itcv. 52.
V Trat«, v poned#U«fc21. fibruirji HI6.
Letnik XLI.
lchajt vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih.
ob 5 zjutraj.
Ufcdntibre- Ulka Sv. Frsnćiika Asifiie^a St. 20, I. naditr. — Vsi dop'sl Olj IC pofcttjajo uredrriltva lista. Ne fraokirana pism« se nc tpre'enttj« In rokopisi ae ne vračajo.
Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konsoraij tista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge« omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frsnčlfta A«ificega S. 20L Telefon uredniftva in uprave »tf. 11-57.
Naročnina znaža: Za cdo leto.......K 24.—
Za pol leta . - -..........• • • 1J—
ca tri mesece................. o*--
sa nedeljsko isdafs u cnlo lato.......5.20
za pol leta -......... ...... 2Mi
Poaaaezne številke .Edinosti* se prodajajo po S vtiurfar. zastarele ftevtlke 90 10 vinarjev.
Oglasi se računa/o na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogl.ul denarnih za*
vodov ........ T.....mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ...... . K 20.^
vsaka oadaljaa vrsta.......: ... . 2 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinost;-. Narofcnfat ta reklamacije se pefiljajo epravl Usta. Plačuje se Izkljtfno (ft upravi .Edinosti*. — Plača in toli sa v Trat«.
Upava In inseratel oddelek se nahajata v ulici 9v. IVaačiflca Astfkega St 20. — Poftoohranllnlčni ratuu ft. 8lt.(LV
Pregled naMflh dogodkov.
Ruska bojišča. — Na naših frontrh nič važnega. Pri Saviču severno Berezine ruski napad odbit. Napad nemških letalcev na Logišin in TarnopoL
Italijanska fronta. — Obstreljevanje utrdbe Carriola v Judikarijah. Na soski fronti se nadaljujejo topovski boji.
Balkansko bojišče. — Pri Sjaku zavzeta ena italijanska predpostojanka; naše čete so se približale sovražnim črtam jugovzhodno Drača.
Zapadno bojišče. — Novi nemški napadi in angleški protinapadi ob ysersketn prekopu. Živahen boj južno Loosa. Na o-stalih frontah nobenih posebnih dogodkov. Napadi nemških letalcev.
TurSka bojišča. — V Dardanelali običajni streli sovražnih ladij, sicer nobenih važnih dogodkov na drugih frontah.
naše uradno porodilo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. februarja 1016, opoldne.
Rusko bojišče. — Nič novega.
Italijansko bojišče. — V Judi* karijah je naša utrdba Carriola (pri Lar-daru) v težkem topovskem ognju. Na soški fronti se nadaljujejo topovski boji.
Jugovzhodno boj išče. — Pri Bazar Šjaku smo zavzeli eno italijansko predpostojanko. Dalje južno so se približale naše čete sovražnim črtam jugovzhodno Drača. Na naši strani se bojujoče skupine Albancev so zasedle Berat, Ljušno in Pekinje. V teh krajih je bilo ujetih nad 200 orožnikov Essad paše. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Nemško uradno poročilo.
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — Ob yser-skein prekopu, severno Yperna, smo naskočili okoli 350 m angleške postojanke. Vsi poizkusi sovražnika, da bi s 00-nočnhnl napadi z ročnimi granatami zopet pridobil svoje jarke, so se izjalovili. 30 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Južno Loosa se je razvil živahen boj. Sovražnik ja prodrl do roba ene - naših razstrelje-nih duplin. Južno Heberterne (severno Alberta) smo pri uspešnem manjšem poročnem boju ujeli par Angležev. Na ostali fronti nobenih posebnih dogodkov. V zračnem boju vzhodno Peronne je bilo sestreljeno z dvema strojnima puškama oboroženo angleško dvokrovno letalo, letalca sta mrtva. Naši letalci so obme-iali številne kraje za sovražno severno fronto in Luneville z bombami.
Vzhodno b o j 1 š č e. — Pri Savlčn (severno Berezine. vzhodno Višnjeva) se je razbil ruski napad v našem ognju med obema črtama. Nemški letalci so napadli Logišin in železniške naprave pri Tarno-polu.
Balkansko bojišče. — Nič no-
vega.	. ,
Vrhovno armadno vodstvo.
Novi vpoklici v Italiji.
RIM, 20. (Kor.) Za dan 24. februarja se vpoklicujejo prva in druga kategorija trdnjavski artiljeriji dodeljene teritorijalne milice, vštevši mornariško rezervo letnika 1876., kakor tudi pred kratkim v teritorijalni milici dodeljeni mornarji letnika 1883. Nadalje se ob raznih bližnjih rokih vpoklicujejo vsi v letu 1891. rojeni rezervni častniki konjenice in tretja kategorija letnikov 1*84. in 18S5.
Odstavljeni italijanski generali.
RIM, 20. (Kor.) Uradni list javlja o štirih generalskih majorjih, da so bili stavljeni na dispozicijo.
P O D L
TEK
GREŠNICE.
Kemaa. — francoski spisa* X*vier de Moettfpn
— Vseli me, izredno me veseli, — je dejal gospod de Saint Sylvain, — da vas morem pozdraviti. Gledališki odbor je prepričan, da je odkril v vas novo zvezdo na našem dramatskem nebu in da bosta z vašim prijateljskim drugom gospodom de Coesnonom, ki je priznana pisateljska ličnost, v kratkem popolnoma zavladala na vseh naših odrih. Prosim, sedite.
Karel je kar strmel nad to prijaznostjo gospoda cesarskega komisarja. Spominjal se je svojega prvega sprejema, potem onega tekanja k cenzorju in končno bralne poizkušnje, kjer se sploh nihče ni menil zanj in njegovo čitanje. Spominjal se je, kaka mu je tedaj vstajal srd proti ljudem, ki jim je bil očividen namen, da ubijejo njegovo delo in žnjim njegovo bodočnost; sedaj pa takšna izprememba. Zagabilo se mu je, in da mu ni v tistem trenutku vstala pred duhom slika one, zaradi katere ie nastopil to trnjevo pot, bi
Neprijetne skrbi Milančanov dede naših zračnih napadov.
MILAN, 20. (Kor.) Olasom »Avantija« si milanske oblasti še niso mogle priti na jasno, kako bi bilo treba urediti obrambo proti sovražnim zračnim napadom. Posebno jih skrbijo izpostavljenost milanskih plinaren in pa težkoče glede takojšnjega svarila prebivalstva.
Eksplozija v italijanski tavam! za razstreljiva.
LUGANO, 20. (Kor.) Silna eksplozija, ki je nastala ob polnoči v tovarni za razstreljiva bolonjskega arzenala, je povzročila velikansko škerao. Dve osebi ste zadobili smrtne poškodbe.
