15. štev. V Kranju, dne 15. aprila 1916. Leto IV. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, ža četrt leta K 1—, Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Nemška ofenziva na Francoskem. Dve francoski poziciji zavzeti. Berolin, 8. aprila. Na levem bregu Mase so zavzeli Slezijci in Bavarci v naskoku dve močni francoski oporišči južno od Haucourta ter zavzeli celo sovražno pozicijo na hrbtu Termitnega vrha v širini nad 2 kilometra. Danes zjutraj poskušeni protisunek se je popolnoma ponesrečil. Naše izgube so majhne, sovražnikove izgube tudi zaradi zavratnega postopanja nekaterih posebno težke. Razen tega smo vjeli 15 častnikov in 699 mož neranjenih, med njimi številne rekrute letnika 1916. Na višinah vzhodno od Mase in v VVoevru sta artiljeriji na obeh straneh močno delovali. Ob Hilsenfirstu (južno od Sondernacha v Vogezih) je sunil neki manjši nemški oddelek naprej v neko eksponirano francosko pozicijo, katere posadka je do 81 vjetih padla. Sovražne jarke smo razstrelili. Pri naskoku na Termitni vrh. Berolin, 9. aprila. Glasom poročila listov se je dogodil pri naskoku na Termitni vrh dogodek, ki je naše skrajno ogorčil. Francoska posadka prve črte je namreč dvignila roke v znamenje, da se hoče vdati. Komaj pa so bili Nemci, zaupajoč v ta znamenja, ki jih je sovražnik sicer vedno respektira!, vdrli iz jarkov, so Francozi hitro zopet zagrabili za puške, ki so jih bili vrgli stran, in so streljali našim v hrbet. Je to pač prvič, da se poslužuje sovražnik tako zahrbtnega postopanja. Ta prelomitev lojalnosti se je nad provzročitelji seveda maščevala. Bethincourt odrezan. — Okrog 1200 Francozov vjetih. Berolin, 10. aprila. V zavzetih pozicijah v vdrtinah južno od St. Eloija so zavrnile naše čete sovražne poskuse te pozicije zopet zavzeti z oddelki z ročnimi granatami. Minski boji med kanalom I.a Bassee in Arra-som so bili zadnje dni zopet živahnejši. Na zapadnem bregu Maase smo odrezali Bethincourt in ravno tako močno izgrajeni oporišči Alsace in Lorraine, jugozapadno od tam. Sovražnik se je skušal ogniti nevarnosti s hitrim umikanjem. Slezijci pa so ga še prijeli ter je imel sovražnik tu težke krvave izgube ter izgubil 14 častnikov in okroglo 700 mož neranjenih vjetni-kov in dva topa in 13 strojnih pušk. Istočasno smo izpraznili nam neljube sovražne naprave stražnice in zakope na raznih točhah fronte, tako tik severno od vasi Avocourt in južno od Vranjega gozda. Tudi pri teh poedinih podvzetjih se je posrečilo Francozom resno škodovati. Vjetih so izgubili poleg tega več častnikov in 276 mož. Na desno od Maase smo na podoben način očistili neko sotesko na jugozapadnem robu Poprovega hrbta. Vjeli smo 4 častnike in 184 mož ter vplenili več materijala. Bolj proti vzhodu in v VVoevru so se vršili samo artiljerijski boji. V zračnem boju smo jugovzhodno od Dam-lupa in severovzhodno od Chateau-Salins zbili po eno francosko letalo. Letalci iz prvega so mrtvi. Opazovali smo, da je po eno sovražno letalo padlo v vas Loos in v gozd Caillette. Brezuspešni francoski protinapadi. Berolin, 11. aprila. Po večkratnem znatnem stopnjevanju svojega artilerijskega ognja, so pričeli Angleži južno j od St. Eloija ponoči z močnim napadom z ročnimi i granatami, ki se je ponesrečil pred našo pozicijo I v vdrtini. Pozicija je v celem svojem obsegu trd-I no v naših rokah. V Argonih, pri Fille Mortu in bolj proti vzhodu pri Vauqueoisu, so Francozi z več razstrelit- 1 vami prizadejali samo sebi škodo. Na bojišču na obeh straneh Maase je bil boj tudi včeraj zelo živahen. Protinapadi proti od nas vzetim francoskim pozicijam južno od potoka pri Forgesu, med Vaucourtom in Bethincourtom, so se zlomili s težkimi izgubami za sovražnika. Število neranjenih vjetnikov je narastlo tu za 22 čast- nikov in 549 mož na 36 častnikov in 1231 mož, plen na 2 topa in 22 strojnih pušk. Pri zavzetju nadaljnih stražnic, južno od Vranjegajgozda, smo vjeli danes ponoči 222 mož in vplenili 1 strojno puško. Protinapadi v smeri iz Chattancourta so obležali v našem učinkovitem stranskem ognju z vzhodne obali. Na desno od Maase je sovražnik zaman skušal ob jugo-zapadnem robu Cote de Poivre zopet dobiti izgubljena tla. Jugo-zapadno od utrdbe Douaumont nam je moral prepustiti nadaljne obrambne naprave, iz katerih smo spravili nazaj nekaj tucatov vjetih in 3 strojne puške. Jugo-vzhodno od Ypresa smo z ognjem svojih obrambnih topov zbili 2 sovražni letali. Brezuspešni francoski napadi pri Verdunu. Bero|in, 12. aprila. Pri La Boisselu, severovzhodno od Alberta, je prinesel neki manjši nemški oddelek s ponoč-nega podvzetja proti angleški poziciji brez lastnih izgub 29 vjetnikov in eno strojno puško. Zapadno od Maase so Francozi brezuspešno napadli naše črte severovzhodno od Avocourta, v ostalem pa so se omejili na živahno streljanje svoje artiljerije. Na vzhodnem bregu so prinesli trije protinapadi na Poprov vrh, pripravljeni s silnim ognjem, sovražniku velike izgube, a nobenega uspeha. Dvakrat se napadajočim četam ni posrečilo priti preko našega zapornega ognja; tretji naskok se je popolnoma zlomil blizu pred našimi ovirami v ognju strojnih pušk. V gozdu Caillette smo nasproti žilavi obrambi korak za korakom pridobivali nekaj tal. V zračnem boju smo zbili neko francosko letalo pri Ornesu (v VVoevru); voditelj je mrtev. Manjši boji na francoski fronti. Berolin, 13. aprila. V splošnem se pri večjidel neugodnih izvidnih razmerah včerajšnjega dneva ni mogel razviti večji boj, vendar je artiljerija živahno delovala na obeh straneh Maase, v ravnini VVoevre in na koti jugovzhodno od Verduna. Jugovzhodno od Alberta DLISTEK. Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Voda naokoli je blestela, blede lučice so se porajale, zasvetile so in ugašale, kmalu na površini, kmalu v tajinstveni, strahotni globini... In zdelo se je Matveju, da je vse to nekaj živega : premikanje ladje in tožeče tulenje valov, gibanje oceana in tajinstveno molčanje neba. Pogledal je v globino in zdelo se mu je, da tudi od tam spodaj nekdo gleda kvišku. Nek neznanec, nekdo, ki je začuden, prestrašen in nezadovoljen ... Od večnosti že hodi morje svojo pot, od večnosti se že dvigajo in padajo njegovi valovi, od večnosti že poje morje lastno, človeškemu ušesu nepojmljivo pesem in od večnosti že vlada v globini življenje, katerega ne poznamo. Sedaj pa moti to prastaro harmonijo, to življenje, drzni, enakomerni polet ladje . . . In morska pesem vztrepeče in doni drugače kakor popn.'j. Valovi so razdvojeni ter pomešani med seboj in boječe prisluškuje globina premikanju čudnega nestvora iz tujega čudnega sveta. Seveda ne bi bil mogel Lozinskij vsega tega povedati s takimi besedami, a občutil je nekak strah pred skrivnostjo morske globine. Pa se mu je zdelo, ko je gledal poln bojazni nizdol, da gleda nekdo z isto bojaznijo k njemu navzgor. Gleda in se jezi in pošilja svoje posle z lučicami, ki priplavajo na površje ter se obračajo kmalu sem, kmalu tja in povprašujejo in poizvedujejo ter se tiho tnedseboj posvetujejo, da se naposled žalostni, ne da bi umeli to motenje, zopet povrnejo v nepoznano globino . . . Ladja pa plove z nevzdržno silo k določenemu cilju . . . Mnogo je mislil Matvej Lozinskij v teh urah — škoda le, da so vse te misli prihajale in odhajale, ne da bi zapustile vidno sled, ne da bi dobile v besedi določene oblike. Zasvetlikale so se in ugasnile, kakor morsko svetlikanje v globini... Vobče pa je pozneje sam priznal, da nikdar ne bo pozabil morja. — „Clovek misli na morju marsikaj" — mi je pravil — „marsikaj o samem sebi, o Bogu, o zemlji in nebu . . . Različne misli pridejo človeku na morju — o življenju, — ljubi gospod, — in o smrti . . ." In videlo se mu je na očeh, da tli v nepoznani globini te priproste in nevedne duše iskra, ki bi se rada otresla spon ... Nekaj od morja je torej vendar ostalo v njegovi duši. Da, gotovo je nekaj ostalo . . . Duša mu je bila vzhičena in srce so mu polnila čustva podobna valovom. Zasolzile so se mu oči in včasih — skoro da se čuje smešno — se ga je polastilo, močnega in okornega moža, neodoljivo koprnenje, da b\ poletel kakor galebi, ki so prihajajoč že iz Amerike, obkrožali zopet ladjo ... Da bi poletel nekam v daljavo/ tja, kjer žive dobri in srečni ljudje . . . Kasneje mi je Lozinskij sam obstal, da so mu v tistem času rojile po glavi misli, kakor nikdar poprej. Ne v Loziščih, če je hodil za plugom, ne na letnem sejmu in ne v cerkvi. Tamkaj so ga obhajale le običajne misli, kakor jih vzbuja dotični kraj in čas. Na morju pa so mu vstajale misli, posebne in nenavadne. Pojavljale so se kakor morsko svetlikanje in kakor to, je hotel tudi vzrok svojih misli natančneje dognati ... Pa to se mu ni posrečilo. Če jih ni zasledoval, so prihitele, druga za drugo, zasvetile so se in ugasnile, razgrevajoč dušo in srce. Ko pa jih je hotel obvladati, da si jih sam raztolmači z besedami, so se mu izmuzale in glava mu je postala težka in medla. Seveda je vse to prišlo od tod, ker je imel dovolj prostega časa in ker se mu je pred očmi zibal ocean, ki je šumel in se lesketal, ugašal i« svetlikal ter se brezmejno razprostiral. Ko je tretji dan potovanja prišel na krov, je v daljavi zagledal neko ladjo. Najprej se mu je zdelo, kakor da se je mala igrača zamotala v vrvenje ladje, na kateri se je vozil sam. Tako se mu je zdelo, ker se je vsled prozornega in čistega zraka vse videlo bližje, in ker ni bilo daleč na okoli nič drugega kakor neizmerno vodovje. Jadrnica je postajala večja in večja in ko se je naposled približala, je Lozinskij zagledal na njej vesele ljudir ki so pozdravljali in se smejali ter se zadovoljna vozili naprej, ne da bi jim otožne misli ali skrbi grenile življenje, kakor da bi šlo življenje vedno veselo svojo pot, kot plove ladja ob ugodnem vremenu ... In drugič, ko je bilo morje razburkano, ko se je parnikova ost zarila v peneči se oblak, je zopet opazil, kako je neka ladjica, nagnjena docela na stran, liki ptič rezala valove. Kakor stolp visoko so se dvigali valovi in brez sape so zrli Lozinskij in ostali potniki tja in utripalo jim je srce, če jim je drzna ladjica izginila izpred oči. A koj se je zopet dvignila kvišku in jadra so se dotikala vrha valov, liki galebove perutnice. Zibala se je in vozila, in vozila in zibala .. . Lozinskij si je mislil, da morajo biti to že Amerikanci. Zdelo se mu je, da so to drzni ljudje. A sedaj se vozi i on tja k njim, tihi mirni, ničesar si upajoči Loziščan . . . Kako ga bodo pač sprejeli in čemu ga bodo imeli? ... In kakšen bo sam postal po desetih letih?... (Dalje.) je