“V AGISU-. — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOSNI SEKTOR St. 14 Datum,: 11. 4. 1985 Leto izdaje: I 4 y y Hami so volitve 2 ■ in 13.4.1935 so razpisane volitve v vseh temeljnih organizacijah i °^n:L s-'uPno'^"^i skupnih služb za vse samoupravne organe. Torej bosti 11.do volitev še slab teden. Za nami je sedaj že veliko aktiv-^ ki se nanašajo na izvedbo teh voli^tev. temeldnih organizacijah ih delovni skupnosti bomo med drugimi si-ie fravniini organi volili tudi svoje člane skupne disciplinske komi-VS1 slcuPad predsednika in namestnika ter zunanje člane. Pred-4o .ln.nainestnik ter zunanji člani skupne disciplinske komisije bo-v vseh temeljnih organizacijah oziroma delovni skupnosti -‘-roma bomo vsi volili iste nsehe. d. at a e^sedniIc4 skupne disciplinske komisije sta predlagana dva kandi-StavV1!0 S*a Stefan Murko in Andrej Štumberger; za namestnika sta v 2 Predlal'.ana dva kandidata, in sicer Zvonko Hajduk in Bojan Us-L 2beh Primerih domo volili enega delegata, torej bo kandidatna s odprta. TeUkaLb0ni0 volili tudi zunanje člane skupne disciplinske komisije. 2bor yrdate 13bir^o Izmed določenih kandidatov, ki jih je določil ^datodrUZene^a dela SO Ptuj. Od zunanjih članov bomo volili pet kan-tarjv°v- Volili bomo izmed naslednjih kandidatov: Ogrinc Ivana, Pin-ilarto, Šeruga Jožeta, Kolarič Valterja, VambergerMirota. Splošni sektor SSBNl dohodek za mesec marec parniki razdeljen letni plan, katerega je bilo potrebno realizira-9labJ: - ^ maTCni j® v^proizvodnih TOZD presežen za 12 %, kar je po JJost i januarju_ in boljšem februarju soliden uspeh, ki kaže na real- astavljenih planskih ciljev in možnosti, da realiziramo tako za-^ naloge, kot smo si jih zastavili za leto 1985. Ji v okviru talco postavljenih in realiziranih planov, planira tu-a Za J1 °zel,ni dohodek, se ob tako doseženih planih v TOZD (razen JfSis /Za 1)16860 marec, povečan najvišji izplačani faktor v DO '° se • 1° ^ ln v tej višini v masi izračunan v vseh TOZD in DSSS. Ta-izračuna vrednost faktorja v masi za OD 22.708 din. Branko Joha MLADI V AGISU, DANES ZA BOLJŠI JUTRI Porogali .smo že, da so mladi izvedli nekatere organizacijske spremeni" be, tako da so sedaj povezani na nivoju DO v SAK ZSMS, po TOZD v 00 ZSMS, po oddelkih ali izmenah pa v mladinske aktive„ Cilj takšne organiziranosti je več -kot jasen, to pa je boljša akcij^ povezanost mladih. Splošno bi veljala ugotovitev, da se čutijo doloc6', ne spremembe v smeri izboljšanja, seveda pa lahko povemo tudi to^ d.a_-kljub vsemu mladi še premalo zavedajo - svoje vloge v zagotavljanju hoU šega jutrišnjega dne. Težko bi rekli, da nam gre vse tako kot bi mo?a' lo iti, še manj pa, da ne bi moglo iti drugače - bolje. Mladi bi se morali- zavedati,- da je pred njimi še dolga delovna pot in da si jo Je treba zagotavljati že danes. (To je glavna misel nedavnega intervjuj3 za Radio Ptuj sekretarke SAK ZSMS DO Agis Darinke Kelenc.) ■ 1 Obveščamo vse člane kolektiva, ki se zanimajo za ■ Š TUDIJ OB DELU Vj in tiste, ki še študirajo ob delu na srednjih, višjih in visokih šolah ne glede, ali imajo sklenjeno pogodbo ali ne, da bo informativni,sestanek v sredo, 17. aprila 1985 ob 14. uri v obratu družbene prehrane z naslednjim dnevnim