Požar v genoveškem pristanišča.
LUOANO, 20. (Kor.) Požar, ki je nastal ob polnoči v genoveškem pristanišču v ravnokar razloženem ladijskem tovoru stearina, je zavzel velikanski obseg ter je povzročil znatno škodo. To je v ge-noveškem pristanišču že tretji požar v zadnjem časa.
Grška — entento.
ATENE, 19. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Aliiranci so na otoku Kiosu aretirali konzule sovražnih držav.
ATENE. 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča : Glasom nekega uradnega poročila je oddelek aliirancev zasedel otok Otoni pri Krfu.
LUGANO, 19. (Kor.) Šele včeraj je bilo v Italiji dovoljeno obvestilo o izkrcanju manjšega italijanskega oddelka na Krfu. Italijanski poslanik v Atenah je glasom listov kratkomalo sporočil grškemu ministrskemu predsedniku Skuludisu, da je z ozirom na naraščanje Srbov na Krfu potrebnih več ljudi, da jim pomagajo in izvršujejo na primeren način policijo na Krfu. Kljub protestu ministrskega predsednika Skuludisa je bil dan poprej izkrcan italijanski oddelek. Milanski »Secolo« ie hotel razpravljati o načrtu izkrcanja, toda cenzura je pustila le sledeče siavke: Za enkrat gre le za malo karabinijerjev. Noben Italijan ne stremi po posesti Krfa. Naše aspiracije so mnogo iM>membnejše. Med tem pa hočemo zmagati za vsako ceno. Mi hočemo v orijentu in na Balkanu dobiti vpliv vrednosti. »Secolo« poroča, da se nahaja na Krfu poleg Francozov 111 Italijanov tudi 100 Angležev.
italijanska nota grški vladi.
MILAN, 20. (Kor.) Glasom neke atenske vesti lista »Corriere dela Sera« je izročil italijanski poslanik ministrskemu predsedniku Skuludisu noto ministra vnanjih zadev, Sonnina, v katerem izraža le-ta živahno začudenje italijanske vlade radi znanega incidenta v grški zbornici.
S turMlojlfc
CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča; Dardanelska fron-t a: Ena sovražna oklopnica Je izstrelila z obrežja Imbra brez uspeha par rrranat proti Teke Burnu. — Sicer nič imenovanja vrednega. *_
Radoslavov in Žekov se vrnila v Sofijo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov in generalissimus Žekov sta se vrnila včeraj z balkanskim vlakom v domovino.
Rumunski parlament
BUKAREST, 19. (Kor.) Senat in zbornica sta bila odgodena do 25. februarja.
Ruska duma.
KODANJ, 20. (Kor.) »Berlingske Tiden-de« poroča iz Petrograda: V konferenci med ministrstvom in predsedništvom dume pod predsedstvom finančnega ministra Barka se je razpravljalo o novem ruskem davčnemu zistemu. Profesor Migulin je predlagal pri tem dva nova monopola, namreč izrabo vodnih sil in državni obrat
bil vstal, vzel svoje delo, se poklonil in odšel za vedno. Doseči pa je hotel svoj cilj in zato je še nadalje poslušal laskava priznanja gospoda cesarskega komisarja.
—	Potemtakem sprejemate našo jh>-nudbo? — je vprašal komisar.
—	Da, gospod, — je odvrnil Karel.
—	Torej štiritisoč frankov honorarja in petnajstodstotne tantijeme. Delo seveda ostane last gledališča, ki edino razpolaga žnjim.
—	Da, gospod.
—	Gospod tajnik, — je nadaljeval gospod de Saint Sylvaini, — prosim, predložite gospodu de Saint Andreju pogodbo, da jo podpiše.
Gospod Verteuil je imel že pripravljeno pogodbo v dveh izvodih.
Karel je podpisal zase in za svojega druga.
—	Tako, — je dejal nato gospod de Saint Sylvain, — stvar je v tem pogledu rešena. Ostaja edino le še denarna stvar. Gospod tajnik, prosim, napišite nakazilo na štiritisoč frankov.
Tajnik se je vsedel k pisalni mizi in napisal nakazilo, katero je podpisal nato cesarski komisar.
dirkališč. Razen tega so se zedinili na to, l razumljenjem, ker zahteve glede deželne j tu! V času, ko bi z junaštvom svojih čet
mogli Priti do političnih uspehov, uničujemo mi saiui te uspehe;
da bo duma zborovala štirikrat na teden. Razprave o proračunu se imajo tako pospešiti, da bodo do Velike noči končane. Istočasno se ima predložiti zakonski načrt glede najetja posojila 470 milijonov
rubljev v pokritje primanjkljaja za leto
• - "
. Anglija in amerikanski Jekleni trust.
NEW YORK. 20.. (Kor.) »Exewange Telegramtn Bureau« poroča: J. P. Morgan naznanja, da je angleški zakladni urad prodal amerikansketnu jeklenemu trnstu 456.000 funtov svojih 5% bonov.
Zaplenjeni ameriški milijoni.
WASHINGTON, 20. (Kor.) Govori se, da so aliiranci zapleniti več milijonov ameriških vrednostnih papirjev, ki so bili poslani iz Amsterdama v Newyork. Domneva se, da je mogoče navesti mnogo precedenčnih slučajev, ki upravičujejo nastop, ako bi Združene države protestirale proti temu. _
Madjarsko varuštvo mesta Gerdauen.
BUDIMPEŠTA. 20. (Kor.) Glavnemu mestu je došla danes sledeča brzojavka: »Mestnemu magistratu mesta Budimpešte. Obveščeni po časopisnih vesteh, da je prestolniški magistrat mesta Budimpešte sklenil, da predloži mestnemu svetu predlog, da dovoli 50.000 kron za zo-petno zgradbo našega močuo poškodovanega mesta Gerdauer, si dovoljujemo izrekati za ta dokaz velikodušne zavezniške zvestobe svojo globoko Čuteno zahvalo.
Župan Plewka.»
Kađv&ođa Evgei frž&ikenra namesiniSn.
TRST, 20. (Kor.) Poveljnik jugozapadne fronte. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Evgen je poslal dne 16. februarja tržaškemu in primorskemu namestniku baronu Fries - Skene sledeče pismo: S posebnim zadovoljstvom sem izvedel, s kako požrtvovalnostjo prenaša prebivalstvo Trsta in cele Primorske vseh slojev, brez raziike narodnosti, bremena vojne in s kako patrijotično vdanostjo na tem polju o-skrbo se deluje tako za bojevnike na fronti kakor tudi za ranjence in bolnike v zaledju. Smatram za sv^o dolžnost, da izrečem za to prebivalstvu Trsta in Primorske svojo in svojih hrabrih vojakov prisrčno zahvalo. Prosim Vašo ekscelenco, da sporočite to javnosti. — Nadvojvoda Evgen, generalski polkovnik.
