJe 'seveda ostal od ravna- Kelj^iISH0Va.viržinka! Fa"t se že H viržinn o^n,l_za noben drug to-'mcl do ti J,a S: Jc Privoščil, če je v u®'val narn a 2anjo- Pri "as J*, nam je bln°St Ugled' zakai kaJe- »i ^ bilo prepovedano in kdor ,- Je U]3„1 fVc'ja lžePzr'2gati 1,0 ™stu cigareto, 6 le "eznatn^g-UnineKa- dasi ^ bil° m se nam " Senjc P^Povedi. do- re Karl„'-"",8len Pr°ti nji. mal° do tega, do I',"5 "abor T- °ni dan' k0 s™« Tor, J°JC PriŽKal kar pred ,l>^daLSe ni zaletel ž njo v pro- ^Ir^ Po" K naSmChnil - Vc,ldaraiU rrin,aS I,0trdiIi vse štiri. pnsh v šolo popodlne, Je i , .PrePoveJi, dobavi smi-t«.. . a^enje take ciga- ■ s?rten grel, Bog te je dal; in jaz si nisem upal, da bi jo bil ponudil. Prevsakdanja cigara se mi zdi." "Vsakdanja?!" se je začudil. Jaz pa sem se požuril in jih položil šop preden j. Prijatelj je razstrl po mizi vse, skrbno premotril krivenčaste pokveke in si je naposled izbral eno, ki je bila po moji sodbi najbolj ponesrečene ob- Bila je ka kor konec kdo ve kolikokrat skrivljene in zopet poravnane žice, zarjavele, tu in tam skoro okrogle in zopet ploščato stisnjene, temno in svetlo maro gaste. Še enkrat jo je pretipal v rokah in naposled prikimal zadovoljen. Potem jo je položil pred se in segel po užiga-licali. "Vsakdanja?" je povzel. "Motiš se prijatelj! Viržinka je v Avstriji naj-imenitneja cigara sploh. Kralj je bil, ki jo je uvedel, krasno dekle ji je dalo ime in cesar jo je povzdignil v plemstvo, dočim ji je dal pristopa na dvor. Kot moja posebnost, me je zanimala ta cigara in proučil sem njeno zgodovino. Zato vem povedati, da cesar dolgo let niti kadil ni druge cigare kot viržinke. In če si ne morem privoščiti ž njim vred nobenega drugega užitka, pri viržinki imava oba enakega." To je bilo vsekakor res, a da bi bila radi tega tako zanimiva, da bi imela celo svojo zgodovino, nisem znal. Govoriti bi bila imela pravzaprav še kaj a naposled me je zanimalo tudi to. "Jaz ne kadim 6icer, a čul sem že večkrat, da jo čislajo nekateri," sem pripomnil. "Pravi viržinkar sploh ne kadi dru gega," mi je potrdil Kari. "Tri razre de kadilcev imamo navadno: piparjev, cigararje in cigaretarje. A jaz pravim pa viržinkarje, ker teh ne moremo potisniti v noben imenovani razred." "Jaz bi menil, da k cigararjem." "Ne, ker pravi viržinkar ne pogleda cigare." "Ali to ni cigara?" "Je in ni!" "Kaj pa potem?" "Vrižinka! Poseben tobak, posebna oblika, posebnost kajenja mora imeti tudi posebno ime in razred, Viržinka je prava vojna cigara naša. Za vojne je prišla k nam, prišla iz Italije in pri nesla od tam vsa dobra in slaba svoj stva. Prikrita je in hinavska ter za hrbtna kakor pravi Lah. Med njimi težko najdeš kaj vredno, kakor med Lahi težko najdeš prida človeka, in ve dno moraš imeti vojno ž njo kakor mi z Lahi. A ta-le tukaj bo!" Skoro ljubeznivo jo je pogledal in vzel v roke. Potem se je pripravil, da jo prižge. To prižiganje je bilo nekaj posebnega. Pred vsem je izpulil slanico, a prej'je še večkrat pobezal ž njo gor in dol. Cigaro je na to zopet položil na mizo tako, da je z debelim koncem molela preko roba. Užigavši užigalico je potegnil po plamenu slanico dvakrat skozi podolž, potem jo u-žgal s plamenom. Ta plamen je potegnil pod cigarin konec. Le-ta se je jel kaditi. Malo je raz-počil, zardel ob robu, se upelil najprej črno, potem žareče, naposled belo in rdel malo dalje od konca. Prikazale so se rdeče pike in tobak se je vzbočil pod njimi. Počasi je gorela slamca, a prijatelj je vedno tiščal plamen pod zažigani konec. Kadil se je že dva centimetra daleč, žarel, dišal, se užgal s plamenom, ugasnil zopet, da je ostal črn tobakov ogel, dokler ni izginil in ostavil na cigari belega pepela, od katerega je ustajal kvišku bel dimov trak prijetne vonjave. Pri slamnem