GRADBENI VESTNIK S^W W iSjiSjWMlB « ^ TERMALNI CENTER IN WELLNESS HOTEL GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačano pri pošti 1102 LjuBijana Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, avgust 2 0 0 7 , letnik 5 6 , str. 185-216 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3 000 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 22,95 EUR; za študente in upokojence 9,18 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 169,79 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objaveje opisan s podatki: kniiae: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka ooaodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: si 56 02017001 5398 95 5 Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 186 Franc Sinur, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Darko Beg, univ. dipl. inž.^rad. TORZIJSKA ODPORNOST VZDOLŽNIH IN PREČNIH OJAČITEV POLNOSTENSKIH NOSILCEV TORSIONAL RESISTANCE OF LONGITUDINAL AND TRANSVERSAL STIFFENERS IN PLATE GIRDERS stran 198 Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom. UPORABA POLŽASTIH ČRPALK V KANALIZACIJSKIH OMREŽJIH THE USE OF SCREW PUMPS IN SEWER SYSTEMS stran 209 prof. dr. Mifja Rismal, univ. dipl. inž. grad. ALI JE AKUMULACIJA SUHORKA POTREBNA? IS THE WATER RESERVOIR SUHORKA NECESSARY? Razpis stran 208 Nagrada IZS za inovativnosf Sem inar stran 216 Pripravljalni seminar za strokovne izpite Novi diplom anti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. 29. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Slika na naslovnici: Termalni center Laško, foto Janez Duhovnik TORZIJSKA ODPORNOST VZDOLŽNIH IN PREČNIH OJAČITEV POLNOSTENSKIH NOSILCEV TORSIONAL RESISTANCE OF LONGITUDINAL AND TRANSVERSAL STIFFENERS IN PLATE GIRDERS Franc Sinur, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Darko Beg, univ. dipl. inž. grad. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2,1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 624.04:531.25:51-7 Povzetek | V članku so predstavljene teoretične osnove enačb za izračun elastične kritične napetosti ojačitev polnostenskih nosilcev pri torzijskem uklonu. Da sm o v izračun kritične napetosti zajeli vpliv torzijske togosti pločevine, sm o opravili več numeričnih analiz različnih geometrij. Numerično analizo smo izvedli s program om ABAQUS. Za rezultate, ki smo jih dobili z numerično analizo, smo razvili enačbe torzijske togosti ploče­ vine c9, odvisne od parametrov geometrije or, vitkosti b / t in nivoja tlačnih napetosti na mestu ojačitve G /c mej. Izpeljane enačbe dobro opisujejo odziv pločevine za material S355. V nadaljevanju smo dobljene enačbe dodatno reducirali s faktorjem materiala in tako dobili končne oblike enačb torzijske odpornosti za vsa običajna konstrukcijska jekla (S235-S355). Summary | Theoretical basic equations for calculating elastic torsional critical stress of stiffeners and elastic plate restraint constant are presented in this paper. In order to take elastic restraint constant into account in the calculation of the critical stress, several num erical analyses for different geometrical designs were carried out by using the program ABAQUS. The equation for elastic restraint constant c^, which depends on the parameters of geometry a, slenderness b / t and level of pressure a /G mei on the stiffened point of the plate, w as developed from the given numerical results. The equations, which describe these phenomena, give good approximates o f the response of the plate for the material S355. However, these equations do not apply to all materials. Therefore, another factor w as included in the equations, which makes the final equations applicable to all the structural materials (S235-S355). 1 • UVOD Jeklene konstrukcije so zaradi svoje vitkosti primer konstrukcij, ki so zelo občutljive za stabilnost. V praksi se največkrat srečamo z naslednjimi primeri izgube stabilnosti: uklon tlačno obremenjenega stebra in bočna zvrni- tev upogibno obremenjenega nosilca. Po­ sebna oblika nestabilnosti je torzijski uklon ojačitve polnostenskega nosilca. Izguba no­ silnosti lahko na eni strani ogrozi le lokalni del konstrukcije ali pa celotno stabilnost kon­ strukcije in povzroči katastrofalno porušitev. Zato je ustrezno projektiranje in zagotavljanje stabilnosti posameznih delov konstrukcije bistvenega pomena. V slovenskem prostoru se uvajajo evrokodi - evropski standardi za projektiranje kon­ strukcij. EN 1993-1-5 je standard za projekti­ ranje jeklenih konstrukcij, narejenih iz tankih pločevin. Varjeni tankostenski nosilci so tipi­ čen predstavnik takih konstrukcij in se obi­ čajno uporabljajo v mostogradnji (jekleni ali sovprežni mostovi), v industriji pri žerjavnih progah ter na vseh mestih, kjer sta potrebni visoka nosilnost in nizka lastna teža. Te no­ silce običajno ojačimo z nizom prečnih in vzdolžnih ojačitev, ki nosilec razdelijo v po­ samezne panele in podpanele. S tem lahko močno povečamo tako strižno kot tudi upo­ gibno nosilnost nosilca. Nosilce lahko ojači­ mo z ojačitvami zaprtega prereza ali pa z ojačitvami odprtega prereza. 186 Gradbeni vestnik • letnik 56 • avgust 2007 EN 1993-1-5 z omejitvijo vitkosti zahteva, da je torzijski uklon ojačitve povsem preprečen. Vitkost elementa je v splošnem definirana kot koren količnika meje plastičnosti materiala in elastične kritične napetosti torzijskega uklona A = Afv/Ocr- Da preprečimo torzijski uklon ojačitev, moramo zagotoviti dovolj veliko ela­ stično torzijsko kritično napetost a cr> 6 ■ f r . V primeru ploščatih ojačitev EN 1993-1-5 pri­ poroča vrednost 0 = 2 , medtem ko velja pri ostalih odprtih ojačitvah 0 = 6 (slika 1). Pri izračunu kritične napetosti lahko poleg Saint- Venantove (neovirana torzija) torzije upošte­ vamo še ovirano torzijo (če je le-ta prisotna) in prispevek pločevine. Analitični izrazi za določitev kritične napetosti pri torzijskem uklonu so splošno znani (Timošenko, 1962), medtem ko prispevek pločevine ni tako eno­ stavno določiti. D. Beg je v (Johansson, 2005) predlagal, da ojačitev obravnavamo kot tlačen element, podprt z zvezno torzijsko vzmetjo pločevine c^0, ki je odvisna od geometrije in vitkosti pločevine ter nivoja napetosti v pločevini. Vpliv posameznih parametrov na končno velikost torzijske togosti še ni povsem raziskan, zato smo s pomočjo numerčnih simulacij določili vpliv pločevine na izračun torzijske kritične napeto­ sti. Slika 1 • Kritična napetost (elastična in plastična), odvisna od parametra vitkosti 2 • KRITIČNA NAPETOST Z UPOŠTEVANJEM ELASTIČNE PODLAGE razov v enačbo (1) ter manjšim preoblikova­ njem dobimo enačbo: Ravnotežno enačbo ojačitve (slika 2), kjer upoštevamo torzijsko togost pločevine, lahko zapišemo kot: E i w e xxxx+ ( N i 1p - G i t ) d xx+ c v - e = o (1) ali Prva dva člena enačbe predstavljata klasičen torzijski uklon tlačene palice (Timošenko, 1962), v tretjem členu pa je zajet prispevek elastične torzijske podlage. Rešitev enačbe (1), ki zadosti robnim po­ gojem na sliki 2 je: 2 2r j m - n , E l . , ----- ;------Lc,„ - + G I , (5) Z deljenjem gornje enačbe s površino ojačitve A dobimo naslednji izraz za elastično torzijsko kritično napetost: e,™ + a 2 - ^ + a2-0 = O, kjer je (2) 6 = A • sin m n x l ’ (4) kjer je m celo število, ki opisuje število valov. Z odvajanjem enačbe (4) in vstavljanjem iz- cr = - 2 2 T? , m ,E l . . , ---- -— + x, 6 • f Y, pri čemer lahko Ocr računamo z upoštevanjem ovirane torzije ojačitve in elastične podlage pločevine v smislu torzijske elastične vzmeti. V komentarju k EN 1993-1-5 (Johansson, 2005) je bilo predlagano, da se zaradi neugod­ nega vpliva normalnih napetosti v pločevini na togost torzijske elastične podlage, ki jo pločevi­ na nudi ojačitvi, ta togost zmanjša s faktorjem 3. V večini primerov je ta poenostavljeni posto­ pek konservativen, pri velikih normalnih nape­ tostih v pločevini pa je lahko faktor 3 tudi pre­ majhen. Z numerično parametrično študijo smo na­ tančneje določili torzijsko togost pločevine v odvisnosti od napetosti, vitkosti in geometrije. Enačbe, ki smo jih razvili, so v dobri korelaciji z numeričnimi rezultati za tlačno obremenjene pločevine. Za upogibno obremenjene pločevine je potrebno enačbe ustrezno korigirati in dodat­ no upoštevati vpliv pasnic na vrednost torzijske togosti pločevine. Da zagotovimo ustrezno elastično torzijsko kritično napetost ojačitve, imamo na voljo več rešitev. Poleg spreminjanja geometrije ploče­ vine lahko dodatno spreminjamo razdalje med prečnimi ojačitvami (smiselno, če želi­ mo, da je dolžina med prečnimi ojačitvami manjša kot kritična dolžina lcr, določena po enačbi (9)), razdalje med vzdolžnimi ojačit­ vami, ki vplivajo na torzijsko togost pločevine cp ali geometrijo ojačitve. 7 «LITERATURA ABAQUS, Inc., ABAQUS Documentation, 2004. Beg, D., Projektiranje jeklenih konstrukcij po evropskem predstandardu ENV 1993-1-1, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 219 str., 1999. European standard prEN 1993-1-5: Eurocode 3: Design of steel structures - Part 1-5: Plated structural elements, CEN - European Committee for Standardization, Brussels, September 2005. Höglund, I , Behavior and strength of the web of thin plate I-girders (in Swedish), Bulletin No. 94 of the Devison of Building Statics and Structural Engineering, The Royal Institute of Technology, Stockholm, Sweden, 1971. Höglund, T, Design of thin plate I-girders in shear and bending with special reference to web buckling (in Swedish), Bulletin No. 94 of the Devison of Building Statics and Structural Engineering, The Royal Institute of Technology, Stockholm, Sweden, 1981. Höglund, I , Shear buckling resistance of steel and aluminium plate girders, Thin Walled Structures, Vol. 29, Nos. 1 -4 , pp. 13-30,1971. Johansson, B., Maquoi, R., Sedlacek, G., Müller, C., Beg, D. Commentary to EN 1993-1-5 »Plated structural elements«, Final draft, August 2005. Pavlovčič, L, Beg, D„ Kuhlmann, U., Shear resistance of longitudinally stiffened panels - Part 2: Numerical parametric study, 2006. Pavlovčič, L, Detzel, A., Kuhlmann, U., Beg, D., Shear resistance of longitudinally stiffened panels - Part 1: Tests and numerical analysis of imperfections. Journal of Constructional Steel Research, 2006. Pavlovčič, L, Strižna nosilnost vzdolžno ojačenih stojin polnostenskih nosilcev. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za gradbeništvo, Konstrukcijska smer, 203 str., 2005. Plates and shells: Lecture 8.1,8.2,8.3. http://www.kuleuven.ac.be/bwk/materials/Teachina/master/wa08/toc.htnn. 20.1.2006. Sheikh, I. A., Elwi, A. E., Grondin., G. Y, Stiffened steel plates under combined compression and bending. Journal of Constructional Steel Research 59,911-930,2002. Timošenko, S„ Teorja elastične stabilnosti,. Gradževinska knjiga, Beograd, 1962. Xie. M., Champman. J. C., Design ofwebsiffeners: axial force, Journal of Constructional Steel Research 59,1035-1056,2003. I UPORABA POLŽASTIH ČRPALK V KANALIZACIJSKIH OMREŽJIH THE USE OF SCREW PUMPS IN SEWER SYSTEMS Franc Maleiner univ. dipl. kom. inž. Sojerjeva 43,1000 Ljubljana Strokovni članek UDK 628.12 Povzetek | Za razliko od srednjeevropskih dežel, kjer se polžaste črpalke pogosto uporablja jo za črpanje odpadnih vod, je postala uporaba tega najstarejšega, izredno ekonomskega načina črpanja pri nas nerazumljivo redka. Summary I Compared to other countries in central Europe, where the use of screw pum ps in wastewater applications is very common, this proven and efficient w ay of pum ping has been rarely used in Slovenia in the recent years. 1 • UVOD Že v 3. stoletju pred našim štetjem je grški matematik in fizik Arhimedes iznašel »arhime- dovo spiralo«, ki so jo Rimljani v nadaljnjih nekaj desetletjih razvili v tako imenovano »polžasto vreteno«, katerega oblika (razen pogonskega načina) se v naslednih tisočletjih pravzaprav ni bistveno spremenila. Nadaljnji istočasni hudi tehnološki razvojni skok po­ meni tudi zaporedna namestitev teh vreten, saj je tako Rimljanom (na primer v rudnikih s pomočjo sužnjev) uspelo črpati vodo na po­ ljubne višine. Ta način črpanja seje hitro raz­ širil na vse pokrajine rimskega imperija. Stoletja kasneje se je ta način črpanja iz prvotnih področij rudarstva ter namakanja polj razširil in uveljavil predvsem na Nizo­ zemskem, kjer je bilo v sklopu pridobivanja in izkoriščanja novih zemljišč potrebno izpod morske gladine ležečo pokrajino odvodnja- vati preko zaščitnih rečnih ter morskih nasi­ pov. Prvotni ročni pogon črpalk s sužnji so stoletja kasneje zamenjale za Nizozemsko tako značilne vetrnice. Okoli leta 1930 je za ta namen samo na Nizozemskem obratovalo preko 300 vetrnic. Zaradi nezanesljive jako­ sti vetra in s tem pogojenega hudega niha­ nja zmogljivosti tega sicer cenenega pogona kakor tudi zaradi vse večjih zahtev po znatno bolj zmogljivih pogonih je končno tudi na tem področju prevladala uporaba električne energije. Polžaste črpalke (Wasserförderschnecken) so se v kanalizacijskih omrežjih Nemčije pričele uveljavljati šele sredi preteklega stoletja. Slabe obratovalne izkušnje so nam­ reč leta 1955 v črpališču čistilne naprave Weinheim Nord / Bergstraße povzročile prvo preizkusno nadomestitev obstoječih centrifu­ galnih črpalk (Zentrifugalpumpen) s polža­ stimi črpalkami. Na podlagi v praksi ugotov­ ljenih znatno nižjih obratovalnih stroškov kakor tudi izrednih tehnoloških prednosti teh polžastih črpalk se je za to področje odgo­ vorni javni vodno-gospodarski urad (Wasser­ wirtschaftsbehörde) Heidelberg odločil za neposredno in dosledno nadaljnjo uporabo polžastih črpalk na vsem svojem geograf­ skem območju dejavnosti, kar je povzročilo pravo »epidemično« gradnjo in uporabo polžastih črpališč tudi na območjih preostalih nemških deželnih uradov. Navkljub hitremu tehnološkemu razvoju na področju črpalk še nobenemu drugemu načinu črpanja ni uspelo, tako v tehničnem kakor tudi v ekonomskem pogledu (predvsem Slika 1 • Arhimedova spirala majhna poraba energije), prehiteti polžastih črpalk za črpanje odpadnih vod na relativno majhne višine črpanja (4 do 6 m). V stro­ kovni literaturi se zato še nadalje priporo­ čajo ter povsod po svetu v strokovni praksi zelo uspešno ter dosledno uporabljajo v koritih nameščene polžaste črpalke (glej ATV-DVWK-A134). Temu trendu so svojčas, ko so se tudi pri nas še gospodarno načrtovali tehnični sistemi na podlagi skupnih (investijskih ter obratovalnih) stroškov, sledile tudi takratne generacije slo­ venskih projektantov. Na žalost dandanes s politično predpisanimi (nestrokovnimi in pomanjkljivimi) razpisi (le na podlagi najce­ nejših investicijskih stroškov) pri nas ne­ zadržno in vse hitreje tonejo v pozabo nekdaj zelo cenjeni, varčni in zato tudi zahtevani predpogoji načrtovanja, ki so temeljili na: • visokem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah projektanta, • izbiri optimalne, preizkušene tehnologije, predvsem pa na • gospodarnosti naprav. Širom po Sloveniji (npr.: Celje, Koper itd.) se s pomočjo evropskega denarja (v zasmeh slo­ venskega strokovnega znanja ter izkušenj) grade neopravičljivo drage, nezadostno delu­ joče naprave, ki upam, da bodo kdaj kasneje našim študentom služile vsaj kot odlični prak­ tični primeri slepe, nestrokovne politike ter rezultat neodgovornega razsipništva. Cena, ki jo plačujemo za omalovaževanje in spoliti­ z ira le strokovnega znanja ter praktičnih izkušenj, postaja namreč ekonomsko ne­ vzdržna. Slika 2 • Rimljansko polžasto vreteno iz 2. st. pr.n.š. Slika 3 • Polžasto črpalko iz 18. st. Slika 3 • Nizozemska vetrnica 2 • CENTRIFUGALNE ČRPALKE vsaj 100 mm. Pri določanju moči motorja črpalke se morajo predvideti dodatne zmož- nostne rezerve, in sicer: Do uvedbe polžastih črpalk sredi petdesetih let seje črpanje komunalnih odpadnih vod v Nemčiji izvajalo torej izključno s pomočjo cen­ trifugalnih črpalk. Za doseg zastavljenega učinka črpanja potrebujejo te črpalke veliko število vrtljajev in veliko hitrost pretočnega medija, kar poleg velike porabe energije po­ vzroča hudo obrabo sestavnih delov črpalk. Predvsem v območjih močnih sprememb smeri toka povzročajo težje sestavine pretoka (pesek, les, kamenje) in kavitacija hude obrabe uporabljenih materialov ter obrato­ valne motnje. Pred črpališči s centrifugalnimi črpalkami se zatorej lahko le redko izognemo predhodnim namestitvam vsaj grobih avto­ matičnih grabelj ali sit, z vsemi nevšečnostimi in emisijami, ki jih tako zbiranje ter redni občasni odvoz izločenih snovi posledično povzročata v zazidalnih področjih. Karakteristike centrifugalnih črpalk so odvisne predvsem od oblike rotorjev, njihove name­ stitve v ohišju črpalk ter števila vrtljajev. Zaradi kosovnih ter vlaknastih sestavin pretoka se v kanalizacijskih omrežjih v glavnem uporab­ ljajo enokanalski (Einschaufelrad) ter prosto- točni (Freistromrad) rotorji. Število vrtljajev naj po možnosti ne presega 1450 vrtlj./minuto. Črpalke morajo biti konstruirane tako, da pro­ sti kroglični pretok (Mindestkugeldurchgang) skozi celotno centrifugalno črpalko znaša potrebna izračunska zmogljivost črpalke: dodatna zmažnostna rezerva pogonskega motorja: do 7,5 kW ca. 50 %, najmanj 1 kW od 7,5 do 20 kW ca. 25 % od 20 do 50 kW ca. 15 % preko 50 kW ca. 10% Prvi pogoj pravilnega delovanja centrifugalnih črpalk je zadostni stalni dotok medija, saj samo delni dotok črpalne količine ali celo suhi tek črpalke povzročata izredno nizke izko­ ristke energije, prekomerno pogostost vklopov ali celo mehansko poškodovanje naprav za­ radi kavitacije. Zaradi velikih pretočnih hitrosti se morajo črpališča s centifugalnimi črpal­ kami znatno skrbneje hidravlično izoblikovati, saj hidravlične izgube naraščajo s kvadratom hitrosti. Nazorni primer nestrokovne izbire, vgraditve in uporabe propelerskih črpalk so nova celjska črpališča ob Savinji. Tudi pet­ kilometrski tlačni vod med Izolo ter koprsko čistilno napravo bo postal atrakcija nestro­ kovnosti. V nasprotju s polžastimi črpalkami, ki delujejo brez težav ali poškodb s skoraj konstantnim, visokim izkoristkom v celotnem delovnem območju, je za centrifugalne naprave zna­ čilno le ozko, koničasto območje delovanja z zadovoljivo visoko stopnjo izkoristka. Pre­ obremenitve pogonskega motorja polžaste črpalke zaradi suhega teka, le delne dotočne količine ali dotočne preplavitve polža ne na­ stopajo. Nepotrebna je tudi predhodna na­ mestitev grabelj ali sit, saj polžaste črpalke brez težav obvladajo tudi transport kosovnih ter vlaknastih sestavin odtokov. Zaradi omejenega majhnega števila vklopov in izklopov centrifugalne črpalke je treba pred­ videti zadostno prostorno in globoko črpa- liščno poglobitev, da omogočimo zadosten dotok vode v črpalke ter preprečimo pregretje motorjev, srkanje zraka in kavitacijo črpalk. Prostornina poglobitve (med vklopno ter iz- klopno gladino vode) mora pri centrifugalnih črpalkah znašati: V = 0 ,9 X Qpm / Z (1 ) Pri čemer pomeni: V prostornina v m3 Qpm srednja količina črpanja v l/s Z vklopno/izklopno število črpalke v eni uri Glede na priklopno zmogljivost motorjev po ATV - DVWK- A 134 vklopno/iz-klopno število centrifugalnih črpalk Z ne sme presegati: zmogljivost motorja do 7,5 kW Z < 15 zmogljivost motorja do 50 kW Z < 12 zmogljivost motorja preko 50 kW Z < 10 Posebno med sušnim odtokom v nočnem času se črpališčne poglobitve le počasi pol­ nijo, kar povzroča dolga, mirna zadrževalna obdobja (v poglobitvah ter tlačnih vodih) ter zaradi anaerobnih razmer nagnitje bioloških sestavin odplak, kar se izraža v škodljivih emisijah (plini, smrad, korozija) ter v znatno slabšem delovanju omrežja ter čistilnih na­ prav. Globoka črpališčna poglobitev centri­ fugalnih črpalk zahteva tudi še dodatno zvišanje potrebne višine črpanja ter s tem po­ rabe energije. Iz navedenih primerjav je jasno razvidno, da imajo na prikazanih območjih delovanja polžaste črpalke znatne tehnološke ter stro­ škovne prednosti. V čistilnih napravah zelo radi uporabljamo polžaste črpalke tudi za črpanje povratnega blata, saj te črpalke poleg enakomerne hidravlične obtežbe omogočajo tudi obstanek lebdečih bioloških kosmov, kijih centrifugalne črpalke običajno razcefrajo. Znatno višje energetske priključne vrednosti in slabši izkoristki centrifugalnih črpališč za­ htevajo poleg znatno višjih energetskih in obratovalnih stroškov tudi mobilno uporabo ali stacionarno namestitev znatno večjih in zmogljivejših zasilnih agregatov (poučni pri­ mer: Celje), katerih delovanje se mora redno občasno preverjati pod polno obtežbo. Potopne centrifugalne črpalke se morajo iz črpališč odstraniti oziroma vanje vgraditi z ustreznimi dvigali ter jih praviloma na servi­ siranje ali popravilo odpeljati v ustrezne de­ lavnice ali celo k proizvajalcu. »Suha« name­ stitev relativno enostavnih in dobro dostopnih pogonov polžastih črpalk omogoča hitro ter ceneno servisiranje ter popravilo na licu mesta. Polžaste črpalke imajo znatno daljšo amor­ tizacijsko dobo. Medtem ko se pri gradbenem delu črpališča računa s 40 do 50-letno živ­ ljenjsko dobo, se za strojno opremo polžastih črpalk običajno predpostavlja doba delovanja od 15 do 25 let. In končno sta tudi znatno lažja ter cenejša nadzor in vzdrževanje tehno­ loško enostavnejših ter prijaznejših polžastih črpališč. Slabosti polžastih črpalk so: • omejena višina črpanja (zaradi upogiba polžev), • zahtevnejša gradnja poševnin objekta ter • nekoliko večja poraba gradbene površine zaradi »razpotegnjenega« črpališča. Slika 5 • Primerjava karakteristik črpanja centrifugalne ter polžaste črpalke 3 • POLŽASTE ČRPALKE Polžaste črpalke so predvidene za breztlačno dviganje tekočine v odprtih pretočnih profilih s pomočjo relativno počasi rotirajočega pol­ žastega vretena, ki je običajno nameščen v odprtem koritu pod naklonskim kotcm ß izmed 30° in 40°. Pri vsakem vrtljaju vretena se iz predvidene dotočne poglobitve (pred koritom) zajame določena količina tekočine, ki se brez tlaka dviguje in prelije preko zgor­ njega roba korita v odtok. Prelivni rob korita mora biti višinsko nameščen tako, da niz­ vodno zajezitev zgornjega roba dna korita (t.i. prelivne točke S) ni možna (glej sliko 12). Višinska razlika črpanja ustreza razliki višin­ skih kot prelivne točke in točke dosega polžaste črpalke (glej sliko 7). žastega vretena (L) je odvisna od višinske razlike črpanja (H) ter naklonskega kota ko­ rita (ß). L = H / sin ß (3) se prekomerno upognjeno vreteno poškodo­ valo (zaradi strganja navitij po dnu korita) oziroma bi med črpanjem nastajale prevelike hidravlične izgube (zaradi odtekanja vode skozi prevelike reže med zunanjim robom na­ vitij ter koritom). Z naraščanjem zunanjega premera vreten narašča tudi premer osne cevi in stem upogibna togost vreten, kar se izraža tudi pri njihovih dopustnih maksimalnih dolžinah. 