Aprovizodiske stvoriš
Razdelitev olje.
Danes, 21. t. tn., se prično razdeljevati izkaznice za olje. Prodaja olja se prične tekom tedna po običajnih prodajalnah. Dan, kdaj se prične prodaja, kakor tudi rok, do katerega se ba .moglo dobivati olje, in pa prodajna cena se naznanijo s posebnim naznanilom.
Razne politične vesti.
Nemški Nationalverbnnd in deželna avtonomija. Merodajnim krogom je v teh kritičnih časih ležeče na tem, da ne prihaja potoni listov v javnost ničesar, kar bi moglo vznemirjati v notranjem na tej ali oni strani. Zato smo se nekoliko začudili, kako je mogel nemški Nationalver-band prezirati to željo na višjih mestih ter poslati v javnost tisti znani komunike o svojih zahtevah, med katerimi je bila tudi ona po izpopolnjenju deželne avtonomije, ki je res vznemirila duhove, o čemur priča živahna diskusija ki se je razvnela o tem vprašanju zlasti po nemških in čeških listih. Tem večje je bilo potem naše začudenje, ko je nemški Na-tionalverband poslal v deželo drugo izjavo, kjer pojasnjnje, da Je prvi komunike dal povoda krivim tolmačenjem in nespo-
—	Izvolite prosim, — je dejal nato, in izročil Karlu list, ki je imel vrednost štirih tisoč frankov, nakazilo, na katero izplača gledališka blagajna omenjeno svoto.
—	Glede uprizoritve, — Je nadaljeval gospod de Saint Sy!vaini, — naj še pripomnim, da Jo pospešimo, kolikor le mogoče. V ta namen vas prosim, da se udeležite že takoj Jutri prve vaje. Igro dobi sedaj nemudoma v roke glavni režiser, in jutri se torej stvar že lahko prične. Saj boste tako prijazen in se boste odzval tozadevnemu vabilu glavnega režiserja, ki vam sporoči čas prve vaje. Kaj ne?
Karel je pritrdil.
Pogovor je bil končan.
Gospod de Saint Sylvain in gospod Verteuil sta spremila Karla nato do predsobe, kjer sta se z najizbranejšo vljudnostjo poslovila, zagotavljajoč mu svoje vsestransko spoštovanje.
Karel je skočil, ko je prišel na ulico, v voz, ki ga je čakal, in prva njegova pot je bila domov, k Mauricu in Leontini.
Skoraj da ni zavriskal veselja, ko je stopil čez prag ateljeja, kjer Je sedel Maurice pred slikarskim stojalom in do-
avtonomije ne stavlja on sam, marveč I je prišla v komunike kot zahteva krščansko socijalne stranke, na drugi strani, ker se samo zahteve Nationalverbanda niso mogle objaviti iz tiskovno policijskih razlogov. To je pač nekaj povsem novega na objavljenju strankarskih enunciiacij. Nationalverband navaja . med svojimi temeljnimi zahtevami — tako jih je namreč izrecno označil — tudi take, ki niso njegove — ne da bi bil to postopanje kako pojasnil ali opravičil, in še le potem, ko je izzval vznemirjenje, pojasnjuje, popravlja in odklanja odgovornost za eno zahtev, ki mu je bila popred »temeljna!« Zahteval je nekaj, česar — ne zahteva!! Ta mala/ nezgoda, ki se je pripetila »Nafionalver-bandu- ni ravno znak politične resnosti in vestnosti teh gospodov.
Iz hrvatskega sabora. V seji hrvatskega sabora je poslanec PerŠić, pristaš Mile Starčevića, v svojem govoru med drugim izvajal tudi tako-le:
Ogri so vsikdar prevarili Hrvate. Po Kraljevemgradcu niso ogrski generali igrali več tiste vloge, ki jo hočejo, marveč vidimo sedaj na čelu mnogih armad hrvatske generale. Po Kraljevemgradcu pa so bili Madjari močni in so začeli izvajati svojo politiko proti Hrvatom. Niso poznali nikakih Hrvatov in še le svetovna vojna jih je opozorila zopet na Hrvate. Ali tudi še le potem, ko so Rusi stali v Karpatih in so Hrvatje branili Karpate, se je grof Tisza spomnil Hrvatov. Ko pa se je vojna sreča po zaslugi hrvatskih generalov zasukala na našo stran, so postali Madjari zopet objestni in so začeli preganjati Hrvate, kakor se je to zopet pokazalo pri vprašanju grbov. Kaj pa store Madjari po končni zmagi? Ali ni tu potrebno, da se združimo vsi, kakor so to storile češke, poljske in slovenske (??? ured.) stranke? Ni treba, da imamo vsi isti strankni program, da sledimo isti zastavi, treba pa je, da imamo vsi isti cilj: močno, ujedinjeno, samostojno domovino. To bodi naš cilj. Zastave naj le bodo različne, ali vse morajo biti hrvatske! Pogoj za to je seveda, da se medsebojno ne uničujemo, ne izpod-kopavamo. V Hrvatski ste bili vedno dve smeri: ena je bila za Budimpešto, druga za Dunaj. Še le Ante Starčevič je prinesel tretjo smer, formulo: Bog i Hrvati! To se pravi: politika zaupanja v samega sebe. Nočemo ničesar očitati nobeni stranki, dokler sem prepričan, da so te stranke postopale vedno le iz patrijotičnih motivov in ne iz osebnega egoizma.
V polemiki proti stranki frankovcev — ker ovaja in denuncira na vse strani — je rekel poslanec Peršič med drugim: Govorilo se je, da smo v zvezi z večino (hrvatsko - srbsko koalicijo). To ni res. Ne sledimo pa taktiki, ki hoče to večino izročiti državnemu * pravdniku in rablju. Prepričani smo, da hoče večina le izbiti odločilnim Činiteljem orožje iz rok, da se namreč Srbi izrabljajo proti Hrvatom, ter da hoče Srbe pridobiti za hrvatsko stališče. Dal Bogr da bi bodočnost ne razočarala večine Hrvatov.