ustniku na drugem, na mizi slonečem koncu, se je takisto pojavil višnjev dimček ki je kot debela nit stremil takisto naravnost kvišku. "Sedaj bo!" je dejal prijatelj in odložil skoro dogorelo slameo; potem je pobral cigaro, si ogledal še enkrat prižgani konec in je naposled utaknil v usta. Gorela je imenitno, še večkrat je prikimal v priznanje. "Z viržinko je dela, moraš vedeti," je povzel potem in jo tiščal v kotu ustnicam, da mu je visela skoro nizdo-lu. Sinje oblačke je spuščal v zrak. "Če je ne obdelaš zgage italijanske z mogočnim ognjem, pa se ne uda. A ko jo imaš v oblasti, potem gre, če je kaj vredna. Če ni nič, pa ti precej poide ogenj in potem se lahko trudiš iz-nova ž njo, dokler se ne naveličaš in je ne treščiš ob tla, naj jo vzame vrag, ali kdor hoče. "Nekateri pa pravijo, da je tem boljša, čim večkrat je prižgana." "Kdor pravi tako, je bedak in najbrže še ni imel viržinke v ustih. Vir-žinska je kot posel pri hiši; ako ni nič reden, roma od gospodarja do gospodarja, naposled ga ne mara nihče več in ostati mora na cesti, ako je dober, ga obdrži takoj prvi gospodar, dokler ga je kaj skupaj. Tako-le vinski bratci in sejmarji ter kmečki fantje, kadar se hočejo postaviti z viržinko, jo pač prižigajo neštetokrat, ker jim noče goreti. A če pogledaš kisle obraze, se lahko uveriš, da posebnega užitka jim ta postavnost ne dela. Kaj" jim napravi zvečer, ko ležejo, o tem molče popisi, ker take stvari se opravijo najbolje brez prič. Jaz se spomnim takega junaka, ki se je bahal, da ni tako hudega tobaka, da ga ne bi prenesel. Tedaj mu je nasvetoval drvar lOkrat prižgano viržinko, ki je bila polita z vinom in pivom ter posušena, potem pa zrezana v pipo. Če prenese to, potem je junak. Poskusil je ,a izkadil ni. Zleknil se je po klopi in ... Mislili smo, da bo po njem... Pozneje je pravil ,da kuga, kolera in koze vkupaj gotovo ne delajo take težave, kot ona vražja hrana. Viržinke pa ni pogledal več." 'Verjamem, da ne; jaz se že sveže bojim." "Sveža in svetla ter lepo narejena, je imenitna. Najboljše so sakanske, ki sc izdelujejo v Sacco na Tirolskem in ljubljanske. Ko so v Budjevicah začeli izdelovati te cigare, so poslali celo iz Ljubljane delavke gor, da so učile Čehinje izdelovanja. Vendar naj jih delajo, kjer hočejo, viržinke so, ime imajo, podobo tudi, prave viržinke pa le niso. Za cesarja so se delale vedno v Ljubljani, zato je viržinka-plem-kinja rojena v Ljubljani, ter je'pristna ljubljanska srajca'." "Ali so jih tu delali najprej?" "To pa ne. Viržinke so poznali Milanu, seveda tedaj našemu Milanu že leta 1845. Tja so prišle pravzaprav Švice. A pri nas jih je uvedel podkralj avstrijske Italije, nadvojvoda Rajner. V onih letih je živel na Stol nem trgu v Milanu velik trgovec s to bakom Zaminetti. Ta je imel lepo hčer po imenu Viržinija in dočim se je bavil oče s kupčijo na debelo, je bila mladenka po večini v prodajalni za cigare. Dasi častnikov laški zagrizen ci niso mogli trpeti, v tobakarni so jih kot dobre odjemalce radi videli. Pod kralj sam je prihajal vsak dan tja, da si je nakupil cigar. Nadvojvoda je bil priljuden mož, zato še dosti čislan po mestu, lepa Viržinija pa si je štela čast, da mu je postregla. Nekoč j prinesel njen oče iz Švice 600,000 cigar čudne oblike. A le malo jih je prodal nihče ni maral zanje. V blagu je bilo mnogo denarja, a ker ni šlo, je žugala trgovcu občutna izguba. Viržinija je jokala in jokajočo je našel podkralj Rad bi bil vedel, kaj se je zgodilo in dekle mu je potožilo nadlogo. Nad vojvoda si je dal pokazati cigare. Skrb no si je ogledal eno, potegnil iz nje slanico in jo prižgal. Prijetno je vo njala, lepo gorela, zakaj ne bi ugajala 'Ta podganji rep je prav izboren!" j dejal nadvojvoda in potem se je izka zalo, da nihče