nemška patrulja vjela v nekem angleškem jarku 17 mož. Francoski protinapad v okolici Pui-saleina, severovzhodno od Compiegna, je ostal brezuspešen. Protest nevtralnih držav proti Angliji. Curih, 7. aprila. „Neue Zuricher Zeitung" poroča iz Amsterdama: Iz dobrega vira se poroča, da bodo vse nevtralne države protestirale v Londonu proti pro-tipogodbenemu tolmačenju londonske deklaracije o poostritvi blokade. Boji v kolonijah. London, 7. aprila. Reuter uradno: General Smuts poroča: Čete burskega generala Van Deventra na konjih so presenetile in obkolile, dne 4. aprila neki nemški oddelek s strojnimi puškami, ki je bil postavljen na goro Stronghold v distriktu Aruša. Sovražnik se je 6. aprila vdal. Nemške bombe za London. Iz Rotterdama: Velik nemir vzbuja v Londonu senzacijonalno poročilo „Dai!y Mail", da so dobile nemške zrakoplovske flotilje velikanske vži-galne bombe, ki imajo še nikdar poznan učinek. Bombe so tako težke, da more vzeti vsak Zeppe-lin samo dve taki bombi s seboj. Z večjim številom takih bomb nameravajo London popolnoma uničiti, vendar je cesar Vilijem odločil, da se ta napad sedaj še ne izvede, ker bi bil London potem brezupno izgubljen. Ententni denar. Iz Ženeve poročajo, da bodo na Francoskem skovali letos za več kakor 80 milijonov frankov srebrnega denarja, torej lOkrat toliko, kakor druga leta. „Birževija Vjedomosti" zahteva, da naj sklene pariška gospodarska konferenca, odpraviti rublje, šilinge in franke ter izdati enotne „alijančne note". Še pet let vojne. Listi poročajo: „Neue Zuricher Nachrichten" so dobile s posebno podučnega vira: Asquithov poset pri papežu v Vatikanu ni zapustil nobenega dobrega vtiska. Vemo, da je izrazil Asquith v polurni avdijenci med drugim mnenje, da bo trajala vojna najmanj še 5 let. Teh strašnih besed ni iz-pregovril toliko iz subjektivnega prepričanja, kakor da ustraši; vsaj tako se je sodilo. Vojna z Italijo. Naši uspehi. Dunaj, 8. aprila. Ni Doberdobski visoki planoti smo pregnali sovražnika iz nekaterih eksponiranih sap. Tudi južno od Mrzlega vrha so vzele naše čete neko italijansko pozicijo ter vjele 43 mož in vplenile eno strojno puško. Ob tirolski fronti je italijanska artiljerija v več odsekih zlasti pa nasproti naši poziciji zapadno od Rive živahno streljala. S protinapadom smo prepodili neki sovražni oddelek, ki se je bil ustalil v eni naših sap na južnem pobočju Rocchette. Število vjetnikov, ki smo jih dobili pri očiščanju Ratichkofln, se zviša na 3 častnike in 150 mož. Vsi drugi tam se bojujoči Italijani so padli v bajonetnem boju. Včeraj ob jutranjem svitu so napadle flotilje letal in hidroplanov kolodvore v Casarsi in San Giorgio di Nogaro z vidnim uspehom. Od drznih letalcev, ki so se pri metanju bomb spuščali globoko se trije niso vrnili. Dunaj, 9. aprila. Mestoma živahen topovski ogenj. Sicer nobenih posebnih bojev. Artiljerijski boji. Dunaj, 10. aprila. Zbit Caproni. Vpoklici v Italiji. Rim, 10. aprila. Kraljeva odredba kliče za 16. april pod zastave: Rezerviste letnika 1890, jezdecev s sulicami in lahke konjenice, letnikov 1882 in 1883 poljske artiljerije, letnikov 1882 do 1885 zbora polagalcev min in ženijskih čet ter rezerviste vseh letnikov teritorijalne milice, ki so služili pri konjenici, artiljerijskem in ženijskem trenu. Italijani pri Rivi zavrnjeni. Dunaj, 12. aprila. 2ivahne|ši topovski boji na posameznih odsekih fronte trajajo. Pri Rivi smo sovražnika, ki se je bil v nekaterih eksponiranih jarkih in ob nekem obrambnem zidu južno od Sperone ustalil, zopet pregnali iz te pozicije. Italijanski napad je s tem popolnoma odbit. Boji v Tirolih. Dunaj, 13. aprila. Artiljerijski ogenj traja na številnih točkah fronte z menjajočo se silo. Ob cesti Tonale se zopet vrše boji. Zdravstveno stanje naših vjetnikov v Sardiniji. Sardinski poslanec Sanjust je predložil vladi vprašanje, ali je res nastala epidemija med avstro-ogrskimi vjetniki v Sardiniji. Salandra je odločno dementiral vest o izbruhu kake epidemije. V celi Sardiniji sta bila samo dva slučaja pegastega le-garja. Na Goriškem je sovražna artiljerija obstreljevala kraje za našo fronto. Naš topovski ogenj je uničil neko sovražno letalo tipa Caproni, ko se je pri Ločniku spustilo na tla. Na ostalih frontah trajajo navadni artiljerijski boji. V dolini Sugana so Italijani s streli zažgali Caldonazzo. Sovražni letalci so metali bombe na Rivo. Ob cesti Ponare se je posrečilo nasprotniku ustaliti se v nekaterih eksponiranih jarkih južno od Sperona. Italijani nadaljujejo obstreljevanje naših krajev za fronto. Dunaj, 11. aprila. Artiljerijski ogenj se je včeraj v posameznih odsekih fronte oživil. Sovražnik je po načrtu obstreljeval kraje za našo fronto. Tako so stali pod težkim ognjem na Primorskem Devin, južni del Gorice, bolnišnica pri Sv. Petru in več drugih krajev na Goriškem; na Koroškem Sv. Katarina in Vkove (v Kanalski dolini), na Tirolskem Levico in Rovereto. Boji pri Rivi trajajo. sta zatrjevala, da se bo upoštevalo suverensko pravo Grške ter sta ministrskemu predsedniku izjavila, da sta francoska in angleška vlada iz nujnih vzrokov prisiljeni, zapreti pristanišče Argostoli, pristavila sta, da se bo poskrbelo, da bo mogoče s čim najmanjšimi težkočami vzdržati promet v pristanišču. — Ministrski predsednik