Parkrat že smo omenjali govora posl. V. Vilderja (pristaša večine) v seji sabora istega dne, kjer je nastopil proti deuun-cijantstvu od strani frankovcev. Naše citate moramo še nekoliko izpopolniti. O-menjal je, kako je glasilo frankovcev »Hrvatska« pisala pred vojno, češ, da so tudi hrvatski domobranski polki izpodjedeni po velikosrbski propagandi. Sedaj pa jih je junaštvo teh polkov postavilo na laz! Rekel je tudi: takim načinom strankarske borbe, so se ie povečevale nadloge te vojne. Koliko ljudi je prišlo vsled lažnji-vih denuncijacij v zapore, koliko Jih ie bilo interniranih, koliko ekzistenc je bilo uničenih! Neki višji častnik mi je reke! nekoč v nekem vojaškem uradu: Gospod, jaz vas vidim prvikrat — in potem je, naglasivši, da sem gori lepo opisan, dodal: »Toda vedite, da se naravnost sramujem, da sem Hrvat. Koliko ovadb dobivamo mi
— — - .____. obrekovaje
drug drugega izpodkopujenio svojo lastno moč.« »V oneni članku mi Hrvatska — je nadaljeval posl. Vilder — očita, da sem povodom nekega govora poslanca Novaka rekel, da ideja koalicije ostane tudi po vojni
vrševal sliko Lcontine, ki je slonela v naslanjaču ob oknu.
—	Popolna zmaga! — je vzkliknil, ko je vstopil. — Popolna zmaga! Štiritisoč frankov in petnajstodstotne tantijeme. Igra se uprizori nemudoma!
Maurice in Leontina sta mu prisrčno čestitala in z njunih obrazovaše je bralo, kako mu res prav iz srca privoščita ta uspeh.
—	In tebi, edino tobi se imam zahvaliti, — je nadaljeval Karel, — tebi, dragi moj Maurice, da se v nekaterih dneh uresniči moja največja želja. Ko bi mi ti ne bil nasvetoval, da naj se obrnem na Coesno-na, bi bil še danes zastonj čakal. Obletal bi bil morda vsa pariška gledališča, a končno bi se bil moral vendarle vrniti v Brest in pokopati tamkaj vse svoje upe in nade za bodočnost. Sedaj mi je bodočnost zagotovljena. Res je, da je to šele pričetek, toda že sam ta pričetek mi donese skoraj polovico onega, kar je zahteval gospod de Clement kof pogoj, pod katerim mi da svojo hčerko. Da, stvar je zame toliko kot rešena, kajti Margareta me ljubi, vem, da me ljubi, in naj pride potem, sto LelorraiiioVfc ona se gotovo
Nadaljnja izvajanja smo že ekscerpiralL Poudarjamo le še, da je posl. Vilder član hrvatsko-srbske koalicije, torej skupine, ki tvori večino hrvatskega sabora in podpira — skupno z eminetno oatrijotlčnimi plemiškimi člani sabora — sedanjo vlado In sedanji zistem na Hrvatskem, ter da ni ne ban dr. baron Ivan Skerlecz, ne kak drug navzoči član vlade niti z besedico odrekal izvajanjem posl. Vilderja.
Uspehi naših mornariških letal.
Na vzhodni obali Jadranskega morja so naši letalci, kar se je pokazalo že neštetokrat, neomejeni gospodarji. Cei>rav so italijanski aparati j>riznano dobri, vendar jih naša mornariška letala daleč prekašajo. Naša letala so posetila že Benetke, Cervinjan, Gradež, Jakin, Bari, Tarent, Brindisi, Barletto, Milan, Monzo in Schio, dočim so se italijanska povodna letala upala kvečjemu do Trsta in Reke.
Adrija ie za Italijane izgubljena ne samo nad vodo, ampak sploh v vseli ozi-rih. Italijanske vojne ladje se skrivajo v pristaniščih, trgovske ladje postajajo redkejše, obrežni promet pa se omejuje na najpotrebnejše. Ali smo vse to sami izsledili in Italijani kljub velikim naporom niso mogli preprečiti naših poletov. Pri poletu nad Jakin so zaniogli naši letalci dobro opazovati v luninem svitu, kako je bežalo prebivalstvo na vse strani. Oddani so bili alarmni streli, slišati je bilo sirene, lokomotive so pobegnile .v tunele in obrambni topovi so streljali, kakor da bi bili obsedeni. Kljub temu so bile poškodovane razne važne naprave kakor elektrarna in kolodvor. Pri Gradežu so povzročile nase bombe velik j>ožar in velik uspel; našega poseta dokazuje najbolj dejstvo, da je v Gradežu sedaj, kakor da bi mesto izumrlo. Uničena je bila tamkaj celo ena težka baterija. In Benetke! Na bregovih se nahajajo baterije možnarjev, na Lidu je šotorišče, po vsem mestu so postavljeni obrambni topovi. Na Markovi cerkvi se nahaja opazovalna postaja, oborožena s strojnimi puškami. Kljub veliki delavnosti topov so bila naša letala že ponovno ponoči in podnevi nad mestom in so se vedno vrnila nepoškodovana.
Severna Italija je v splošnem naravnost izborno urejena proti zračnim napadom, a naši mornariški letalci ne poznajo nobenega strahu in nobene nevarnosti; najlepši vzgled za to je poročnik Konjovič. Ob istih okoliščinah je izvršil enako junaštvo še neki fregatni poročnik pri Barletti.
Zakaj Italijani, ki se še danes pojavljajo v veliki višini nad Trstom, ne obstreljujejo mesta? - Odgovor: Prvič Italijani Trsta ne bi radi poškodovali, drugič, tretjič, desetič . . . itd., le ena bomba na Trst in neposredno na to že sledi naša revanša, o katerih bi zamogle posebno mnogo povedati Benetke. To vedo Italijani jako dobro in to prepričanje bo tudi inerodajnejše kakor pa vse poletne sanjarije in blodnje o osvojitvi »neodrešenega« Trsta.
odloči zame. Držal sem se doslej kar najstrožje dane besede, da nisem vse od onega časa, kar mi je gospod de Clement naznanil svoje pogoje, niti enkrat posetii Margarete. Da,- bil sem celo tako strog proti samemu sebi, da jej nisem niti sporočil svojih načrtov. Ko sem odšel iz Bresta, sem ji pisal samo par vrstic, da odhajam in se vrnem v enem letu. Držati se hočem tudi odslej svoje besede in jej ne sporočim svojih uspehov, pač pa sporočim gospodu de Clementu, da je moje delo sprejeto na prvem pariškem gledališču in da so takorekoč njegovi pogoji izpolnjeni.
Karel je govoril in govoril in Maurice iu Leontina sta ga poslušala smehljaje, veseleč se žnjim.
. Končno se je spomnil Karel, da ima tudi dolžnosti napram svojemu prijateljskemu drugu.
Poslal je po izvoščka in se odpeljal r>o-tem v uredništvo »Luciferjac.
De Coesnon je bii navzoč in tako sta kmalu uredila stvar.
Prihodnji dan je »Lucifer« že priobčil vest, da se v gledališču Theatre francais v kratkem uprizori novo mojstrsko delo.
Sfran II.
»EDINOST« itev. 52.