prejšnjih kadilcev ni odstranil slanice. Le-ta je gorela tobakom vred, zato seveda ni ugajala Od takrat nadvojvoda menda ni ku poval več drugih cigar. Često jih j poklanjal tudi častnikom in kmalu ni bilo videti nobenega brez "podganjega repa" v ustih. Ko je prišel na poset Milan z Radeckim nadvojvoda Franc Jožef, naš sedanji cesar, poklonil jih je tudi njemu in bila mu je ta cigara izredno všeč. Ko je vprašal bratran ca, kako jih imenujejo, je bil ta celo v zadregi. Naposled se je spomnil lepe Viržinije in dejal je: viržinke. In ime jim je ostalo. Cesar in generali so kmalu pokupili vse in odtlej jih je Laminetti komaj nanesel sproti dosti z Švice v Milan." "A zakaj naj bi bila vojna cigara?" "V vojni leta 1859 smo izgubili Milan, a viržinko smo vzeli seboj za spomin. Le-ta nas je vedno spominjala na izdajalskega Laha, od leta 1859, ko prišla k nam, pa do letos, ko ga imamo zopet v pesteh. A letos bi nam morala biti na srcu prav posebno in nas opomniti, da nam mora Italijan rniti slovenske kraje Severne Italije, n jaz, ako bi bil imovit, vsi vojski bi hotel poslati viržink in naši Janezi bi si morali zagozditi jih v usta, potisniti kape na uho, zavriskati, da bi odmevalo preko gora in mej: "Hura!! — Taljan, Milan nazaj!" —pt—. Photos by American Press Association. PREDSEDNIK WILSON PRI BAS3BALLSKI IGRI, KJER POZABLJA SVOJE SKRBI ZA NEKAJ UR. Predsednik Wilson se je udeležil otvoritvene igre washingtonskega teama v svojem domačem mestu. Ko je uradno začel igro s tem, da je vrgel žogo, je imel zadovoljstvo, da je videl, kako so "Senatorji" pod vodstvom Walter Johnsona ugnali newyorški team v kozji rog v razmeru ,12:4. Predsednika so spremljali mrs. Wilson (vidna na levi), John R. Wilson, njegov bratranec, in mrs. W. H. Boiling, mati gospe Wilsonove. Med gledalci so bili mnogi člani vlade, senatorji, poslanci in vladni uradniki. Ko je predsednik stopil na igrišče, je godba zasvirala "The Star Spangled Banner" in vsa množica je vstala in ga pozdravila. Predsednik je pazno zasledoval igro do konca. Tako včasih pozablja svoje vsakdanje skrbi. Liebknecht obtožen izdajstva. Kodanj, 1. jun. — Brzojavka iz Berlina na Politiken pravi, da je sodišče, ki je vodilo predhodno preiskavo v slučaju drja. Karla Liebkhnecht, socia-liškega voditelja, odločilo, tožiti ga zaradi izdajstva. (Dr. Liebknecht, ki je vzbudil mnogo protivnosti po svojem nasprotovanju politiki nemške vlade z ozirom na vojno, je bil prijet v Berlinu, ker se je udeležil mirovne demonstracije na dan 1. majnika.) z drugimi vred prej držal za vrv, je zamudil ugodno priliko, ga zapustiti. Balon se je dvigal in reveža vlekel s seboj v višino, tembolj, ker se je ta tako prestrašil, da se je popolnoma zapletel v vrvi. Tam je vpil in visel z glavo navzdol. Še le v višini 400 m so zra-koplovci opazili vojaka in ga potegnili s seboj v čolniček. Strašne posledice ločitve zakona. Neki nemški kolonist K. v Perguin-co (Chile) je živel s svojo ženo v prepiru. Žena je vložila tožbo za ločitev zakona, ki je imela tudi uspeh. Ko je zapustila žena svojega moža, je ta vzdignil ves prihranjeni denar iz banke in ga sežgal. Potem je umoril z nožem svojo 16 let staro hčer in 17 let starega sina ter zažgal svoja poslopja. Skočil je sam v ogenj, v katerem je zgorel. 220 ur neprestano spal. V nekem pariškem hotelu so našli angleškega topničarskega stotnika Rad-kina, ki je jako trdno spal. Vsled ka-taleptičnega napada je zaspal in se zbudil šele po 220. urah. Ko se je zavedel, je tožil o notranjih bolečinah. V njegovi sobici so našli več praznih steklenic, v katerih je bil trional. Zapeka. Ako se vam čreva ne izpraznejo vsaj enkrat vsakih 24 ur, imate zapeko. Ne puščajte tega. Rabite Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills) zoper jetrne neprilike, kakor zapeko, glavobol, omotico, zlatenico ali otrplih jeter. Cena 25 centov zaboj v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.