Skuludis je živahno protestiral ter je energično izjavil, da mora Grška ugovarjati novemu kršenju svoje suverenosti. Sledila je živahna razprava. Angleški poslanik je bil pri kralju v avdijenci. Dne 10. aprila sta angleški in francoski poslanik objavila sporočilo, da jeententa ustanovila mornariško oporišče v Argostoli le v obrambne svrhe in da ta ukrep nima značaja okupacije. Politika Romunije. „Berliner Tagblatt" objavlja obširen članek o romunski politiki,-v katerem pravi: Romunija ne bo nastopila proti centralnim državam, dokler bodo nemške in avstrijske armade zmagovite in dokler ne doseže ententa na bojiščih znatnih uspehov, oziroma dokler se ji ne pridružijo nove države odločilne kakovosti. Romunija seveda še vedno, če tudi le slabo, upa, da bo mogla s pomočjo entente vresničiti svoje aspiracije v Bukovini in na Sedmograškem. V ostalem pa tudi ne odklanja možnosti, da bo treba končno se pridružiti centralnim državam. Na Romunskem imajo centralne države mogočnega zaveznika — to je čas. Italijanski listi poročajo, da je .bilo v Romuniji odpuščenih 140.000 vojakov na dopuste, da pomagajo pri obdelovanju polja. Na Balkanu. Ruskaofenilva Princ Mirko o avstrijski upravi v Črni gori. Črnogorski princ Mirko, ki je prispel v petek na Dunaj, je sprejel na potu v Sarajevu nekega dunajskega časnikarja, kateremu je najprej povedal, da je že dalj časa bolan in da se zaveda resnosti svoje bolezni. O avstrijski upravi v Črni gori se je princ Mirke jako pohvalno izrazil, j „Crnogorci so zadovoljni in sicer upravičeno zadovoljni. Več takta, korektnosti in blagohotnosti, kakor ga kažejo avstrijske oblasti, se ne more zahtevati. Črnogorci morajo biti srečni, da se nahaja na čelu njihove uprave tak popolen kavalir, ka-koršen je fml. VVeber von NVebenau. V ostalem ni bilo v Črni gori nikdar nobene animozitete proti Avstriji." — Princ Mirko se je podal, kakor poročajo dnnajski listi, že v petek v sanatorij L6w, kjer bo najbrže operiran. Star je 37 let. Na kateri bolezni je obolel se ne poroča. Valona. „Mattino" poroča, da Italija od 15. marca dalje ni izkrcala v Valoni niti enega vojaka. Nekaj italijanskih ladij je sicer prišlo v Valono, ali te so pripeljale samo živila in municijo. Dva italijanska transportna parnika so potopili avstrijski podmorski čolni. „Mattino" ceni število v Valoni se naha-jajočih italijanskih čet na 40.000, Srbov na 8000 in albanskih pristašev Esada na 6000. Te številke pa so v nasprotju z vsemi italijanskimi cenitvami. Kriza v grškem finančnem ministrstvu. Amsterdam. 9. aprila. Reutffr javi je iz Aten:Rhallis prevzame re-sorto odstopivšega finančnega ministra Dragumisa. Namesto Rhallisa, ki prevzame finančni portfelj, bo imenovan za justičnega ministra državni pravdnik Nadiakos. Artiljerijski boji ob Vardarju. „Petit Parisien" poroča iz Soluna: Nemci so začeli ljuto obstreljevati francoske pozicije na levem bregu Vardarja. Posrečilo se jim je zasuti nekatere eksponirane jarke. Že nekaj dni sem pošiljajo Nemci proti francoski črti močne izvidne oddelke. Ena taka konjeniška četa je prodrla jako daleč, pa se je zopet umaknila, ko so jo začele naše baierije obstreljevati Nemško letalo je bombardiralo francoske pozicije pri Kilkišu. Ostrejše postopanje entente proti Grški? „Daily News" poročajo: Ententa bo začela proti Grški drugače postopati. Grški vladi je bilo sporočeno, da naj se Grška v bodoče v ničesar ne vmešava. Ententa zahteva popolno svobodo v boju zoper Nemce in Bolgare. Iz tega sledi, da ententa ne želi, da bi grška armada ostala še nadalje mobilizirana, akoravno še ni odtegnila Grški svoje financijelne podpore. Novo nasilje četverozveze na Grškem. Amsterdam, 11. aprila. Reuter poroča iz Aten: Dne 9. aprila sta se 1 podala francoski in angleški poslanik k ministrskemu predsedniku Skuludisu ter sta mu sporočila, da nameravata njuni vladi izkrcati čete na otoku Kefalonija, zlasti v pristanišču Argostoli. Poslanika Napad nemških hidroplanov na rusko letalsko postajo Patensholm. Berolin, 9. aprila. Dne 8 aprila so napadli 4 hidroplani rusko letalsko postajo Patensholm pri Kielkondu na Oe-selu. Na postajo so vrgli 20 bomb. Od 4 sovražnih letal, ki so se dvignila v obrambo, smo dve prisilili, da sta se spustili na tla. Navzlic ljutemu obstreljevanju so se naša letala vrnila nepoškodovana. Duma. Petrograd, 9. aprila. Duma je sprejela proračun. Redni in izredni izdatki pnašajo 3.646,584.577, redni in izredni dohodki pa 3.129,149.318 rubljev. Primanjkljaj se bo pokril s kreditno operacijo. Polivanov in veliki knez Nikolaj. „Ruskoje Slovo" poroča, da se je zavzel prejšnji vojni minister za to, da se odpošljejo vse raz-poležljive čete na zapadno fronto, dočim je zahteval veliki knez Nikolaj Nikolajevič znatna ojačenja za svojo kavkaško fronto. Posledica je bila spor in demisija Polivanova. Veliki knez je dobil za svoje bojišče 300.000 no^ih čet. Ruska ofenziva ob Naroškem jezeru. „Frankfurter Zeitung" poroča dne 10. aprila: Ponoči ob 2. so pričeli Rusi s strahovitim bobna-jočim ognjem na kamnolom Ladiški, ki leži v odseku Bližniki in v sredi med Naroškim in Višnjev-skim jezerom. Hoteli so zavzeti naše višinske pozicije, ugodne za artiljerijsko opazovanje. Po štiri-urnern bobnajočem ognju se je pričel naskok Rusov v mnogih