V Trstu, dne 21. februarja 191&.
Domovi za urniuse se uolake.
Na četrti avstrijski stanovanjski konferenci na Dunaju so posebno obširno razpravljali o vprašanju domov za vojake, ki se vrnejo iz voine. Možje junaki, ki so za-Btavili svoje življenje za domovino, imajo pravico do njene hvaležnosti. Ko se vrnejo, naj vidijo, da njihove žrtve niso bile zaman in da niso pozabljene. Treba je v naprej skrbeti za to, da ob svor vrnitvi takoj najdejo svoje trdno mesto v državljanskem življenju, da najdejo lastne domove.
Doslej smo pri nas precej slabo gospodarili z najdragocenejšo glavnico države — s človekom. Padanje rojstev, beg iz de-fcele in vedno večje izseljevanje so naj-Očitnejša znamenja tega slabega gospodarstva. Da se tem pojavom zastavi pot, je vitalno vprašanje Avstrije, kakor je rekel dvorni svetnik prof. dr. Rauchberg. v dosego tega cilja se je treba energično lotiti notranje kolonizacije, kar se bo najlažje in najzanesljivejše posrečilo z ustanovitvijo domov. Rastoča industrijalizacija našega narodnega gospodarstva je vedno več ljudi potezala z dežele v velika mesta, jih odtrgala od grude in jih oropala domovnega Čustva.
Tako nam je nastala dvojna škoda. Predvsem v etičnem oziru. Z izgubo zemljiške posesti izginja človeku iz duše tudi pojm prave domovinske ljubezni. Tisti, ki ne poseduje lastne grude — in sem spada pretežna večina velikomestnega človeštva, nima proti sovražniku ničesar vidnega braniti. Zanj sovražnik ne ogro-žuje nobenih občutnih dobrin. Znane so besede socialističnega voditelja: »Delavec nima drugega izgubiti nego svoje verige.« Da more postati tako mišljenje, če se dovolj razširi in ukorenini, za državo škodljivo, leži na dlani.
Druga slaba posledica se čuti na gospodarskem polju. Vsled naraščajočega bega kmečkega delavstva v mesta je kmetijstvu vedno težje, izpoJnovati svojo nalogo in preskrbovati potrebni živež za celokupno prebivalstvo. Namesto da kmetijska produkcija raste, vidimo, da celo nazaduje, kar zopet v dvojnem oziru slabo vpliva. Nezadostna produkcija živil povzroča vedno večjo draginjo, za katero mezde daleč zaostajajo. Iz tega izvirajoča gospodarska beda je za mnoge tisoče odločilna, da obrnejo hrbet domovini ter si iščejo v tujini boljšega življenja. Radi rastočega gospodarskega nesorazmerja se je v zadnjili desetih letih izselilo okroelo milijon Avstrijcev in Ogrov, samo v zadnjem letu pred vojno 300.000 ljudi. Takih izgub ne more trajno prenašati noben državni organizem, ne da bi začel notranje hirati. Samo globoko segajoča naselje-valna in posestna preosnova na deželi more tu pomagati. Najboljši poznavalec poljebežnega vprašanja na Nemškem, prof. Maks Sering, meni, da ni nobenega drugega sredstva za rešitev tega perečega narodnogospodarskega vprašanja, nego ustanavljanje domov.
Država ne more lepše pokazati svoje hvaležnosti nasproti svojim junaškim braniteljem in obenem koristiti sebi, kakor če jim da na razpolago sredstva, da si ustanove lasten dom na lastni grudi. UJ-govor, da za uresničenje tega cilja ni dovolj zemlje na razpolago, ker je že vse v trdnih rokah, ne drži. Prvič imamo še dosti neobdelanega ali vsaj slabo obdelanega sveta, čigar umna obdelava bi u-tegnila posestnikom le prav priti. Ako ta zemlja ne zadostuje, naj se pritegne svet, ki ie bil nekoč obdelovan, sedaj pa služi kot lovišče. Mi ne potrebujemo večjih lovišč, marveč plodnih njiv.
Pa tudi v velikih mestih naj se z vojaškimi domovi pravočasno prepreči po-manjka? "e stanovanj in omili draginja, ki se bo v gospodarskem razmahu, katerega je pričakovati po wjni, po vsej priliki u-veliavljala.
Ker pa po enem kopitu ni mogoče rešiti vseh vprašanj o zagotovitvi poštenega obstoja iz voine vrnivšim se junakom, naj se v slučajih, kjer bolje kaže, omogoči različnim obrtnikom in trgovcem, da zopet otvorijo svoje obrti. Sploh je želeti pri tej akciji največje gibkosti in praktičnega razumevanja življenjske raznoterosti.
Samomor turSKeša prestolonaslednika.
Ko ie v začetku tega meseca prispela iz Carigrada vest o smrti turškega prestolonaslednika Jusufa Izedina, se ie zdelo marsikomu v vsem tem dogodku marsikaj nejasnega. Ugibalo se je to in ono in šele potem, ko so prispela natančnejša uradna poročila, se je stvar pojasnila kolikor-toliko. Vendar pa je tudi v teh poročilih ostalo marsikaj temnega, zlasti glede bolezni, katera je po vseh tedanjih vesteh, že dolga leta mučila prestolonaslednika. Sedaj prihajajo natančnejša poročila o teh stvareh iz Carigrada, iz katerih moremo posneti naslednje.
Vedelo se je v carigrajskih krogih že dolgo časa, da je bil turški prestolonaslednik Jusuf Izedin efendi bolan. Toda bilo jih je le malo, ki so bili natančno poučeni o značaju njegove bolezni. Njegova okolica in drugi poučeni so zvesto čuvali žalostno tajnost. Osebe, ki so le mimogrede občevale s princom, so bile različnega mnenja. Nekateri so pripovedovali stvari, ki bi se" dale pojasniti samo s popolno blaz.iostjo, drugi pa, ki si jih je znal pridobiti z ljubeznjivim kramljanjem, so pa navdušeno govorili o fini naobrazbi prinčevi.
Tako so se menjavali dobri in slabi časi vse do žalostnega k* .ica. Nekemu bivšemu ministru, ki je kakih štirinajst dni pred onim žalostnim dogodkom govorii
ž njim, se je zdel prestolonaslednik svež in Ijubeznjiv kot v njegovih najboljših časih. Tudi Talaat hej ni opazil na prestolonasledniku nič posebnega, ko ga je posetil dva dni pred samomorom.