—June. STALNA SLUŽBA. IŠČEM MLA-dega fanta, ki je dovršil šolo in ima veselje za mesarijo ali grocerijo ali pa oboje. Jos. Sitar, 803-5 N. Chicago st., Joliet, 111. T-F J. C. Adlor & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILLr Domača podgana v muzeju. V Zellu pri Zelldorfu na Gornjem Avstrijskem so pri neki hiši ujeli 4 eksemplarje črnosive domače podgane, ki je na Avstrijskem že zelo redko, ker jo je rujava podgana selka že skoro čisto izpodrinila. Vse štiri so poslali v Linz v muzej. "Leteči vojak". Iz Goetingena se poroča ta-le tragikomičen dogodek, ki bi pa lahko bil imel žalosten izid. — Tam je vzletel balon "Segler" in neki vojak, ki ga je KJE JE JOHN KOBETIČ, DOMA iz Nove lipe, star 22 let? Pred 14 meseci je bival v Jolietu in je odšel neznanokam. Ker mu imam nekaj zelo važnega poročati, ga prosim, da mi pošlje svoj naslov, ali mi ga naj naznani kdo drugi za kar bom hvaležen. Mat. Babich, 1314 N. Hickory St., Joliet, 111. It RABIM DVA SLOVENSKA FAN-ta za na farmo, taka ki sta že delala na farmah. Dobra plača. Stalno delo. J. M. Nemanich, Tower City, N. D., R. F. D. 1. Dr. Richter's Pain Expeller zoper reymati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo Je T zavoju, kakoršnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark. 25c in 50o vseh lekarnah ali pa piSite -ponj naravnost na milter & Co. 74-80 Washington Street New York. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN ____DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kroti pošljemo zdaj za $14.25 MI G1RANTIRAM0 YSA.KO POŠILJATE V Pisma i« pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC. 6. JUNIJA 101?. - Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevei Izidor Cankar. (Dalje.) Defargea, mož in žena, sta ob svetlobi zvezd priropotala na javnem vozu do pariških vrat, ki so bila naraven cilj njunega potovanja. Obstali so pri stražnici kot navadno in kot navadno so iz nje prisvetile, svetiljke, da izprašujejo in preiskujejo kot navadno. Gospod Defarge je stopil dol, ker je poznal nekaj vojakov in enega stražnika. Ta mu je bil zaupen prijatelj in ga je presrčno objel. Ko sta Defargea končno izstopila na mejah Saint Antoinea in ju je svetnik zopet ovil s svojim imračnimi pe-rotnicami, je gospa Defarge na poti skozi njegove ulice, polne črnega blata in nesnage, dejala svojemu možu: "Reci, prijatelj! Kaj ti je povedal Jacques iz stražnice?" "Nocoj jako malo, toda vse, kar ve. Za naš okraj je določen drugi ogleduh. .Morda jih je mnogo več, toda on ve samo za enega." "Prav!" je dejala gospa Defarge, dvignivši hladnokrvno obrvi. "Treba ga je registrirati. Kako se pravi možu?" "On je Anglež." "Tem bolje. Njegovo ime?" "Barsad," je dejal Defarge ,izgovo-rivši ga francoski. Toda vprašal je bil po njem tako skrbno, da je mogel popolnoma pravilno naznačiti črko za črko." "Barsad," je ponovila gospa. "Do-"bro. In krstno ime?" "John." "John Barsad," je ponovila gospa zašepetavši še enkrat ime sama pri sebi "Prav. Kakšen je? Ali veš?" "Star kakih štirideset let; visok kakih pet črevljev in devet palcev; črnih las; temne polti; splošno precej lepe zunanjosti; temnih oči, ozkega, dolgega in bledega obraza; orlovskega nosu, a ne ravnega, temuč malo nagnjenega proti levemu licu; zato hudobnega izraza. ""Pri moji veri! Popolna slika!" je blejala gospa smeje. "Jutri bo že v .registru." Vrnila sta se v krčmo, ki je bila že zaprta, kajti bila je polnoč. Gospa De-iarge je takoj sedla na svoje mesto pri blagajni, preštela male .novce, ki so se nabrali med njeno odsotnostjo, preiskala zalogo, pregledala vpiske v