3.1 Dimenzioniranje polžastih črpalk Črpalna količina polžastih črpalk je odvisna od naklonskega kota korita ß, zunanjega premera polžastega vretena D, števila navitij ter števila vrtljajev n. Število vrtljajev je v nasprotnem sorazmerju z zunanjim premerom polžastega vretena D in se običajno giblje v razponu med okoli 90 (D = 0,4 m) in okoli 30 (D = 2,0 m) vrtljajev na minuto. Običajno se število vrtljajev na minuto določi na podlagi naslednje von Muyskenove enačbe: Slika 7 • Prerez polžaste črpalke p o ln i ln a t o č k a Zaradi omejene maksimalne vrednosti do­ pustnega upogiba osi polžastega vretena (ki je v glavnem funkcija dolžine in teže vretena) so maksimalne dolžine vreten omejene, saj bi _S p re l iv n a to č k a V nizozemskem strokovnem slovstvu se na­ vaja optimalni izkoristek polžastih črpalk pri naklonu korita ß = 26°, saj je na Nizozem­ skem običajno potrebno (pri prečrpavanju velikih količin vode iz nižje ležečih pokrajin) premagovati le relativno majhne višinske razlike. Nasprotno pa se v kanalizacijskih omrežjih (za manjše stalne pretočne količine) običajno zahtevajo premostitve znatno večjih višinskih razlik. Zaradi omejenih dolžin polžev je tako potrebno (na račun nekoliko slabših izkoristkov) uporabiti bolj strme naklonske kote korit ß med 30° in 40°. Praviloma se v kanalizacijskih omrežjih izbira kot ß = 30° ali 33° oziroma čim manjši možni naklon korita. Nakloni korit ß nad 33° so prava redkost. V klasičnem primeru vgraditve je polžasto vreteno obešeno v koritnici prosto med spodnjim ter zgornjim ležajem tako, da se komponenta teže vodnega telesa prenaša neposredno na betonsko korito. Dolžina pol- Polžaste črpalke imajo lahko po eno, dve ali tri navitja. Zaradi boljših izkoristkov črpanja se najpogosteje uporabljajo pol­ žaste črpalke s tremi navitji. Medsebojna razmerja črpalnih količin iste nazivne črpalke (pod enakim naklonom ter enakimi obrati) pri enem, dveh ali treh navitjih znašajo: Q„.,: Qa.2: Qq=3 = 0 ,6 4 :0 ,8 :1 ,0 (4) Torej vsako dodatno navitje prispeva okoli 20-odstotno zvišanje črpalne količine. Prvi pogoj za popolno napolnjenje črpalne polžaste komore in s tem zagotavljanje opti­ malne črpalne količine je hidravlično pravilno izoblikovani dotok na spodnji del polžastega vretena ter preplavitev polnilne točke G (glej sliko 10). Točka G je namreč višina, pri kateri se voda v primeru višje gladine v komori prične odlivati preko zgornjega roba navitja nazaj v dotok. Za doseganje popolne črpalne količine mora biti torej sredinska točka H polžastega vretena preplavljena za diferenč- no vrednost H-l: H-l = r . cosß (5 ) Polnilne (vklopne) gladine posameznih pol­ žastih črpalk (Füllpunkt) naj pri vzporednem obratovanju polžastih črpalk ležijo na ustrez­ nih višinskih kotah delnega polnjenja dotoč­ nega kanala pri predvidenih črpalnih količi­ nah (glej sliko 11). Glede na te določene vklopne višine in na podlagi dimenzij izbranih črpalk so natančno višinsko določene tudi točke dosega polžastih črpalk (Tastpunkt) in s tem dno črpališčne poglobitve. Dolžine posameznih polžastih vreten torej niso enake. Pri namestitvi prelivnih točk S na isto prelivno višino (Sturzpunkt) je zato dolžina vreten odvisna od posamezno ugo­ tovljenih optimalnih (vklopnih) dotočnih gla­ din na dotočni strani. To velja še posebno pri polžastih črpalkah, namenjenih za prečrpa­ vanje padavinskih dotokov, medtem ko mo­ rajo polžaste črpalke za sušne odtoke (pred­ vsem najmanjša med njimi) zagotavljati popolno izpraznitev najnižje črpališčne po­ globitve. V poglobitvah skušamo namreč preprečiti usedanje ter proizvajanje neželjenih emisij, razvoj mrčesa, kakor tudi zamrznitev črpalk v zimskem času. Pri večjih polžastih črpališčih se za popolno izpraznitev celotne poglobitve lahko predvidi v najnižji točki še dodatna manjša konusna po­ globitev s stacionarno nameščeno manjšo potopno črpalko, ki jo vklopi plovec samo med mirovanjem vseh polžastih črpalk. Če izhajamo iz maksimalnega števila 12-tih vklopov/izklopov na uro, je za polžaste črpal­ ke potrebna najmanjša prostornina poglo­ bitve: Vpogiobitve 255 1 0 0 Q (m3) (6) pri čemer se dotočna količina (Q) podaja v m3/sek. Pri izračunih potrebnih prostornin poglobitev posameznih črpalk naj se upoštevajo medse­ bojne minimalne višinske razlike posameznih Slika 11 • Primer višinske namestitve koncev polžev ter vklopnih/izklopnih gladin pri paralelnem obratovanju petih polžastih črpalk Slika 12 «Višinska namestitev prelivnih točk korotnic vklopnih/izklopnih gladin, ki naj znašajo vsaj 10 cm (glej sliko 11). Merilci gladin se morajo izvesti tako, da se prepreči vklopna/izklopna histereza zaradi površinskega penjenja, valovanja ali hitrega nihanja gladin. V zadnjem času so se uvelja­ vili predvsem merilci gladin s pomočjo zvočnega odboja, saj ti merilci običajno ne prihajajo v stik z odpadnimi vodami in tako korozija, lepljive ter vlaknaste sestavine od­ toka ne vplivajo preveč na njihove meritve. Tako korita kakor tudi polžasta vretena so (glej sliko 7) na zgornjem prelivu prostorsko omejena s pravokotno na os padajočo plosk­ vijo. Prelivne točke koritnic S se morajo višin­ sko namestiti na ali nad najvišjo možno odtočno gladino zgornje vode tako, da preko­ merna zajezitev in povratni odtok nista možna (glej sliko 12). Praviloma se vse prelivne točke sušnih črpalk namestijo na skupno (isto) višinsko koto, pri čemer upoštevamo hidravliko nadaljnjega kanalizacijskega omrežja. Padavinske črpalke pa se nameste na skupno višinsko koto, ki je odvisna od hidravlike razbremenilnih naprav oziroma stanja gladin ustreznih visokih vod vodotoka. Na podlagi določitve vklopnih in izklopnih gladin posameznih polžastih črpalk ter preliv­ nih višin se izračunajo ustrezne višine črpa­ nja, izbere se nagib ter določijo dolžine posameznih polžastih vreten. Iz ustreznih karakteristik (preglednic in diagramov) črpalk se nato za predvidene črpalne količine in iz­ brani naklon določijo za nadaljnje načrtova­ nje potrebni podatki, kot so: tip ter nazivni pre­ mer črpalke, število navitij, maksimalna dolžina vretena, dejanski obrati, dejanski izkoristek črpalke itd. Dobavitelji polžastih črpalk pa nudijo tudi posebne vprašalne liste, v katere projektant vnese potrebne podatke za izračun ter dimen­ zioniranje polžastih črpalk. Na podlagi teh po­ datkov predlaga dobavitelj optimalno število ter tipe polžastih črpalk, priključne moči in iz­ koristke motorjev itd. Na podlagi izkoristka izbranih črpalk se nato določi zahtevana pogonska moč motorjev: Na= l , 4 9 6 Q x H / 7 5 x r i s k Upni (7) Pri tem pomenijo: Na pogonska moč motorja v kW Q črpalna količina v l/s H črpalna višina v m T]skupni skupni izkoristek v % V nasprotju s centrifugalnimi črpalkami, kjer je črpalna količina funkcija črpalne višine, pretok polžastih črpalk ostane tudi pri večjih zajezit­ vah dotoka konstanten, zato se lahko polžaste črpalke uporabijo tudi kot natančne dušilke za omejevanje pretočnih količin. Polžaste črpalke se pogosto uporabljajo na dotočnih črpališčih čistilnih naprav, saj tako hidravlična obtežba čistilne naprave ostane omejena na do­ pustne, skoraj konstantne pretoke. 3.2 Konstruiranje in obratovanje polžastega črpališča Praviloma znaša celotna tlorisna dolžina polžastega črpališča približno 2,5-kratno vi­ šino črpanja, medtem ko znaša celotna tlo­ risna širina približno 1,5-kratno vsoto zunanjih premerov polžastih vreten. Zaradi »neobčutljivosti« črpalk ta vrsta črpa­ lišč ne potrebuje predhodne namestitve avto­ matskih mehanskih grabelj ali sit. S tem se v kanalizacijskem omrežju odpovemo proble­ matičnemu vmesnemu skladiščenju in red­ nemu občasnemu odstranjevanju izločenih kosovnih ter vlaknastih snovi. Mirni in relativno tihi tek teh črpalk dopušča tudi gradnjo ter obratovanje črpališč v neposredni bližini stanovanjskih površin. ty p 1110 1110 1110 1110 1110 1110 1112 1 1 1 2 1112 U 1 2 1112 1112 A u fs te ll.- G a n g z a h l 1 1 2 2 3 3 1 1 2 2 3 3 Q (1/8) 145 153 165 192 210 240 200 2 1 9 240 275 310 344 n (u m i n ) 47 50 43 50 44 50 40 44 38 44 3 9 44 ( % ) 74.6 74,8 77.3 77,7 79,7 79,5 75,1 75 .4 77.8 78,1 80.1 80 ,0 A u fs te li,- W in k e l ß ** 33° 0 (1/8) 130 138 150 173 185 216 190 197 220 248 270 310 n (u 'm in ) 47 50 4 3 5 0 43 50 42 4 4 39 44 3 8 44 ( % > 74,2 74,6 77 ,3 77.7 79,1 79.3 75.1 75 .2 77.8 78,1 o8 80 ,0 A u fs te ll.