redom: 1. Pregled razpisa štipendij za študij ob delu za šolsko leto 1935/86 2. Možnosti organiziranega študija v DO 3. Specializacija - podiplomski študij (na prvi in dtugi stopnji) 4. Predvideni roki za dokončanje študija (za tiste, ki že študirajo) 5. Pomoč in druge ugodnosti s strani DO za dokončanje študija 6. Izbira tem za diplomske naloge za potrebe DO 7. Razno. . , Sestanek je za tiste, ki imajo sklenjeno pogodbo za študij ob delu o b v e z e n, ne glede ali še študirajo, ali so študij opustili. Organizator izobraževanja Franc Simonič OBRAČUN PREVOZOV DELAVCEV NA DELO OZ. IZ DELA Delavski svet delovne organizacije Agis' je na svoji 10. redni seji ^ 29.5.1984 razpravljal o spremembi plačevanja potnih stroškov za preVy na delo oziroma z dela ter sprejel naslednji SKLEP: Delavski svet delovne organizacije AGIS sklene, da krijejo delavci 50 % prevoznih stroškov za prevoz na.delo oziroma z dela. Ker prihaja do nejasnosti glede plačevanja'prevozov, dajemo nasledhj6 pojasnilo: P] V( P3 1-5 j< V? V< p( Pl V sc IG VI K: tc tc te Si tc ti Si te Šc ij te V vj ic kj kc Pc h Vs Si Pt li je ^t Se Pj ^vozi na delo oziroma z dela se delavcem - vozačem obračunava po ^ javni h tarifah (cenikih) prevozniških organizacij.. V našem primeru p ® CERTUS in AVTOPREVOZNIŠTVO komunalno podjetje. Ugotavljamo, da p lilaja do raznih razlik med plačano vožnjo in vračilom za vožnjo. Mo-amo vam pojasniti, da gre za dve vrsti prevozov, in sicer za medkra-Vavne in. primestne linije, cene pa so različne, na kar mi nimamo^vpli-Vo” ^eiavec - vozač dobi povrnjene stroške v višini 50 % od vplačane p0Zavr}ice od najbližje postaje delavčevega doma do najbližje avtobusne j^staje delovne organizacije, kot smo že navedli, po tarifi (cenilcu) »^vozniških organizacij. ge^0^ik°r se bodo pojavile kakršne koli nejasnosti zaradi prevozov, obrnite na tov. Vlaha v splošnem sektorju. VF &°DAJALSTVU moramo v bodoče posvetiti še _ c Vzornosti ^o^jalstvo je v naši republiki ena najbolj razvitih oblik solidcir-tov.^.an humanih odnosov med ljudmi. Zato smo na tej osnovi lahko zago-popolno zdravstsveno varstvo. Od leta 1955 je krvodajalstvo pri su Prostovoljno, brezplačno in anonimno, in Rdeči križ Slovenije je tp P10.3 sindikalnimi organizacijami, SZDL in ZSMS uspel iz leta v le-i>a ®0Pivirati več občanov in delovnih ljudi za darovanje krvi. Poseben ake ^ doseglo krvodajalstvo v lanskem letu, ko se je na krvodajal-odzvalo več kot 100.000 ljudi. Ker potrebe po krvi nenehno Bots6^ skladno z razvojem medicinske znanosti, bo treba v bodoče za-^ V1jati še več krvodajalcev. Za nemoteno zdravstveno varstvo in tufa Ustvarjanje potrebnih rezerv za primer splošnega ljudskega odpo- in. družbene samozaščite, v x v^a?u gospodarske stabilizacije bo treba storiti v delovnih kolekti-d.oSF,v3 večje napore, da se število krvodajalcev ne bi zmanjšalo, in ki .Gl i da bo vsalc zdrav človek vsaj nekajkrat v življenju daroval^kri, kovsf 36 vedno nenadomestljivo zdravilo za reševanje življenj in učin- 'e<]se in hitrejše zdravljenje p0lI1 vriaj bo stalna naloga sindikalnih organizacij tudi sodelovanje in ; 0 pni razvoju krvodajalstva. Povzetek pripravil M. ^1(0 Z ZAVAROVANJEM VOZIL NA PARKIRNEM PROSTORU NAŠE DO d ^^®lavskem