knji- no glavo in z rokami na hrbtu, kakor ukaželjen in pazljiv učenec pred svojim katehetom, "o vsem tem prav nič ne dvomim. Toda trajalo je že dolgo časa in mogoče je — ti veš dobro, da je mogoče, — da ne pride, dokler smo še mi živi." "In potem?" je vprašala gospa, za-vezavši drugi vozel, kakor bi zadrgnila drugega neprijatelja. "Potem," je odgovoril Defarge, sko-mizgnivši z ramami, kakor bi «e napol pritoževal in napol zagovarjal, "ne bomo videli zmage." "Pa ji bomo pripomogli," ga je zavrnila gospa, krepko iztegnivši roko. "Karkoli storimo, ne storimo zaman. Jaz upam z vso dušo, da bomo zmago videli. Pa četudi bi je ne, čeprav bi gotovo vedela, da je ne videli, mi le pokaži vrat aristokrata ali tirana in jaz bom vendar —" Gospa je s stisnjenimi zobmi zavezala strašen vozel. "Ha!" je vzkliknil Defarge zardevši, kakor bi ga dolžili strahopetnosti. "Tudi jaz ne bom obstal pred ničemer, draga moja!" "Da! Toda ti imaš to slabost, da moraš videti svojo žrtev in priložnost, če hočeš ostati srčen. Bodi srčen brez! I "Krčma gre slabo?" "Krčma gre zelo slabo; jludje so tako revni." "Ah, nesrečni, bedni ljudje. In tudi tako zatirani — kakor pravite." "Kakor Vi pravite," ga je popravila gospa in naglo vpletla v njegovo ime posebno znamenje, ki mu ni prerokovalo nič dobrega. "Oprostite; gotovo sem rekel jaz, toda Vi mislite tako. Kako pa!" "Jaz misliti?" je odgovorila gospa glasneje. "Jaz in moj mož imava tudi brez misli dovolj opraviti, da vzdrživa to krčmo. Vse, kar misliva, je to, kako bi živela. To je stvar, ki nanjo misliva midva in ki nam da dovolj misliti od jutra do večera, ne da bi si razbijala glavo s tujimi težavami. Jaz misliti za druge? Ne, ne!" Ogleduh, ki je bil prišel, da pobere vse drobtine, ki jih je mogoče najti ali nadrobiti, ni hotel pokazati na svojem hudobnem obrazu, da se mu je poizkus ponesrečil, temuč se je naslanjal s komolcem na malo blagajno gospe Defarge z izrazom zgovorne galaiitnosti in je semintja srebnil malo konjaka. "In Gaspardova smrt! Slaba reč, gospa. Ah, ubogi Gaspard!" je vzdihnil z globokim sočuvstvom. "Moj Bog!" je odgovorila gospa hladno in ravnodušno, "če se ljudje poslužujejo nožev v take namene, morajo to plačati. On je vedel že vnaprej, koliko ga bo stala njegova šala, in jo je plačal." "Jaz menim," je dejal ogleduh in znižal svoj mehki glas do tona, ki je mikal k zaupljivosti, ter izražal v vsaki mišici svojega zlobnega obraza ra- tega! Ko čas pride, izpusti tigra in njeno revolucionarno občutljivost, "jaz vraga; toda medtem drži tigra in vra-' menim, da je tod okrog mnogo žalosti ga na verigi — skrivaj — a vedno pripravljen." Gospa je podkrepila konec tega posvetovanja s tem, da je udarila po mali blagajni z verigo denarja, kakor bi ji hotela izbiti možgane, nato pa je mirno dela težki robec pod pazduho in pripomnila, da bi bil čas iti spat, in jeze zavoljo tega ubogega moža. Med nama rečeno!" "Res?" je vprašala gospa brezbrižno. "Ali je mar ni?" "— To je moj mož!" je rekla gospa Defarge. Ko je krčmar stopil skozi vrata, se je ogleduh v pozdrav doteknil klobuka Opoldne naslednjega dne je sedela (in dejal s prikupljivim nasmehom čudovita žena na svojem navadnem j "Dober dan, Jacques!" Defarge je na-mestu v krčmi in je vztrajno pletla' glo obstal in ga začudeno pogledal, dalje. Zraven nje je ležala roža, a čel "Dober dan, Jacques!" je ponovil je pogledala na cvetlico, se ni pri tem ogleduh, a manj zaupno in ne s tako njen običajni zamišljeni izraz prav nič brezskrbnim nasmehom, izpremenil. Dan j ebil zelo vroč in | "Motite se, gospod," je odgovoril roji muh, ki so dospeli na svojih rado- > krčmar. "Imate me za nekoga druge-vednih in drznih preiskavanjih do maj-! ga. Jaz se ne imenujem tako. Moje hnih lepkih steklenic pri gospe, so