- W in k e l ß ~ 3 5 5 0 (l/ s ) 115 126 135 158 170 198 172 181 195 227 245 284 n (u 'm in ) 4 6 50 43 50 4 3 50 42 44 38 44 38 4 4 ( % ) 73,6 74.3 76,8 77,7 79,1 79.3 74.5 75.1 77.4 78 .0 79,6 79.8 A u fs te l l - W in k e l ß « 37° 0 (1/8) 130 144 155 180 175 207 225 259 n (u 'm in ) 45 50 4 3 50 37 44 3 8 44 (% > ’ 77.2 77 ,6 78,6 79.1 77.7 78 .0 79 ,2 79,6 A u f s te l l - W m k e l ß «= 4 0 0 (1/8) 105 121 130 151 145 173 185 217 n (u 'm in ) 43 50 43 50 37 44 3 7 44 ? % ) 1 76.6 77,5 78.0 78.7 77.4 77 .9 78,7 79.2 Slika 13 • Stran iz preglednice za določitev ustreznega tipa RITZ - polžastih črpalk / 1 / na podlagi nagiba korita (Aufstellungswinkel ß), števila navitij (Gangzahl), črpalne količine (6 ), števila vrtljajev (n) ter izkoristka ( r |ges) T y p H H B N e n n ­ d u rc h ­ m e s se r D (m m ) (m m ) s , t, (m m ) SRI. I (m m ) 8 2 G (k g / m ) i (t 'm ) Lm a x (m) 1 1 1 0 -3 0 / 3 1000 991.0 508/12.5 4 .5 8.0 0.51 270.2 287,5 1 0 .0 1 1 1 0 -3 0 / 2 1000 99 1 ,0 508/12,5 4 .5 8.0 0.51 228,8 230,5 1 0 ,5 1 1 1 0 -3 0 / 1 1000 99 1 ,0 508/12.5 4,5 8.0 0,51 191.4 183,5 11.1 1 1 1 0 -3 3 / 3 1000 99 1 .0 508/12,5 4,5 8.0 0.51 270.2 259.0 1 0 ,2 1 1 1 0 -3 3 / 2 1000 99 1 ,0 508/12,5 4.5 8.0 0,51 228.8 207.5 1 0 ,7 1 1 1 0 -3 3 / 1 1000 99 1 ,0 508/12.5 4 .5 8.0 0.51 191,4 165.5 1 1 ,2 1 1 1 0 -3 5 / 3 1000 99 1 .0 508/12.5 4.5 8.0 0.51 270.2 237.0 1 0 .4 1 1 1 0 -3 5 / 2 lOOO 9 9 1 .0 508/12.5 4,5 8,0 0,51 228.8 189,5 1 0 .9 1 1 1 0 -3 5 / 1 1000 9 9 1 .0 508/12.5 4.5 8.0 0.51 191.4 151,0 1 1 ,4 1 1 1 0 -3 7 / 3 1000 9 9 1 ,0 5 0 8 12,5 4,5 8.0 0.51 270.2 216.0 1 0 ,6 1 1 1 0 -3 7 / 2 1000 9 9 1 .0 508/12,5 4 .5 8.0 0.51 228,8 173,0 11.1 1 1 1 0 -4 0 / 3 1000 9 9 1 .0 508/12.5 4 ,5 8,0 0.51 270,2 181,5 1 0 ,9 1 1 1 0 -4 0 / 2 1000 9 9 1 .0 508/12.5 4 .5 8.0 0.51 228.8 145,5 1 1 .4 1 1 1 2 -3 0 / 3 1200 1190 711,2/10.0 5 ,0 8.0 0 ,6 0 291,5 396 1 1 .2 1 1 1 2 -3 0 / 2 1200 1190 711.2/10.0 5 ,0 8.0 0,6 0 252,0 317 1 1 .6 1 1 1 2 -3 0 / 1 1200 1190 711.2/10.0 5 ,0 8.0 0.6 0 21 2 .5 253 1 2 ,0 1 1 1 2 -3 3 / 3 1200 1190 711,2/10.0 5 .0 8.0 0.6 0 291.5 357 1 1 .3 1 1 1 2 -3 3 / 2 1200 1190 711.2/10.0 5 ,0 8.0 0 .6 0 252.0 286 1 1 .7 1 1 1 2 -3 3 / 1 1200 1190 711.2/10.0 5 .0 8 .0 0.6 0 212.5 227 12.1 1 1 1 2 -3 5 / 3 1200 1190 711,2/10.0 5 .0 8 .0 0 .6 0 291.5 327 1 1 .3 1 1 1 2 -3 5 / 2 1200 1190 7 1 1 ,2 '1 0.0 5 .0 8 .0 0.6 0 252.0 262 1 1 ,7 1 1 1 2 -3 5 / 1 1200 1190 7 1 1 ,2 1 0 .0 5 .0 8 .0 0.6 0 212.5 209 12,1 1 1 1 2 -3 7 / 3 1200 1190 7 1 1 ,2 1 0 .0 5 .0 8 .0 0.6 0 291,5 298 1 1 .5 1 1 1 2 -3 7 / 2 1200 1190 7 1 1,2/10,0 5 ,0 8 .0 0.60 252,0 239 U , 9 1 1 1 2 -4 0 / 3 1200 1190 711,2/10.0 5 ,0 8.0 0 ,6 0 291.5 250 1 1 .6 1 1 1 2 -4 0 / 2 1200 1190 711*2/10.0 1 &.0 8 .0 0 .6 0 2 5 2 .0 ) H H H 1 2 ,6 Slika 14 • Stran iz preglednice podatkov in izmer različnih tipov RITZ - polžastih črpalk / 1 / Gradbeni objekt polžastega črpališča je v glavnem sestavljen iz praviloma odprtega dotočnega dela s poglobitvijo (Zulaufsumpf), iz korit za polžasta vretena (Schneckentröge), iz odtočnega kanala v smeri čistilne naprave oziroma iz razbremenilnih naprav ali razbre­ menilnega kanala v vodotok (pri mešanem sistemu) kakor tudi iz nadgrajenega prostora za namestitev strojne in elektro opreme (po­ gona). Zaradi letnega ter dnevnega nihanja tempe­ ratur (poleti na soncu tudi do + 70°C, po­ zimi do -3 0 °C ) se polžasta vretena tako po dolžini kakor tudi prostorsko deformirajo (±0,575 mm/m), kar se mora upoštevati še zlasti pri izvedbi ležajev ter pogona. Posledice teh deformacij lahko sicer delno ublažimo z namestitvijo ustreznih prekritij celotnega od­ prtega dotočnega dela ali le z delnim pre­ kritjem korit, vendar si pri tem lahko nakop­ ljemo še niz dodatnih problemov (korozija, slab dostop in nadzor črpalk itd.). Klasična odprta korita se lahko izvedejo s pomočjo: • profilnega betona, • polaganjem predizdelanih montažnih be­ tonskih koritnic ali • vgradnje koritnic iz nerjavne jeklene ploče­ vine. Grobo profiliranje korit se običajno izvede s pomočjo oktaedrskih šablon. V tako izdelano odprtino se nato montira polžasto vreteno, ki ima na celotnem zunanjem robu polžnega navitja pritrjen pločevinasti trak zahtevane debeline (> 3 mm). Ob počasnem rotiranju vretena se nato na spodnjem koncu dodaja cementna malta, ki ustrezno zapolni preostali medprostor ter tako profilira končno obliko korita (glej sliko 18). Ta način izvedbe avto­ matično upošteva tudi upogib vretena in tako izdela korito »po meri«. Dragi in predvsem zahtevni gradbeni izvedbi poševnih sten in korit so se svojčas projektanti Slika 16 • Karakteristični prerez A-A Slika 17 • Karakteristični prerez B-B stranske stene gradnje končno stanje predhodnji — beton profitni beton (vgrajen s polžastim vretenom) Slika 18 • Izvedba klasičnega odprtega korita s pomočjo profilnega betona zelo poredkoma skušali izogniti z vgradnjo oplaščenih polžastih vreten. Pri tem ločimo dva načina njihove namestitve: • s polžastim vretenom, ki rotira v fiksno pritr­ jeni cevi ter • skupaj z vrtečim se, na vretenu pritrjenim obodnim plaščem. Za vgradnjo takih oplaščenih vreten se v moji dolgoletni praksi nisem nikoli odločil in nji­ hovo uporabo tudi odsvetujem. Poleg dra­ gega in zahtevnega varjenja ter pomanjkljive korozijske zaščite na polžasta navitja pri­ vajenega obodnega plašča morajo namreč ti obodni zvari prenašati tudi izredno hude strižne obtežbe (zarodi upogiba ter raztezkov pri enostranskem sončnem sevanju in do­ datni teži vode). Predvsem pa pri tem načinu hudo trpijo tudi ležaji, saj morajo (poleg raz­ tezkov) prenašati tudi vso dodatno težo kovin­ skega plašča ter navpično komponento teže vode v obodnem plašču. Zvišana je tudi možnost zagozdenja kosovnih delov oziroma nabiranja vlaknastih snovi med vretenom in plaščem. Na spodnjem delu vsake polžaste črpalke naj se z ustreznimi stenskimi in talnimi utori pred­ vidi možnost namestitve montažnih zapornih elementov (plošč, plohov), ki pri popravilih črpalk ali njihovih vzdrževalnih delih omo­ gočajo nemoten, suh dostop do spodnjega ležaja. Med koriti se iz varstveno/tehničnih razlogov v ATV-A134 priporoča namestitev dostopnih stopnic, iz katerih se lahko lažje izvedejo nad­ zorstvena in vzdrževalna dela ter čiščenje vreten. V odvisnosti od smeri in jakosti sončnega žarčenja naj se preveri potreba po prekritju celotnega spodnjega gradbenega dela črpa­ lišča ali samo posameznih korit oziroma le zasenčenje polžastih vreten. Pri popolnem prekritju črpališča je potrebno zadostno zračenje poglobitve in dodatno stransko dostopno stopnišče, kije ločeno od strojnice. Vsako črpališče naj se opremi z vsaj dvema črpalkama, pri čemer naj bo ena črpalka rezerva (1 + 1). Pri samo dveh črpalkah se torej predvidi 100-odstotna rezerva skupne pretočne količine. Število črpalk je odvisno od pravilne razdelitve dotočnih količin. Z večjim številom črpalk se ustrezno zniža tudi odsto­ tek rezerve. Tako se predvidi pri štirih črpalkah (3 + 1) le še 33-odstotna rezerva skupne pre­ točne količine. Običajno se črpalke zaporedno vklapljajo in izklapljajo preko števca obrato­ valnih ur tako, da se vse črpalke enakomerno obrabljajo. Slika 19 • Izvedba klasičnega odprtega korita s pomočjo montažnih koritnic Pri mešanemu sistemu kanalizacije se obi­ čajno predvidita dva tipa polžastih črpalk: • črpalke za sušni ali kritični odtok in • črpalke za padavinski ali razbremenilni odtok. Večje število črpalk ustrezno zmanjšuje po­ gostost delovanja črpalk in s tem stroške obratovanja, zato pa ustrezno zveča izmere tlorisa ter zvišuje investicijske stroške. Torej se mora optimalno število in tip črpalk določati na podlagi predhodnega grobega izračuna investicijskih jn obratovalnih stroškov. Spodnji, za vodo neprepustno tesnjeni drsni ležaj iz barvnih kovin (fettgeschmiertes Gleit­ lager) se v ohišju iz korozijsko obstojnega materiala (Werkstoff - Nr.: 1.4571) maže z mazalno maščobo preko prisilno delujoče stiskalnice. Stiskalnica ter zadostno velika po­ soda za mazalno maščobo sta nameščena v pogonskem prostoru ter sta preko mehansko in korozijsko obstojnih napeljav povezana z ležaji. Te napeljave je treba ustrezno zaščititi pred mehanskimi poškodbami ter zmrzaljo. Količinsko stanje maziva v posodi je potrebno redno nadzorovati ter občasno dopolniti ustrezno količino mazalne maščobe. Zgornji valjčni ležaj (fettgeschmiertes Walzlager) pre­ vzema vse aksialno/radialne sile. Za osno cev vretena (Schaftrohr) je v ATV - A 134 predpisano jeklo (St 00, Werkstoff-Nr. 1.0030) debeline > 6 mm, medtem ko je za navitja (Schaufeln) predvideno jeklo iste kvalitete, vendar debeline > 5 mm. Za korozij­ sko zaščito se najprej pocinkajo (Spritz- verzinkung), predhodno s peskanjem ali z jeklenimi kroglicami očiščene površine (stop­ nja odstranitve rje 3, DIN 18364 oziroma ROST 2.213) oziroma se nanje (pri zelo agre- Slika 20 • Spodnji drsni ležaj polžaste črpalke sivnih odpadnih vodah) nanesejo posebni kovinski zaščitni sloji. (Zaradi zvarov se vroče pocinkanje ne sme uporabljati.) Na tako pod­ lago se končno nanesejo dva- ali večkratni zaščitni prekrivni sloji na osnovi posebno odpornih umetnih smol. Predvsem zaradi znatno prevelikih stroškov izdelave se polža­ sta vretena iz nerjavnega jekla niso uveljavila na trgu. Na podlagi mojih osebnih praktičnih izkušenj jih odsvetujem tudi iz tehničnih raz­ logov. 3.3 Pogon polžastih črpalk Za pogon se običajno uporabljajo asinhronski elektromotorji s kratkostičnimi tekači na iz­ menični tok (Drehstrom-Asychronmotore m it Kurzschlußläufern) v smislu DIN 42673. Da se lahko brez težav transportirajo tudi ko­ sovne in vlaknaste sestavine odpadnih vod, je treba pri izračunu pogonskih moči elektro­ motorjev dodatno predvideti njihove - po naslednji preglednici navedene - zvečane zmogljivosti: potrebna izračunska zmogljivost polžaste črpalke: na zvečana ;ast zmogljivosti iškega motorja: < 0,5 kW 1,5 kW < 1,0 kW 2,2 m i < l,2 k W 3,0 kW < 2,0 kW 4,0 kW < 3,0 kW 5,5 kW Slika 21 • Pogon z jermenico ter menjalnikom Slika 22 • Montaža pogona Zmanjšanje vrtljajev se običajno izvaja s pomočjo jermenice (Keilriemenantrieb), ki povezuje motor z menjalnikom (Getriebe) ali pa z direktnim mehanskim prenosom v menjalniku. Posebno pri večjih črpalkah pa je možno tudi uravnavanje vrtljajev s pomočjo spreminjanja frekvenčnega števila (Hz). Pogon se dimenzionira na nepretrgano 24-urno delovanje. Motor ter menjalnik sta opremljena z zaporo povratnega teka (Riick- laufsperre), ki mora prenesti vse sunkovite obtežbe. Menjalnik in motor sta povezana z elastično sklopko (Kupplung). Možno pregretje motorja in menjalnika se prepreči z ustreznim ozračevanjem strojnice. V tem prostoru se poleg pogonov črpalk namestita tudi ustrezna stična omara ter po potrebi stacionarni zasilni pogonski agregat. Pri mešanem sistemu kanalizacije se zaradi znižanja stalnih stroškov za najem električnega priključka (Vorhaltungskosten) pogosto pri­ ključujejo polžaste črpalke za sušni odtok ne­ posredno na javno električno omrežje, medtem ko so zaradi manj pogostega delovanja za črpalke padavinskih dotokov predvideni po­ samični pogoni z direktno prirobljenimi motorji na notranje izgorevanje ali ustrezni skupni zasilni agregati. Za direktno na javno električno omrežje priklopljene črpalke sušnega odtoka je treba predvideti dvostransko energetsko napa- 4 • SKLEP Tehnološka ter ekonomska primerjava centri­ fugalnih ter polžastih črpalk za črpanje komu­ nalnih odpadnih vod na relativno majhne črpalne višinske razlike jasno govori v prid slednjih. Tega so se svojčas zavedali tudi naši strokovnjaki, saj so bile po navedbah v (Kolar, 1983) (pred skoraj tremi desetletji) tudi slo­ venske praktične izkušnje s polžastimi črpal­ kami izredno dobre. V zadnjem času se sistematsko in neodgo­ vorno izogibamo polžastim črpalkam. To med drugim nazorno kažejo popolnoma nove ne­ pravilno delujoče razbremenilne naprave in črpališča ob Savinji v Celju ter nepotrebni megalomanski petkilometrski tlačni vod od­ padnih vod med Izolo ter Koprom. S tem se širom po Sloveniji na podlagi političnega vmešavanja, strokovnega neznanja ter za­ ničevanja strokovnih izkušenj pridno postav­ ljajo razsipniško