gostih valovih. S krvavimi izgubami se je razbil ob naših postreljenih žičnih ovirah. Samo pri Frimelskem vrhu je dospel v naše jarke. Takoj pa smo sovražnika vrgli ven. Pred 7. uro je bila vsa pozicija trdno v naših rokah. Izpremembe v ruskem poveljništvu. Iz Berplina: V ruskem armadnem vodstvu ne zapadni fronti se pripravljajo velike izpremembe. V Peti ogradu govore splošno o odstopu generala Eversa. Kuropatkin je baje zopet v nemilosti pri carju. Novi mož je baje zopet general Russkij, ki ga je car sprejel v avdijenci. Russkij je obiskal tudi ministrskega predsednika Stirmer-Panina. Rusi o nemških namenih. Vojaški kritiki ruskih listov poVočajo, da je opaziti velikopotezne priprave za nemško ofenzivo ob vzhodni fronti. Nemci hočejo biti še eno odločilno bitko na vzhodni fronti in nemški napadi, ki jih je v kratkem pričakovati se bodo pričeli ravno tam, kjer so bili lani prekinjeni, torej med Rigo in Vilno, odkoder sem nameravajo Nemci obkolit« velika močvirja v Polesju. V tem prostoru se bodo vršili boji v takem obsegu, kakor jih do sedaj še ni bilo, ker je fronta 250 vrst dolga. „Russk. Slovo" dostavlja, da zbirajo Nemci sedaj v Kur-landiji mostni tren in v prvi vrsti svoje težke topove. Prav dobro je, da se je pravočasno imenoval tako energičen mož, kakršen je Kuropatkin. Novi vojni načrti Rusije. Iz Rotterdama: Car Nikolaj., ki je zopet odšel na fronto, je sklical v glavnem stanu odločilen "Vojni svet, ki bo sklepal o tem, ali naj prično Rusi, z veliko ofenzivo, ali naj se omeje samo na 'obrambo. Ruske priprave ob bukovinski meji. Iz Crnovic poročajo: Že nekaj tednov je znano, da pripravljajo Rusi v Besarabiji velike vojaške akcije. Opetovano se je poročalo o velikih koncentracijah ruske vojske, ki hoče še enkrat poskusiti svojo vojno srečo ob bukovinski fronti. Japonska je poslala težke topove in francosko armadno vodstvo je dalo na razpolaganje inženirje-častnike. Zdi se, da je rusko vrhovno poveljništvo še vedno mnenja, da je mogoče raztrgati avstrijsko fronto v Bukovini. Rusi naskakujejo zlasti vrh pri Bolzo->ku, severno od Bojana, ki je [kakor kij zagozden v rusko fronto. Odbit ruski sunek. Berolin, 13. aprila. Južno od Naroškega jezera se je ojačil ruski •artiljerijski ogenj včeraj popoldne občutno. Vzhodno od Paranovičev so naše prednje straže zavrnile sunke sovražnih oddelkov V Orijentu. Turško uradno poročilo. Carigrad, 8. aprila. Fronta v Iraku. V boju 6. in 7. aprila, ki se ije odigral 4 km vzhodno od našega glavnega odseka pri Felahiju v jarkih naših eksponiranih črt, ki so bile zasedene od naših letečih oddelkov, je izgubil sovražnik 1500 mož. Nekaj smo jih vjeli ter zbili eno letalo. Naše izgube so neznatne. Dne 7. aprila zjutraj samo artiljerijski dvoboj. — Kavkaska fronta. V centrumu -se je ponesrečil ponoč-ni napad, ki ga je sovražnik poskusil, pred našimi protinapadi. Po večurnem boju smo popolnoma pregnali sovražnika iz pozicij, ki jih je zavzemal prej. V ostalih odsekih boji brez pomena. — Dogodki na morju. Ob smirenski obali, severovzhodno od Urne je oddal neki sovražni monitor 25 brezuspešnih granatnih strelov na okolico Kačak burna. Naša artiljerija je odgovarjala in trikrat zadela monitor, ki ni mogel več delovati ter ga je neki drugi monitor, ki je prihitel na pomoč, odpeljal na odprtu morje. Rusko poročilo iz Kavkazije. 7. aprila. V odseku ob obali se je posrečilo našim četam vreči sovražnika z nenadnim napadom iz njegovih pozicij na desnem bregu reke Kara ■Dere (40 kilometrov jugovzhodno od Trapezunta) preko reke. V dolini gornjega Čoruka so naše čete kljub ledu in silnemu snežnemu viharju napredovale. 8. aprila. Ob obali so poskusili Turki v noči na 6. april priti na desni breg reke Kara Dere, naš infanterijski ogenj in ogenj ročnih granat pa jih je pognal nazaj. Amerika in Nemčija. Wilson in slučaj „Sussex". „Frankfurter Zeitung" poroča iz New Vorka: VVilson je sprejel poročila ameriškega mornariškega atašeja, ki pravijo, da so se na ladji „Sussexu našli kosi torpeda z nemško tovarniško znamko. Kabinet se je posvetoval. VVilson namerava zadevo predložiti kongresu. Politično senzacijo tvori presenetljiva oddaja glasov za Henry Forda v Michi-ganu. Posledica tega bo, da se kongres glede svojega stališča v slučaju „Sussex" ne sme prenaglit. Položaj na Nizozemskem. Poročila iz Amsterdama pravijo, da vlada na Nizozemskem še vedno velika nervoznost. Listi poudarjajo, da se javnost posebno raditega vznemirja, ker vidi, da je vlada prepričana o nevarnosti, ki preti Nizozemski, toda ne izve, kakšna nevarnost je to in s katere strani da grozi. Da bi ententa res nameravala izkrcati armado na nizozemski obali, tega sicer nihče ne verjame, pač pa se zadnje dni zopet govori, da bo Anglija s posebnim ultimatom zahtevala popolno zapretje nemško-ni-zozemske meje. Tudi ta govorica pa se ne da v nobenem oziru kontrolirati. Vlada je navidezno svoje vojaške ukrepe ublažila, toda v resnici nadaljuje svoje vojne priprave jako skrbno. Zbornica je predložila zakon, ki jo pooblašča, da predčasno skliče letnik 1917. pod orožje, na obali in pa na nemški meji pa je vpeljana najstrožja kontrola. Tajna seja nizozemske zbornice. Ziiricher Zeitung" prinaša od svojega amsterdamskega poročevalca to-le poročilo: Zaupna poročila vlade se