pa-! ime j« Ernest Defarge." dali mrtvi na tla. Njih poguba ni prav "To je vseeno," je dejal ogleduh ve-nič vplivala na ostale izprehajajoče se selo, a vendar manj srčno. "Dober muhe, ki so jih gledale kar naj hladno-j dan !" krvneje (kakor bi one same bile sloni i "Dober dan!" je odgovoril Defarge ali kaj podobnega), dokler jih ni zade-; suhoparno. ia ista usoda. Čudno je, če človek premišljuje, kako so muhe lehkomisel-ne! — toda morda so ta solnčni polet- gi, še sama nekaj vpisala, poizkusila: ni dan n advoru ravno tako malo mi-služabnika na vse mogoče načine in ga slili. slednjič poslala spat. Nato je še en krat stresla male novce iz posode in jih jela zavezovati v robec v vrsto posameznih vozlov, da jih shrani preko noči. Defarge je medtem hodil s pipo v tistih gorindol in jo zadovoljno ob; čudoval, a ni posegel v njeno delo; kar se tiče opravkov in njegovih domačih zadev, je on vedno hodil skozi -življenje gorindol v tem razpoloženju. TCoS je bila vroča in v krčmi, ki je bila tesno stisnjena in obdana od nečednih sosednjih hiš, je smrdelo. Vo-njalni živec gospoda Defargea ni bil preveč občutljiv, toda vonj zaloge vina je bil mnogo krepkejši kot njen okus in vonj ruma, žganja in anisa tudi. Odpihnil je mešanico vonjev, ko je odložil pokajeno pipo. "T isi izmučen," je dejala gospa in ga zavezovaje denarje pogledala. "Saj ne diši nič drugače kot navadno." "Malo sem utrujen," je pritrdil njen mož. "Malo si tudi pobit," je dejala gospa; njene živahne oči niso bile nikdar tako zamišljene v račune, da bi ga Tčasi ne pogledala. "Ah, možje, možje Na gospo Defarge je padla senca postave, ki je vstopila skozi vrata in ki se ji je zdela nova. Odložila je ple- "Dejal sem gospe, s katero sem imel čast govoriti, ko ste vstopili, da je v Saint Antoineu, kakor pravijo, mnogo žalosti in jeze — in kdo bi se čudil! — zavoljo nesrečne usode ubogega Gas-parda." "Meni ni tega še nihče rekel," je odkimal Defarge z glavo. "Jaz ne vem tivo ter si jela vtikati rožo v lase, pre- ničesar o tem." den je pogledala po postavi. | Ko je to izgovoril, je stopil za malo Bilo je čudno. Kakorhitro je gospa: blagajno, položil roko na stol svoje Defarge pobrala rožo, so gostje nehali žene ter gledal preko te ograje na člo-govoriti in jeli drug za drugim odha- veka, ki jima je bil obema zoprn in ki jati iz krčme. bi ga bila obadva z največjim veseljem "Dober dan, gospa," je dejal novi ustrelila, gost. Ogleduh, ki se je dobro razumel na "Toda draga moja!" je začel Defarge. "Toda dragi moj!" je ponovila gospa, odločno prikimovaje. "Toda dragi moj! Nocoj ti je upadel pogum, dra-jgi moj!" "Res," je rekel Defarge ,kakor bi se mu misel nasilo izvila iz prsi. "Do tega je še tako dolgo." "Tako dolgo," je ponovila njegova žena. "In do česa ni dolgo? Maščevanje in plačilo hočeta časa; tako je pravilo." "Da strela ubije človeka ,ni treba veliko časa," je odgovoril Defarge. "Toda koliko časa je treba," je vprašala gospa mirno, "da se strela nabere? Povej mi!" Defarge je zamišljeno vzdignil glavo, kakor bi bilo nekaj resnice v tem. "Da potres podere mesto," je nadaljevala gospa, "ni treba veliko časa. Pravi A pov ejmi, kako dolgo se potres pripravlja!" "Dolgo menda," je odgovoril Defarge. "Kadar je pa gotov, pride in vse razruši. Medtem se neprestano pripravlja, dasi ga ni niti videti, niti slišati. To ti je tolažba. Ne pozabljaj je!" Zavezala je vozel s svetlim pogledom, kakor bi zadavila sovražnika. "Pravim ti," je dejala gospa, iztegnivši roko s poudarkom, "da dolgo hodi, a da hodi in prihaja. Pravim ti, da se nikoli ne umika in ne ustavlja. Pravim ti, da se vedno bliža. Ozri se okrog in poglej življenje ljudi, ki jih poznamo, poglej obraze ljudi, ki jih poznamo, poglej jezo in nezadovoljnost, ki se vedno