dragi tehnični spomeniki strokovnemu neznanju, slepoti in nesposob­ nosti. Slika 23 • Montaža vreten janje ali priključek na zasilni agregat, da se lahko premostijo izpadi električnega toka (ne­ vihte, kratki stiki itd.). Na prehodih polžastih vreten skozi tla in stene je treba izvesti absolutno nepredušno tesnjenje (za vlago in pline) nadgrajenega prostora, saj se pri strojni ter električni opremi v tem prostoru ne zahteva oziroma ne izvaja eksplozijska zaščita. Višinsko se namestijo tla strojnice tako, da njihova preplavitev ni možna. Predvideti je treba ustrezno zaščito zgradbe in elektro ter strojne opreme za primer udara strele. Izredno pomembna je tudi pravilna ozemljitev ter potencialna izravnava vseh naprav. Polžaste črpalke delujejo v vsem delovnem območju, od skoraj ničelnega dotoka do maksimalne črpalne količine, brez večjih zna­ kov obrabe ali celo poškodb agregatov. Od približno ene tretjine njihove nazivne vrednosti do njihove maksimalne črpalne količine ostaja visok izkoristek polžastih črpalk prak­ tično nespremenjen. Preobremenitev pogona je praktično nemogoča. Suhi tek polžasti črpalki ne škoduje. Predhodna namestitev avtomatičnih grabelj ali sit je pri tem načinu črpanja nepotrebna. Znatno nižje priključne vrednosti ter manjša poraba električne energije polžastih črpalk se odražajo v bistveno nižjih obratovalnih stroških ter v znatno manjši velikosti zasilnih agregatov. Tudi nadzor in vzdrževanje polžastih črpalk sta znatno prijaznejša ter nezahtevnejša. Servisiranje aii popravila suho in dostopno nameščenih pogonskih agregatov so možna v črpališču. Življenjska doba takih, v obratovanju varnih in varčnih črpališč je zelo dolga. Februar 2007 bo nedvomno z zlatimi črka­ mi zabeležen v analih evropske zgodovine znanosti in stroke! V nasprotju s predhodnimi hudo odmevajočimi vojnami prepričanj v Vati­ kanu, ko se je moral svojčas celo papež končno odpovedati svoji nezmotljivosti, je v Brusel konec februarja 2007 skoraj neopazno priletela prva lastovka, (vsaj upam) znanilka znanstvene in strokovne pomladi. Evropska politika je namreč končno v teh dneh prvič podvomila o svoji božji vsevednosti in poslan­ stvu, saj so ustanovili Evropski raziskovalni svet, v katerega - kakor so ob njegovi ustano­ vitvi svečano javno razglasili - ne bo včlanjen niti en politik, temveč bodo njegovi člani iz­ ključno le izbrani znanstveniki in strokov­ njaki! Namembnost Evropskega raziskoval­ nega sveta je v Evropi obdržati ali vanjo privabiti najbolj iskrive ume sodobne znanosti in stroke ter jim zagotoviti in ustvariti opti­ malne pogoje za njihov razcvet. Prvi revolucionarni zgodovinski korakec na evropski ravni v smeri dedemokracije in depo­ litizacije znanosti in stroke je bil tako torej že storjen. Sprašujem se le, koliko desetletij bo še minilo, preden bomo tudi pri nas v Sloveniji končno začutili ta potresni sunek. Navajeni smo, da vedno in ne glede na hude posledice ali škodo nemudoma slepo preplonkamo in dosledno uresničimo vsemogoče (še zlasti bedaste) evropske predpise. Zakaj ne bi tokrat za spremembo pohiteli s to pametno evropsko potezo in tudi pri nas začeli ustrezno čislati znanost in stroko ter ju končno začeli ščititi pred božansko vsevednostjo politike? Ali pa morda Slovenija ne potrebuje ali pa ji celo škodita strokovno znanje ter izkušnje? Strokovno znanje in izkušnje sta namreč že od nekdaj naj­ hujša sovražnika nezmožnih politikov. Zgodo­ vinsko kolo razvoja je možno zavirati in za­ časno tudi upočasniti, ni ga pa možno ustaviti! 5 • LITERATURA ATV-DVWK-A134, Planung und Bau von Abwasserpumpanlagen, 2000. Kolar, J., Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1983. KSB Kreiselpumpen Lexikon, Klein, Schanzlin & Becker Aktiengesellschaft, Frankental, 1974. Maleiner, F., Kanalizacijska črpališča, 5. strokovni seminar, 18.4.2001. Nagel, G., Flandbuch der Wasserförderschnecken; RITZ-Pumpenfabrik GmbH, Schwäbisch Gmünd, 1968. Slike v članku so privzete iz publikacij: Kuhn GmbH, 74746 Höpfingen fwww.kuhn-ambh.de) Nagel, G„ Handbuch der Wasserförderschnecken,; RITZ-Pumpenfabrik GmbH, Schwäbisch Gmünd, 1968. OBJAVA RAZPISA PODELITEV NAGRADE IZS ZA INOVATIVNOST IZS je v zadnjih nekaj letih precej svojih aktivnosti usmerila v dvigovanje strokovnosti, odgovornosti in kakovosti na področju graditve objektov. Tako bo letos, ob deseti obletnici delovanja, podeljena nagrada za inovativen pristop pri grad itv i objektov. Več na www.izs.si. INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVEN Inženirska zbornica Slovenije. Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana, Slovenija ALI JE AKUMULACIJA SUHORKA POTREBNA? IS THE WATER RESERVOIR SUHORKA NECESSARY? prof. dr. Mitja Rismal, univ. dipl. inž. grad. Strokovni članek ™ Barjanska 68, Ljubljana UDK 628.13+ 556.15:628.144 Povzetek | Članek obravnava vodno bilanco načrta za povečanje vodovoda za slovensko obalo in zaledno območje Krasa z izgradnjo nove vodne akumulacije s 57 m visoko pregrado in prostornino 13,1 mio m3 za 40 mio EUR. Širša problematika tega vodovoda je bila že obravnavana v članku Pitna voda iz Reke za slovensko Istro in Kras, primer trajnostnega ravnanja z vodami, objavljenem v Gradbenem vestniku oktobra 2003. Ta članek pa obravnava za rešitev vodovoda tri odločilne pomanjkljivosti tega projekta: (1) V projektu je privzet predpis za »ekološko sprejemljivi minimalni pre­ tok Reke« 1,388 m3/s , ki je kar osemkrat večji od naravnega minimalnega pretoka 0,160 m3/s. Ta predpis je bil sprejet pred več kot 20 leti za »razredčitev« velike onesnaženosti Reke z industrijskimi odplakami. Za »redčenje« potrebno vodo pa je država zgradila vodni akumulaciji, Molo in Klivnik, ki pa sta sedaj, po prenehanju onesnaževanja, povsem neizkoriščeni. (2) Iz vodne bilance porabe vodovoda in vodnih virov za sušno leto 1993 (ugotovitve v tem članku potrjuje tudi naknadno izvedena bi­ lanca za bolj sušno leto 2003)je razvidno, da načrtovana vodna akumulacija Suhorka v nasprotju s projektom ne more zagotoviti minimalnih pretokov 1,388 m3/s Reke, am­ pak največ le polovico 0,72 m3/s, v bolj sušnih letih pa še manj. (3) Po rezultatih vodne bilance za sušno leto 1993 je mogoče iz obeh že obstoječih akumulacij v celoti pokriti dolgoročne potrebe vodovoda in obenem v Reki zagotoviti od naravnega petkrat večji minimalni pretok 0,85 m3/s. Zato izgradnja nove načrtovane akumulacije za 40 mio EUR ni potrebna. Summary | The paper describes three major deficiencies of the project of Water- supply for Slovenian Istra and hinterland Karst region. The project is lacking the necessary proof for the decisive solution of so called »ecologically still acceptable« remaining low discharge of the river after water is taken off for water supply. The demanded minimum discharge 1,388 nn3/s against the measured natural discharge 0,160 m3/s is to be an exaggerated ecological demand. The water quantity balance of the whole project is not correct, leading to false conclusion that the construction of new Water reservoir Suhorka of 40 millions EUR is necessary. In contrary to the statement of the project, water quantity and quality of the two already existent water reservoirs Mola and Klivnik correspond to the long term water demand of the water supply in question. 1 • UVOD Vodna bilanca je izhodiščni podatek za na­ črtovanje vsakega vodovoda. Članek obravnava vodno bilanco Rižanskega vodovoda, kjer je pri načrtovanju vodnih virov potrebno upoštevati poleg potreb vodovoda tudi naravovarstvene pogoje varovanja voda in v danem primeru od UNESCO zaščitenih Škoc­ janskih jam ter njihovega vplivnega območja. Rižanski vodovod oskrbuje z vodo obalo z zalednim delom Slovenske Istre. Projekt pred­ videva povečanje zmogljivosti tega vodovoda do leta 2042 na 11,600.000 m3/leto in leta 2062 14.180.000 m3/leto. Toliko vode pa lahko sedaj glavni vodni izvir Rižana pokriva le okoli šest do osem mesecev na leto. V sušnih letih pa že danes ne pokrije več od 64,8 % letne in poleti ne več od 34 % mesečne porabe vode. Deficit vode pokrivajo z uvozom vode iz Kraškega vodovoda in iz hrvaške Istre. Za pokritje primanjkljaja sta bili obravnavani dve alternativni rešitvi: a. Izgradnja nove akumulacije s 57 m visoko pregrado in prostornino 13,10 mio m3 na potoku Suhorki, pritoku Padeža. Projektna cena te akumulacije je 40 mio EUR. b. Uporaba že zgrajenih akumulacij Molo in Klivnik s prostornino 7,9 mio m3. Obe aku­ mulaciji sta bili zgrajeni pred 20 leti za »redčenje« od tedanje Tovarne organskih kislin onesnažene Reke, ki pa je danes, po propadu tovarne, ponovno čista. Za vzdrževanje neizkoriščenih akumulacij ima sedaj država le neproduktivne stroške. V obravnavanem projektu je bila osvojena prva rešitev z izgradnjo nove vodne akumu­ lacije Suhorke z naslednjimi napačnimi argu­ menti: 1. V obstoječih akumulacijah za vodovod ni dovolj vode. 2. V primerjavi z osvojenim načrtom v Reki ne zagotavljata »ekološko še sprejemljive­ ga minimalnega pretoka 1,388 m3/s« za zaščito po UNESCO zaščitenih Škocjanskih jam. 3. V novi akumulaciji bo z načrtovanim črpan­ jem 400 l/s vode iz Reke zagotovljena stal­ na vodna gladina. Po v tem članku prikazanih rezultatih vodne bilance obravnavani projekt z novo akumu­ lacijo Suhorka ne izpolnjuje nobenega od navedenih in v projektu deklariranih pogojev. Namen tega prispevka je, da z rezultati celost­ ne vodne bilance obravnavanega vodovoda opozori na zgrešenost takšnega projekta, ki ne sloni na integralnem gospodarjenju z vod­ nim bogastvom in zato ni v prid vodovodu, zaščitenim Škocjanskim jamam ter celostne­ mu varovanju količin in kakovosti reke Reke in Rižane. 2 • MOŽNI VIRI PITNE VODE Potrebe vodovoda lahko na tem porečju pokri- jeta le Reka s preko 230 mio m3/leto in Rižana s preko 85 mio m3/leto. Zaščitena Dragonja pa zaradi za vodovod potrebne izgradnje aku­ mulacije na pritoku Pinjevcu, ni sprejemljiva v naravovarstvenem pogledu. Nobena od obeh rek pa kljub velikemu letne­ mu presežku zaradi majhnih pretokov v polet­ nem obdobju že danes ne more pokriti potreb vodovoda preko celega leta. Deficit je mogoče premostiti samo s sezonsko izravnavo preto­ kov v reki Reki, za kar je več možnosti. Obravnavani projekt je izbral za najbolj pri­ merno izgradnjo akumulacije v dolini po­ toka Suhorke, pritoku Padeža, ki se izliva v Reko. Druga možnost sta že obstoječi akumulaciji Mola in Klivnik, ki pa v projektu nista upoštevani z argumentom, da za potrebe vodovoda in za zagotovitev »ekološko še sprejemljivega« mini­ malnega pretoka Reke nimata dovolj vode. Po kemičnih analizah je kakovost vode v obeh primerih praktično enaka in primerna za pre­ delavo v pitno vodo visoke kakovosti. Do­ ločene razlike so le v mikrobiološkem pogledu zaradi nihanja temperature vode, kar pa je s preizkušenimi načini priprave pitne vode povsem obvladljivo. 