dado reasumirati tako-le, da bi bilo forsiranje izliva Schelde, izkrcanje tujih čet na Nizozemskem, ali zasedenje kakega otoka kot oporišče za brodovje, izrecen vzrok za vojno, ki bi imel za posledico, da se Nizozemska takoj pridruži skupini držav, sovražni napa- dalcu, brez ozira na posledice: za nizozemsko kolonijalno posest. Vihar v nemškem državnem zboru. Državni zbor je odobril justični proračun ter je pričel drugo branje proračuna državnega zakladnika. Poslanec Liebknecht, ki je spregovoril k proračunu, je kritiziral posojilo in kako je bilo najeto, v naravnost domovini sovražnem smislu. Poslušalcev se je polastila ogromna razburjenost. Poslanci so se gnetli okoli predsednikove mize ter so med burnimi medklici, med katerimi je bilo vedno znova slišati besede: Lopov! Vi spadate v blaznico!, zahtevali, da se govorniku odvzame beseda. He-micikel pred zbornično mizo je bil prenapoljen ljuto gestikulirajočih, ogorčenja naravnost divjajo-čih poslancev. Naenkrat je bilo videti, da je skočil naprednjak Hubrich proti govorniški tribuni, iztrgal Liebknechtu manuskript ter ga vrgel na tla. V zbornici in na galerijah se je odzvalo gromovito ploskanje in vedno se ponavljajoči Hoch!-klici na poslanca Hubricha. Socijalni demokrat Dittmann je pobral manuskript ter ga zopet izročil Liebknechtu. Medtem je bil predsednik Kaempf izrekel svoje obžalovanje, da more .Nemec tako govoriti; advzel je Liebknectu radi grobega razžaljenja zbornice besedo ter ga je, ker Liebknecht ni hotel z govorniške tribune, temveč je nadaljeval svoj govor, končno radi opetovanih pregreškov proti hišnemu redu iz seje izključil. Navzlic temu poslanec Liebknecht govorniške tribune ni zapustil. Napredni poslanec Miiller (Meiningen) je zaman skušal potisniti Liebknechta s tribune. Predsednik Kaempf je napravil konec prizoru s tem, da je konštatiral nesklepčnost zbornice in odgodil sejo na ponedeljek. Oklic gozdnim posestnikom na Kranjskem. Vsled obstoječih nenavadnih razmer je potrebno vsa krmila, s katerimi razpolagamo, čim najbolj izrabiji, da se zasigura neomejeni obstoj živine na Kranjskem, kar je iz gospodarskih ozi-rov in glede na preživljanje posebnega pomena. Z vporabo vseh vrst žita za prehrambo pre-nivalstva se odtegne živinoreji precejšen del živil, ki so se v normalnih časih rabile kot močna krmila. Neobhodno potrebno je tedaj, da si v okrepitev našega gospodarskega položaja, ki je za zmagoslavno vojevanje potrebna, preskrbimo nadomestitve za krmila, ki jih pogrešamo. To nadomestitev nam nudi intenzivna pašnja, ki se je dotlej izvajala ponajveč le ponajveč le po pašnikih in planinah. Treba pa je najti tudi sredstev, ki nam omogočijo, pašnjo čimbolje razširiti. Najboljšo priložnost v to nam dajejo gozdi, ki obse-, gajo na Klanskem skoro pol milijona hektarjev. Pašnja in izkoriščanje trave po gozdih — v kolikor to ni prekvarljivo gozdoreji in se iz gozdno-policijskih ozirom sme dopustiti — more prebivalstvu olajšati vzdrževanje živine za več mesecev v letu. Da se ta olajšava doseže, obrača se c. kr. deželna vlada na vse gozdne posestnike na Kranjskem ter jih nujno poživlja, da posvetijo svojo največjo pozornost na gozdno pašnjo in izrabo trave po gozdih in kar najbolj pospešujejo to gospodarsko važno stvar. Gozdni posestniki naj po gozdih, kjer se more pasti, ne paso le svoje lastne živine, ampak naj, v kolikor bi bilo tam dovolj pašnje za večje število glav, velikodušno dovolijo, da se pase tudi še živina drugih posestnikov, ako ne brezplačno, pa vsaj proti primernemu plačilu. Nadalje naj gozdni posestniki pripuste, da se pridobiva vsa po gozdih rastoča trava za klajo ter nakaže revnim ljudem, ki imajo kako živino, a ne dovolj zemljišč. Ta poziv velja še posebno gozdnim velepo-sestvom na Kranjskem, ki so sicer vedno pripravljena pomagati; ta posestva namreč obsegajo obširne gozdnate ploskve, katere se večinoma le malo ali sploh nič ne izkoriščajo za pašnjo ali pridobivanje trave. Začasna dopustitev neizkoriščene pašnje in dobave zemljišč po gozdih, ne da bi se s tem kar-tijo lastne pravice ali koristi, daje gozdnim posestnikom na Kranjskem priložnost, udeležiti se te po c. kr. deželni vladi priporočene akcije, ki je obenem patrijotično delo v dobrobit Kranjski in njenemu prebivalstvu, kojega večji del se daleč od domače grude požrtvovalno in slavno bojuje za čast, moč in velikost naše domovine, za zmago nad našimi sovražniki. V Ljubljani, dne 4. aprila 1916. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. C. kr. deželni predsednik: S c w a r z. DNEVNE VESTI. Odstop kranjskega deželnega predsednika. Graška „Tagespost" poroča z Dunaja: Kakor se v političnih krogih govori, bo kranjski deženi predsednik baron Schwarz v bližnjem času na lastno prošnjo svoje službe oproščen. Na njegovo mesto pride dosedanji podpredsednik tržaške namestnije grof Henrik Attems. Četrto vojno posojilo. Na Dunaju se vrše živahne konference med zastopniki velikih finančnih in gospodarskih organizacij in vlado o četrtem vojnem posojilu. Zastopniki teh organizacij so podali merodajnim faktorjem jako zadovoljiva poročila o ugodnem razpoloženju denarnega trga za novo vojno posojilo, tako da je računati z naravnost ogromno udeležbo domačega velikega kapitala pri subskripciji. Država pa bo tokrat organizirala tudi male ljudi, ki se dosedanjih subskribcij niso mogli v toliki meri udeležiti kakor so hoteli in želeli. Četrto vojno posojilo naj postane pravo ljudsko vojno posojilo, s krono v roki izrečena zaupnica vseh avstrijskih narodov naši junaški armadi ter bodočnosti države. Dolžnost vsakega, patrijotično mislečega državljana je, da po svoji moči skrbi, da bo ta zaupnica prebivalstva impozantna in sijajna. Prebiranje letnika 1898. Prebiranje leta 1898. rojenih črnovojnikov se vrši: 17. in 18. aprila v Radovljici za sodni okraj Radovljica; 19. aprila v Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; 20. aprila v Skofji Loki za sodni okraj Skofja Loka; 25. in 26. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 30. aprila in 1. maja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo. Začetek prebiranja vsak dan ob 7. dopoldne. — Nadpregled vseh k nadpre-gledu določenih se vrši dne 13. maja v Ljubljani. ^Pogajanja za obnovitev avstro-ogrske nagodbe. Že dalj časa se vršijo sedaj na Dunaju, sedaj v Budimpešti pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi ministri, ki se oficijelno označujejo le kot gospodarske konference. Cenzura je končno dovolila povedati, da gre za obnovitev avstro-ogrske nagodbe, ki poteče s prihodnjim letom. Dosedanje nagodbe so se sklepale vedno le za deset let, tokrat gre predvsem za ureditev vprašanja, ne bi bilo li mogoče skleniti novo nagodbo za 20 ali 30 let ter I tako uvesti v gospodarstvo monarhije večjo stabilnost. Avstro-ogrska nagodba. K. ur. poroča dne 12. aprila: Glasom poročil listov se je konferenca med člani avstrijske in ogrske vlade o nagodbi včeraj ob 5. popoldne nadaljevala. Konferenca se bo danes nadaljevala. Seja kranjskega občinskega odbora se je vršila včeraj zvečer ob 6. uri. Podrobneje poročilo priobčimo prihodnjič. Promocija: Dne 1. aprila 1916 je na češki univerzi v Pragi promovira! za doktorja prava g. Avgust Arselin, pravni praktikant, sedaj pod-! častnik pri 17. p. p. v Judenburgu. Umrl je dne 11. t. m. v Kočevju bivši davčni upravitelj v Kranju gospod Ivan Fink v starosti 57 let. lzprememba časa na Nemškem. Kakor poroča Ki u., je sklenil nemški zvezni svet, da stopi v času od 1. maja do 30. decembra 1916 na me-I sto srednjeevropskega časa kot zakoniti čas srednji solnčni čas 30. stopinje vzhodne širine od Gren-I wicha. To pomeni, da je treba vse ure pomakniti j za to dobo za eno uro naprej. 1. maj 1916 se bo ! torej pričel že 30. aprila 1916 ob 11. uri zvečer, 30. I september 1916 pa bo daljši za eno uro, tako da bo is 1. oktobrom 1916 stopil v veljavo zopet srednje-j evropski čas. — Ne gre tu morda za kako eman-i cipacijo od časa sovražnih držav, marveč se je zgodil ta korak iz ekonomičnih ozirov. Ves promet bi se odigraval za eno uro prej. Začelo bi se delo ob 7. zjutraj, po srednjeevropskem času že bo 6., končalo bi se ob 12., po srednjeevropskem času ob 11. dopoldne Vlak ki prihaja v kaka mesto ob 1. popoldne, bi prihajal po srednjeevropskem času ob 12. opoldne itd. Gre tu pred vsem za to, da se skrajša večer in da se omeji poraba luči, katero bo moralo nadomestiti solnce. Prav lahko je mogoče, da se bo ta novi čas marsikomu priljubil, gotovo pa je tudi, da bo prvi čas dosti zmešnjav, Kako bo v tem oziru v Avstriji, še ni znano, zdi se pa, da se bo moral rudi pri nas srednjeevrop-I ski čas ukloniti nemškemu času že zaradi prome-I ta in naravno je, da bosta sledili ostali zaveznici. Novi čas v Avstriji. Z Dunaja se poroča, da j razmotriva tudi naša vlada vprašanje uvedbe časa, ; ki prehiteva srednjeevropski čas za eno uro. Pri-! čakovati je, da se bo uvedel tudi pri nas novi čas. — Tudi Ogrska bo uvedla novi čas. Vlaki bodo vozili eno uro zamude, kjer bo treba za zveze, si bodo pomagali z dvojnimi vlaki. — Tudi na Francoskem so uvedli poletni čas in sicer že z 10. aprilom. — „Ztiricher Post" poroča, kakor izvemo potom koresp. urada, da je zveznemu svetu predložen predlog na uvedbo poletnega časa. Nakaznice za sladkor. V nedeljo, dne 16. a-prila se bodo v Kranju zopet delile sladkorne nakaznice za čas od 16. aprila do 13. maja 1916., in sicer po sledečem abecednem redu: Od črke A do J od 8. do 9. ure dopoldan; od črke K do P od 9. do 10. ure dopoldan; od črke R do Z od 10. do 11. ure dopoldan v občinski pisarni. Kdor ne pride v nedeljo po sladkorne nakaznice, ne bode pozneje dobil cele nakaznice, marveč samo toliko, kolikor odpade na ostali čas.' Stranke se opozarjajo na to, da se zgoraj določenega reda drže natančno. — Moka se bo dobivala v četrtek, dne 20. a-prila po istem redu zaporednih številk kakor običajno od »/i 7. do 10. ure dopoldan in sicer št. 0, št. 2 in nekaj pšeničnega zdroba. Najdeno. Dne 16./8. 1915 se je našel v Kranju znesek 12. 92 K; dne 5./10 1915 znesek 23. — K; dne 10./10. 1915 znesek 16. K; dne 18./10. 1915 znesek 130 K; dne 3./11. 1915 znesek 1. 90 K; dne 7./12. 1915 znesek 2 K; dne 11-/1. 1916 znesek 20 K; dne 28./1. 1916 znesek 8 K; dne 12./3. 1916 znesek 10 K; dne 14./3. 1916 znesek 4 K. Vsi ti zneski se nahajajo v shrambi pri mestnem županstvu v Kranju. Služba okrajne babice v Zalemlogu občina Sorica, sodni okraj Škofja Loka z letno nagrado 184 K je razpisana. Prošnje so vložiti do dne 30. aprila t. I. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. Prepoved poštnih pošiljatev po takozvanem „Schneeballensistemu". Ker se v zadnjem času množe slučaji, da se pošiljajo po pošti karte z mirovnimi molitvami, katere naj se potem prepišejo in oddajajo znancem, se opozarja na nedopustnost teh pošiljatev po takozvanem „Schneeballensistemu", katere se morajo itak zaseči in poštno cenzuro le brez potrebe obremenjujejo. Dražba posestva na Dobravi pri Bledu. Dne 28. aprila 1916, ob 10. dopoldne se bo vršila pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici dražba posestva, ki je bilo prej last gosp. Kamenska. Posestvo obstoji iz enonadstropne hiše, primerne za letovi-ščarje, gospodarskega poslopja, dvorišča in vrta. Cenjeno je bilo s pritlikami vred na 3(X619 K 90 vin., najmanjši ponudek pa znaša 15.310 K. Pojasnila daje tajništvo Mestne hranilnice ljubljanske. Povišanje cen za surovine in pomožna sredstva, ki se rabijo za izdelovanje vžigalic in vsled tega nastalo povišanje prodajnih cen tovarn za vžigalice, je že pred enim letom dovedlo do tega, da se je v nadrobni prodaji v mirnem času običajna cena dva vinarja za navadno škatljico švedskih vžigalic zvišala na tri vinarje. Ker so se od tega časa nabavni stroški še nadalje povišali, industrija ni v stanu še naprej prodajati vžigalic za tako ceno, da bi mogli zadnji prodajalci držati se prodajne cene treh vinarjev za posamezno škatljico. Na podlagi natančne proučitve položaja se je dovolilo industriji za vžigalice povišanje prodajnih cen vendar samo v toliki meri, da se more — vpošte vajoč primeren pribitek za prekupstvo in za na drobno prodajo — pri nadrobni prodaji držati naj višja cena 32 vinarjev za en zavoj z 10 navadni mi škatljicami, 7 vinarjev za dve navadni škatljici in 4 vinarje za posamezno škatljico. Razglas. C. kr. namestništveno predsedništvo v Trstu je izdalo sledeče zglaševalne predpise za mesto Gorica. 1. Vsaka civilna oseba, ki pride v mestno območje Gorice se mora takoj po prihodu osebno javiti z vsemi izkaznicami in potnimi listinami pri c. kr. policijskem oddelku (K. u. K. Poli-zeiabteilung), (zglaševalni urad) in ob enem na- ■ povedati dobo svojega bivanja, ki je večinoma že : razvidna iz potnih izkaznic. Vsako moreb'tno podaljšanje bivanja se mora ponovno osebno javiti in predložiti za to potrebno dovoljenje vojaške in j civilne oblasti. Od teh predpisov so izvzete samo-; one osebe, ki gredo v Gorico vsled uradnega pismenega vabila h kaki civilni oblasti, če zapuste mesto še istega dne in ne najamejo stanovanja. Isto velja za uradnike, ki potujejo v službi, torej vsled pismenega službenega naloga. 2. Ta ukaz ne izpreminja nobenih že obstoječih zglaševalnih predpisov. 3. Vsi prestopki predpisov pod 1. se bodo kaznovali s strogimi denarnimi kaznimi ali pa z zaporom. 4. Ta ukaz je stopil v veljavo z dnem 15. marca t. 1. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Zopet izpuščeni. Koroška župnika Jurij Trunk in Fran Meško ter cerkovnik Grafenauer, o katerih aretaciji smo nedavno poročali, so bili dne 4. j aprila zopet izpuščeni. Nevarna ciganska tolpa. Posestnik Andrej Poljanec v Rečici pri Radovljici je opazil v čebel-| r.jaku dva cigana in dve ciganki, ki so hoteli tam i kuhati. Hotel jih je pregnati, ali cigani so se zo-perstavili in eden jt- udaril Poljanca po nosu. Cigane, ki so potem zbežali, so prijeli pri Lescah. Ciganska družina se imenuje Rajhard. Tatvine. Svojemu gospodarju, posestniku Ivanu Strosu v Kokrici, je ukradel njegov 17letni hlapec 130 kron. Deček, ki je polovico denarja že porabil, je priznal tatvino. — Posestniku Lovrencu Požancu v Begunjah je ponoči „izginil" iz hleva mlad prašiček. 2 52-15 Najstarejša < trgovina i Ferd. Sajovic v Kranju (poprej J- C. Pleiweiss) priporoča svojo bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, Sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Snežne kape, trebušnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake. Svilnati robci najnovejših vzorcev. m Vojne dopisnice ■ 1000 komadov (fc DO ^_ 3 K 60 v, prodaja KINO IDEAL V LJUBLJANI. a in Zapomni, ne zabil Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcu bo pravi X 9-50 10 Želodčni = liker = je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila t Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLOR1AN" v Ljubljani. o Spored učinkovitosti za 3 dneve: Od sobote 15.—17. aprila: Prvikrat v Ljubljani: Prvikrat v Ljubljani: Magdalena. Drama v 3 dejanjih po Friderika Hebbela meščanski žaloigri. Režija dr. H. OberlSnderja. V glavnih vlogah Leopoldina Konstantin in Erik Kaiser-Tietz. — Mestrov film Berlin. Za ml dino neprimerno. 10 Za mladino neprimerno. Spored učinkovitosti za 2 dneva: Od torka 18.—19. aprila: V. film Hennv Porten serije. Za mladino neprimerno! Učinovita veseloigra v 3 dejanjih. Sestavil Valter Turzcynsky. Smešne dekliške budalosti. V glavni vlogi priljubljena umetnica HENNV PORTEN, Na veliki četrtek 20., veliki petek 21., in veliko soboto 22. aprila IW~ WT ostane kino zaprt. Prednaznanilo: Veliko nedeljo 23. in veliki ponedeljek 24. aprila: Polica št. 1111. Velika detektivska senzacija v 3 dejanjih. Režija Haary Piel. — (Prosto.) oo ■»ar 2 D. — < "O W o* —P1 D. -J fff 3 to Kmetska posojilnica ljubljanske okolice T3 B C9 N 53 > U