Gotovo je, da je prestolonaslednik svoj krvavi načrt, ki ga je izvršil v torek, 1. t. m., zjutraj v svojem gradiču Sindžvili-koju nad bosporsko vasjo Arnavtskojem, pripravljal že dva tedna. Štirinajst dni prej je namreč temeknil brivcu, ki je zahajal vsako jutro k njemu, britev, s katero se je potem na levem komolčnem pregibu zarezal tri centimetre globoko. Brivec je opazil šele prihodnje jutro, da mu manjka britev. Preiskali so sobo pre-stolonaslednikovo, katerega so že dalje časa strogo opazovali, ali britve niso mogli najti. Skril jo ie v žepu higijeničnega pasu, ki ga je vedno nosil. S hlinjeno mirnostjo je znal popolnoma razpršiti skrbi svoje okolice. Prej je navadno ob šestih zjutraLprihajal iz harema. Zadnja dva tedna pa je ostajal v postelji čez osmo uro. Zato tudi onega usodnega dne ni pobudilo pozornosti, da je ostal daije časa v spalnici. Sobno sužnjo, ki je v spalnici čakala morebitnih ukazov gospodarjevih, je odpravil iz sobe, rekoč, da hoče še nekoliko spati.
Samomor princa Jusufa Izedina spominja vse do podrobnosti okoliščin, v katerih je v nedeljo, 4. junija !. 1876. v čira-ganski palači ob Bosporu umrl njegov oče, s prestola vržem sultan Abdul Aziz, Bajka, da bi bil sultan Abdul Aziz umorjen, se ni mogla vzdržati pred modernim zdravniškim preiskavanjem. Abdul Hamid je hotel to bajko uradno ugotoviti kot resnico, da bi ž njo uničil Midhat pašo in ostale pristaše ustave. V resnici pa Je bil samomor edina mogoča posledica, ki Jo je kljubovalni, neznansko ponosni sultan Abdul Aziz mogel izvajati iz dejstva, da so ga na večer 29. majnika I. 1876. vrgli s prestola, in je spozna! vso svojo nemoč z vsemi njenimi posledicami za vse svoje nadaljno življenje. Kak Abdul Hamid more pač prenašati nesvobodnost brez moči, samo če mu je zagotovljeno življenje, lev, kakor je bil Abdul Aziz — nobeden novejših sultanov ni priimka »arslan« (lev) zaslužil bolj kot on — se ni mogel zadovoljiti s tako klavrno usodo.
Prestolonaslednik Jusuf Izedin ni nikdar dvomil, da se je njegov oče usmrti! sam. Občudoval je prostovoljno smrt svojega očeta kot posnemanja vredno junaštvo in je izjavil večkrat, da hoče u-mreti na enak način. Trdilo se je po-krivem, da so »montci« sultana Abdul Aziza obenem tudi ubili razum njegovega naslednika, nesrečnega sultana Murada V. Poudarjati je treba ponovno, da morilcev sultana Abdul Aziza sploh ni bilo in da je bil Murad V. že blazen, preden je njegov prednik mislil na samoumor. Resnica pa je, da je Abdul Aziz s svojim samoumorom svojega najljubšega sina izročil enaki usodi.
Jusuf Izedin je bil prepričan že leta sem, da se usmrti sam. Vedno in vedno je zagotavljal, da si, kakor si jih je njegov oče, nekega dne odpre žile na komolčnem pregibu. Večkrat je prijel pri mizi za vilice, krepko zamahnil žnjimi proti levi roki in rekel: »Vidite, tako se nekega dne sunem tukajle sem.« Tekom ene onih kriz, katere so večkrat zalotevale princa, so odstranili vse škarje in nože iz bolnikovih sob. Princ je zvečer povsod iskal, da bi našel kako orožje, našel pa je samo kovinski kompas. Pograbil ga Je, udaril žnjim po svoji levi roki in dejal sužnji, ki je bila pri njem: »Glej, tako storim tedaj, ko se usmrtim.«
Princ Jusuf Izedin bi bil moral oni torek (1. februarja), ko se je zjutraj usmrtil, z balkanskim vlakom odpotovati v Avstrijo, da bi si tamkaj iznova dal zdraviti živce. Princ Je bil, kakor je znano, večkrat v zapadni Evropi. Na vsakem potovanju je delal velike skrbi svojim spremljevalcem, ker je poizkušal skočiti skozi okno na vlaku. Zdi se, da je bila misel na to potovanje vzrok, da je sedaj izvršil svoj samomorilni načrt. Ko je pred nekaj leti neki paša, ki je v ozkih zvezah s cesarsko rodbino, izgubil svoje ministrsko mesto, se princ Jusuf Izedin ni mogel načuditi dovolj, da je paša preživel svojo odstavitev. Poizkušal mu je celo opozarjajoč na sultana Abdul Aziza, samoumor predstavljati kot dolžnost, in se je pozneje izrazil napram nekemu pašine-mu zetu, da mu je popolnoma neumljivo, zakaj ni odstavljenec šel prostovoljno v smrt.
Stanje nesrečnega princa se je pred nekaterimi meseci, tekom resne sultanove bolezni še pogoršalo. Zelo ga je razburjala misel, da bi mogel biti vsak trenutek poklican na čelo države. Govoril je čudne stvari, po katerih bi se moglo zdeti, da nestrpno pričakuje trenutka, da zasede prestol. V resnici pa ga je pač tudi tiste dni mučila njegova samomorilska manija, kajti svojim zaupnikom je izjavljal vedno: »Jaz ne bom nikdar sultan; preje se u-smrtim!«
Sultan Mehmed V. je ukrenil takoj, ko je sprejel ves* o smrti prestolonaslednikov!, da naj se bogato obdarujejo vse osebe, ki so bile v okolici umrlega prestolonaslednika. Ta ukrep dobrotljivega vladarja ni bil presenetljiv. Misliti si je lahko* koliko so ti ljudje morali pretrpeti tekom dolgih let. Seveda pa jih je po razburljivih krizah vedno zopet oškodovala oča-rujoča prinčeva ljubeznivost. Princ Jusuf Izedin je v svoji ginljivi srčni dobroti poizkušal na vse mogoče načine popraviti vse kar je storil pod vplivom svoje zle bolezni.
Iz prinčevega življenja naj navedemo tu še malo znano anekdoto, ki se pripoveduje v turških dvornih krogih. Bilo je namreč leta 1867.. ko je sultan Abdul
Aziz ob priliki pariške razstave potoval s svojim sinom, tedaj 10 let starim Jusu-fum Izedinam, ter svojima nečakoma Murad om in Abdul Hamidom po Evropi. To je bilo ono potovanje, ko je sultan Abdul Aziz vprašal pruskega kralja Viljema I., s katerim se je sestal v Kobleneu, ali so umetno napravili reko Ren za kraljeve zabavne vožnje. Sultan Abdul Aziz je posetil tudi angleško kraljico Viktorijo v Londonu in kraljica je ponudila roko malemu princu Jusufu Izedinu, da bi Jo poljubil. Princ se Je branil z vso kljuboval-nostjo, ki Je je zmožen pristen turški deček, da bi na tak način pozdravil kraljico, in je izjavil po turškov da noče poljubiti roke te kristijanke. Kraljica Je vprašala nekoliko začudeno, kaj je rekel princ. Prebrisani državnik Fuad paša, ki je bil navzoč pri sprejemu, Je odgovoril: »Princ je dejal, da je predkratkim nekaj jedel in da smatra zato za nedostojno, da bi se sedaj doteknil s svojimi ustnicami roke Vašega Veličanstva.« kraljica se je zadovoljno zahvalila in se je pozneje zelo pri-znavalno izrazila o finem taktu turškega princa.	_
Pravočasno poslan v sinit.