3 • PRIMERJAVA UPORABE MOLE IN KLIVNIKA S PROJEKTOM ZA NOVO AKUMULACIJO SUHORKA 3.1 Značilnosti rešitve z uporabo obstoječih akumulacij Mole in Klivnik, brez nove akumulacije Suhorka. Slika 1 prikazuje lego obeh akumulacij Mole in Klivnika s skupno prostornino 7,9 mio m3 v bližini Ilirske Bistrice. Na sliki 2 je funkcionalna shema treh možnih rešitev vodovoda z obema akumulacijama in z v naslednjem poglavju obravnavano novo akumulacijo Suhorka. Na slikah 3 do 5 je pregrada akumulacije Mola, na sliki 6 pa Reka na območju pred­ videnega zajema vode za vodovod. Obstoječi akumulaciji je mogoče uporabiti na tri različne načine: a. Z zajemom vodovodne vode v sami aku­ mulaciji Mola ali na iztoku pred izlivom v reko Reko. b. Z zajemom vode iz Reke ob iztoku potoka Padež v Reko. Pri tem se struga Reke upo- Slika 1 • Akumulaciji Mola in Klivnik 7,9 mio m3 (6 ,44 mio m3 neizkoriščene prostornine) OBSTOJEČA ČN ZA PITNO VODO Z ULTRAFILTRACUO GRADNJA AKUMULACIJE SUHORKA 40 mio EUR (V = 13 .U 0 6 m3; H = 57 m) MOLA IN KLIYNIK ZAGOTAVLJAJO DOVOLJ VODE Chachijn nove akumulacije SUHORKA 13 J mio mJ NI POTREBNA. MOLA in KLIVNIK zadostujeta za dolgoročne potr ebe OBSTOJEČE NEIZKORIŠČENE AKUMULACIJE ! KLIVNIK MOLA 3.9 mio m3 4,0 mio m3 SUHORKA 13,1m3 .Akumulaciji pokrivata porabo vode za več kor 35 l e t ! 'o 10 letnih analizah vode sodi N .R eka za predelavo v pitno vodo v I. kakovostni ratrečT To p omeni, da je mogoče zagotoviti zdr avo pitno vodo i e z enostavnim čiščenjem. ILIRSKA BISTRICA W 9 Z r km ™ Vanantaizpusta V ŠKOCJANSKE • iz_čn.pod JAME Art, Že zglajena ĆN kanalizacije visokeIII. stopnje čiščenja se dopolni z dezinfekcijo očiŠČenevode Načrtovan odvzem vode iz N. REKE Z a u porabo vode iz K livn ika so m ogoče 3 v arian te: 1. Zaj em in čiščenj e vode iz akum ulacij M ola in K livnik 2. Bogatenje R eke iz M ole in K livn ika z zajem om vode iz R eke p ri C ekveuikovem m lin u p od izpustom očiščene o dpadne vode v Reko.. 3. Bogatenj e R eke iz M ole in K livn ika s povečanim čiščenjem odp. vode in dezinfekcijo z m e m b i. filtrac ijo in zajem om v odovoda p r i C .m. Slika 2 • Shema obravnavanih rešitev vodovoda rabi za transport vode, zajamejo pa se tudi razpoložljivi pretoki Padeža. Polno se izko­ risti tudi samočistilna sposobnost Reke med Ilirsko Bistrico in vodovodnim zaje­ mom ob izlivu Padeža. S predvidenim do­ datnim čiščenjem in dezinfekcijo iztoka iz čistilne naprave za odpadne vode v Ilirski Bistrici (in z drugimi sanacijskimi deli na tem porečju, ki pa so na Reki, ne glede na vodovod, v vsakem primeru potrebna) se bo že sedaj visoka kakovost Reke še po­ večala, kar koristi tako vodovodu kot Škoc­ janskim jamam. c. Namesto pod točko »b« predvidenega dodatnega čiščenja odpadnih vod se na čistilni napravi očiščena odpadna voda iz Ilirske Bistrice ne spusti v Reko, ampak se po kanalu spelje pod vodovodni zajem vode iz Reke, zgrajen v skladu s točko »b«. V tem primeru je izključen vsak stik med sicer očiščeno odpadno in za vodovod zajeto rečno vodo. Slika 3 • Gladina zajezene akumualcije Mola Slika 4 • Pogled na pregrado z odtokom dreniraniega pronicanja iz dna in brežin pregrade Slika 5 • Odtok iz talnega izpusta akumulacije za bogatenje Reke Slika 6 • Reka na območju predvidenega zajema vode za vodovod Z uporabo obeh akumulacij Mole in Klivnika, kot je v nadaljevanju iz vodne bilance (dia­ gram 7) razvidno, lahko vsaka izmed rešitev a, b in c zadosti potrebe vodovoda brez nove načrtovane akumulacije Suhorka. Nobena od teh treh rešitev, in kot sledi iz na­ daljevanja tudi z akumulacijo Suhorka, pa že danes ne more zagotoviti formalnega, vendar že preživelega predpisa za »ekološko še spre­ jemljivi« pretok Reke 1,388 m3/s , temveč le 0,85 m3/s (diagram 7), to je petkrat več od leta 1953 izmerjenega naravnega minimal­ nega pretoka Reke 0,160 m3/s . Zaradi ugo­ tovljenega in v poglavju 8.1 predvidenega upadanja pretokov Reke (podnebne spre­ membe) bodo minimalni pretoki Reke kljub odvzemu za vodovod na koncu načrtovanega obdobja, manjši kot 0,530 m3/s , še vedno pa trikrat večji od izmerjenega leta 1953. 3.2 Značilnosti projekta z novo akumulacijo Suhorka Po obravnavanem projektu vodovoda z akumulacijo Suhorka pa naj bi bil v Škocjan­ ske jame, v nasprotju z varianto, opisano v poglavju 3.1, zagotovljen tudi »ekološko spre­ jemljivi« minimalni pretok Reke 1,388 m3/s , in to kljub kljub po načrtu predvidenemu črpanju 0. 400 m3/s vode iz Reke v akumulacijo, za vzdrževanje stalne gladine v akumulaciji. Z dočrpavanjem vode naj bi v akumulaciji preprečili nihanje vodne gladine in s tem v erozijo njenih neomočenih brežin z negativ­ nimi posledicami za krajinsko podobo ob­ močja zaščitenih Škocjanskih jam. Že na prvi pogled pa ima takšen projekt dve elementarni napaki: 1. Z vzdrževanjem stalne vodne gladine zgubi akumulacija Suhorka vsakršno funkcijo izravnave vodnih količin, zaradi katere naj bi se ta akumulacija, enako kot druge, sploh zgradila. 2. Načrtovana pogoja, »ekološko sprejemljivi« pretok 1,388 m3/s v Reki in stalna gladina v akumulaciji s črpanjem 0,40 m3/s vode iz Reke za izravnavo odvzema vodovoda iz akumulacije, kot je razvidno iz bilance v naslednjem poglavju, ker v Reki za to ni dovolj vode, sploh nista izvedljiva (glej d ia­ gram 1). Za izpolnitev v projektu deklariranih pogojev bi bilo potrebno poleg izgradnje načrtovane aku­ mulacije Suhorka in prečrpavanja iz Reke (440 kW) povečati prostornino obstoječih akumulacij Mole in Klivnika za ca. 6,90 mio m3ali pa, zunaj vplivnega območja varovanih Škocjanskih jam zgraditi novo akumulacijo z enako prostornino. 4 • OPIS VODNE BILANCE Z IN BREZ NAČRTOVANE AKUMULACIJE SUHORKA 4.1 Vodna bilanca akumulacije Suhorka V tem poglavju so povzeta izhodišča in rezul­ tati celostne vodne bilance obravnavanega vodovoda. Bilanca obravnava potrebno pro­ stornino akumulacije Suhorka v primerjavi z obstoječima Molo in Klivnikom ob upošteva­ nju »ekološko sprejemljivega« minimalnega pretoka Reke 1,388 m3/s na vodomerni po­ staji pri Cerkvenikovem mlinu pred Škocjan- skimijamami. Bilanca je bila izdelana na podlagi 50-letnih histogramov dnevnih pretokov Reke in Rižane, 15-letnih meritev pretokov Padeža (1958-1973) in iztokov vode iz obeh ob­ stoječih akumulacij (1988-2005). Pri pora­ bi vode je bilo privzeto današnje izmerjeno mesečno nihanje letne porabe vode tudi na koncu načrtovanega obdobja vodovoda leta 2042 in 2062. Vodna bilanca vsebuje naslednje elemente: 1. načrtovano gibanje mesečne porabe vodo­ voda v zadnjem letu 2042, 2. dnevne pretoke Reke (1953-2004), 3. dnevne pretoke Rižane (1953-2004), 4. dnevne pretoke Padeža (1957-1973), 5. merjene iztoke iz Mole in Klivnika (1988- 2004), 6. korelacijo med merjenimi srednjimi meseč­ nimi pretoki Padeža in Reke, ki izkazujejo vi­ soko stopnjo korelacije med 90 % do 99 %, 7. doslej Rižanskemu vodovodu predpisani biološki minimum 100 l/s za Rižano je povečan na 200 l/s, 8. Histogrami dotokov v akumulaciji Mola in Klivnik so določeni na podlagi koeficienta korelacije 0,9945 (diagram 9) med merjenimi mesečnimi pretoki Reke pri Cerkvenikovem mlinu in potokom Padež in ob upoštevanju razmerja prispevnih po­ vršin Mole s Klivnikom in Padeža. Ta pri­ vzeta enačba korelacije daje od vseh izve­ denih korelacij najnižje dotoke in s tem za polnitev akumulacij najbolj varne podatke. V bilanci je predviden odvzem vode iz akumu­ lacij le, če v Rižani ni dovolj vode. Za boljšo zaščito Rižane pa je, kot rečeno, sedaj dovo­ ljeni minimalni pretok Rižane povečan od 100 l/s na 200 l/s, razen v primerih, ko je naravni pretok Rižane manjši od 200 l/s. Diagram 1 • Leto 1993 - Akumulaciji Mola in Klivnik ne moreta pokriti »ekološko sprejemljivega« pretoka Reke Q = 1,388 m3/s (m3) SUHORKA ---------SUHORKA ----------REKA+MOLA = 1,338 m3/s ---------BOGATENJE REKE IZ SUHORKE ---------- ODVZEM VODOVODA IZ SUHORKE----------PRELIV SUHORKE REKA CERKV.M......................... ........ RIŽANA_________________________________________________ Diagram 2 • Leto 1993 - Pri odvzemu za vodovod in minimalnem »ekološko sprejemljivem« pretoku Reke Q = 1,388 m3/s, se gladina v Suhorki zniža za 10 m I V (m3) MOLA----------Q REKA BREZ MOLE---------- Q MOLA - - - Q MOLA IZTO K---------- MOLA PRELIV----------Q REKA C. mlin] Diagram 3 • Leto 1993 - Z vodo iz Mole in Klivnika (brez odvzema za vodovod) je mogoče povečati majhne pretoke Reke na Qmln = 1,120 m3/s Diagram 4 • Leto 1993 - Znižanje gladine v Suhorki zaradi odvzema vodovoda, brez dočrpavanja vode, pri bogatenju Reke iz Mole in Klivnika za vzdrževanje pretoka v Reki Qmi„ = 1,120 m3/s Tako izvedeni vodni bilanci na diagramu 1 in 2 dokazujeta, da nobena od obravnavanih akumulacij ne more izpolniti projektnega izhodišča: minimalni »ekološko sprejemljivi pretok Reke 1,388 m3/s in stalno gladino vode v Suhorki. Iz diagrama 1 je vidno, da iz akumulacij Mola in Klivnik nizkih pretokov Reke v opazovanem letu 1993 ni mogoče povečati na zahtevanih 1.388 m3/s, temveč le na 1,120 m3/s (glej dia­ gram 3), ker se sicer akumulaciji prej izpraznita (kar seje, kot je razvidno iz merjenih nizkih pre­ tokov Reke v diagramu 8, tudi dogajalo). Zaradi tega v Reki tudi ni mogoče istočasno zagotoviti dovolj vode za zahtevani minimalni pretok 1.388 m3/s in za načrtovano prečrpavanje 0,40 m3/s v akumulacijo Suhorka. Iz načrtovane akumulacije Suhorka je mo­ goče zagotoviti »ekološko sprejemljivi mini­ malni pretok« Reke 1,388 m3/s le brez od­ vzema vode za vodovod in če se iz nje z znižanjem vodne gladine za ca. 10 m (dia­ gram 2), izprazni 6,3.106 m3 vode, kar pa pomeni, da nobeden od zahtevanih pogojev projekta ni izpolnjen. Za ilustracijo vodne bilance so na diagramih 4,5 in 6 podani še naslednji primeri: Diagram 4: a. akumulacija Suhorka pokriva potrebe vo­ dovoda b. brez v načrtu predvidenega dočrpavanja 0,40 m3/s vode iz Reke c. minimalni pretok v Reki je 1,120 m3/s je zagotovljen izak. Mola in Klivnik d. akumulacija se izprazni za ca. 3,6 mio m3 pri padcu gladine ca. 5,0 m. Diagram 5: a. akumulacija Suhorka pokriva potrebe vo­ dovoda b. v akumulacijo se črpa iz Reke načrtovanih 0,4 m3/s c. pretok v Reki se zmanjša na 0,720 m3/s d. gladina v akumulaciji pa pade le neznatno. Diagram 6: a. akumulacija Suhorka pokriva potrebe vo­ dovoda b. v akumulacijo se č,rpa 0,520 m3/s c. pretok v Reki se zmanjša na 0,588m3/s d. gladina v akumulaciji je celo leto konstant­ na Za izpolnitev obeh pogojev (povečanje nizke vode Reke od 1,120 m3/s na 1,388 m3/s in stalnost gladine v Suhorki) bi bilo potreb­ no povečati prostornino Klivnika in Mole (6,4.106 m3) za ca. 6,9.10® m3, skupaj na 13,1.10® m3, ali zgraditi še eno novo akumu­ lacijo z 6,9.10® m3 , skupaj 20.10® m3. S tem pa izgubi načrtovana akumulacija Suhorka vsak smisel. Po obravnavanem projektu vodovoda z novo deklariranima pogojema za