bolj in bolj loteva Jacquerije. Ba! Bodi vendar pameten!" "Vrla moja žena," je odgovoril Defarge, stoječ pred njo z malo sklonje- "Dober dan, gospod." To je rekla naglas, natihem je pa pristavila, ko je zopet vzela pletivo roke: "Ha, Star kakih štirideset let, visok kakih pet črevljev in devet palcev, črnih las, splošno precej lepe zu nanjosti, temne polti, temnih oči, oz kega, dolgega in bledega obraza, orlovskega nosu, a ne ravnega, temuč malo nagnjenega proti levemu licu, za to hudobnega izraza! Dober dan!" "Bodite tako prijazni, gospa, in mi dajte kozarček starega konjaka in po-žirek mrzle, sveže vode." Gospa mu je vljudno postregla. "Izboren konjak, gospa." Bilo je prvič, da je bil tako pohvaljen, in gospa Defarge je poznala dovolj njegovo preteklost, da je bila drugih misli o njem. Dejala je, da se konjak čuti počaščenega, in je vzela svoje pletivo v roke. Gost je nekaj časa opazoval njene prste, nato pa se je jel ogledovati po vsem prostoru. "Vi pletete zelo spretno, gospa." "Navajena sem." "In vzorec je tudi lep." "Menite?" je dejala gospa, pogle-davši ga z nasmehom. "Gotovo. Ali smem vprašati, za kaj delate?" "Za zabavo," je odgovorila gospa, še vedno ga opazovaje z nasmehom, med tem ko so se ji prsti urno gibali. "Ne za rabo?" "Ne vem. Morda bom pletivo kdaj rabila. V tem slučaju —" je rekla gospa vzdihnivši in resnokoketno nag-nivši glavo, "ga bom pač rabila!" Biio je čudno; toda zdelo se je, da je vonj Saint Antoinea odločno nenaklonjen roži v laseh gospe Defarge. Dva moža sta bila posamezno vstopila in sta hotela piti, toda ko sta ugledala to novo prikazen, sta obstala, dejala, da iščeta nekega prjiatelja, ki ga ni tukaj, in odšla. Tudi izmed tistih, ki so bili notri, ko je go>t vstopil, ni bilo nikogar več. Vsi so se porazgubili. Ogleduh je natančno pazil, a ni mogel odkriti nobenega znamenja. Odplazili so se pobito, brez posebne namere in slučajno, kar je bilo čisto naravno in pošteno. "John," si je mislila gospa, ko je bila vpletla to ime, in se je ozrla na go-*ta- "Ostani še malo in jaz bom spletla 'Brsad', preden odideš?" "Vi imate moža, gospa?" "Imam ga." "Kaj otrok!1" "Otrok nič." svoj posel, ni izpremenil svojega brezskrbnega izraza, marveč je izpil svoj kozarček konjaka in požirek vode ter poprosil še en kozarec konjaka. Gospa Defarge mu ga je nalila, vzela svoje pletivo in jela mrmrati neko pe-semeo. "Zdi se, da poznate dobro ta kraj; to se pravi, bolje kot jaz?" je pripomnil Defarge. "O ne, a upam, da ga bom bolje spoznal. Njegovi bedni prebivavci me globoko zanimajo." "Hm," je zamrmra! Defarge. "Pogovor z Vami, gospod Defarge, me spominja," je nadaljeval ogleduh, "da imam čast gojiti nekatere spomine, ki so v zvezi z Vašim imenom." "Res?" je dejal Defarge zelo malomarno. "Res. Ko je dr. Manette.bil izpuščen, ste Vi, njegov prejšnji služabnik, prevzeli skrb zanj, kakor vem. Izročili so ga Vam. Jaz sem poučen o tej stvari, kakor vidite." "Tako je bilo, gotovo," je dejal Defarge. Odgovoril mu je, ker ga jc slučajen dotik komolca njegove žene, ki je pletla in pela, opomnil, da bo npj-bolje vedno odgovoriti, a koilkor mogoče kratko. "Njegova hči je prišla k Vam; vzela ga je v spremstvu čedno opravljenega rjavega gospoda iz Vaše obskrbe; kako se mu je že reklo? — z majhno lasuljo — Lorry — iz banke Tellson in tovariši — in ga odpeljala na Angleško." "Tako je bilo," je ponovil Defarge. "Jako zanimivi spomini!" jc dejal ogleduh. "Na Angleškem .sem poznal dr. Manettea in njegovo hčer." "Res?" je rekel Defarge. "Sedaj ne slišite veliko o njih?" je vprašal ogleduh. "Ne," je odgovoril Defarge. "V resnici," je posegla gospa vmes, ponehavši delati in peti, "ne slišimo o njih ničesar. Prejeli smo vest, da so srečno prišli na Angleško, in morda še eno ali