„Neue Ziiricher Žei'ung' objavlja naslednjo sliko iz francoske zbirke „Resnični dogodki iz strelskih jarkov". Tu pripoveduje neki francoski stotnik, kako je prišel neki vojak, s priimkom Mortauboche „Smrt Nemcema, k njemu, da se mu spove:
„Gofpod stotnik44, je pričel vojak, potem ko je bil siguren, da se nahaja med štirimi očmi, .prišel sem, da vam povem, da sem morilec in da kljub temu ne bi rad izgubil vašega spoštovanja!" Skočil sem raz sedež; tako slabega dovtipa pač nisem pričakoval. Da je bil Mortauboche skrivnosten čudak, sem vedel; toda ubijalec, morilec.... ? Ko je moj vis a vis zapazil mojo potrtost, se je poboljšal: „To se pravi, gospod stotnik, Nemci so ga ubili, moža, ki ga imam na vesti-. Pri teh besedah sem se pomislil in ga pustil, da je pripovedoval. „Da, in gre celo za Beber a, mojega najboljšega tovariša, jaz bi moral biti na njegovem mestu, pa nisem hotel".
Sedaj mi je šinilo nekaj v glavo; res, včeraj pred atako, ko sem hotel poslati Mortaubocha na neko nevarno poizvedovanje, mi je mrmraje odgovoril na moje nema o začudenje, da sedaj ni on na vrsti, ampak Bebert. Ta njegova nenadna strahopetuost se mi je zdela nekam Čudna, toda v takih trenotkih vrvi človeku teli ko misli po glavi, da sem pozabil na mali incident
„Pripovedoval vam bom čisto natančno, gospod stotnik-, je nadaljeval Mortauboche, „potem mi bo zopet odleglo, če se spovem. Znano vam je, da v Parizu ni bilo boljših prijateljev, kakor Bebert in jaz. Poznali so naju že kot cestna fantaiina, ko sva prevračala kozolce po cestah. Zadnje leto pa je prijel Beberta moraličen maček; znanstvo z neko šiviljo, s katero je stanoval skupaj, ga je popolnoma izpremenilo. Ce se ne motim, se je povrnil celo k svojemu -nekdanje > u r kodelstvu in delal pri nekem ključavničarju v Rue Dameremont Kaj hočete, bil je pač do ušes zaljubljen v svojo ženičko in če zabrodi moški enkrat tako daleč, potem so ga same neumnosti. Toliko je gotovo da Bebert ni imel več časa za nas druge; če smo ga hoteli povabiti na kozarec vina, se je opravičeval, češ da je zaostal pri delu in tako naprej.
Tako sem ga zgubil in sem izvedel šele od drugih, da se je poročil. Med tem je izbruhnila prokleta vojna. Sel sem k 54. polku in na svoje silno veselje srečal najprej koga Beberta. Tako sva bila skupaj pri Charleroi, ob Marni in kar je sledilo. Seveda je bil "Bebert često žalosten in silno zamišljen in ni včasih po cele ure zinil nobene besede. Mislil je na svojo ženico in otroka in mi večkrat rekel: „Poglej, ta dva sta moje življenje!" — „Imej potrpljenje", sem mu rekel, „večno ne bo vojna in tvoj pobič pojde v šolo".
Tu sem imel nekega dne nenadoma v rokah neko pismo — še sedaj se tresem, ako mislim na to - v katerem mi je pisala neka prijateljica Bebertove žene, da se je otrok prehladil in nagloma umrl. Mati je ostala sama, toda saj veste, ženska je slaba in Bebert je bil daleč od doma. Končno se je seznanila z nekim gospodičem, ki se je sicer zelo bahal, a je bil v resnici navaden ničv ednež. Srce se mi je skoro obrnilo, ker me je Bebeitova prijateljica poživljala, naj Beberta počasi obvestim o nesreči. Lepa naloga, kaj ne? To bi revčka silno potrlo, ostal bi vam, obupan, zrel edino za krogljo. In jaz sem bil izbran, da mu ponudim ta kelih 1 Videl sem ga, kako je ravno sredi tovarišev izvajal neki čuden ples, razposajeno, nič sluteč.
In med tem, ko sem premišljeval o obupu, v katerega ga bom pognal v kratkem, ste prišli vi gospod stotnik in ste povpraševali po možu, ki naj bi si ogledal, kaj pomeni senca, U jo je opada straža pred našo črto. Res, čedno za amaterja, 95 šans od 100, da ae obleži na mestn. davna stvar e bila, dati znamenje pred padcem. Mortauboche, sem rekel sam pri aebi, to bi bila stvar za ti, toda v tem trenotkn me je prešinila misel: Ako gre Bebert mesto mene in jo izkupi on, ali bi ne bĐa to najbolje zanj ? Toda iti mora brez slutnje z iluzijo človeka, ki se čuti srečnega. Vse to sem premislil v sekundi in izgovoril sem besedo, ki me je napravila strahopetca in morilca ljubega prijatelja. Se sedaj me to silno muči in peče me vest, toda stvar Je pač taka, Bebert je padel in se ae vrne več".
Mortauboche Je iadftoval. Solze so mu oblile lice, ko me je preplašeno opazujoče opazoval. Segel sem mu v roko: „Prav si ravnal, Mortauboche, ako je Bebert svojce tako ljubil, bi gotovo umrl, če bi izvedel resnico". Tu je Mortauboche potolažen, ka-
kor da bi imel še kaj pristaviti, zajecljal: „Kaj ne, gospod stotnik, lahko računam z vami, prihodnjič pridem jaz na vrsto".
Razne vesti.