akumu­ lacijo Suhorka in Reko - stalnost vodne gladine in »ekološko sprejemljivi« minimalni pretok v Reki 1,388 m3/s - torej nista izved­ ljiva. Pred odločitvijo o gradnji akumulacije Su- horka je zato potrebno presoditi, kolikšne minimalne pretoke Reke pri Cerkvenikovem mlinu pa lahko ob pokritju potreb vodovoda zagotovita že sami akumulaciji Mola in Klivnik. l i i i i l i i i i i % % Diagram 5 • Leto 1993 - Rešitev po obstoječem projektu akumulacije Suhorka. Iz Reke se dočrpava Qc = 0,40 m3/s za zmanjšanje nihanja gladine. Minimalni pretok Reke Qmin = 0 ,720 m3/s Diagram 6 • Leto 1993 - Enako kot diagram 5, le večje dočrpavanje iz Reke (Qč = 0,532 m3/s ). Gladina v Suhorki je konstantna. Minimalni pretok Reke je manjši (Qmln = 0 ,588 m3/s ) Diagram 7 • Leto 1993 - Bilanca vodovoda z uporabo Mole in Klivnika brez akumulacije Suhorka (Qmin Bele = 0 ,85 m3/s ) Odgovor je v bilanci Mole in Klivnika na diagramu 7: Če se iz obeh akumulacij pokrijejo potrebe vodovoda, ostane v njih še dovolj vode za zagotovitev minimalnih pretokov Reke 0,850 m3/s , torej več koto, 720 m3/s oziroma 0,588 m3/s , kolikor ostane v Reki pri aku­ mulaciji Suhorka, če se vanjo iz Reke črpa načrtovanih 0,400 m3/s ali 0,532 m3/s, slednje brez nihanja oziroma za med letom zagotovljeno povsem konstantno gladino vode v akumulaciji. Pri tem velja poudariti, da se bo iz obeh akumulacij Mola in Klivnik pora­ bilo za vodovod le 3,774.106 m3 ali 38 %, za bogatenje Reke na pretok 850 l/s pa kar 62 % ali 6,232.106 m3 vode. Ker se povprečne naravne nizke vode Reke vode gibljejo okoli 0,500 m3/s , naravni minimalni pretoki pa so znatno nižji (diagram 8), zahteva po »ekološko sprejemljivem« 1,388 m3/s naravovarstveno ne more biti utemeljena. Vsakršni posegi v naravni vodni režim, kot so zajem vode, zajezitev reke, regulacijski in drugi posegi za obrambo pred škodljivim delovanjem vode, pomenijo za naravno vod­ no telo spremembo z večjimi ali manjšimi posledicami. Vsakršna raba vode je zato neizogibno v kon­ fliktu z varovanjem voda z izjemo pitne vode, ki je nenadomestljiv vir življenja. Razumljivo pa je tudi za pitno vodo potrebno izbirati re­ šitve, ki so, kolikor je le mogoče, naravo­ varstveno najbolj sprejemljive. Takšno, uravnoteženo obravnavanje možnih rešitev je temeljni pogoj integralnega uprav­ ljanja in gospodarjenja z vodami s ciljem, da so skupni stroški varovanja in rabe voda mi­ nimalni. Za redčenje industrijskega onesnaženja v Reki je država pred leti zgradila akumulaciji Mola in Klivnik in za Reko predpisala minimalni do­ pustni pretok 1,388 m3/s. Po izgradnji aku­ mulacije, kot je iz diagrama 8 razvidno, pa povprečni nizki pretoki 0,620 m3/s niso do­ segli predpisane vrednosti, minimalni izmerje­ ni pretok leta 2003 pa ni bil večji kot 0,170 l/s. Rezultati izdelane vodne bilance na diagramu 8a kažejo, da je mogoče ob pravilnem vode­ nju vodnega sistema, doseči dva naravo­ varstveno pozitivna učinka: a. Z vodo iz Reke in obeh akumulacij zagoto­ viti načrtovane potrebe vodovoda in, odvis­ no od vodnatosti leta, znatno povečati naravne minimalne pretoke Reke. b. Povečati sedaj predpisani biološki mini­ mum Rižane od 100 l/s na 200 l/s. V obravnavanem projektu je poleg rezultatov vodne bilance prezrta tudi v nasprotju z v pro­ jektu citiranim »ekološko sprejemljivim mini­ malnim pretokom Reke« 1,388 m3/s realna zahteva Parka Škocjanske jame z dne 12. 7. 2002. Park, citirano: »da se hidrološki režim Reke s sedanjim načinom uporcte (pred izgradnjo načrtovanega vodovoda opomba pisca) Klivnika in Mole ne menja. Sedaj se v poletnem času iz akumulacijskih jezer boga­ tijo nizki pretoki Reke«. Ta pogoj pa rešitev vodovoda z obstoječima akumulacijama, kot so pokazale vodne bi­ lance, v celoti izpolnjuje. Od rezultatov vodne bilance opazovani nizki pretok Reke v sušnem obdobju 0,41 m3/s po izgradnji Mole in Klivnika, kot je razvidno iz bi­ lance za sušno leto 1993 (diagram 3), nam­ reč ni posledica nezadostne prostornine obeh akumulacij, temveč tega, da se je iz njih iz­ puščalo več vode od njihove resnične izravnalne sposobnosti za zagotovitev pre­ toka v Reki 1,120 m3/s (diagram 3), ki je manjša od 1,388 m3/s. Na diagramu 7 je podana bilanca za isto leto, ko pokrivata akumulaciji tudi načrtovano porabo vodovoda. V tem primeru ostane v akumulacijah še dovolj vode za zagotovitev minimalnega pretoka 850 l/s v Reki, torej več kot pri načrtovani akumulaciji Suhorka 0,720 m3/s oziroma 0,558 m3/s (diagrama 5 in 6) Diagram 8 • Primerjava karakterističnih pretokov Reke s predpisanim in možnim minimalnim pretokom Diagram 8a • Na leto 2042 reducirani Qmln Reke pri Cerkvenikovem mlinu pred in po uporabi za vodovod Diagram 9 * Korelacija mesečnih pretokov Reke in Padeža leta 1959. Korel. = 0 ,9945 Diagram 10 • Delež vode v % porabe vodovoda iz porečja Reke v preteklih letih ob upoštevanju načrtovane porabe na koncu načrtovanega obdobja v letu 2042 Na d ia g ra m u 8 so o pa zo van i m in im a ln i letni p re tok i Reke pri C erkven ikovem m lin u pred in po izg rad n ji M ole in K livn ika. D iag ra m 8a pa vse b u je dva h is to g ra m a n izk ih voda Reke za o p a zo v a n o in n a č rto v a n o o b d o b je do leta 2 0 4 2 . V p rvem h is to g ra m u so m in im a ln i pre­ to k i Reke brez vp liva a k u m u la c ij in b rez po ­ kritja vodovoda . M in im a ln i p re toki Reke v d ru ­ g em h is to g ra m u so povzeti iz vodne b ilance , ki vk lju ču je n ač rtova no p o ra b o vodovoda . P rim erjava m in im a ln ih p re tokov v d ia g ram ih 8 in 8a pokaže, da je v n a s p ro tju z d o sed an jo p rakso m o g o če k ljub z a d o s titv i po treb vodovoda , n a ravne m in im a ln e p retoke Reke izda tno povečati, ne pa zm a n jša ti. Za izpolnitev v projektu predvidenega »ekolo­ ško sprejemljivega« pretoka 1,388 m3/s in dočrpanja 0,400 m3/s v Suhorko bi bilo po­ trebno poleg izgradnje Suhorke še za 6,9 mio m3 povečati obstoječi akumulaciji ali zgraditi še eno, novo. Na d ia g ra m u 9 je p o d a n a ko re la c ija m ed m e rje n im i m e se čn im i p re tok i Reke pri Cerk­ ven ikovem m lin u in Padeža (z M o lo in Kliv- n iko m ), ki je b ila p o d la g a za izvedbo o b ra v ­ navan ih b ilanc. D ia g ra m pa p rik a z u je p r is p e ve k Reke in obe h a k u m u la c ij M ole in K livn ika k le tn i 6 p o ra b i v o d ovo da . Pri m a k s im a ln i le tn i po ­ ra b i vod e 16 m io m 3/ le to o b ra v n a v n e g a v o d o v o d n e g a s is te m a na k o n c u n a č rto v a ­ neg a o b d o b ja v o d o v o d a o d v z e m v o d e iz p o re č ja Reke ne bo več ji od 3 2 ,5 % a li 5 ,5 m io m 3/ le to , ka r je pri le tn i k o lič in i Reke preko 1 00 m io m 3/ le to m a n j ko t 5 %. Ta voda bo odvze ta , ko b o d o p re to k i Reke v iso k i. V s u š i pa z a g o ta v lja iz ra v n a ln a s p o s o b n o s t a k u m u la c ij ob p ra v iln e m v o d e n ju d e lo v a n ja vo d o v o d n e g a s is te m a in obe h a k u m u la c ij v Reki v iš je p re toke od n a ravn ih . Interesi p reskrbe s p itno vod o in za š č ite vod a vk lju čno s Š ko c ja n sk im i ja m a m i se ne iz­ k ljuču je jo , tem ve č dop o ln ju je jo . In te res v odo voda ni le ko lič ina , a m p a k tu d i kako vo s t vode, ki jo upo rab lja , k a r d o d a tn o p rispeva k va ro ­ van ju in zašč iti reke Reke. Diagram 11 • Ekstrapolacija padajočih letnih pretokov Reke za načrtovano obdobje 6 • PROBLEMATIKA UPADANJA PRETOKOV REKE IN RIŽANE D ia g ra m 11 p rik a z u je u g o to v lje n o u p a d a n je p re to ko v Reke v o p a z o v a n e m o b d o b ju 195 5 do 2 0 0 4 in e k s tra p o la c ijo u p a d a n ja p re to ­ kov v n a č rto v a n e m o b d o b ju . Izvedena vod na b ila n c a , ki u po šte va tu d i ta k š n o u p a d a n je p re to ko v Reke in R ižane v n a č rto v a n e m o b ­ d o b ju do 2 0 4 2 in 2 0 6 2 , pa d o k a z u je , da im a ta obe reki za o b ra v n a v a n i v o d o v o d d ovo lj vode, m in im a ln i p re to k i pa s o še ved no v eč ji od n a ra vn ih (g le j d ia g ra m 8 a ). 7 «SKLEPNE UGOTOVITVE R ezulta ti vodne b ila n ce d okazu je jo , da im a o b ra v n a v a n i p ro jek t vodovoda z novo a ku m u ­ la c ijo S uhorka in d o č rp a n je vode iz Reke nas led n je osnovne p om an jk ljivos ti: • V p ro jektu je b rez preveritve p rivze t preživeli p red p is za eko loško še sp re je m ljiv i m in i­ m a ln i p re tok Reke 1 ,388 m 3/s . Zahteva P arka Š koc janke ja m e , »da se sedan ji nač in u po rabe M ole in K livn ika ne m enja«, pa ni s m ise ln o upoštevana. • Ni b ila izde lan a ce los tna vod na b ila n ca za o p a zo v a n o 5 0 -le tn o obd ob je n iti za sušno le to 199 3 (tu d i b ila n ca za za d n je bolj s u š n o leto 2 0 0 3 po trju je ugo to v itve v tem č la n k u ), ki bi pokaza la , da n a č rto va n a nova a ku m u la c ija S uhorka z n a č rto v a n im d o č rp a n je m 4 0 0 l /s vode iz Reke ne m o re zag o to v iti v p ro jektu d e k la r ira ne ga , »eko loško še spre jem ljivega« , p retoka 1 ,3 88 m 3/s , tem ve č le p o lo v ico te ko lič ine 0 ,7 2 0 m 3/ s o z iro m a le 0 ,5 8 8 m 3/s , m e d ­ tem k o je m o g o če iz obs to ječ ih a ku m u la c ij zag o to v iti 0 ,8 5 0 m 3/s . • Za v p ro jek tu p redv iden m in im a ln i p re tok Reke 1 ,3 88 m 3/ s in za s ta lno g la d in o vode v a k u m u la c iji bi b ilo po trebno po leg iz­ g ra d n je n ač rto va n e a ku m u la c ije S uhorka p oveča ti a k u m u la c iji M ola in K livn ik za 6,9 .10 6 m 3 a li zg rad iti novo a ku m u la c ijo enake p ros to rn in e , sku p a j s S uhorko 20 ,0 .10 6 m 3 nove a ku m u la c ijske p ros to r­ nine. • Že o bs to je č i M ola in K livn ik z a g o ta v lja ta že dovo lj vode tud i za d o lg o ro čne potrebe vod ovo da do leta 2 0 4 2 in ce lo do 2 0 6 2 . V Reki pa o s ta n e za Š kocjanske ja m e več vode ko t po ob ra vna van em načrtu . Izg radn ja načrtovane a ku m u lac ije Suhorka za 4 0 m io EUR (z izg rad n jo d od a tne nove a ku ­ m u la c ije bi b ili s trošk i še za ca. 2 0 m io EUR v e č ji) to re j ni potrebna. Po rezultatih vodne b ilance n ačrtovana a k u ­ m u lac ija Suhorka enako kot že obsto ječi a k u ­ m u lac iji M ola in K livnik ne bo pokriva la ve č k o t 11,4 %, v iz jem no sušn ih letih pa 32 ,5 % p o r a ­ be vodovoda na koncu načrtovanega o b d o b ja . Sam o z m a n jš im de lom od 4 0 m io EUR z a n ačrtovano a ku m u la c ijo Suhorka je m o g o č e san ira ti in dog rad iti na tem o bm o čju m a n j­ kajočo, vendar tu d i brez vodovoda p o tre b n o , vodno in naravovarstveno in frastrukturo ( k a n a ­ lizacije, č istine naprave, vodovode, d e p o n ije itd.), p reostanek pa v S loveniji porabiti za d ru g e aktua lne p rob lem e rabe in varstva voda. Izg radn ja 57 m v iso ke p reg rade z a li b re z n ihan ja vodne g la d in e pa bi b ila tud i ra d ik a le n poseg v naravno oko lje varovan ih Š k o c ja n s k ih jam . P otrd itev v tem č la n ku ob ra vna van eg a p ro ­ jek ta b rez ce lo s tn e vod ne b ila n ce z v o d n o ­ g o s p o d a rs k o in e ko loško p a rc ia lno re š itv ijo p reskrbe s p itno vod o o poza rja , da S lo v e n ija n im a »Vodne uprave«, ki bi b ila s tro k o v n o dovo lj p od p rta in o d g o v o rn a za u p ra v lja n je in g osp o d a rje n je z vodo , ki je največje n a ra v n o bogas tvo S lovenije. PRIPRAVLJALNI SEMINAR IN IZPITNA ROKA ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 200 7 S E M I N A R IZPIT Časovni termin Osnovni dopolnilni Revidiranje O ktober 8 , - 10. (3 d n i) 24. 