dve pismi; tod aod tedaj 3o oni sh po svoji poti skozi življenje—mi po svoji — in si nismo nič več dopisovali.' "Natanko tako je, gospa," je odgovoril ogleduh. "Ona se sedaj moži." Moži? je ponovlia gospa. "Bila je dovolj lepa, da bi mogla biti že zdavnaj omožena. Vi Angleži ste hladni, se mi zdi." "Ah! Vi veste, da sem Anglež?" "Vidim, da je Vaš jezik angleški, in kar je jezik, to je menda tudi mož." Te izenačbe ni sprejel kot poklon, a se je izkušal sprijazniti z njo in se je nasmejal. Ko je posrkal ves konjak, je pristavil: "Da, gospodična Manette se moži. Pa ne z Angležem, temuč s človekom, ki je, kakor ona sama, Francoz po rojstvu. In ker smo ravno govorili o Gaspardu (Ah, ubogi Gaspard! Bilo je brezsrčno, brezsrčno!), je zanimivo, da se moži z nečakom gospoda markiza, zaradi katerega so Gasparda potegnili toliko črevljev visoko, ali z drugo besedo s sedanjim markizom. Toda on živi v Angliji neznan in ni tam markiz, temuč gospod Charles Darnay. Družinsko ime njegove matere je D'Aulnais." Gospa Defarge je pletla mrino, toda njenega moža je ta novica očividno dirnila. Naj je delal za malo blagajno, kar je hotel, naj je kresal ogenj in prižigal pipo, bil je razburjen in roka mu ni blia mirna. Ogleduh bi ne bil ogleduh, ko bi tega ne bil zapazil in si zapomnli. Ko je slednjič vsaj tukaj dobro zadel, dasi še ni bilo popolnoma gotovo, in ko ni prišel noben gost več, da bi mu pomagal zadeti bolje, je gospod Barsad plačal svojo pijačo in se poslovil ter pri tej priliki izrazil pred odhodom upanje ,da bo imel čast še kdaj videti gospoda Defargea in njegovo gospo. Ko se je oddaljil izpred navzočnosti Saint Antoinea, sta mož in žena ostala nekaj minut ravno tako, kakor ju je bil zapustil, za slučaj, da se zopet vrne. (Dalje prih.) Kmetje so našli zaklad blizu Pavije na Italijanskem. Upati je, da se od sedaj ne bodo borili več z morečimi financielnimi skrbmi, kajti našli so velik vrč (amfora), ki je bil do vrha poln zlatnikov. Vsak zlatnik se ceni na 1000 (1) frankov. STALNA SLUŽBA—IŠČEM MLA-deniča ali mlajšega moža, nekoliko izkušenega v mesariji. Jos. Sitar, 803-5 N. Chicago St., Joliet, 111. 2t POHIŠTVO NAPRODAJ—GUGAL-nica (Lawn Swing) za 4 osebe, Free Sewing Machine, obedne mize in stoli, usnjat Davenport, peč za pralnico, peči za plin, kuhinjske peči in razno drugo pohištvo — novo in staro. New & Second Hand Store, 511^ Cass St., Joliet. 2t HARMONIKA NA PRODAJ—TRI-vrsstna dvakrat oglašena in lahka za igrati, se proda za $28.00. Kdor je kupec, naj jo pride pogledat na naslov: Fr. Sepich, 109 Clay St., Joliet. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, III.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9-00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. JOUET.IUU PIV0 7 STEKLENICAH Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOIS Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo) V mesB)C Anton Pasderti se dobijo najboljše sveže in Pre^ jene klobase in najokusnejše Vse po najnižji ceni. Pridite tor') poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežb* « naše geslo. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. A lezander Chi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL Ne pozabite torej obiskati nH našej mesnici in groceriji na votf* lu Broadway and Granite Stre®1, Chic. Phone 2768. N. W. Phone llU Luka Plešf hrvatsko-slovenskA gostilna r .i* kjer točim najokusnejše pivo, "n mača in importirana žganja >® ter prodajem dišeče smodke. J Se vsem priporočam v obilen 1014 North Chicago St., Joliet H" Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje KAOLE HXPORT «*WEBB£-JSeS.-»BrF;-.awnr.' ill' IllllWHi winhmbv ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company Oto telefon 405, S. Bluff St.. Joliet, t