Oskrbovanje vojakov nekdaj in sedaj. V sedanji vojni tvorijo v preskrbovanju vseh bojujočih se narodov kruh, maslo in sveže meso glavne elemente prehrane. Največ mesa povžije angleška armada — 30% vse hrane — najmanj italijanska armada —	Najraznoličnejše in
prehrani v miru najbolj podobno je pre-skrbovanje angleške armade, najume-stnejše glede substance za vzdrževanje energije človeškega telesa pa je preskrbovanje nemške armade. Celo najpo-vršnejši študij običajev narodov v preteklih časih pokaže velike razlike v preskrbovanju vojakov v prejšnjih vojnah. Pečeno goveje meso, sir in med so tvorili hrano homerskih junakov. Stari perzijski vojaki, ki so živeli v istem podnebju, so se bojevali z isto vztrajnostjo, čeprav so dobivali le kruh, sočivje in sadovje. Grški vojaki v sledečem času so se zadovoljevali s koruzo, sočivjem in olivnim oljem. Njihovi nasprotniki, Rimljani, so izvršili velike osvojevalne vojne pri prehrani, obstoječi iz rzi in špeha. Saraceni so se hranili tekom bojev le z rižem, mlekom, kruhom in sočivjem. Japonci so se v vojni pred par leti zadovoljevali z rižem, iajci, posušenimi ribami in posušenim sadjem. Nasprotno pa so zahtevali že prvi Angleži zelo velike potrebščine in se njihovi vojaki nikakor niso radi odpovedali pečenemu mesu in sploh pečenim stvarem. Tako se je preskrbovanje vedno izpre-minjalo. In vendar so bile potrebščine vojakov v glavnem v vseh časih skoro iste: namreč snovi, ki krepe telo in je vzdržujejo odporno in elastično. Med obtežujočimi pogoji vojaškega gibanja na jojišču so nastali že v početkih zgodovine trije glavni pogoji, po katerih se morata ravnati način in množina preskrbe: Prvič mora imeti hrana v kolikor mogoče majhnih množinah mnogo zdravje kre-pečih snovi in mora biti pripravna za od-pošiljanje. Dalje mora vzdržati čas in vreme, tretjič jo je treba nabaviti v velikih množinah in gledati na to, da ni vir dobavljanja ogroževan. Zato se ravna preskrbovanje na bojišču po hrani naroda v domovini in v tem je iskati tudi vzrok za razlike v preskrbovanju sedaj se bojujočih številnih evropskih narodov.
Življenje v haremu. V gledališču »Ura-nia« v Budimpešti je predavala nedavno gospa Ksenija Suathanum o življenju v haremu. Ta gospa je bila pred desetimi leti poročena z Rifaatbejem ter je priučena življenju v haremu. Priredila pa je to predavanje z namenom, da razprši kriva mnenja o življenju turških žena. Evropski pisatelji prinašajo navadno iz harema lažnjive senzacije in pikanterije. Navadno si predstavljajo harem kot dvorano, sezidano v maurskem slogu, v kateri sede v kolobaru žene in kade cigarete, a v sredini sedi aga z dolgo brado in puši iz čibuka. To vse ne odgovarja resnici. Moderni Turk ima redno samo po eno ženo. Žene žive ločeno od svojih mož s svojimi služkinjami v ženski hiši, docim se nahajajo možje s svojimi služabniki v selamliku, v oddelku za moške. Predavateljica ie na-glašala. da običaj nošenja pajčolana ni turški, ampak azijatski, ter da moderne Turkinje bolj in bolj odklanjajo pajčolan. Koran nalaga ženi, da odloži pajčolan, ako gre v boj. Za časa zadnje turško-italijan-ske vojne so se tudi turške žene hrabro borile in mnogokatera Turkinja ostane Italijanom v neprijetnem spominu. Turške žene morejo obiskovati gledališča in koncerte ali, ločeno od moških. Evropski kristjani, ki dohajajo v Turčijo, si ne prizadevajo, da bi se naučili turški jezik, družijo se samo z evropskimi ženskami ter zahajajo v ženske zloglasne hiše. Nimajo niti pojma o življenju turške žene in motre hareme kot interesantne zverin-jake. Potem je predavateljica nadaljevala o razmerju med turškimi gospodarji in posli, ki je urejeno po patrijarhalnem načinu v smislu korana. V zadnje čase se je v Turčiji začelo silno razvijati žensko gibanje, ki gotovo pripomore do zopet-nega vstajenja turškega naroda. Predavateljica je končala govoreč o razmerju za-ročnice do zaročenca, moža do žene. Zaroka se izvršuje diskretno in obzirno po predpisanih ceremonijah. Po vsem tem se turška žena Često čuti srečnejo, nego nje evropska tovarišica._
KUplijBHI	Jakob Margon
nišnici)
olitario fit. 21 (pri mestni bol-
•23
Vreče
se kupujejo vsake vrste, po najviših cenah. Gr. Stebel, ul. Torr-nte 36.	88
Umetni zobje
z In brez čeUnstl. zlate Krone In obrobkl |
VILJEM TUSCHER !
konces. zobotehnlk	t
TRST, uL Caserma št. 13, IL n.:
Ordinira od » zjutraj do 6 zvečer «
BE1IIIMI!
Zastavljene
dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno fn plačam za iste najvišje cene. Kupujem zastavne listke novega perila in blaga ter plačam za 13 umetnih zobov s platinom 10 K. Ulica Barriera vecchia št. 17, drugo nad. stropje. Vsak dan od 9—12 in od 3—5.
■HIS IIBSilSailBlII IIH
Ces. kr. priv.
za trgovino in obrt
(L r. priv. Stabilimento Austriaco di Credlto per Commercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3*75 /0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Blagajna je odprta od 9-12 in od 3-5 m.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
Stare in razbite
mti ie® in ozBiiIo
Kupim po najulfjlii
Ulica Becciierig ID, sostllira.
::HALI OGLASI^
□□
aa □□
se raisD^o po 4 itot. be»edo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat Te«. — Najmanj 5 a : pristojbina »naša 40 stotink. .
nn □□
Il4lli#lri in amerikanski moški čevlji K 23 par, FUlJSlU iz boz-usnja K 27, ima na prodaj prodaj alnica v uL Barriera vecehia 9, Trat._(06
Anton Jerktt poalnje zopet v svojem ateljeja t Trata, Via deilo Po*te
štev. 10.
Ho debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nilm, rasni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, ilice, razua rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie blače, opletala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfo , in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo Stev. 19.	6-
CfftllM meblirana z dvema posteljama, na željo )UD0 tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
VlM+ffimiPai MICHELE NORSA, Trat, Corso LluIUnilUl St. 87. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in brttjante po najvišjui
Zaloga dalm&finsKs^ vina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
Filip Ivanišević
ulica Carinila šf. 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Btiffet v ut. Nuova 5t. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
Dns^nIK „EdlnosfuTrstj
ie izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOHUN«. Spisal i. J?. Cooper. — Cena K 1.60.	w
2.	joTRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«« Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZ*XU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRAEEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski). Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	d JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEĆE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perliavec. — Cena K 2.50.
cenali.