svetu DO je bilo zastavljeno vprašanje, kako je z zavaro-vozil na parkirnem prostoru naše delovne organizacije. To vpra-P08*9-!0 aktualnejše, ker Zavarovalna skupnost TRIGLAV Območna Miie0st ^anibor ni ugodila odškodninskim zahtevkom naših delavcev v U, ru "tatvine kolesa, mopeda oz. poškodbe avtomobila. Zahtevki vo bi-^islu 2. člena tč. 1 alinea 1, odstavek e, Splošnih pogojev za ci "ovenje odgovornosti 0-30, zavrnjeni kot neutemeljeni. V omenjenem določeno, da je pri zavarovanju odgovornosti, ki izvira iz de-vključena tudi odgovornost "zaradi poškodovanja, tatvine ali aVe stvari delavcev zavarovanca, razen denarja, ur, fotoaparatov, ^^^sti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin pod pogojem, da .hranijo v zaklenjenih prostorih". Iz obrazložitve s strani ^ (ie!»Ta‘lLriac~e "tudi" 'izhaja, da zahtevkom ni mogoče ugoditi, ker se stva-‘■‘la.vcev niso hranile v zaklenjenem prostoru. Hkrati pa vozilo ni stvar? ki bi bila potrebna delavcu v zvezi z njegovo osebno garderobo, ki jo je obvezen oddati pred delom in katero je mogoče hraniti. Torej naj zaključimo z ugotovitvijo, da vozila na parkirnem prostoru naše DO niso zavarovana iz odgovornostnega zavarovanja naše delovne organizacije o V primeru, da pride do poškodbe avtomobila, je moč uve' 1javiti odškodnino od zavarovalnice po splošnih pogojih, ki veljajo _ , za avtomobilsko zavarovanje, medtem ko tatvine mopedov, koles ipd= ni" <1^ so krite iz.razloga, kot je bilo omenjeno zgoraj. Delavec ima zavarovano le tisto osebno garderobo, ki jo je obvezen oddati pred delom in katero je mogoče hraniti. Pravna služba _________________________________„ .... . .... Janez Solina______ OD OPOZORILA K UKREPANJU * V V našem glasilu smo že objavili sklep delavskega sveta delovne organi" zacije o razporedu malic v dopoldanskem času za delavce posameznih te-meljnih organizacij oz. delovne skupnosti in pri tem opozorili,. da se morajo pridrževati tega sklepa, saj predstavlja dejanje, ki je v nasprotju s tem sklepom, kršitev delovne discipline. Navedeni sklep delavskega sveta DO še vedno velja ne glede na spremeni" bo delovnega časa, ko smo tega podaljšali za 24 minut. Tako imajo začetek odmora za malico, ki traja 30 minut, delavci posameznih temelj" nih organizacij os. delovne skupnosti po naslednjem razporedu: ob 8..30 uri, delavci celotne TOZD Kovinska obdelava, ob 8,45 uri, d.elavci celotne TOZD Orodjarna in stari del Gum ar n e ob 9.00 uri, delavci Gumarne - novi del, ob 9.15 uri, delavci TOZD Avtooprema - proizvodnja, ob 9*30 uri, delavci TOZD Avtooprema - režija ob 10.00 uri, delavci TOZD Servis motornih vozil in TOZD Vzdrževanje ob 10.15 uri, delavci DSSS in TOZD Komerciala. V popoldanski izmeni je pričetek odmora za malico za vse delavce ob 17.30 uri. Očitno je, da se ne pridržujemo tega sklepa delavskega sveta, saj im^° j delavci določenih temeljnih organizacij veliko pripomb na delavce, ki hodijo predčasno na malico. i Tak primer je bil tudi dne 4.4.1985, ko so delavci TOZD Kovinska obde" j lava morali čakati v dolgi vrsti na malico. Tega dne je bila na jedil" : niku svinjska pečenka in ob 8„30 uri vrsta, ki je segala v park pred . obratom družbene prehrane. Ob tem času so bili v vrsti že delavci 0r0