10. N ovem ber 13.11. A. Zadnli PRIPRAVLJALNI SEMINAR v letu 2007: Pripravlja lne sem inarje o rgan iz ira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Leskoškova 9E, 1000 Ljubljana; Telefon: (0 1 ) 52-40 -200 ; Fax: (0 1 ) 52-40-199; e-naslov: aradb.zveza@ siol.net. Sem inar vključu je izpitne programe za: 1. odgovorno projektiranje (osnovn i in dopoln iln i strok, izp it) 2. odgovorno vodenje del (osnovn i in dopoln iln i strok, izp it) 3. odgovorno vodenje posam eznih del 4. Investic ijski procesi in vodenje projektov - predavanje za kandidate, ki m ora jo opraviti dopo ln iln i strokovn i izp it s tega področja. Predavanje se izvaja v okviru rednih seminarjev. (Vsi posamezni programi so dostopni na spletni strani IZS - MSG: h ttp ://w w w .iz s .s i. v rubriki »Strokovni izpiti«) Cena za udeležbo na seminarju po izpitn ih p rogram ih 1„ 2. in 3. točke znaša 613 ,00 EUR (147 .000,00 SIT) z DDV, za predavanje in literaturo pod 4. točko pa 8 7 ,63 EUR (2 1 .0 00 ,00 SIT) z DDV. Kotizacijo za sem in a rje potrebno nakazati ob prijavi na poslovn i račun: SI56 0201 7001 5398 955, kopijo dokazila o p lač ilu pa priložiti k prijavi! Udeleženca prijavi k sem inarju p lačn ik (pod jetje , družba, ustanova, sam udeleženec...). Prijavo v obliki dop isa ie potrebno poslati o rganizatorju (ZDGITS) najkasneje 15 dni pred pričetkom sem inarja (z obvezno prilogo dokazila o p lačan i kotizaciji)! Prijava m ora vsebovati: p riim ek, ime, pok lic (zadn ja p ridob ljena izobrazba), izpitni p rogram (1 . /2 . /3 . /4 . - Glej zgo ra jl), naslov udeleženca te r natančn i naslov in ID DDV številko p lačnika. Sem inar ni obvezen, zato je izvedba sem inarja odvisna od števila prijav (na jm an j 20). B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Inform acije je m ogoče dob iti na spletni stran i I7S h ttp ://w w w .izs .s i (k je r se nahaja jo vse in fo rm acije o strokovnih izpitih in izp itn i p rog ram i) in po telefonu (0 1 ) 547-33-15 ob uradnih urah (ponedeljek, sreda, četrtek, petek: od 0 8 .0 0 do 12.00 ure; v torek od 12.00 do 16.00 ure) NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Urška Sodja, Projektiranje nosilne konstrukcije enostanovanjskega objekta, mentor doc. dr. Jože Lopatic Jože Bartol, Problem striga pri ploščah na stebrih, mentor doc. dr. Jože Lopatic Miha Frelih, Nosilna konstrukcija montažnega poslovnega objekta, mentor doc. dr. Jože Lopatič, somentor asist. dr. Drago Saje Metka Kralj, Analiza časovnih odstopanj pri gradnji dveh stanovanjskih blokov, mentor doc. dr. Jana Šelih Aleš Pantar, Cestne naprave in oprema, mentor doc. dr. Alojzij Juvane, somentor asist. mag. Robert Rijavec Ivo Jereb, Podporne konstrukcije za premostitvene objekte, mentor prof. dr. Darko Beg, somentor Primož Može Mile Marin, Začasno varovanje gradbene jame z »Jet grouting« piloti z dvakratnim sidranjem, mentor prof. dr. Bojan Majes, somentor doc. dr. Janko Logar Manja Kalšek, Prometna oprema na območju predorov, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor asist. mag. Robert Rijavec UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Martin Starič, Koncipiranje video detekcijskega sistema pri nadzoru in vodenju prometa na cestah, mentor izr. prof. dr. Tomaž Kastelic, somentor asist. mag. Robert Rijavec Peter Koren, Vzpostavitev naprednih sistemov za podajanje prometno potovalnih informacij na slovenskem avtocestnem omrežju, mentor izr. prof. dr. Tomaž Kastelic, somentor asist. mag. Robert Rijavec Krištof Kučič, Metoda momentov pri verjetnostni analizi visokih vod, mentor prof. dr. Matjaž Mikoš, somentor izr. prof. dr. Goran Turk Aleš Lah, Meritve in analiza prestrežnih padavin, mentor prof. dr. Mitja Brilly, somentor asist. dr. Mojca Šraj Andraž Hočevar, Vpliv vrste cementa na sulfatno odpornost betonov, mentor doc. dr. Violeta Bokan-Bosiljkov, somentor mag. Franci Kavčič Primož Jamnik, Optimizacija struge Malega grabna na območju Viča, Ljubljana, mentor prof. dr. Matjaž Mikoš, somentor mag. Rok Fazarinc Miran Šmon, Program za dimenzioniranje armiranobetonskih gred v skladu s standardom EC8, mentor doc. dr. Matjaž Dolšek Špela Zaletel, Smotrnost uporabe betona visoke trdnosti, mentor doc. dr. Jože Lopatič, somentor asist. dr. Drago Saje David Štular, Projektiranje stolpa za kontrolo zračnega prometa na Brniku, mentor doc. dr. Matjaž Dolšek, somentor Zvonko Sajevic Matic Poznič, Analiza življenjskih stroškov stavb s poudarkom na vzdrže­ vanju, mentor doc. dr. Jana Šeiih, somentor doc. dr. Dušan Zupančič Eva Lovrenčič, Primerjava različnih metod potresne analize na primeru 15 nadstropne jeklene stavbe, mentor prof. dr. Darko Beg Sergej Muhič, Projektiranje konstrukcij na podlagi modelirnika Revit, mentor prof. dr. Žiga Turk, somentor doc. dr. Matjaž Dolšek Borislav Majkič, Požarna analiza jeklenih stavb z naprednimi metodami, mentor prof. dr. Darko Beg Urška Zagožen, Analiza projektnega financiranja - primer projekta gradnje večstanovanjskega objekta Metuljček v Kamniku, mentor izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač, somentor mag. Damijan Dolinar Nataša Aleksič, Tlačna in upogibna nosilnost polnostenskih nosilcev, ojačanih z vzdolžnimi ojačitvami, mentor prof. dr. Darko Beg Gorazd Božič, Modeliranje večfazne narivne gradnje viadukta z metodo končnih elementov, mentor izr. prof. dr. Boštjan Brank, somentor mag. Miran Lozej MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Jožica Cezar, Nova spoznanja pri dimenzioniranju voziščnih konstrukcij in načrtovanju sanacijskih ukrepov na obstoječih cestah, mentor doc. dr. Alojzij Juvane, somentor prof. dr. Janez Žmavc Manja Velkavrh, Vpliv komunalne infrastrukture v regionalnih in glavnih cestah na njihovo kvaliteto in prometno varnost, mentor prof. dr. Janez Žmavc Alenka Robas, Uporaba presiometrskih meritev za napoved nosilnosti vertikalno obremenjenih pilotov, mentor doc. dr. Janko Logar Primož Zupančič, Javni potniški promet na ruralnih območjih Republike Slovenije v funkciji zadovoljevanja javnih potreb, mentor izr. prof. dr, Albin Rakar, somentor doc. dr. Marjan Lep UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VODARSTVO IN KOMUNALNO INŽENIRSTVO Kristina Raspor, Meritve in analiza transpiracije listnatega gozda na po­ vodju Dragonje, mentor prof. dr. Mitja Brilly, somentor asist. dr. Mojca Šraj Tanja Čerič, Priprava pitne vode v vodarni Frankolovo, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare Janja Mlakar, Modeliranje zadrževanja in razbremenjevanja onesna­ ženosti padavinskih voda na kanalizacijskih sistemih, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan, somentor asist. dr. Mario Krzyk Aleš Kelhar, Benchmarking metoda pri komunalnih čistilnih napravah, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan, somentor doc. dr. Polona Domadenik UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Mateja Dvoršak, Analiza prve pasivne hiše v Sloveniji, mentor pred. Uroš Lobnik Staniša Jakovljevič, Uporaba programskega paketa hsbCAD pri izdelavi proizvodno tehnične dokumentacije v procesu izdelave lesenih mon­ tažnih hiš, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor pred. Benedikt Boršič Bojana Mastnak, Projekt organizacije gradbišča »Izgradnja garaž za kamione in skladišča za števce« s terminskim planom napredovanja del, mentor pred. Metka Zajc Pogorelčnik Simon Simčič, Dimenzioniranje fleksibilnih cestnih konstrukcij ojačanih z geotekstilom, mentor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor izred. prof. dr. Tomaž Tollazzi Manja Simonič, Vloga geodeta v postopku pridobivanja zemljišč za potrebe gradnje avtocest, mentor doc. dr. Boštjan Kovačič UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matjaž Likar, Problematika stanovanjske oskrbe v Mariboru, mentor doc. dr. Metka Sitar Robert Turk, Osnove varjenja, varilni postopki in kontrola zvarov, mentor red. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor dr. Simon Šilih UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA I UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Valentina Jakopina, Predelava gradbenih odpadkov v gramoznici Obrovnik, mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in izr. prof. dr. Borut Bratina Andrej Petrovič, Prostokonzolna gradnja mostu čez Dravo na Ptuju in projekt nadvišanja konstrukcije, mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in izr. prof. dr. Jožica Knez Riedl, somentor pred. Viktor Markelj R ubriko u re ja • Jan Kristjan Juteršek, univ. d ip l. inž. g rad. SDGK Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev ■I Prijava Svojo udeležbo na zborovanju prijavite s tem, da nam pošljete izpolnjeno prijavo, ki jo odrežete od tega vabila in nakažete ko­ tizacijo na naslov: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, Jamova 2, 1000 Ljubljana. Kotizacijo nakažite na TR Slovenskega društva gradbenih kon­ struktorjev 02085-0015319187 s pripisom za 29. zborovanje gradbenih konstruktorjev. Prijavi priložite potrdilo o plačani kotizaciji. Za dodatne informacije lahko pokličete Jožeta Lopatiča po te­ lefonu na št.: 01 476 8500 ali pošljete elektronsko pošto na naslov: jlopatic@fgg.uni-lj.si. ■i kotizacija Kotizacija za udeležbo na zborovanju, v kateri so zajeti stroški organizacije in publikacije zborovanja, kakor tudi stroški dru­ žabnega srečanja, znaša 180 EUR na osebo. Za upokojence in študente znaša kotizacija 90 EUR. Kotizacija je prenosljiva na drugo osebo, ne bomo pa je vračali. ■i Promocija dejavnosti Na podlagi dogovora z organizatorjem bo na zborovanju mo­ goča tudi promocija vaših izdelkov in storitev. Prijava za 29. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije 18. in 19. oktobra 2007 Ime in priimek:__________________________________________ Davčna številka:__________________________ Podjetje oz. ustanova: ____________________________________ Podpis:_________________________________ Kotizacija je bila nakazana na transakcijski račun Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev, Jamova 2, Ljubljana, št. 02085-0015319187. Naslov: Telefon: E-mail: Potrdilo o plačani kotizaciji je priloženo.